PoStnina plačana v gotovlnl lzhaja v poneddjek to rtetek ob 17. Stane rnesečno po pošti 7 Din, vCelju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za. inozemstvo 2Ü Din Ratun pri poštnem čekovnem zavodu 5t 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din Redakdja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, riesno- Telefon interurban 5tev. 65. iVokopisi se ne vračaio Ogiasi po tarifu. Rokopiii ie iprejemajo ob ponedeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi giede prostora in dncva objave ojjIksov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 64. Celje, ponedeljek 7. avgusta 1933. Leto XV. Lepa prireditev kmečke mladine v celjski okolici Prireditve se jc ndeležil tudi mini- ster g. Ivan Pucelj CELJE, 7. avgusta. V nedeljo je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet za Celje- okolico tekmo koscev za prvenstvo celjske okolice, tekrno koscev-škricev in kolesarsko dirko. Ob 15.15 so se zbrali. pred gostilno pri »Zelenem travniku« kosci in grab- Jjice, kmečki kolesarji ter drugi predstavniki organizacije kmečke mladine s praporom Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Po krat- kein govoru tajnika društva za Colje- okolico g. Klajnška jo gdč. Čoklova po Jepem nagovoru pripela spominski trak na Zve/i.i prapor, nato pa je sprcgovoril ~e delegat Zveze g. Vlad- ko Kreft. Potem se je razvil sprevod, ki je krenil skozi mesto na priredit- veni prostor na travniku g. Fuchsa v Gaberju. Sprevod je otvoril kmeč- ki konjenik z državno trobojnico, sle- dila je godba društva »Slavčka« iz Trnovelj pri Celju, Zvezin prapor, kosci in grabljice ter dvoje okraäenih kmečkih voz. Na prireditvenem prostoru v Ga- berju se je zbralo lepo število občin- stva, Prireditev so obiskali tudi mi- nister za social no politiko in narod- no zdravje g. Ivan Pucelj in narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, predsed- nik sreske organizacije JNS g. dr. Kalan, mestni župan g. dr. Goričan in sreski podnačelnik g. dr. Svetina. Na sporedu je bila najprej tekma koscev za prvenstvo celjske okolico. Tekmovalo je 11 koscev. Prvenstvo si jo priboril gosp. Franc Jesonek iz Škofjo vasi, ki je prejel kot nagrado srebrno žepno uro, darilo posianca g. Prekorška. Drugi je bil g. Ostrož- nik, ki je prejel kompletno koso, da- rilo tvrdke Rakusch v Celju, tretji pa g. Jožo Žliear od Sv. Lovrenca pri St. Pavlu pri Preboldu, ki je prejel srebrno verižico, darilo tvrdke Pac- chiaffo, Knoz & Co v Celju. Sledila je tekma 6 koscev-škricev. Zmagal je g. Hinko Čokl iz Celja, ki ,ie prejel umetniSko izdclano diplomo, Kolesarska dirka na progi Gaberje- Vojnik - Celje (14 km) se jo udeležilo 5 tekmovalcev z dirkalnimi in 5 s težkimi kolesi z naslednjimi uspchi: Dirkalna kolesa: 1. Slavko Lampret 26.52s/»; 2. Hugon Kolar 2G.53; 3. Fr. OjstrSek 2G.54. Težka kolesa: 1. Do- brovnik 27.35; 2. Stanko Bertok 27.40; 3. Ribič 27.45. Po tekmi koscev je g. Klajnšek v imenu prirediteljev iskreno pozdravil ministra g. Ivana Puclja in narod- nega posianca g. Ivana Prekorška, zastopnika centralne organizacije kmečke mladine in delegate iz po- sameznih občin. Navdušcno sprejet je g. minister Ivan Pucelj po tekmi koscev pozdra- vil tekmovalce in udeležence ter je v svojem lepem govoru podCrtal po- men kmečkega dela, ki ga mladina na teh svojih prireditvah tako lepo proslavlja. Govorili so so o pomcnu te mladinske organizacije g. Vladko Kreft iz Ljubljane, g. Milko Podgor- šek s Ponikve in g. Slavko Turnšek s Polzele, ki, so pozivali mladino k složnemu delu za napredek naroda in njegovo boljšo bodočnost. Po oficijelnem delu prireditve se je na slavnostnem prostoru razvila prav prijetna in živahna veselica. Dva lepo uspela shoda Jugoslovenske nacionalne stranke v konjiškem srezu V nedeljo G. t. m. se je vršil ob 7. zjutraj na trgu v Vitanju pod pred- sedstvom g. dr. Mejaka z Konjic prav dobro obiskan shod JNS, ki so se ga udeležili g. minister Ivan Pucelj ter narodni poslanci gg. dr. Bogumul Vošnjak, Karl Gajšek in Ivan Prekor- šek ter sreski načelnik g. dr. Suhač iz Konjic. G. minister Pucelj je v lepih, stvarnih izvajanjih obrazložil zborovalcem gospodarski in politični položaj v državi ter je obširno obrav- naval vsa ona vpraSanja našeg-a jav- nega življenja, ki danes vsakogar za- nimajo. Po govorih gg. poslancev je bila g. ministru predložena obširna spomenica, ki vsebuje najnujnejše zahteve naroda v gospodarskem in upravnem pogledu. V Konjicah je bil ob 9. pod vod- stvom župana in predsednika sreske organizacije JNS g. notarja Jereba prirejen g. ministru Puclju in njego- vemu spremstvu veli fasten sprejem ter so bili g. ministru predstavljeni zastopniki uradov in korporacij, žu- j pani in občinski odborniki iz konjiš- kega sreza Gosp. mnister se jo gosp. ' županu Jerebu za iskreno pozdravno dobrodošlico zahvalil v navdušenih besedah, povdarjajoč, da je ta veli- častni sprejem namenjen jugosloven- ski državni ideji, ki je povsod na zmagovitem pohodu. Nato se je razvil velikanski sprevod z godbo po glav- nem trgu, v kateri je tudi sodelovalo nad 20 okrašenih kmečkih voz iz po- sameznih obCin sreza. Vsa ogromna masa naroda se je nato zgrnila na let- nem sokolskem telovadišču, kjer se je zbor razvil v veličasten tabor, ka- kor ga Konjice menda še niso doži- vele. Zborovanju je predsedoval gosp. notar Jereb, ki je dal besedo gosp. ministru Puclju, ki ga je narod vi- harno pozdra.vljal. V velikem, globo- ko zasnovanem govoru je g. minister razpravljal o vseh političnh, nacio- nalnih in gospodarskih vprašanjih ter žel med poslušalci glasno in ži- vahno odobravanje. Za g. ministrom so govorili še gg. poslanci dr. Voš- njak, Gajšek in Prekoržek, nakar je bil ta veliki zbor zaključen. II. državna razstava psov v Celju Velik moralen uspeh priredHve CELJE, 7. avgusta. Klub ljubiteljev sportnih psov v Ljubljani, vClanjen v Jugosloven- skem kinološkem savezu, jo priredil v nedeljo G. t. m. v Celju II. državno razstavo psov. Prireditev je bila no- vost za Celjo ter je imela namcn, da vzbudi odnosno poveča zanimanjo za rejo in vzgojo Cistokrvnih psov vseh pasem. Prireditev je bila dobro ob- iskana; poleg civilnega prebivalstva je obiskalo razstavo in produkcijo dresiranih psov tudi mnogo oficir- jev. Moralni! uspeh je bil zelo lep, pa tudi gmotni je bil prav zadovoljiv. Ob 10. dopoldne so se zbrali prire- ditclji, javni, predstavniki iz Celja, razstavljalci in di*ugo občinstvo v glavnem drevoredu v mestnem par- ku. Predsednik ditiStva Kluba ljubi- teljev sportnih psov v Ljubljani fi- nančni nadsvetnik v p. g. Ivan Ro- stan je kot vodja razstave s kratkim nagovorom otvoril priroditev. Omenil je, da jo klub, sledeC tradicijonalnim običajem sklenil letos prirediti II. državno razstavo psov v idjiličnem Celju, kjer je mestno načelstvo hva- levredno da.lo na razpolago idealen prostor v mestnem parku. Pozdravil je magistratnega direktorja g. Šubica kot zastopnika mestno občine, ko- mandanta mesta g. polkovnika Ga- vriloviča, zastopnika 39. p. p. gosp. podpolkovnika Bojica, sreskega pod- načelnika gosp. Svetino, poveljnika orožniške cete g. kapetana Pajkiča, predsednika upravnega sodišča g. dr. Vrtačnika, vrhovnega sodnika raz- stavo predsednika JKS in SLD g. dr. Ivana Lovrenčiča, ocenjevalce, vse ostale goste, razstavljalce in zastop- nike tiska. Magistratni direktor g. Šubic je v imenu mestne občino celj- ske iskreno pozdravil prireditev in izrazil željo, da bi tej razstavi v svr- ho pospeševanja tujskega prometa sledilo še več razstav psov v Celju. Razstava psov je bila nameščena na prostoru med brvjo v parku, Sa- vinjo, glavnim drevoredom in dam- skim kopališčem. Razstavijenih je bilo G5 psov in sicer 4 ilirski ovčarji kot zastopniki izvrstne jugoslovenske nacionalne pasme, med njimi dva krasna eksemplarja s šar planine, last g. Fr. Bulca na Mirni, 8 nemških ovčarjev, 1 ogrski ovčar, 8 nemških bokserjev, 5 angleških hrtov, 2 mhip- peta, 1 juski hrt, 3 krasni perzijski hrti in 1 italijanski hrt (vsi štirje last ge., Wohlfahrt-Casati-Casate iz Gradca), 3 Airdale terijerji, 5 nem- ških dog, 1 leonberžan, 1 novofund- landec, 1 angleški buldog, 1 pritlika- vi pinč, 1 špic, 4 ptičarji, 0 jamarjev in 2 bernardinca ter še 8 psov (med njimi 2 pekineza, 1 pritlikavi pinč in 1 bernardinec, ki so bili pozneje pri- javljeni). Izbira jo bila zelo pestra, zanimiva in lepa. Ocenjovanje psov je trajalo z opol- danskim presledkom od 9. do 17. Oce- njenih je bilo 65 psov: odlično oceno je dobilo 21 psov (med njimi vsi trije perzijski hrti in 1 italijanski hrt iz Gradca), prav dobro 26, dobro 14 psov, 4 psi pa so bili izven konkurenco. Na- slov »Zmagovalke Celja 1933« kot naj- lepSemu psu je bil podeljen angleš- kemu hrtu Živki - Soški, 5K letni psici, mednarodni sampij'onki, ki je last odvetnika g. dr. Josipa Cepudra v Ljubljani. Ob 17. so bile razdeljene nagrade. Prireditev je zaključila produkcija 7 v policijske in obrambne svrhe dre- siranih psov. Produkcija je bila zelo zanimiva in posrečena. Najboljšo dre- suro sta pokazala nemški ovčar Bes, last orožniškega narednika g. Fran- ca Goriupa iz Celja, in leonberžaii Bari, last rudniškega ravnatelja g. inž. Josipa Kloca iz Laškega. Vse toč- ke s tema dvema psoma je predvajal 13-letni Erik Goriup. Po prireditvi je STLVI.T HRUST: Moje dogodivščine 32. Rokoborbe Vselej sem se zanašal na svojo te- lesno moč, ki1 mi je zares mnogokdaj pomagala iz kocljivih situacij. Nikander jo bil usmiljen brat, Htrašno rad so jo metal, saj pa jo bil tudi medvedjo močan. Nekoč sva se sreČala V neki mozirski Stacuni in ne da bi si bila kaj rekla, sva so zgra- bila kakor volka, Se rujeva in ruje- va, toda oba sva enako močna. Tež- ko ga je bilo prijeti v ohlapnem ta- larju. KonCno sem ga venclarle dobil na kolk in dvigni'l na vzvod, pa še se mi je izvil. Sicer se je prestregel na kolena, a z glavo naprej se je ven- aarle prekucnil — prav v vreco mo- Ke' ki je stala na tleh. To je bilo gLavot* ko J'e spot prikazal vso belo Moj brat ki je služboval v Dobju, me je nekoc povabil, naj bi tarn na skapuhrsko nedeljo Ob prazniku proscenja orglal. že v soboto pred ve- Cerom som dospel, veseli so me bili. Kratki noči jo sledil lep dan, p0- zdravljali so ga zvonovi in streli1. In zo so so pri cole ceremonije. Fantje so bili postavili štiri šotore za slovesno branje evangelija, dekle- ta pa so jih ovenčala s cvetjem. V cerkvi. se je trio ljudi, prelepo oble- čenih. Orglal sem na vso pretege imenitno, svečano in spet živahno, da jo bilo veseljo. Po pridigi sem na- daljeval do kraja lepo. Sprevod se je pričel, z zvonenjem se je mešalo petje, stroli so pokali vmes. Zupniku je bilo prav po volji, da jo potcklo vse tako svečano, in po- vabil naju je z b.ratom na kosilo. Prispela sta tudi dva cerkvena klju- Carja, trdna kmeta, bahava tudi. PeCenko smo zalivali z rujno sta- rino in v dobri volji je razgovor na- nesel tudi na to, kdo izmed nas bi bil najjačji. Kdo bi več dvignil, kdo koga bolj stresel, kdo bi tu sftavo dobil. Dobjana sta se rotila,, da jima nih- Ce ne more biti kos, da stavita celo zemljo in svoje otroke. Pogleda mo župnik. »Pa poizkusimo!« se postavi'm na sredo sobe. Hitro razmaknomo mize in stole, v zavihane golo roke si se- žemo. Borha s prvim se prične. Bil je si- len dolgin, stal jo kakor vzidan. Tro- ba ga bo sunkoma premakniti. Pre- makncm ga v lcvo, cuknem ga v des- no, spravim ga v kroženje v kolobar- ju. In kmalu je zaplaval v zraku in z dolgimi nogami zadeval ob stole, ob mizc. Tedaj pa nerodno z nogami posna- mo, kar jo na mizi bilo, vso s prtom vred. Kozarce, steklenico, krožnvke. sklede, žlice. Vse je poletelo žvcnke- tajo po tleh! Kako se jo ustil proj, da me ukro- ti, zdaj pa je sam sfrčal v kot pod klop. Poberom ga, da otepem z njega prah. Župnik pa se nasmcje: »No, kaj bo zdaj s stavo?« Tudi drugi Dobjan jo bi'l zdaj brez poguma, tako jo dejal ponižno: »Dovolj jo bilo sale, ostanimo si prijatelji! Kupice natoCimo, na zdravje vseh počimo! Bog živi Bla- za, ki je dober Clovek, zato no bo za- htoval, da se stava izpolni!« NokoC sem sedel na vrtu slovečo- ga Gmajncrjevega hotela v RadeCali in. si. dal streči z imenitno jedaCo in svežim pivom. Kraj vrta jo na keg- ljiSCu metala krogle družba mladih samcov. Izmed teh je najbolje keg- Ijal ogromno širok mladiö, poln ob- jestnih besed in oholih kretenj. Ostali igralci so so ga bali. Meni je ta Clovek izprva ugajal, ko sem Cul njegovo smelo dovtipe. Zato sem se pridružil igralcem in smelo tipal po stožcih. Toda zdaj so jele raene zadevati persiflaže, toplo mi je postajalo, po robu so postav- ljam, situacija dozoreva bolj in bolj. Ljudje pa čakajo, komu bo prej za- vrela kri, žal je prvemu meni: »Mladi gospod ste mojster na keg- ljišču, toda v rokoborbi mi podleže- te!« »Ha, ni ga zemlja rodila! Zelo ljub bi mi bil karambol z vami!« Dvignem obe roki, da mu pojas- nim, da pri meni ne sme pričakovati pardona. Še preden pa je bila borba po pravilih otvorjena, se je krivično poslužil ugodnega trenutka. Cez pas me zgrabi, v strok me dvigne, že seni skoro izgubljen. Bliskoma se mu nagnem čez ramo in ga krčevito zgrabim za zadek. Raztrgam mu hlačo prek in prek, njih vsebina so razodene prav izra- zito. Občinstvo prasne v smeh, nasprot- nik pa se zboji pogube, a prav to mu jo v poraz. Komaj Cutim spet tla pod scboj, ga pograbim krepko iznova, dvignem ga, potlačim v tla, nato ga v loku poženem skozi vrata. Ljudje mi ploskajo, jaz pa gledam za siromakom, ki sramujoč se skriva Stran 2. »Nova Doba« 7. VIII. 1933. Štev. 64. bil prijateljski sestanek v gostilni pri Mostu. Razstava psov v Celju je uspela nad pričakovanjc. Dočim so na I. državni razstavi na Bledu 1. 1931. in na Ian- ski mednarodni razstavi v Ljubljani prevladovale dobre ocene, so v Celju tvorilo večino žo odlično in prav do- bre. To je vsekakor velik napredek, na katerega smo lahko po pravici ponosni. Tabor hmeljarjev se je vršil v nedeljo 6. t. m. v Rob- lekovi dvorani v Žalcu ob lepi ude- ležbi. Razpravo je vodil podpredsed- nik Hmeljarskega društva g. župan Rudolf Lorber, ki jo pred prehodom na dnevni red pozdravil vse navzoče ter razpravljal o splošnem položaju, v katerem se nahajajo hmeijarji, o razmerju med ponudbo in povprašo- vanjem po hmelju itd. Situacijsko poročilo o stanju hmclj- sikih nasadov je prečital društveni poslovodja g. Anton Petriček. Glede mezde za hmeljske obiralce je bilo soglasno sklenjeno, da se bo plačevalo od škaia ob trikratni topli hrani s stanovanjem 1.50 Din, brez hrane pa 2 Din. Splošno obiranje hmelja se bo pri- čelo po 16. avgustu. Natančna določi- tev dneva je nemogoča. Poslovodja jo potem So razpravljal o legitimacijah za hmeljske obiralce, o na novo vpeljanih usancah pri hmeljski kupčiji, priporočal je lepo obiranje in prebiranje hmelja, ter go- voril o pravilnem sušenju in pravo- časnem basanju novega pridelka, o novih reklamnih zemljevidih, ki jih je izdala žalska Hmeljarna itd. Razpravljalo se je nato še o cenah in bodoči hmeljski kupčiji ter se je priporočala previdnost. Po izčrpanem dnevnern redu se jo g. podpredsednik zahvalil vsem za udeležbo ter zaključil »Tabor hme- ljarjev«. Sokolska zbirka za bedne družine v rudarskih revirjih Po zadnji zbirki, objavljeni v »No- vi Dobi« dne 21. julija, so v času od 21. julija do vštetcga 5. avgusta do- speli sokolski župi naslednji zneski: Ljubljanski Sokol 1.000 Din, Sokol - sko društvo Novo mesto 664 Din, dr. Marušič Drago, ban dravske banovi- ne 500 Din, Sokolska župa Kranj 500 Din, Sokolsko društvo Grosuplje 480 Din, Sokolsko društvo Prevalje 401.25 Din, Sokolsko druStvo Kamnik 300 Din, Sokolsko društvo Karlovac 250 Din, Sokolsko društvo Bačka-Palan- ka 230 Din, Sokolsko društvo Ježica 220 Din, Sokolsko društvo Štepanja vas 210 Din, Sokolsko društvo Do- lenji Logatec 205 Din. Po 200 Din: J Sokolski društvi Ruše in Sv. Lenait v Slov. goricah, Sokolska župa Veli- ki Bočkerek; Sokol Ljubljana IT 187 Din 75 p; po 100 (Din: Pevsko društvo »Oljka« v Celju namesto venca na grob Franceta Lečnika, sokolska dru- štva Lukavac, Maribor, Mežica, Su- šak-Reka, Sv. Lenart na Sladkein vrhu, Sv. Trojica v Slov. goricah, so- kolska župa Novo mesto; Sokol Bor i 74 Din, Sokol Bačka-Palanka nadalj- nili 60 Din. Po 50 Din: Mergentaler S., Osijek, Sokolska društva Mala Nedelja, Store, Zreče, četi Mala Ne- delja in Vodice. Po 40 Din: Gangl En- j gelbert, Ljubljana, Sokolsko društvo Metkovič; članico Sokola Vršac 32 Din. Po 20 Din: Sokolski društvi Blato, Gacko, Zorko Anton, viš. pis. predst. v Celju. Po 10 Din: friz. Oz- vald, Celje, eokolske čete Ahačice, Bijelo Polje, Bradina, Čapljina, Ca- va, Divar, Dobropolje, Donja,) Dra- čevo, Duličin, Fojnica, Gabela, Gla- vatičevo, Hodbina, Hrušta, Hum, Ki- tino selo, Korito Avtovac, Kozanci, Lastva, Lokve, Mala Gruda, Mokoši- ca, Mosko, nečitljiva pri Dubrovni- ku, Ortijaš, Pilesci, Pirolažas, Poči- telj, Poljice, Postoljanci, Prebilovci, Smokvica na Korčuli, Sudjurad, Ta- sovčiči, Trcbinje, Ubosko, Udrežnje, Veličanina, Vrtoljina, Zavala, Zaton in Zitomi'sliC. S tern izkazom je zbirka dosegla vsoto 48.159.25 Din. Od te vsote je bi- lo razdeljenih 30.000 Din, tako da je še razpolozljivih 18.159.25 Din, ki bo- do v najkrajšem Času izročeni svo- jemu namenu. Sokolska župa se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje in se vljud- no priporoča človekoljubnim srcem za nadaljno naklonjenost. Upr»va Sokolske župe Celje. DOMACE VESTI d Velika zmaga JNS pri obdinsk*h volitvah v moravski in vrb^ski bano- visnX. V nedeljo 6. t. in. so se po sed- mih letih v moravski in vrbaski ba- novini zopet vršile občinske volitve, pri katerih je dobila Jugoslovenska nacionalna stranka tako ogromno zmago, kakor jo ni doseg'la doslej niti ena stranka. Tugoslovenska na- cionalna stranka kot predstavnica ju- goslovenske nacionalne politike se je s temi volitvami mogočno afirmirala. d Napredovctnje šolskih nadzorni- kov. S kraljevim ukazom so napredo- vali v višjo skupino šolski nadzorni- ki Fran Vrhovnik v Ljubljani, Rihard Pestevšek v Celju, Ljudevit Potoč- nik v Laškem, Fran Gorup v Ptuju, Fran Karba v Ljutomeru, Gustav Lu- kežič v Kamniku, Ivan Bezeljak v Litiji, Fran Merljak v Logatcu in Leopold Levstik v Krškem. d Veliko obrtniško zborovanje v Mariboru. Okrožni odbori obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu bodo priredili v ne- deljo 13. t. m. ob 10. dopoldne v've- liki dvorani pivovarne »Union« v Mariboni veliko zboj'ovanje obrtni- kov dravske banovine z edino točko dnevnega reda: Boj šušmarstvu! Udeležba na tern zborovanju je sta- novska dolžnost vsakega zavedneg/i j obrtnika. d Banov*nska kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel. opozarja pro- silce za sprejem v enoletno kmetij- sko šolo in prosilke v 10-mesečno go- spodinjsko šoio na tukajšnem zavo- du, naj čim prej vlože svoje prošnjo [ direktno ali preko sreskcga knietij- skega referenta, kjer dobe tudi po- jasnila glede event, prispevka sres- kega kinetijskega odbora. Pouk se bo začel z oktobrom. Podrobna navodila so bila objavljcna v dnevnem Caso- pisju ter v štev. 10. »Kmetovalca« z j dne 15. VI. 1933 in St. 6 »Sadjarja in vrtnarja«. — Ravnateljstvo. d Prayilno priprctvljena, prija Kathredner Kneippova sladna kava s Pravim : Franckovim : dodatkom tako dobro, kakor če bi bila zelo dra- ga. Vsipaj v hladno, no v toplo vo- do! Kuhaj 5 minut! d Dunajska vremenska n^poved za torek 8. avgusta: Naglo naraščanje oblačnosti od zapada, v mnogih kra- jüi nevijite, ohlajenje; bo zaenkrat najbrž le neznatno. Celje in okolica c Pocenitev kruha v Celju. Po zgle- du zagrebških, ljubljanskih in mari- borskih pekov je zadruga pekov v Ce- lju 6. t. m. sklenila, da bo, četudi imajo peki še stare zaloge moke in v avgustu no bodo dobili nove, cenej- še moke, ki je še vlažna, znižala s 15. t. m. cenc kruha pri kg takolo: beli kruh od 5 na 4.50 Din, polbeli kruh od 4.80 na 4 Din in črni ki-uh od 4 na 3 Din. Illeb belega kruha bo teh- tal 1.11, polbelega 1.25 in črnega 1.66 kg- c Z^dnja pot Franceta Lečnika. v soboto 5. t. m. ob 17. se je zbrala na mestnem pokopališču velika množica ljudi, da spremi na Skrlatici tragic- no ponesrečenega osmošolca France- ta Lečnika k zadnjcmu počitku. Po- leg številnega občinstva iz Celja in okolice se je zbralo pred mrtvašnico mnogo dijakov in planinccv, Clanov SPD ter TK Skale iz Celja, Mozirja, Gornjegagi-ada, z Ljubnega in iz Luč. Po blagoslovitvi ti'upla je pred nirt- ; vašnico zapel pevski zbor »Oljke« Prelovčevo »Slovo«, dijaški pevski zbor pa »Vigred«. Po cerkvenem ob- redu so se ob odprtem gi'obu z gan- ljivimi besedami poslovili od pokoj- nika g. dr. Milko Hrašovec v imenu svojo zadnjo plat in beži pred našimi pogledi. Nekoč smo sedeli v gostilni pri Cotu, blizu Loke, kaplan in dva mla- da moja tovarša. Pili smo izvrstno bizeljščino, prijatelji moji so jedli klobase, jaz pa sem si naročil ocvrtih piščancev s solato. Prijatelji so me hoteli dražiti, povabili so se k meni, da bi mi nagajali. Toda tole izmika- vanje najboljših ocvrtih kosov mi je končno vendarle presedaJo. Ni trajalo dolgo, pa smo se zgra- bili. Hladil sem si jezo s tern, da sem jih mikastil vse po vrsti. Zaletavali so se vame, a so temoljito spet od- letavali v mize, stole in stene. Hitro je pri tem potekal Gas, zame prijeten, ostalim pa je že zmanjkovalo mofiii Tedaj vstopi kakor nalašC Ignac, korenina, domači sin. Pa mu namig- nejo, naj jim pomaga, da me ukrote. Mene to ni motilo, nasprotnik več ali manj! Borba se je nadaljevala, dok- ler se Nace ni domislil trika. Pod mene se skloni in me popade za levo nogo, do stropa skoro mi jo dvigne. Tedaj omahnem. To priliko pograbijo, vsi navale name, po meni je! Na prsili, nogah in trebuhu mi ležo, kakor kovaški mehovi težko so- pejo, kakor Bog na križ ležim pri- kovan na tla. To so jih kosti bolele, ko smo nato pili bizeljščino v spravo in prijatelj- stvo! 33. Napredovanje Težak je bil boj za obstanek, zla- sti ko jo število mojih otrok raslo in raslo. Devet otrok je že bilo, ko sem bil še vedno v tret j em, to je v zad- njem plačilnem razredu; sem pač služboval v majhni vasi na enoraz- rednici. Mnogo sem premišljeval, kako bi si pomagal in olajšal skrbi. Sostavil sem seznamek članov dru- žine, župnik in župan sta mi ga po- trdila. Izračunal sem toCno, koliko me stane prehrana, obleka za vsake- ga na dan, mesec in leto. Vse to sem seštel in primerjal s službenimi pre- jemki. In sc je izkazalo, da so bili izdatki dvakrat večji. Končno pa sem še pojasnil, da krijem nastali pri- manjkljaj s tem, da prosjačim in si kdaj tudi sam kaj vzamem. Saj tudi ni druge pomoči'! Kar pa se tiče zad- njo točke, naj dostavim, da sem tu pretiraval, res na tem je bilo le to, da sem včasih položil kakega srnja- ka tudi izven mej svojega revirja. Tako pridobljene divjadi sicer veii- noma nisem porabil doraa, pač pa je romala mnogokdaj v kuhinje veli- kih, odločilnih gospodov v Celju, Gradcu, celo na Dunaju. Dospel je odgovor. Bil sem uvrščen v drug! razred, toda opustim naj ne- primerna pota, po katerih sem si do- slej pomagal. Bil je to precejšcn uspeh. Minilo je sedem let, pa sem se s prošnjo oglasil spet. Javljal sem nov prirastek treh si nov! In spet sem uspel, napredoval sem v prvi plačilni razred, kakor da služ- bujem v Gradcu ali Trstu in ne na Razboru! Veselil sem se ,teh zmag in povi'S- kov, mnogi pa so mi zavidali. Neka- teri tovariši, so mi hoteli slediti, skrbno so me vpraševali za nasvetc, kako naj to ukrenejo, da s prošnjo ne propadejo. Rad sem jim razodel rccept, ik pa ni za vsakogar, o čemer so se slednjič uverill. „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Izposojevalnica gramofonskih plošč po 2 Din in gramofonov po 10 Din Prodajamo plošče od 10 Din naprej Veselite se! V kratkem Vas bo HvhC o s r e č i I. Savinjske podružnice SPD in TK Skale, osmošolec B run on Umek v imenu sošolcev in gosp. prof. Jariko Orožen v imenu profesorskega zbora drž. realne gimnazije v Celju. Po go- voru g. dr. Milka Hrašovca sta polo- žila TK Skala krasen venec iz pla- ninskih rož in Savinjska podružnica SPD istotako lep venec ob grob. Po govorih je zapel dijaški zbor »Blagor mu«, pevsko društvo »Oljka« pa Ber- varjevo nagrobnico »Zbogom, oj pri- jatelj mili«. Solnco se je polagoma nagibalo k Savinjskim planinani, ko so se jeli pogrebci vračati z zadnjega počivališča mladega Franceta LeCni- ka. c Letalski dan v septembru. Mest- ni odbor aerokluba »Naša krila« na- merava prirediti v prvi polovici sep- tembra letalski dan v Celju. Na tej zanimivi sportni prireditvi bo tudi razstava civilnih letal ljubljanskega, mariborskega in zagrebškega aero- kluba, poleti s potniki1 in produkcije z brezmotornimi letali v propagan- do tega naraščajočega letalskega sporta. Cas, kraj in spored priredit- ve bomo objavili pravočasno. c Iz srednješolske službe. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prosvet- nega ministra premeščeni: prof. Ma- rija Oršnikova iz Leskovca v Celje, suplentka Marija Sovdatova iz Celja v Maribor, prof. Marija Pernarjeva iz Ljubljane v Celje, prof. Olaf Glo- bočnik iz Celja v Brod, suplent Stane Melihar iz Maribora v Celje in stro- kovni učitelj Florjan Ščuka iz Mur- ske Sobote v Celje. c Popravilo Starega gradu. V petok in soboto se je mudii v Celju znani konservator g. dr. Stele iz Ljubljane, ki ga je mestna občina celjska kot lastnica Starega gradu prosila, da bi podal strokovno mnenje o restavra- ciji razvalin na Starem gradu. Gosp. dr. Stele je po temeljitem ogledu raz- valin izjavil, da bi restavracija raz- valin ne stala mnogo, ker je bil del zidovja itak že restavriran pred ieti. Želimo, da bi občina kmalu našla potrebna sredstva in pričela restav- rirati razvaline ponosnega gradu celj- skih grofov. c Društvo zasebnih in trgovskih nameščencev »Merkur« v Zagrebu je priredilo v nedeljo 6. t. m. izlet iz Zagreba v Celje, ki se ga je udeležilo okrog 200 članov, med njimi tudi za- grebški nogometni team. Po sprejemu na kolodvoru so si gostje ogledali mesto. Po popoldanski nogometni tckmi med zagrebškim in celjskim teamom so se udeležili vesclice »Mer- kui-ja« v restavraciji ge. Stegujeve v Zagradu. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju prične z rednimi pevskimi vajaini v torek 8. t. m. Zaradi kratko odmerje- nega časa do jesenskega javnega nastopa se pozivajo vsi pevci, da se pozivu polnoštevilno in točno odzo- vejo, ker bi v nasprotnem slučaju ne mogli pri prvem nastopu sodelo- vati. Vsi, ki imajo veselje do petja in ne sodelujejo še pri nobenem dru- gem diiištvu, se bodo sprejemali 8. in 11. t. m. ob 20. v društvenem lo- kalu v »Obrtnem domu« v Celju, vhod z Vodnikove ulice, I. nadstrop- je, levo. Vaje bodo redno vsak torek in petek točno ob 20. — Odbor. c »pevski odsek »Soče«. V sredo 9. t. m nadaljevanje pevskega tečaja. Pridite polnoštevilno in točno ob 20.! c Člani SPD, ki hočejo ob nedeljali na izlete v skupinah po 6 oseb in s polovično vozovnico, naj se javijo ob sobotah do 12. v pisarni SPD v Celju. Prešernova 6. Za praznike 13. do 15. avgusta naj se javijo trije interesenti za izlet na Goren j sko. c Celjski mestni avtobus na progi Celje—Podsreda vsled podrtega mo- stu med Košnico in Zegrom do na- daljnega ne vozi. Štev. 64. »Nova Doba« 7. VIII. 1933. Stran 3. c »Otres*mo se hlapčevstvai« Dne 31. julija smo objavili j od gornjiir. naslovom notioo beograjsk.e. »Politi- ke«. Sedaj smo projcii od iavnatelj- stva Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani naslednji dopis, ki ga ra- devolje objavljamo: »V Vašem cenj. listu z dne 31. julija 1933 ste po beo- grajski »Politiki« ponatisnili Članek, v katerem se trdi, da je Ljubljanska kreditna banka naslovila na nekega svojega klijenta, ki živi v Sarajevu in ki vodi vso korespondenco v dr- žavnem jeziku, pismo v nemškem jeziku in na formularju, ki ima na- slov: »Laibacher Kreditbank«. Dovo- ljujemo si Vam vsled tega vljudno sporočiti, da se pri našem zavodu odgovarja principijelno na vse dopi- se, ki jih prejmemo v državnem je- ziku, istotako v državnem jeziku in se dopisuje s klijenti v tujih je/.ikih le v slučajih, kjer isti to izrecno za- htevajo, ali pa ako nam je znano, da komitenti državnega jezika ne po- znajo.« c Upokojenci b*vše Avstrije! Oni upokojenci bivše Avstrije, ki v Jugo- slaviji sploh še niso dobili pokojnine, naj se do konca avgusta javijo z na- slovom v restavraciji v Narodnem domu v Celju, da se združijo in po- tem predložijo skupno prošnjo za pokojnino. Vsakemu je znano, kako dolgo in težko že čakamo na pokoj- nino. Zaclevne prošnjo in pritožbe so bile režene že 1. 1928. v Narodni skup- šCini in so bile letos že predloženo finančnemu ministrstvu. Tudi je iz- šel v Uradnem listu, štev. 14., febru- arja 1931., zakon, ki pravi v členu 6.: »Visoke stranke pogodnice se z a v o - zujejo izplačati pokojnine, ki gre- do po tej konvenciji osebam, ki spa- dajo pod odredbe konvencije na os- novi zahtev, ki jih je podati v roku enega leta, ko stopi ta konvencija v veljavo. Pri plačevanju se vrasiunijo predujmi, podpore ali> druga izpla- Cila, opravljena začenši s 1. XII. 1923. od katerekoli visoke stranke pogod- nice.« Potrebno je, da prosimo zdru- ženi, da se nas usmilijo, kajti 3.000 ljudi bo prej usližanih, kakor pa po- samezniki. — A. D. M. c žetev smrti. V celjski bolnici je umrla 4. t. m. (55-1 etna posestnikova žena Marija Megličeva s Polžanske gorce pri Sladki gori v šmarskem okraju, 0. t. m. pa 35-letna klesarjeva žena Karolina Mihelakova iz Konjic. N. p. v m.! c Tri tatvine koles, V četrtek 4. t. m. med 16. in 17. jo bilo mizarske- mu mojstru g. Uršiču iz Zavodno iz vežo neke restavraciej na Kralja Pe- tra cesti ukradeno 900 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Kos- mos« št 5,100.124. V soboto 5. t. m. med 10. in 11. dopoldne je nekdo odpeljal dijaku Cirilu Božiču iz Ce- lja iz neke veže v Prešernovi ulici 900 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Oppel«, štev. 1,470.382, evid. štev. 2 — 11.274 — 3, istega dopoldnc pa je bllo mesarskemu mojstru g. Matiji Esihu izpred njegove mesnice na Bregu ukradeno 1.200 Din vred- no, črno pleskano kolo znamke »Ne- ro«, štev. 4.003. Gosp. BožiČu so kolo kmalu vrnili. c Okraden* kopalci. Te dni so ne- znani storilci ukradli pri kopanju v Savinji uradniku Mestnega mlina g. L. par novih Cevljev, juristu g. Z. novo uro, odvetnikovi hCerki gdč. Sk. pa zlato zapestnico. c Tatvina v hlevu. V soboto popol- dno so bile ukradene s konja, last keramične tovarno v Libojah, v hlevu poles? nekega hotela 400 Din vredne vajeti. Policija je kmalu aretirala 48-letnega hrvatskega krošnjarja Martina G., ki je nujno osumljen tat- vine, a dejanje taji. c Domač zajec se je z»tekel v ne- deljo dopoldne v policijsko stražni- co. V ponedeljek dopoldne so ga izro- čili lastniku. c Dijaškl kuhinji v Celjn ja daroval trgovec g. Valentin Hladin v Celju 200 Din namesto venca pokojnemu Francu Lečniku v Celju. c Občinskim revežem v občini Ce- lje-okolM je poklonila tvrdka Pac- chiaffo, Knez & Co. 100 Din namseto venca na grob osmošolca Franceta Lečnika. ObCina se iskreno zahvalju- je za darilo. c Izgubljeno in najdeno. Dne 3. t. m. je bila med Celjem in Libojami izgubljena avtomobilska evidenčna tablica Stev. 2 — 810 — 33, 5. t. m. ob 11. pa je bila v Prešernovi ulici iz- gubljena denarnica z 90 Din. Dne 5. t. m. popoldne je bil najden na klopi na Masarykovem nabrežju usnjen etui za cigare. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobito na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Profesor (v uradu za n¦¦ jileno pred- mete): »Pred dvema uiv;,ia scm bil tu zaradi dežnika, ki sein ga bil po- zabil v avtobusu.« — Uradnik: »Toč- no.« — Profesor: »In pri torn sem vsekakor pri Vas pozabil svoj kov- č eg!« Sport Team Zagreb: Team Celje 7 :2 (5 : 0) Celje, 7. avgusta. Včeraj ob 17. se je pričela na igrišču pri »Skalni kleti« z velikim zanimanjem pričakovana prijateljska nogometna tekma med celjskim in zagrebškim teamom. Na igrišču se je zbralo okoli 800 gledalcev, ki so z veliko pozor- nostjo sledili dogodkom, ki so se od- igravali na polju v boju za usnjeno kroglo, Tekma je bila odigrana v živahnem in hitrem tempu. Takoj v začetku se je pokazala tehnično in taktično boljša igra zagrebške enaistorice, ki je s smotreno kombinacijo znala pridobivati teren in se često preriti v zelo nevarno bližino celjskega gola. Zmaga je v polni meri zaslužena, Iahko pa bi bil rezultat ob večji pazljivosti obrambe za Celje ugodnejši. Domača enajstorica se v včerajšnji tekmi ni preveč dobro izkazala, Nudila je zlasti v prvem polčasu precej raz- trgano igro in tako prepustila gostom glavno besedo. Napade, ki so jih iz- vedli, je po večini razdrla nasprotnikova obramba; kar pa je bilo namenjeno vratarju, in tega je bilo v vsej igri precej, je po večini opravil z uspehom in sigurnostjo. V drugem polčasu so zaigrali Celjani mnogo boljše, bilo je nekoliko veL skupne igre in posrečilo se jim je obdržati igro skoro povsem izravnano. Postava je bila na žalost precej nesrečno izbrana in so bila nekatera mesta prav slabo zasedena. Razmeroma malo zaposleno je bilo desno krilo, ki ni naSlo v desni zvezi dobrega stika z ostalimi. Početni udarec je pripadel Celjanom, ki so prodrli za nekaj časa na nasprot- nikovo polovico. Polagoma pa je nato prešla igra v roke gostov, ki so izsi- iili najprej dva kota nato pa so v 9. minuti po krivdi obrambe dosegli vod- stvo. Delna premoč jim je prinesla v 19. minuti drugi gol. V 21. minuti je bilo razmerje že 3:0. Nato se je igra za nekaj časa odprla in so tudi doma- | či prišli do veljave, v mrežo pa žoga ni hotela. 34. minuta je zopet prinesla uspeh gostom, ki so poviSali rezultat na 4:0. Do konca polčasa so gostie zabili 5e eden gol in rezultat je bi! 5:0. Druga polovica je prinesla razmero- ma uravnovešeno igro. Celjani so us~ peli dvakrat v 7. in v 11. minuti, pr- vič po Raičkoviču, drugi gol pa je zabil KoŽelj. Proti Celju pa sta padla v tej polovici gola v 5. in 39. minuti. Tekmo je sodil g. Ochs zelo neza- dovoljivo in površno. Morda se je ho- tel držati tega, da je treba biti gostom kolikor mogoče uslužljiv in zato jim je rad spregledal mnoge očitne napake. K. D. t Poverjeništvo SZNS v Celjn. Vsi gospodje savezni sodniki se obvešča- jo, da je strogo prepovedano voditi katerokoli tekmo, ne da bi jih za to delegiral odbor za delegii'anje sod- nikov pri MO v Celju. Nadalje se ob- veščajo, da najkasneje do vsakega četrtka opoldne javijo pov'erjeniku ev. zadržke delegiranja k tekmam. Poznejše prijave se ne bodo upošte- vale. Sokolstvo x žnpnl prosvetni tečaj v Celju. Na prvi in drugi dan tečaja bo br. Kramar iz Celja predvajal razne fil- me s sokolskih nastopov v Celju, Ljubljani, Šoštanju, Trbovljah in Zagorju ter tudi razne poučno-znan- stvene filme. Filmi se bodo predva- jali v dvorani Celjskega doma od 8. zvečer dalje. TeCaj sam bo v gimna- ziji. Edinice, ki še niso prijavile svo- jih članov, naj to nemudoma store. — Prosvetni odbor Sokolske župe Celje. Dopisi Laško Sokolski dom. Monumental na zgradba Sokolskega doma dobiva ra- pidno pravo lice in priča o delav- nosti Sokolov v Laškem. Dela na zgradbi se bližajo koncu, tako da bo otvoritev doma nepreklicno 3. sep- tembra. Pokroviteljstvo te slavnosti je prevzel g. minister dr. Albert Kra- mer in to dejstvo jamči za popolen uspeh. Ker je zasiguran tudi popust na železnici, upamo, da se bodo za- vedni Jugosloveni v čim večjem šte- vilu udeležili te veličastne slavnosti in tako manifestirali sokolsko idejo in zopet potrdili bratstvo, ki mora vladati povsod, kjer naj bo blago- stanje. Kino. Po daljšem odmoru je tu- kajšnji kino v petek zopet začel obra- tovati. Zalec Imenovanje. V seji nafelstva Sa- vinjske posojilnice v Zalcu v petek 4. t. m. je bil imenovan član načel- stva g. Vilko Seiu'ca za komercijal- MAURICE LEBLANC: ¦r Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršič »Gromska strela! Malo, toda lepo. Ta zastopnik ljudstva ima dober okus . . . štirje Aubussonovi na- slanjači . . . omarica, kjer je — stavil bi1 — podpisan Terrier - Fontaine . . . dva Gouttieresova stenska svečnika . . . pristen Fragonard in ponarejeni Nattier. Kakemu amertškemu milijardelrju bä s.e( ob njem sline pocedile . . . Skratka — premoženje!« Gilbert in Vaucherey sta jela na Lupinov ukaz odnašati in nakladati večje dele pohištva. Cez pol ure je bil prvi Coin do vrha poln. Grognard in Le Ballu sta dobila naroCilo, da se odpeljeta s Colnom in naložita vse skupaj na avto. Lupin je nadzoroval njun odhod. Ko se je vrnil , v vilo in šel čez vežo, se mu je zazdelo kakor da bi Cul v smeri oblačilnice neko pogovarjanje. Krenil je tja, toda L6onard je ležal mirno na trebuhu in imel na hrbtu trdno povezane roke. »All si ti godel, medved? Le no razburjaj se! Kmalu bo vse opravljeno. Če boš pa preveC glasen, bom moral napeti drugo strune . . .« Ko je bil spet zunaj, je prisluhnil. Spet je začul i^ti Sum. Brez dvoma je spet prihajal iz oblačilnice. Natanko j6 razumol besede, ki jih je izgovarjal hri- pav glas: »PomoC! . . . Morilci! . . . Pomoč! . . . Umorili me bodo! . Pokličito komisarja!« ,m . G ,CJ6 d0C6la obseden!« je zagodrnjal Lupin. »Ob cleyetih zvefier nadleguje policijo - to je res brezobzirnost!« Spet je sei na delo, toda trajalo je dalje kakor Je rmslil; v omarah so odkrili dragocene knjigo. ki se jih je spodobilo vzeti s seboj. Vaucherey in Gilbert sta kar preveč natanko vse preiskovala. Naposled je izgubil potrpljenje. »Dovolj!« je dejal. »Zaradi te ropotije se ne iz- Piaca zapravljati časa. Avto čaka! Pojditao!« Bili so na jezerski obali in Lupin jo že stopil na stopnice; tedaj ga je Gilbert ustavil. »Počakajte, mojster, še enkrat moi-ava nazaj . za pet minut. Dalj ne bo treba.« »Kaj, vraga, pa imata?« »Nekaj posebnega. Pravili so o dragoceni spo- : minski omarici. Baje nekaj imenitnega . . .« Obrnil se jej)roti terasi. Vaucherey se je smukal za njim. »Deset minut . . . ni'c več!« je zaklical Lupin za njima. »Coz deset minut odrinemo.« Toda deset minut je preteklo, njiju pa ni bilo nazaj. Pogledal je na uro. »Četrt čez devet . . . blaznost!« Že davno je opazil, da sta se Gilbert in Vau- cherey ves čas čudno obnašala. Nikoli se nista ločila, kakor da bi drug na drugega pazila. Kaj naj to po- rn eni? Naposled je pognal Lupina nerazumljiv strah nazaj proti hiši. Prav tedaj je tudi začul na cesti iz Enghiena zamolkel sum, ki1 jo postajal čedalje glas- nejši in bližji. »Najbrž sprehajalci . . .« Zažvižgal je 'in stopil k mrežnim vratom pri glavnem vhodu, da bi pogledal, kaj se dogaja na ulici. Ko pa jih je odprl, je začul strel in za njim bolesten krik. Pohitel je nazaj, stekel okoli hiSe, skočil na teraso in prišel v jcdilnico. »Gromska strela! Kakšne neumnosti počenjata?« Gilbert in Vaucherey sta se valjala po tleh, zvita v klopčič in rjula. Z obleke jima je kapljala kri. Lupin je besnel. Toda že je spravil Gilbert nasprot- nika podso in mu iztrgal iz rok nekaj svetlega, Cesar Lupin ni mogel razločiti. Vaucherey, ki je krvavel iz rane na plečih, je izgubil -zavest. »Kdo ga je ranil? Ti, Gilbert?« je očitaje vpražal Lupin. »Ne . . . Leonard.« »Leonard? Saj je bil zvezan . . .« »Oprostil se je in našel svoj revolver . . .« »Lopov? Kje je?« Lupin je vzel svetiljko in krenil v oblačilnico. Sluga je ležal na hrbtu s prekrižanimi rokami, bodalo mu je tičalo v vratu. V obraz je bil mrliško' bled. Iz ust mu je tekel rdeč curek krvi po bradi. »O,« je za«tokal Lupin, ko ga je natančneje po- gledal, »mrtev je . . .« »Mislite? . . . Mislite? . . .« je vprašal Gilbert z drhtečim glasom. »Mrtev, ti pravim.« Gilbert je zajecljal: »Vaucherey je bil . . . zabodel ga je . . .« Ves zelen od jeze ga je Lupin zagrabil. »Da, Vaucherey ... in tudi ti, lopov! Zraven si bil in si to dopustil . . . Kri! Kri! Saj veste vsi, da tega ne maram. Pri meni se ne mori! O, to se vam bo še otepalo, fantjo . . . Pomislita, da vaju caka giljotina!« Pogled na mrtveca ga je pretresel. Nemo se je zastrmel v Gilberta: »Zakaj . . . zakaj ga je Vaucherey zaklal?« »Hotel mu je preiskati žepe, da bi mu vzel ključ stenske omare. Ko se je sklonil nad njim, je videl, da si ;e Lčonard oprostil roke . . i Tedaj se je pre- strašil ... in sunil!« »Toda strel?« »To jo bil (Leonard . . . orožje je imel v rokah . . . Pred en je izdilmil, je imel še toiiko moči, da je spro- žil . . .« »In ključ?« »Vaucherey mu ga je vzel . . - -« »Ali je odprl?« »Da.« »Ali je kaj dobil?« »Da.« »In ti si mu hotel tteto vzeti. Kaj je bilo? Spo- minska skrinjica? Ne. Nekaj manjšega. Kaj je bilo torej? Odgovori vendar!« Toda Gilbert ga je uporno gledal in molčal. Videl je, da ne bo mogol izvleči iz njega besede. GrozeCe je zakričal: »Govoril boš, ljubček! Pri Lupinovi Casti ti po- VPin, da te bom izpovedal! Zdaj pa so inoramo naj- prej izmazati iz zagate. Naprej! Pomagaj mi, da spra- viva Vauchereya v coin.« Stran 4 »Nova Doba« 7. VIII. 1933. Štev. 04. nega ravnatelja zavoda. Iskreno če- stitamo! Zemljevid hmeljskega oznamoval- nega okoliša je izšel v lepi izdelavi in lični obliki v samozaložbi Hme- ljarne v Žalcu. O tern zemljevidu bo- mo prihodnjiČ obširneje poročali. Vojnlk. Prostovoljno gasilno društvo v Vojniku je priredilo v nedeljo 6. t. m. na vrtu g. Kolarja lepo uspelo vrtno veselico. Sodelovalo je tudi pevsko društvo »Lira« s svojim dobrfm mo5- kim zbororn pod vodstvom strok. uči- telja g. Vavde. DR. FR. MIŠIC: Mozirje — kras in dika gornje Savinjske doline Mozirje, ti dika Savinjske doline, ostani ponos mi slovenske občine! Kot tvoje planine v vek trdno mi stoj, ko bije za dom in svobodo se boj! Tik pred svojüm odhodorn iz Mo- zirja, kjer je bil tudi služboval kot kaplan, v času, ko so si celjski nem- ški planinci začeli osvajati prekra.s- ni svet naših Savinjskih alp, dne 11. oktobra 1894., je A. Aškerc zapisal te besede v »Meščansko knjigo«, ki jo hrani trg Mozirje. To pesnikovo naročilo so Mozirjani vedno zvesto in vestno izpolnjevali. L. 1895. je bila v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica SPD, ki je v trdem boju z narodnimi neprijatelji čuvala slo- venski značaj Savinjske doline in Savinjskih alp. Leto poznejo so po- stavili na Gölten »Mozirsko kočo«. Naslednjega leta so na slovesen in glasen način praznovali Sestdesetlet- nico nemškega vseučiliškega profe- sorja dr. Frischaufa iz Gradca zara- di njegovih neminljivih zaslug za podvig slovenske turistike v Savinj- skih alpah. Ko jo narodnostnii boj v stari Avstriji divjal najbesneje, je trg Mozirje stal najtrdneje, imel je vedno, kakor je to tedaj bilo potreb- no in koristno za narodno stvar, tu- di med vihranjem svetovno vojno na visoki lipi v svoji sredini razobešeno narodno trobojnico, da je vsak tujec takoj moral spoznati, po ci'gavih tleh potuje. Prej že, 1. 1882., so bil ustano- vili prvo sokolsko društvo v Savinj- ski dolini z imenom »Savinjski So- kol«, Gornjesavinjsko posojilnico pa 1. 1873. in Narodno Citalnico 1. 1877. To in pa sijajna preteklost trga samega, katere vidne sledi tujec šo lahko zasleduje v domači »trški kro- niki«, ki jo je sestavil po originalnih virih domači sivolasi; pesnik Žiga La- jakov - Mozirski, "očarujoči lesk in blesk pokrajinskega lica tega Ijub- kega, snažnega trga in njngove pestre okolice, najbolj pa duša in srco do- mačega prebivalstva, ki ju bo tu vsak ljubitelj naše dežele in našega naroda z dopadenjem in raclostjo ob- čudoval, upravitujejo trditev, da je trg Mozirje kras in dika gornje Sa- vinjske doline. Tik pred trgom, katerega hiše so nanizane na belo, široko cesto kakor rdeče jagode na nit ali bilko, v vasi in ob potoku Ljubiji, stoji kapelica sv. Miklavža, najvišjega pokrovite- Ijal vseh popotnikov, mornarjev in splavarjev. Po bližnji Savinji nam- roC, ki so vzporedno z belo cesto ka- kor srebrn trak vije skozi Mozirsko kotlino, spravljajo domači splavarji in drugi i'z številnih vasi gori do Krope pod Gornjim gradom in do Ljubnega iz osrčja Snvinjskih alp gozdne velikano, okrogle hlode, des- ke, obrezan in otesan les, na svojih gibčnih splavih v osrčje naše države. Razmerje med njimi in njihovim za- ščitnikom sv. Miklavžem nima nič platonskega na sebi, marveč sloni na popolnoma realnih tleh. Takole ga oni prosijo: »Na vodi srečo nam izprosi, Miklavž sveti, ki za cast smo tvojo bili vneti.« Pa jim obeta on, gkof s palico, s knjigo in z jabolki na njej, svojo pomoS z besedami: »Kdor v mo jo cast položi tukaj dar, nesreče branil bodem ga vsikdar«. Komaj da si, popotnik na avtomobi- lu, z dinar j em, spuščenim v nabiral- nik, simpatiCnega, bradatega belega svetnika prosil njegove zaščito, že je smuknilo moderno vozilo v sredino ličnega trga in se ustavi pred štiri- | oglato kapelico, da se ohladi v senci j domače trške lipe, njegovi gostje p^ okrepčajo v starodavni gostilni »Pri pošti«, ki je bila že 1. 1685. in o ka- teri »trška kronika« poroča, da je v njej ljubljanski škof Konrad GlušiČ za časa Primoža Trubarja na svoji1 poti v Gornji grad s svojim sijajnim spremstvom obedoval in zapravil ho- rendno vsoto denarja. Sedanji hote- lir Matija Goričar, katerega rodbina si z Lipoldovo deli mesto domačih vodilnih prvakov in narodnokultur- nih delavcev, s cenami nikomur ne dajo prilike, da bi mogel škofa Glu- šiča posnemati. In to je prav: cene. ne le Savinja in njene hladilne bistre kopeli, vabijo vsako leto toliko leto- viščarjev v trg, da so v počitnicah vse sobe oddane. Na koncu trga stoji onstran mozir- skega potoka Trnove na prijazni go- rici župna cerkev sv. Jurija. Dva Ju- ri j a sta: eden koroški, drugi mozir- ski. Ta je stal nekdaj v vodi, sedaj je na suhem; oni pa stoji sedaj v vo- di, pa bo prišel čas, ko bo on stal na kopnem; tedaj bo mozirski zopet v vodi. Ta voda je nekdaj polnila vso Mozirsko dolino in tako ni Cudno, da kaže stari tržki grb goro s tremi grički, cerkev s tremi grički in cer- kev s tremi vhodi nad njimi. Mozir- ska planina. stare Golti s cerkvami .sv. Radegunde. sv. Mfthaela in sv. Roka, sv. Križ nad Belimi vodami, sv. Križ na Gori Oljki, sv. Vrban na Dobrovljah in dvostolpna cerkev bli- zu Marijinega grada v Nazarju, drve- ča Savinja s slokimi »Savinjskimi mornarji«, ličnost trga, ljubeznivost in narodna državna zavednost trža- nov V smislu pesnikovega naročila, vse to bi spadalo v moderni grb ju- goslovenskega trga Mozirja. A.: »Moja žena si želi za rojstni dan nekaj za na vrat ali na roko.« — B.: »In kaj ji boš kupil?« — A.: »Koš- Cek — mila!« A.: »Vi torej iščete družabnika z vlogo 100.000 Din?« — B.: »Da, tako je.« — A.: »Imam žalibog samo 50.000 Din!« — B.: »Nerodna reß!« — A.: »Zato pa sem perfekten knjigovodja in bilancist.« — B.: »To še tudi!« * # Neki potepuh nadlegujo elegantno gospo na ccsti za milodar in se ne umakne od nje. Dami je končno že preveč in zakriči: »Lump! Postopač! Lenuh!« Potepuh pa ji zašepečo: »Ne tako glasno, sicer bodo ljudje mislili, da sto moja žena!« Trisobno sfanovanje s kuhinjo in pritiklinarni tor nekoliko zele- njadnega vrta in cnosobno stanovanje s kuhinjo, pritiklinarni in zelenjadnim vrtorn se odda s 1. X. 1933. Naslov v upravi lista. Oddajo se kletni prostori v hiSi, Razlagova ul. 8 s 1. IX. 1933., prirnerni posebno za vinsko trgovino Ponudbe na ZdruŽenie trgovcev za mesto Celje. Hmeljarna v Žalcu r z. z o. z. dne 5. avgusfa 1933. V a b i I o k redni glavni skupščini ki se bo vršila v torek, dne 15. avgusta 1933, ob 1/29. zjut. v gostilni g. Fr. Robleka v Žalcu s sledečim redom 1. Poslovno poročilo 2. Račun in bilanca za upravno leto 1932/33 3. Uporaba čistega dobička 4. Čitanje revizijskega poročila 5. Volitev načelstva in nadzorstva 6. Nasveti po § 23, odst. 2 zad. pravil Za predstojništvo: načelnik: Ff. Roblek 1. r. tajnik in blagajnik: Anton Petriček 1. r. l§če se dobro uveden agent za namazno olje za Celje in oko- lico. Obrniti se z referencami na naslov: Prva hnratska fvornica olja d. d. Zagreb Branimirova 6 Enosobno ali dwosobno stanovan|e s pritiklinami in nekaj vrta v neposredni bližini mesta išče mirna stranka brez otrok za takoj. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Sprejme se gospodična na hrano in stanovanje Vprašati pri ge. Olgi Rudolf, Celje, Gospo- ska ulica 3. Dijakmjo sprejmem na hrano in stanovanje v centru mesta. Pouk v nemščini. Glasovir na raz- polago. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarnigke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LesRovšek Celje, Glavnl trg 16 Stanovanie soba, kuhinja s pritiklinami se odda takoj, cena 120 Din. Šmarjeta pri g. Kramarju. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Heckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. MDravau gospodarska zavarovalna družba v Mariboru sprejmc za sreze Celje, Gornji grad, Laško, Slovenjgradec, Prevaljc in Šmarje glavne zastopnike. Ponudbe naj precilože le resni reflektanti z razSirjenim poznanstvom in dobro organizacijsko sposobnostjo. CProda se po ugodni ceni večja partija dobrih, močnih vlnsklli sodov v raznih velikostih od 30 do 3000 litrov. "^-^iii VpraSa se pri tvrdki M. Oswatitsch, Celje, Kralja Petra c. 29 Franjo Dolžan Celje Za kresljo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke ipadajoia dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba toina In sollda« Prevzemavsainstalacijskadela,vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d,, kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — ToCna postrežba — Zrnerne cene — Zahtevajte ponudbe LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Celiska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Slavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- daja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfani Ürejuje Rado iPečnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju.