Stavlika 347
Trst. v torek 18. decembra 1906.
Tečaj XXXi
Izhaja vaa*l dan ""»6
sci i'^-, * 15 umnim od 5. m. « joKUtitfi* o® 9. irl mmi. i	<-i<»iLke ae proaajajo po 3 nvd (6 notink)
VI T.,bi-karcah v Trrto in okolici, Ljubljani. Gonci, r	Ft. V čim, Sežani, Kabrefini, 8*. Luciji, Tolmina,
Ajdov5čim, Postojni. Dornbergn, Solkanu itd. - - rit oiriHKov -u računajo po vretaii (Široke 73 mm. visoke Rimi; 71-. trco vinske in obrtne oglase po 20 ztot.; i- 'rjmuruiice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov . «t) Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-»vljr.h ' j>ui K Mali oglasi po 3 »t. beseda, najmanj pa szi-t. — Oglase »prejema inseratni oddelek __ uprave _ i la £uie se izk'.iučno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
23aročni na sn&i >
ta vse ibio 24 K, poi »eia 1- K, J ue^ecfl »> K. — v *
naročbe hren donnsianp naročnine .-e ur-ravu uc oz' -Vsi dopisi n»j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankov* ■
pisma se ne »prejemajo tn rokopis! se vrtajo. Naročnino. oglase in reklamacije je potiljati na uprava .
UREDNIŠTVO: oL Uiorglo Galattl IS. <Naradui d«»n» izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-itul.-konsorcn Usta ,,Edino3f'. — Natisnila tiskarna konsoe"; '.ista *.,EdinoBt4' v Trstu, ulica Oiorgio Galatti Pt 1H Po£tno-hra>iilnl£tit račnn St. 841.to 2. _ TELE* OS »in. 1167. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK^
i
„Gorica - je bila italijanska'!!
Tako toži žalostno in v elegičnem tonu dopisnik v zadarskom rll Dalmata*. Nekdaj >e je zdelo Italijanom — pravi — da bo Go-. lica nekako križišče, riia katerem bodo ptujci } z gora postajali tvsirina za asimiliranje avto-htonnemu elementu !"
Za njih. ki ne umejo žargona zaderskega lista, bodi pojašnjeno, da po domače, po slovensko povedano pomenja to, kar hoče ( reči Iz Dalmata-* : Italijani so mislili, da | ostane, za vse večne čase tako, da bodo j ..Slovenci z gora" dajali svojo srčno kri za j vzdrževanje in množenje fiktivnega goriškega! Italijanstva. Ali ^e bolj po domače povedano : Slovenci naj bi se svojimi izgubljenimi narodnimi eksistencami za vedno gnojili njivo go-i^Legu italijanstvu... !
Tu se torej cinično priznava tisti brusilni in rokovnjaški princip, ki ga visoko drže vasi Italijani po vsem Primorju ■ princip branjenja svoje narodnosti s tujo krvjo, s krajo i nje lasti. Tu je pripoznano cinično, da se je neto goriško ..takozvano italijanstvo" čutilo varno le dotlej, dokler je bilo vse okolo njega ukovano v duševne spone. Čim pa so začeli dihati in gibati se tudi drugi • italijansko Gorice se je jelo krčiti. Sodobni Italijan bcveda mislimo tu v prvi vr&ti politikočega Italijana — v našem Primorju se ne čuti \arnega poleg svobodnih Ijudij, ampak bi hotel imeti poleg sebe le drugorodne sužnje, ki hi mirno dopuščali, da se iz njihove kože re->»jo — Italijani.
Res je: tako je bilo po vsem našem Primorju in v veči, ali manji meri, ali — noče biti več !
Sedaj vidi ,.]! Dalmata" z grozo, kako grozno so se motili Italijani v teb svojih računih, in vsklika žalostno : E Gorizia fu ita-iiana ! Ali žalostuega vzdiha zaderskega lista, <la je pokrajina, kateri je Gorica glavno mesto, sedaj dvojezična ne umejemo prav ! Sedaj ? ! Kako to ? Še le sedaj, morda, par decenije v sem ? ! Da se kakov italijanski list pretepa z notoričnimi razmerami in z zgodo-i-msko resnico, to nas ne proseneča — tudi >ri „Dalmati" ne ! Kako bi sicer ustvarjali «• i d e z opravičenosti svojim nesramnim in drznim aspiracijam po narodnem in političnem ^ukpodstvu v deželi, ki ni sedaj in ki ni bila njihova italijanska ? !! Ali -Dalmatu" se je pripetila Še ta nezgoda, da ee ne pretepa satno z resnico, ampak tudi s — svojimi lastnimi trditvami ! Pravi, da je Goriška sedaj dvojezična. Iz tega je sklepati logično, da je bila, nekdaj enojezična — italijanska, veda. Sedaj pa vprašamo: od kje so se leiuali tisti „tujci z gora doli", o katerih je govoril „Dalmata-* malo popred in ki so se iniiuilovali „avtohtonnemu" goriškemu elementu. Pri Italijana menda vendar ne treba, i a. bi se še le asimiliral Italijanu ? ! Kdaj je Jen-} lagal Dalmata" : ali tedaj, ko pravi, •la so se naši ljudje „z Gora" pustili italijan-•nti, ali pa tedaj, Lo pravi, da so tudi te •m iške gore bile nekdaj italijanske V !
Utnejemo, umejemo : če kdo trdi nekaj, kar ni res, ne more ostati logičen tudi pri najbolji previdnosti in naj veči lokavosti. Sedaj pa pomislite ljudje božji na ljuto krivico, ki jo razkriva ,, Dalmata" dalje strmečemu -▼eku : ta dežela, ki je „dvojezična" tudi po '»derskem pripoznanju, ima celo tudi — dvoličen deželni zbor in odbor!! Pa je res aečuveno in vnebovpijoč« to, da v deželi, ki m jo naši Italijani hoteli z vso silo osrečavati »te svojim — liberalizmom, da v taki dežel ljudstvo voli take poslance, kakoršnje hoče »meti ono — ljudstvo ! Grozno, to je zares grozno, da je v deželi, ki je po večini slo-»*nska, tudi slovenskih poslancev !!
Potem 6e nekoliko utolažuje in se zadovoljno senči na solneu statistike o narodnem razmerju v goriškem mestu. Številke, ki jih Havaja, ne dopuščajo ni kakega dvoma na tem. da sta gospodstvo in italijanski značaj te občine neoporečna. To mu sladi čutstva in hladi razvneto kri. Ali le z nekoliko — vr-^tie. Kajti kmalu navstajajo v duši dvomi in
— to verjamemo — zelo opravičeni dvomi! J«-lipa res zaupati temu zlatemu solneu z njega mamljivimi žarki: jeli zaupati lepemu vremenu laSke statistike?!!
Tu stojimo pred fenomenom, ki se' ki se tekom leta že v drugič pojavlja ( na strani Italijanov. — Nedolgo temu se j je zgodilo v parlamentu na Dunaju, a sedaj se je zgodilo v „Dalmati", da Italijani nič kaj prav ne zaupa številkam italijanske statistike !
Da, prav črno na belem čitamo v „Dalmati" izjavo, da situvacija v Gorici ni „tako srečua" (za Italijane namreč), kakor bi se mislilo po številkah, ki jih je poprej navel. Tako sklepa iz dejstva, da Slovenci naskokujejo Gorico od vseh strani: ustanovili so tu svoje banke, učne zavode, trgovine, shajališča, razsipljejo denar iz polne roke in kar nič ne skrivajo svojega namena, da postanejo gospodarji mesta goriškega ter ustvarijo iz njega slovansko središče !
Ali s tem še ni konec hiobskim sporočilom. Pričakovali so mnogo od nove železnice, izlasti da uprizore Tržačaui celo invazijo med Slovence, kjer bi širili ljubezen za italijanski jezik. Ali zdi se, da ne bo nič ! (TržačanI? Po njih invaziji na Goriško bi pa v Trstu ostali — Slovenci! Op. stavčeva). Nadejali 30 se, da bodo furlanske občine prispevale za italijanski gimnazij v Gorici. Ali te občine nimajo menda smisla za svojo dolžnost do italijanstva Gorice in so trdno zadrgnile svoj mošujiček... Ali ni, da bi človek skočil iz kože ?! En pripomočok bi bil vendar še morda po mnenju nekega zaupnika zaderskega lista: iz Gorice v Furlanijo naj bi se zgradil — tramvaj, ki naj bi spominjal sko-pušne Furlane, da glavno njih mesto je Gorica. Ustanovil naj bi se konsorcij, a deželni zbor in država naj bi garantirale dohodek ! (Glej ga zlomka : saj tudi ta idealni zaupnik zaderskega lista ni brez misli na svoj — žep!) S tramvajem torej hočejo dramiti Furlane, da bi se brigali za borbe v Gorici, ki jih v resnici —- nič ne brigajo !! Neki „Goričan" je menil v pogovoru z dopisnikom „Dalmate", da bi moral Trst pomagati. Mej tem pa, ko goriški Italijani pričakujejo bratsko roko, ki bi jim dala pomoč, Slovenci — delajo, napredujejo in kriče na ves glas, o tem, kar hočejo !
In da bo kupa grenkobe polne, je že poslanec dr. Gregorčič izjavil na nekem shodu, da Slovenci ne odnehajo, dokler ne j postane Gorica pretežno slovenska.
Nekdaj smo se vspričo tacih groženj Italijanov tolažili t ueporušno vero v usodo domovine. „Dalmatu" pa se je začelo dozde vati, da v današnjih časih taka vera ne zadošča : Ampak proti slovanski nevarnosti treba dela ne le Gorice, marveč le Fur-lanije !
Če ne... „II Dalmata" izgovarja grozno besedo o padu Gorice v slovenske roke !
Nič jim ne pomaga : do tega mora priti, ker naravni razvoj sili na to. Gorica ni italijanska, ali ni bila italijanska tudi nikoli poprej. Italijanstvo Gorice je bilo fikcija, ker je sestajalo po ogromni veČini iz poitalijanče-nih slovenskih sinov. Ker pa je Gorica notri sredi slovenske zemlje in je vedno jemanje tacih Slovencev, ki bi se dajali italijančiti, ne morejo te veneče rastline ohraniti vse pomoei od zunaj. Gorica in italijanska in — ni bila nikdar!
Volilna reforma.
Usoda volilne reformo visi Še vedno v zraku med gospodsko in poslansko zbornico. Vesti iz Budimpešte, kjer zborujejo delegacije, hočejo vedeti, da so mnenja med delegati navzkrižna, vendar pa da prevladujejo dobre nade. Kakor znano se je oglasila gospodska zbornica z dvema zahtevama: za gospodsko zbornico naj zakonito določi število Členov in izvedejo naj se pluralitetne volitve za poslansko zbornico. Kompromis naj bi se dose-| gel tako, da se gospodska zbornica odpove tej zadnji zahtevi, a poslanska zbornica naj privoli v numerus clausus.
^1
Ali oglašajo se med delegaii tudi pesi- i misti, ki menijo, da poslanska zbornica ne privoli v numerus clausus. Potem bi bil konflikt neizogiben, ker gospodska zbornica ne bi odjenjala od plurali tete.
Poljski delegatje — posredujejo in baje ni gotovo, da bodo poljski členi gospodske zbornice glasovali za pluraliteto. To vedenje Poljakov je umevno. Oni si žele, da volilna reforma postane zakon, ker toliko plena ne bi morda nikdar več spravili pod streho,
Naravno je, da je vsled teh dogodkov največe vznemirjenje v socijalni demokraciji. Vodstvo se pa še ni odločilo za protestno akcijo v masah, ker se hočejo za sedaj i > ogniti uličnim demonstraoijam. Marveč hočejo po glasovanju v gospodski zbornici sklicati na Dunaj zaupnike iz vse države, da sklenejo potrebno za nadaljni boj za volilno pravico.
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brz. porouilo).
DUNAJ 17. Poslanska zbornica se je sestala na sejo ob 3. uri 15 minut popolu-dne. Pravosodni minister je predložil zakonski načrt o izvrševanju sodstva pri viših deželnih sodiščih in najvišem sodišču, nadalje zakonski načrt zakona za izvedbo glavnih aktov mednarodne konference v Al-gesirasu.
Minister za železnice je predložil zakonski načrt glede udeležitve države na nabavi glavnice za več lokalnih žcleznic itd. Minister za trgovino je predložil avtentično besedilo pogodbe, sklenjene med zastopniki trgovinskega ministerstva in vojne uprave v aprilu 1906, ratificirane vsled ministerskega sveta od 25. septembra 1906, glede razdelitve obrtnih zalaganj med kronovinami in deželami zastopanimi v državnem zboru in deželami sv. Štefana.
Okrožno sodišče v Ljubnem prosi, da sme kazensko preganjati dvornega svetnika dra. Ploja vsled samoovadbe istega poslanca radi suma po § 128 kaz. zak.
Ko so bile na zahtevo posl. Sobotke dobesedno prečitane došle vloge, je zbornica razpravljala nujni predlog Čeških radikalcev zaradi izvolitve odseka, ki naj določi načela o splošnem bolniškem, starostnem in invalidi-tetnem zavarovanju.
Potem ko je poslanec Sobotka v daljšem govoru utemeljeval svoj govor ter sta k temu še govorila poslanca Fressl in Stern-berg. ki se je posebno izjavil proti določbi o numerus clausus, je bila nujnost predloga od* klonjena in seja zaključena.
Ogrska poslanska zbornlcti.
(Brz. poročilo.)
BUDIMPEŠTA 17. Prvi predmet dnevnega reda je bila razprava dvemesečnega proračunskega provizorija. Poslanec Hodža (Slovak) je predlogo odklonil. Govornik je omenil prizadevanja, da bi prišlo do zbliža-nja med Madjari in Cehi ter rekel: Med češkimi politiki jih je mnogo, ki menijo, da je možno, da se ta ideja oživotvori, vendar jo smatrajo, da ni aktuelna. Le ena frakcija Če-hov, kateri je na čelu posl. Klofač, smatra idejo za aktuelno. Mi smo — je rekel govornik — očitali Klofaču, da vendar ne gre, da bi Čehi na nas, kakor na bratski narod pozabili. Ali danes zavzema tudi Klofač drugo stališče, kajti izjavil je, da dokler se ho na Ogrskem preganjalo voditelje narodnosti kakor politične agitatorje, ne bo več razširjal misli o zbliževanju Čehov in Madjarov. Govornik je konečno urgiral izvršitev splošne volilne pravice.
Predloga je bila v obče in brez debate vsprejeta tudi v podrobnostih.
Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpo-ludne. Dnevni red: Čitanje proračunskega provizorija in nadaljevanje proračunske debate.
Odsek za volilno reformo.
(Brzojavno poročilo).
DUNAJ 17. Odsek za volilno reformo se je danes zopet sestal ter pričel razpravljati § 5 zakonskega načrta o varstvu vo-
lilne svobode. — Poslanca Adler in Schlegel I sta kritikovala ta paragraf ter predlagala, da se ga odkloni. __ __
Za sporazumljenje med Srbi in Hrvati.
Premnogokrat moramo slišati modro sen-tenco, da brat naj se ne vmešava v prepire mej brati. Največkrat pa moramo poslušati to sodbo, kadar je govora o odnošajili med Hrvati in Srbi. Rečena modra sodba velja in ne velja. Velja, če so navstala nesporazuiu-ljenja med dvema bratoma, ki sta nam oba enako pri srcu in ki imata oba jednako plemenite namene. V takem slučaju je res težko in mučno postavljati se na eno ali drugo stran.
i Ne velja pa rečena 3odba za sedanji itadij lu'vatsko-srbskega vprašanja. Sedaj r.e stoji več vprašanje : ali se nam je postaviti na stran Hrvatov ali na stran Srbov ; mar-! več: ali naj gremo ž njimi, ki so iz zlih namenov proti, ali pa žnjimi, ki so za sporazumljenje mej obema bratskima plemenoma?!
In tu, rekli bi, je lahka izbira za poštenega Slovenca in se more brez vseh skrupel-nov postaviti na stran njih, ki žele sporazumljenje I A to tem lože, ako se zavedamo ne-dogledne važnosti rečenega sporazumljenja za ves slovanski jug. Da, da : vprašanje pobratenja med Srbi in Hrvati je ne le vprašanje teh dveh plemen, ampak je vprašanje Ju-goslovanstva, je tudi — slovensko vprašanje.
J Najzgovorneji znak važnosti tega vprašanja je pač okolnost, da je bilo v adresni debati v hrvatskem saboru sporazumljenje med Srbi in Hrvati jeden vodilnih votivov govornikov hrvatsko-srbske koalicije proti propovednikom borbe in mržnje mcjd obenia plemenoma.
Na znamenit način je posegnil v raz-' pravo dobri in proslavljeni znanec tudi nas Slovencev, G j a 1 s k i. Pesnik je to po božji i volji, slaven romanopisec, ljubljenec hrvat* ! skega in slovenskega čitajočega občinstva, j bogato obdarjen z bujno fantazijo, ki se tudi i v svojih romanih visoko dviga v pioslavo j slavne hrvatske prošlosti. In vendar je tn ' mož s prepričevalno besedo govoril hrvat-i skemu narodu, naj ne gleda samo v daljno slavno minolost, ki se ne povrne več, ker to le omamlja in zavaja v labirint frazerstva in doktrinarizma, marveč naj bodo Hrvatje j realni politiki, ki znajo računati z dejstvi, z | danimi faktorji sodobne politik«. A tako dej-I stvo je obstanek zavednega srbstva v kralje-! vini hrvatski. On, pesnik in romanopisec je držal povsem realističen govor, v katerem je dokazoval, da brez sloge med Hrvati in Srhi ni bodočnosti ne za Hrvate in ne za Srbe v tej monarhiji, a tudi ne kontakta s sopleme-njaki izven monarhije. Rodoljubnim zadoščenjem smo čitali ta govor Gjalskega in uver-jeni smo, da tistrežemo našim čitateljem, ako priobčimo tu oni del tega govora, ki je posvečen sporazumljenju med Hrvati in Srhi. Gjalski je izvajal:
Jaz ne branim nagodbe, ampak d».Io, solidno delo, a to je možno samo tedaj, ako računamo z nagodbo. Kakor je to nagodbeno •tališče ▼ take možne in poštene politike, tako je tudi z drugim postulatom reške resolucije, po katerem je glavno delo s p o r a -zumljenje s Srbi!
In to je dejstvo, s katerim treba računati. Seveda je krasno zavesti se z mislimi f za tisoč let nazaj, ko jo bilo veliko kralje-t stvo Tomislavovo in Krešimirovo in to samih , Hrvatov. Ali ni smeti pozabiti, da je 500 let !po Tomislavu došel Turek, ki je razgnal na* narod na vse strani. To dejstvo moramo imeti pred seboj kakor praktični realni poli-jtiki in rodoljubi, da v kraljevini Hr-.vatski daleč preko jedne četr-itinc prebivalstva nosi ime srb-I s k o, in nosi je z navdušenjem, in stotine duš je pripravljeno vsaki dan žrtvovati za to ime svojo zadnjo kapljo krvi. S tem dejstvom se mora računati, ker j« uprav zločin
i?triin II
»EDINOST« štev. 347
V torek, dne 18. decembra li^
u a narodnem življenju, ako se v J Hrvatski proti temu kar-si-bodi dela ali govori — in se s tem v Hrvatski ustvarjajo neprijatelji iu se odteguje tista neprecenljiva. vez — neprecenljiva toliko za tostranske | Srhe, kolikor za Hrvate — po kateri vezi smo vezani z ostalimi brati izven hrvatske kraljefine. Ta vez, gospoda, verujte mi, je < onditio sine qua non v naši obrambi proti »edno močnejemu Šumu močnega german-stva. („Čisti" Elegović : Ali ga naženejo v Petrinji!) Gjalski: Jaz se, kakor vsikdar, tudi tam drznem povedati narodu, kar mislim, naj se ne daj a zavajati od b l e s t e č i h fraz, ampak naj ima resnico pred seboj. (Poslanec dr. VI. Frank: Ipsis-sima verba Khuenova). Ako so tudi to besede Khuenove, ne sledi iz tega, da niso dobre.
Sporazumljenje med Hrvati in Srbi, prenehanje z medsebojnim preganjanjem, to je življensko vprašanje za nas Hrvate in Srbe. Zločin zagreša, kdor to ime žali ali ne trpi. I u začnimo le p re I isto vati našo prošlost, pa uudimo kmalu, da so nam bili sijajni momenti samo tedaj kadar smo bili složni. Nočem sezati daleč v prošlost. Le mimogrede bodi mi dovoljeno, da je velikan Peter Zrinj-ski, čegar kosti smo te dni sklenili prenesti v domovino, da je ta velikan v svojem gibanju našel glavni odziv in oporo med dedovi naših •Srbov. No, ako se zaustavimo v noveji probosti, potem vidimo, da je bilo vsikdar bolje za Hrvatsko, ko je Srb stal s Hrvatom bok ob bok, kakor brat z bratom. Tako je bilo omogočeno, da smo leta 1848. mogli stopiti v boj v obrambo naše materinske besede, tako je tudi bilo, ko smo leta 1870. rušili Raucha in. Vakanovića in popravili na-godbeno stanje. A tudi sedaj, leta 1906., se imamo zahvaliti tej slogi, da so se volitve i z rešile tako kakor so se izvršile.
In eden najlepših momentov v narodni borbi je bil leta 1906. ta. ko je Srb r^je glasoval za Hrvata Starčevicijanca. nego za Srba Khuenovca; istotako, ko je Hrvat Siirčevičijanec raje glasoval za Srba. nego za Hrvata Khuenovca.
Ravno vspeh leta 1906. najbolje priča! u a kako dobro in zdravo stališče je stopila reska resolucija, ko zahteva, da med Srbi iu Hrvati mora biti sporazumljenje v vsaki politični akciji, to je, vsakemu Hrvatu mora biti srbsko ime sveto in drago in more biti enakopravno hrvatskemu; istotako mora biti vsakemu Srbu vsaka hrvat >ka svetinja istotako sveta in draga kakor Hrvatu. To je gospoda moja, tako naravno, tako logično, da spora med Srbi in Hrvati ni nikdo mogel nikdar razumeti! Pa tudi naši najbliži slovanski bratje stali so kakor pred nekako zagonetko, ko so slišali o sporu med Hrvati in Srbi. Saj smo jedni in isti: ista nam je materinska beseda, ista nam je kri, ista rojstna gruda, ista težka krvava prošlost — isti so nam protivniki, isti tudi prijatelji ! Čemu naj bi bi! torej antagonizem ined Hrvati in Srbi ?
Ta antagonizem je le škodil naši domovi« i, koristil pa je neprijateljem
našega roda in imena. (Ob teh besedah so „Čisti1" kar pobesneli in znoreli in hrupu ni hotelo biti ne konca ne kraja. To besnilo in ta hrup pričata, da ti „čisti" hodijo naj jugoslovanstvo dalje krvavi na naj-ljui' ji svoji rani, priča torej, da so čisti" v službi Slovanom sovražnega tujinsta).
Po^l. Ljuba Babic je zaključil svoj •jovor: Tudi mi moremo hrvatski domovini, svi mu dvoimenemu narodu koristiti le te-ri-ij, ako nam bo naše srce in ako nam bo nat duša napolnjena jednako ljub°znijo, jed? ako udanestjo in jednako zvestobo do vsi'v a, kar je hrvatsko in srbsko. Sovražnik i:, neprijatelj naroda iu domovine je oni. kdor ne (»ropoveduie te ljubavi, ampak dela na* sprano.
Zato, gospoda moja. ker st<* v adresi, prMiio/cui po večini adresnega odbora, da s* a o dva temeljna principa, na katerih stojim i;»z. našla svojega izraza, bom z navdušenjem in ; adovoljstvom glasoval za to adreso.
□ogodki na Ruskem.
O napadu na admirala Dubasova
poročajo iz Petrograda še nastopno : Ko je . dntiral odšel na izprehod v tavrijski vrt, ki >•• u ha i a blizo njegovega stanovanja, so šli za njim trije nepoznani ljudje ; dvojica je - la na klop in gledala Dubasova, dočim je tr«*tjj pristopil k Dubasovu in ustrelil nanj z revolverjem a ga ni zadel. Prej, nego so mogli priti, tajni redarji, ko so od daleč -.premljali Dubasova. je dvojica, ki je sedela
na klopi, večkrat vstrelila in vrgla bombo, ki je takoj eksplodirala. Admtral je ranjen na nogi. Redarji so ujeli enega napadalcev, ostala dva sta zbežala, stremela s potoma in vrgla drugo bombo, ki je tudi eksplodirala ob slabi detonaciji. Konečno je bil ujet še drugi napadalcev, tretjemu se je posrečilo uteči. Napadalca sta mlada človeka 20 let, ki pa nista hotela povedati svojega imena. Admiral je mogel oditi peš v svoje stanovanje.
Boj med eerkvijojin državo lia Fraucozkem.
Iz Pariza poročajo od 17. t. m.: Prva nedelja po prenehanju konkordata je minula mirno. Po cerkvah se je kakor navadno vršila služba božja, na katero je prišlo veče štelo vernikov nego običajno. Pripetilo se ni nič posebnega. Vlada je imela pripravljen velik aparat oborožene sile, ki pa ni stopila, v akcijo.
Župniki so poslali do vernikov okrožnice, v katerih jih vprašajo, koliko da bodo za-mogli ▼ bodoče prispevati v cerkvene svrhe. Za samo cerkev sv. Magdalene, bo u. pr. treba na leto okolo 300.000 frankov, da se pokrijejo vsi stroški, ker odpadejo sedanji dohodki.
V raznih francoskih krajih je sicer prišlo do malih nemirov, ki pa nimajo posebne važnosti. Pri Brestu so udrle v zakristijo neke cerkve razjarjene ženske, ki so potisnele ven vladnega komisarja. V Perpignanu so verniki priredili škofu ovacijo ko je prišel iz cerkve,
V	Nancy-ju je tamošnji škof imel slovesno mašo, na katerem je imel tudi govor.
Drobne politične vesti.
Bul o v ni hotel vsprejeti načelnika centruma. „Magd. Zeitung" poroča, da se je posl. Spahn, načelnik centruma, takoj po razpustu podal k državnemu kancelarju knezu Bulovu, da se ž njim pogovori o položaju ustvarjenem zaradi odklonitve vladne predloge. Knez Blilov pa ni hotel Spahna vsprejeti, rekši, da mu nima ničesar več povedati.
Poljaki in prihodnje volitve v nemški državni zbor. Poljski listi menijo, da pride na prihodnjih volitvah za nemški državni zbor do nesporazuma s cen-trumom radi Gonye Šlezije, kjer postavijo Poljaki svoje kandidate in kjer se nadejajo zmage. Pridobiti nameravajo tudi nekoliko mandatov v Zapadni Prusiji in Gorenji Sle-ziji. Vse poljske frakcije so složne v tem, da treba za agitacijo porabiti sedanji šolski Štrajk.
Shodi in demonstracije v Italiji v pri 1 o g i zvedbi ločitve cerkve od države na Francoskem. —
V	zadnjih dneh so bili po raznih mestih Italije shodi in demonstracije v prilog izvedbi ločitve cerkve od države na Francoskem, izlasti v Rimu, kakor smo včeraj poročali.
Podprcdsedniko m hrvatskega sabora je bil zopet izvoljen dr. Mile Starčević. ki je izvolitev prevzel.
Gospodska zbornica ima svojo prihodnjo sejo v četrtek dne 20. t. m. Na tej seji bosti na dnevnem redu predloga o volilni reformi ter vladna predloga glede nu* merus clausus.
Bolgarsko sobranje je vprejelo dva zakona. Po prvem se omeji izseljevanje iz Bolgarske, po drugem se ima zabraniti Židom nakupovanje zemljišča.
Nemški cen trum — bodoča opozicijka stranka. — „Germania", glasilo centruma, naznanja, da preide cen-trum v bodočem nemškem državnem zboru v opozijo.	____
Domače vesti.
Volitve v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. — Tržaški odbor za skupno slovensko-hrvatsko volilno akcijo vabi nujno vse narodno misleče podjetnike, da pošljejo takoj glasovnice pravilno podpisane na naslov odborovega predsednika g. dr. Edvarda Sla vik a, advokata v Trstu, ulica Galatti št. 18. — Volitve so dne 29. t. m. ; glasovnice morajo biti v svrho ureditve že nekaj dni pred volit-vijo v odborovih rokah.
Mestne občinske volitve v Kopru se bodo vršile : za tretji razred dne 4. in 5. januvarija, za drugi razred dne 7. in za tretji razred dno 8. januvarija 1907.
C. kr. avstrijske državne železnice. Dne 1. grudna 1906. se je med postajo Te-reblestie in postajico Berlince v 10.006 km,
proge Hliboka-Sereth nove bukovinske družbe krajevnih železnic napravljena osebna posta-iica in prekladališče Berlince-Meierhof izročila občnemu prometu.
Osebe in prtljago od imenovane postajice odpravlja potom doplačila vlakovodja na vlaku.
Blago in žive živali se sprejemajo in oddajajo samo kakor tovori po vozovih. Prekladališče Berlince-Meierbof podrejeno je postaji Fereblestie, katera se od 1. grudna 1906. naprej otvori za občni promet.
Na progi Linc-Kirchdorf, Pirnske železnice vozita od 6. grudna 1906. naprej vlaka štev. 515 in 520 pravilno vsaki dan in sicer odhaja prvi iz Liaca ob 7 uri 45 m. zvečer in prihaja v Kirchdorf ob 9 uri 34 min. zvečer; zadnji odhaja iz Kirchdorfa ob 12. uri 55 min. popoludne in prihaja v Line ob 3 uri popoldne
Poslanec Grafenauer proti „Slovenski ljudski stranki". Koroški deželni poslanec Grafenauer priobčuje v „Miru" jako oster članek naperjen proti slovenskim poslancem in proti „Slovenski ljudski stranki". Očita jim, da so provzročili politično smrt koroških Slovencev. Volilna reforma da je zmaj, ki je požrl koroške Slovence. V goreči delavnosti za „sveto stvar" so poslanci izkopali grob koroškemu Slovenstvu. Ali tudi za te grobokope pride čas, ko jih bo zval glas ljudstva : Dajte račun od svojega hiševanja !
Gore med Korošci in Kranjci so s« prevrtale, zato pa se je med njimi napravil zid bratske mržnje . . . .! In to imenuje „Slovenec" — zmago ! Zaupnice prihajajo le s Kranjskega, kjer so zaupnice jako po ceni. Pokop koroških Slovencev je prvi usodepolni sad kranjskih razmer. Strast osleplja človeka, zato ubija danes na Kranjskem „klerikalec" „liberalca" in narobe, nemški zmaj pa požre oba. Poslanec Grafenauer završuje vsklikom : „V velikih hišah stanujejo dostikrat majhni ljudje !
Po sijajni zmagi v Buzetu. Čitateljem našim smo že sporočili veselo vest o sijajni zmagi istrskega Hrvata na občinskih volitvah v Buzetu.
Ta trenotek se nam zdi primeren, da se ozremo malce v prošlost. Buzet je ena naj-večih občin v Istri, ker šteje mnogo tisoče v duš. Ali, tudi tu so, kakor drugod, nekdaj gospodovali Italijani, da-si je občina prek in prek hrvatska, izvzemši peščico Lahov v bu-zetskem mestecu samem. Nekdanji italijanski gospodarji so nekdaj neusmiljeno drli to občino. V izgled naj navedemo, da so neprestano prirejali „komisije", ki so bile veliko dražje nego komisije sodnih ali političnih oblastnij. Vračunuvali so celo — klobuk, ki si ga je kupil ta ali ta mogotec baje radi te komisije. Da niti ne govorimo o tem, kako so ti nasilnik! in pijavke držali tudi politično in narodno naše ljudstvo pod svojim svinčenim stopalom.
Konečno je to laško gospodarstvo, reete iz-mozgovanje dozorelo našemu ljudstvu do prstov. Dvajset let je temu, ko je to ljudstvo na občinskih volitvah stopilo v boj, da stre okove, v katera je bilo uklenjeno. In šlo je v ta boj junaški, z ganljivo abnegacijo. Volitve so trajale — če se ne motimo — nad teden dnij. Volitve so se vršile v znamenju najhujega nasilja, ki se ni omenjalo le na sleparstva v volilni dvorani, ampak je delovalo tudi zunaj. Občina je velika in ljud&tvo je moralo priti uro daleč. Oddajanju glasov so se stavile in-fernalne oure, da bi se ljudstvo utrudilo. Ljudje niso dobili v Buzetu ničesar niti za drag denar. Trpeti so morali lakoto. Ali vztrajalo je in kampaniralo ves teden na planem. Nikdo se ni maknil na svoj dom. Preživljali pa so se na ta način, da so ženske v velikih množinah pekle kruh. ki so ga na oslih donašale junaškim boriteljera. Odločnost in vztrajnost je bila skrajna med volilci in — ženskami. Hrvatje buzetske občine so dali najjasneji izgled požrtvovalnosti in discipline in poročila o tej večdnevni borbi so se čitala kakor kaka epopeja. Niso sicer vihteli bojnega orožja, marveč je šlo v boj le rodo-ljubje in poštenje, ali borba je spominjala na antične izglede zvestobe in vztrajnosti.
In zmagali so: občina buzetska je prešla v hrvatske roke! In ostala je naša! A zadnje volitve, ki so se vršile te dni s toli sijajno zmago ljudstva nad stranko izsesevalcev, pričajo, da se je stari duh zvestobe obranil in da je tudi noveja generacija vredna svojih prednikov!
Slava volilcem buzetske občine ! A stvari hrvatski v Istri najiskreneje čestitke na takem ljudstvu !
Shod v „Trgovskem izobraževalnem društvu" v svrho organizacije predavanj \ Trst« in okolici in ustanovljenja ljudske knjižnice se je vršil sinoči, kakor je bilo napovedano. Udeležilo se ga je 20 društev i/ Trsta in okolice. Predsedoval je istemu gosji. Josip Ulčakar, kakor predsednik ski:-cujočega društva, ki je pozdravil zastopnik*-drustev ter na kratko pojasnil namen podi-livši besedo g. dr. prof. Ivanu Mr barju, da razloži svoj program. G. dr. M r h a r j« na to v daljšem govoru razlagal potrebo izobrazbe naroda na tukajšnjem ozemlju, \ katero svrho bi se rmoralo vstvariti organizacijo za poljudna predavanja in ljudsko knjižnico, katera organizacija naj bi se ustanovili) zajedno v proslavo spomina pesnika Gre gorčiča.
O predlogu se je vnela obširna in precej živahna debata v katero so opetovano posegli gospodje : akademik Čok, G e r m e V, dr. Slavi k, Josip Ulčakar, Jernej č i č (za „Ljudski oder"), Kravos, dr. Rvbai-, Regent, Cividini, Miki a v e c, dr. W i 1 f a n in seveda tudi referent g. dr. M r h a r. Vsi govorniki so bili edini v tem, da je predlagana organizacija potrebna, le glede načina, kako bi bilo ist» izvesti, so bila različna mnenja. Naglašalo «• je tudi materijalne podpore, s katero se b*> boriti ljudski knjižnici, dočim bi se dala predavanja organizirati brez posebnih troškov. Slednjič je bil vsprejet predlog dr. S 1 a v i k n. da se izvoli pripravljalni odbor petih oseb. kateri naj prouči vprašanje tekom 14 dni ter potem poroča zopet odposlancem društe%, ter stavlja konkretne predloge o organizaciji. V odbor so bili voljeni soglasno sledeči gos podje: Engelman, Jedlovski, dr. M r h a r, R e g e nt in dr. W i 1 f a n. Nu to se je predsednik shoda Josip Ulčakar zahvalil na obilni udeležbi in zanimanju za stvar, ki je izhajalo iz debate ter zaključi shod z željo, da se čim prej izvede sasno-vana misel na korist naše narodne stvar-. Tej želji se pridružujemo i mi ter se nadejam«-, da se loti pripravljalni odbor energično ir< neustrašeno sicer težavne, a hvaležne naloge.
Shod poštnih uslužbencev. — PiJoj • nam : „V soboto se je v prostorih drnštv;«
Zveze uradnikov'* v ulici Paduina, vršil shod poštnih uslužbencev, ki je razpravljal o pow šanju plače poštnih uslužbencev. Prvi je govoril g. Niedermayer o položaju poštnih sluf-o njih pravicah in o organizaciji ter je reke;, da naj se oklic poštnih uslužbencev plakatir« in razglasi po časopisih, da bo občinstvo vedelo, zakaj da se gre. Na predlog g. Sini-čiča je bila odposlana na centralno vodstvo na Dunaj brzojavka, s katero se shod izjavlja solidarnim z dunajskimi kolegi. G. asistent Leban je govoril o medsebojnih dolžnostih in pravicah uslužbencev in, poštne uprave. Izjavil je, da bodo uslužbenci, islasti ob božičnih praznikih opravljali svojo službo strogo po predPisili- Slednjič je govoril o skupr:i organizaciji vseh uslužbencev. G. Hladnik j< izjavil, da so tržaški uslužbenci solidarni s svojimi i dunajskimi kolegi glede opravljanja službe. G. Skarda je rekel, da se izjavljajo solidarnimi tudi poduradniki, kar se tiče vršenja službe strogo po predpisih.
Iz Sv. Ivana nam pišejo : \ soboto
dne 8. t. m. se je vršil v dvorani našeg:« „Narodnega doma" „Miklavžev večer", ki j< privabil vse polno domačega občinstva, ki .v veselih obrazov sledilo vršenju vsporeda. N« programu je bilo tamburanje, petje, igra in ,. Miklavžev" nastop. Petje in tamburanje je vodil g. kapelnik Vogrič z znano mu spret nostjo. Igra „Nemški ne znajo" pa ni imelu tistega vspeha. kakor je kdo pričakoval. 'V* pa zato, ker je v igri preveč nemških stavkov. Take igre so za kraje, kjer naši ljudstvo meji z Nemci in vsled tega uineje nem ščino več ali manje in meša tudi — žal le preveč nemških besedi v svojo materinščino. Pri nas pa mejašimo z Italijani iu delamo — mutatis mutandis — isti grrfc kakor naši rojaki ob nemški moji. Kakor n i mešajo v svojo govorico nemščino, tako »e šarno ni laščino. Gori omenjena igra torej ni bila srečno izbrana, da-si moramo priznati našim diletantom, da so se pošteno potrudili. Oni so pač umeli nemške besede, ali občin stvo ni nič umelo. Igra je bila dobro uprizorjena in videlo se je, da naši diletantjr dobro napredujejo. Zato se nadejamo, d« nas skoro iznenadijo s kako drugo igri«*. In tedaj jih hočemo oceniti po imenih in po
— zaslugi.
Nestrpno so čakali otroci „Miklavža", vedoči, da jim — kakor vsakikrat — „kaj prineseM. In ko je — v družbi angeljev — m&
V torek, dne 18. decembra 1906
»EDIN08Tc štev. 347
^Lraji lil-
Razne vesti.
Ogrska vlada je odtegnila poštni debit dunajskem listu Gross-Oesterreich.
Podmorski kabel so položili med Pe-trogradom in Dansko. Tako sta sedaj obe državi direktno spojeni.
Prof. Luka Zore. Na Cetinju je umrl minoli teden znani srbski književnik prot. Zore.
♦	Bolezen ministra Košuta. Ministru Košutu sc je bolezen obrnila na bolje, tako da bo mogel v tem tednu že ustati iz postelje.
*	Kaj porabi človek? Tomaž H uda m je zamogel na temelju skrbnih studij določiti, da je 50-letni „povprečni človek" 18.250 dni prečul, 6212 dni pa prespal. Za delo je bilo določenih 6348 dni, dočim se je 4192 razveseljeval. Bolezen je zahtevala 600 dni, tako tudi lahko ner&zpoloženje. Na trdi hrani je dotični človek zavžil 9500 kgr kruha, okolo 6000 kgr mesa, 1600 kg jajc in sadja, dočim je v petdesetih letih izpil 35.000 litrov vode, vina, piva itd.
+ Čudak. V Budimpešti je umrl te dni neki berač, ki je bil tipična pojava budimpeštanskih ulic. Dokazalo se je, di je bil ta berač dr. Fran Gerlack, dvojni doktor ki je bil svoječasno promoviran sub aus-piciis imperatoris. Pri njem so našli 230.000 K. Gerlach je bil nekdaj duhovnik ostrogonske nadškofije. Polnih dvajset let beračil je po budimpeštanskih ulicah in živel izključno od kruha in vode, dočim je ves naberačeni den »r pošiljal v Rim kakor Petrov novčič. Te dni so ga nekega jutra našli na ulici ter ga odvedli v bolnišnicu, kjer je dal takoj pozvati du hovnika ter je v oporoki določil, da se njegova omenjena svota denarja porabi za gradnjo vaških sol. Gerlach je imel 80 let.
Brzojavne vesti.
Bolgarski knez.
DUNAJ 17. Glasom neke privatne korespondence je bolgarski knez Ferdinand, ki se je mudil tukaj nekoliko dni, sinoči odpotoval v Berolin.
Sneg na Tirolskem.
1NOMOST 17. Na Severnem Tirolskem in Predarelskem sneži nepretrgoma že štiri dni. Na gorah je snega 2 metra na visoko. Na hodenskem jezeru razsaja silen vihar. Poškodovanih je bilo tudi več ladij.
Regentstvo v Perziji.
TEHERAN 17. — (Nemška kabelska družba). Iz Tebrisa je dospel semkaj prestolonaslednik, ter je prevzel vlado.
Narodna banka je izplačala četam zaostalo plačo.
Boj med cerkvijo in državo na Francoskem.
PARIZ 17. Kardinal nadškof Richard zapusti danes ob 1. uri popoludne nadškofijsko palačo ter se preseli v palačo, ki mu jo je stavil na razpolago poslanec Denys Cochin. Govori se, da ga v novo stanovanje spremi mnogo uglednih oseb francoske katoliške stranke.
PARIZ 17. V parlamentarnih krogih se govori, da so konservativne stranke sklenile, da se sploh ne udeleže razprav o novi predlogi glede zakona o ločitvi. Posamične skupine se zadovolje s t5hi, da izjavijo po svojih zastopnikih, da ne morejo kakor katoliki razpravljati o takem zakonskem načrtu.
Švedski kralj umira.
BEROLIN 17. Glasom vesti iz Stokhol-jua umira kralj Oskar.
NorveSka kraljeva dvojica.
KO DAN J 17. Kralj, kraljica in prestolonaslednik norveški so dospeli semkaj. Nastanili so se v gradu Amalienborg.
S Črnegore.
CETINJE 17. Sinoči so priredili cetinj-ski delavci oproščenim dijakom velik banket, na katerem je bilo tudi več s pohvalo vspre-jetiu govorov, v katerih se je proslavljala solidarnost delavcev in dijakov. Tudi v Pod-^orici je bil na čast dijakom prirejen banket.
Perzijski Šah umira.
TEHERAN 17. Moči šaha pojemajo.
Rusija.
PETROGRAD 17. Vojno sodišče je razpravljalo danes proti napadalcem na adnii--ala Dubasova. Od obeh napadalcev so ene-»a dijaka, Kusnezova, spoznali. Sodi se, da 50 zločinca že obosili.
MOSKVA 17. (Petrogr. brz. agent.) V nestnem delu Birsmanov so danes odkrili ve-iko zalogo orožja in smodnika, sedem bomb n pud dinamita. Aretovanih je bilo trideset l-Ienov 1 evolucijonarne bo ne organizacije.
PETROGRAD 17. V državni banki je »inoči izbruhnil ogenj, ki so ga pa kmalo idušili. Provzročena škoda je neznatna.
Korzna poročila dne 17. d ec p tu Ur* TržaSka borza.
Napoleoni K 1JU2'/.—19.15'/s. angležk* lire K — j —.—. London kratek termin K 240 85—241 20 i
Fnujeija K 95.37--95.e0. Italija K 95.50--95.70 —
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.65—J17.7f>. nrm*ki bankovci K —— »▼atrijska ednotna re-iua K S9.05—i<9 35, ognka troc.«ka renta K 95.70—9*.—, italijanska renta K —.— —, kreditne akcije S (391.— — 693 —, stavne felernice K 681.25-683 25 — Lombardi K
178--160 — Llovdove akciie K 794— S04 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 49« — lo 483.—, Bodeč kredit 18SO K 302.- 310— Bc-1 en kredit 18-19 K 302.— 310.—. Turike K 160 — to 162.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza oH	2. uop.
predvčr rai dane*
Drftsvaj dolg v papirju	100.15 110.10
„ „ srebrn	100.25 100 25
lutrijska renta v alatu	117.45 117.40
t kronuii V	9P.05 99.—
\.vstr. investicijska renta 3, t°.	89 80 8985
renta v cisto 4\	114.45 114 45
kronab 4*.	95 85 95 75
n 3%%	84.95 84 —
vkcije nacijonalne banfc*	1781 — 1779.—
"reditne akcije	691.25 6<7.75
{.ondon, 10 Lstr.	240 85 240 87'/,
1*1 državnih raart	117.55 117 60
R mark	23.48 23.48
*» franka	19.11 19 11
103 it al. lir	35.55 95.60
tesarski tackin<	11.31 11*31
Parižka t« iondonaka borza.
Pariz: (Stlep.i - Frft'icozk* rent* 96.—, italijanska renta 103.40, Španski ezterieur 94.60, ifccije otoman iko banke 675 Menjic«? na* London
»52 55.
Pariz: (Sklep- Avstrijske državne železnice
--Lombarde —.— unificirana turška renta 94 30
*vptrijska zlata renta 09.10, ogrska 4% zlata renta 97 95, LSnderbank 501 —, turSke srečke 14*».—, pa--».Ira banka 16 49, italijanuke meridijonalu? akcije 786.— akcije Rio Tinto 21 69. Mlačna.
(Dalje na četrti strani)
HOm MAM
pri kolodvoru v Kanfanaru
oddaje se v najem
z vsemi pripadajočimi premičninami in nepremičninami za letnih Kron 1000. Ponudbe nasloviti je „GOSPODARSKO DRUŠTVO" v SVET. VINČENTI.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifhitične in kožne bolezni Hd. v Trstu ima
EM svoj ambulatorij HI
v uliti S. Kitolo si. 9 iasd Jadralsko Baatoi
Sprejema o:I 12. do l. in 5.V, do 6. l;t fojM>!.
-topil, obložen z darili, «0 otroci veselo gledati. Ali to veseljo je kmalu minilo in otroci k j strahom gledali na rvrageu z verigami, ki 50 prilomastili na oder. Ali „Miklavž" je lu-citerja hitro ukrotil in ko je začel deliti davila, sc je otrokom veselje povrnilo. Darov p.*i je bilo toliko, da je delitev trajala skoro .-no uro ; to je bilo vsakako premično za »troke, ako pomislimo, da je bil ves pro-2ram zelo obširen. V prihodnjič bo treba skrbeti, dv bodo darila natanjčno naslovljena in dobro hranjena do začetka deljenja, da ne na vstanejo zmešnjave.
Naslednjega dne pa smo i»eli v gospo-i ur skem društvu na Frdeniču istotako Miklavževo. Občinstva je bilo tudi tam vse polno. Tamburanje, petje in igro so izvajali naši diletante in tamburaši ter se je tudi vse živo in povoljno gibalo. Miklavževi večeri niso v n vadi v naši tržaški okolici. Pri nas pa so siaši rodoljubi že pr»d leti prizadevali, da uvodejo to navado, ki je otrokom v toliko v selje. Vspelo jim je — sedaj žanjemo.
N.
Iz Sežane. V sredo, dne 5. t. m. je priredila tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metodija „Miklavžev večer~ s petjem in igro, ki so jo izvajali otroci. Oboje je v r r>elo precej dobro, skoraj nad pričakovanje. če pomislimo, da nastopati prvič in pred tolikim občinstvom ni malenkost za tako deco. Da« ni bila naloga težavna, vendar moramo ^'i pohvaliti naše mlade .diletante", saj so se s tako vnemo in veseljem učili ter komaj in težko pričakali večera, ko bodo nastopali. In ste videli to veselje in srečo, ki se jim je ditala z obraza po nastopu! Izredeu užitek •<.., iste. ki poznajo otroško individualiteto. In 9». Miklavž, t* je bil tudi radodaren in pre-•krbcl otroke z različnimi darovi, na katere s,e že davno veselili. In veseli smo bili -u.ii mi, kajti materijelen vsptfli je bii tudi ovoijen. Za to se podj isf ni rdbor nrrpri-»r^neje zahvaljuje vcem iiu obilni udeležbi : r vsem, ki so vstopnino preplafali oziroma r ,»!ali : Guiič K 2.50, Polona 50 stot. M. Mnhorčič 1 K. Cazafura K 1.50, Piščanc itiiJan K 1.60, Pirjevec 50 st., Kante 2 K, K.i-itja 50 st., Berginec K 1.50, Walter 1 K, Sk .k 2 K, Žnideršič 1 K, Pahor 1 K, L. Miihorčič 1 K, Delak 3 K, Škerl K 1.50, i:umer K 1.50, Štolta 30 st., Kanobel 50 st., i-roijevftček 50 st., Kanobel 50 st., Čebule 50 st.. Ćebokli K 1.50, Brcar 50 st., Rožič 1 K, L ih 50 st., J [arija Trebeč 50 st., Amalija Fabčič K 1.50. Cotar 40 st.. Omers župnik K 1.50, Gruntar 2 K, Pretner 50 st.. Skrl : Štolfa 50 st., Gu§tin 50 st., Štolfa žu-p..n 2 K.
! *alje smo prejeli : gospod Alojz Hre-.ii; učitelj v Lokvi nabral 17 K 60 stot. » venca na grob pesnika S. Gregorčiča, nilnica in posojilnica v Sežani poslala K, Gombač Ivanka 10 K, Janko Gombač K, obitelj Mahorčič 5 K. MaSa Grom 2 K. obitelj Smuc in ing. Milena Pirjevec 5 K -to vencev na grob pokojnega Ivana Zni--iC-a v Sežani. Vsem darovalcem izreka tem potem naj-< > i^o zahvalo odbor ženske podružnico sv. ';!:t in Metodija v Sežani.
Pot okolo sveta peš. Včeraj so dospeli nage mesto trije potovalci okolo sveta w:ancozi M. Fosse, Geraud in Tfcomassin, ki ljejo okolo sveta peš. To potovanje bo : Jo 6 let. Dne 12. julija so odpotovali iz • alaisa, prehodili so Belgijo, Francijo in .msko, Portugalbko in Italijo. Prepotovali odo skupno 110.000 kilometrov. Iz Calaisa Trsta so doslej prepotovali 7720 kilom. Mi 1 temi 3 potovalci je tudi borilec M. Fosse, r -e bo danet zvečer v sabljarskem društvu . i. znanim borilcem Tagliapietra. Trije .alci dobijo od biirona Rotschilda 120«000 : kov, ko dovršijo svoje potovanje. Naj-pogoj treh potovalcev je. da morajo poti brez denarja.
Cigani ukradli tele. \t Padrič nam - t> o : V noči med petkom in soboto je bilo : j št emu posestniku Štefanu Grgiču ukra-leno iz hleva tele, vredno 50 kron. Sumi sc, ! so tele ukradli cigani, ki so bili dan >rej r vasi.
čustvene fjesii in zabaue.
Predavanje v „Trgovsko-izobraževalnem
•	se bo vršilo danes ob 9. uri zve-. K r je znano, koliko važnosti imajo ta livanja, se nadejamo, da bo udeležba ve-
J/Jasti opozarjamo na to predavanje
♦	L; le trgov«e in začetnike, kajti g. Vekoslav Plc.sničnr bo predaval o važnem predmetu : ^Trgovina in trgovec'*.
Denarna posojila "^Z jST
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja to- • liko na osebni kolikor na hipotekami kredit,' pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila^ v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na J OSIPA ZIDARIw ulica detla C&serma it. 14f I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne.
wmr Tovarna pohištvi
^kksarJer £evi Jitina
Viics Teti Stv. 52. n (Mm MS^. ZALOGA:
MKZZn »05AR10	{f
Omm, SS m n) B»tt ntbtn« t.«nkuf
««•>. n
9)tf^j<iaijo m »«xitom>tn» <iel* tađl pe |r
uiruh. »jsootco*
«8Alk tivasfUtes Is frsak
i'BMOiioiifttiai.'OneiionoiiOitU
■s;--——
Ulica Ponterosso štev. 10
C. Cillo Baroni
Velika izbera blaga za gospe od 45 novi. naprej.
Zimske odeje za postelje od gold. 2 50 naprej
Fuštanji velour lan tenis od 12 novč. naprej.
Maje in nogovice, perilo po cenah, da se ni bati konkurence. VELIKA ZALOGA klobukov, rokavic pO 90 HVČ-— in nogovice po 40 novčičev. —
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, nlioa Torreuls SI. 34 (t m t;S) „jtlla nuova cittš di Criestc".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke
===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolne š= novosii
1
^^rsJeMj« M mkimtoi 4sls ta f ■ ■ f^lrffc "^kim-
m- Jiutnni cau mmifti u miti
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko tkladlide In razstava
pohištva in tapetarij
TRST —■
ulica Malcanton Štev. 1
Potrtim srcem javljamo podpisani vsem ostalim sorodnikom, pri jateljem in znancem, da je
Leopolda Jedretić roj. Pirman
danes zjutraj ob 7. uri, v 27. letu svoje starosti, po mučni bolezni, previđena se svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb zemskih ostankov nepozabne pokojnice se bo vršil danes, v torek 18. t. m. ob 3. uri popoludne, odidši od mrtvašnice mestne bolnišnice.
TRST, dne 17. decembra 190t>.
FRAN JEDRETIĆ, soprog.
Tomaž Pirman, Uršula Firman, *tariši. — Fran Pirman. brat Fran. Danica, Marija, otroci. — Eliia Pirman roj. Zornik, svakinja Olga Komotc, Milena in Danilo Pirman, nečaki.
K"
Zlate kuiajiie : DUNAJ - TURU* PALEBM')
ta, Magrini & Figlio
Zlato kolajno : DUNAJ - TURI!« PALE2MT
TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA FN ZALOGA
J
mm GLASOVIR J
Specijslitsta priznsnih in najboljih pisninov. Zsloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrich Ehrbar n& Dunaju.
Koncertni iiavirji £Hmar sa n r z^laso u Mcer;istc7. - HARMONIJI, ELEKTR. ADTOMATICNI pianini, PBONOLA.
Daj«, v najem, v »meno, na obrok«. Popravka, gkordira. Cone imeni*.	___
0*
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
N&jvepešaeje sredstvo prott
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protrnu

prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna 9>ynia }ta3onna Della Salule" pri od lekarnarjev : sy. Moba in Josipa 6odina, lekarna ,JRY Igea*, farneto 4.
Steklenica stane K 140. Iz Trsta ne ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti antici pa to i poSiljatvi zaeska 7 K franko poitnine inza^oja
ie
TEKOČINA GODINfl

i uii
IV
»EDINOST« štev. 347.
London: fFVlen) Konpnljdirnn do'.ir 66 !,
2,— L di 7.'.„ fepanska renta 98.V» ii :ar.fka renta lt'2.1, tižui <ii.-feom 6 — toenjice ra turi: u —.— Trdna.
Tržna poročila 17. decembra. Budimpeita Pfipnica xa april K 1-i.bi do X 14 86, rž za april K 13.16 do 13 18, ove*, za april •4 K 14 83 do 14.90. koruza. za maj 10 32 do 10 34.
i ftiiua: ponudi«? in * ovi x. 5;	srednje
vendenca mirna. — Proda>: 20.000 met. stotov, nespremenjeno : druga žita mirno. — Vreme: mraz.
Hamburg (Sklep pop.; Kava Santo« goo<i aTerage, za december iJ2'!s, za marec aaaj 33."/4, za september 34's Stalno_ K:-.vii Rio navadna tc-co 34—36 nava lna r t lna i 7—33 navodna dobra 39—41. Vreme: megla.
Ha vre. (Sklep) Kava Santom good average aa tekoči meeec 40.'/», marec 40 s/t-
New-York. Kava Kio za ool.jče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 10 utor. višje. — Prodaja : SOOO ?reČ. —
London. Sladkor iz repe Mirov, a „ Sh.
Mirno.
Paril. Rž za tekoči mesec 17...», za januvar 17."5, za jan.-aprii 17.7'j. marec-junij 17.75 (mirno). — PSeniea za tekoč: met»ec 23.30, za ja-anTar 23-10, za januvar-april 23.30, za uifirec-jumj 23 40 (miru >). — Moka za tekući n e.sec 2vt.53 za .unu\ar 29.6 , za jam var-apri» 29 30, za marec junij 30 JO mlačno). — Repično olje za tekoči meeec 85- , ra januvar. 82—, jan.-april SO.—, za maj-»vgust GP.' ,, (mlačno). špirit z tekoči mesec 42.— , za° mesec januvar 42V4. za januvar-aprii 43— za mcj-avgust 44.8,V (mlačno) — Sladkor surov 88" o*o nov 24 '/4—24'/c (mirno), bel za tekoči mesec 26*/., za januvar, 8, za januar-april 27.'/» za
uiarec-junij 273/4 (mirno), rnfioiran 58.--58.50. —
Treme: megla.
T MALI OGLASI.
I	Moli ogiaai raČuaajo se po 3 Btot. besedo;
k	mtsmotiskiine besede se računajo enkrat
■	več. NajtnacjCs pristojbina 40 utotink.
jS----- Plača «e takoj.
<d«r Uv«a Trata pttmeno naroči kak ..BALI 03LAS". na 3»iij« denar v naprej, ker drugače ne bo nj0|j0¥ oglas o&lavlion nI oaebs poznana Upravi hsta. Tarifa Je natisnjena r.a če!u „MALIH OGLASOV" In vmMb » i« preračuni, koliko mu ]t plačati a tem. da preitejo baseds Oglase treba nasloviti ca .,l»SERATm ODDELEK" „Edinosti". K D vprašanja potom pisem bo dajal „IHSERATII! ODDELEK' !fcrtriclje edino I«, če bo pisma priložena znamka za odjovor
Zaloga obuvala J^j Madf'1%
——--------'--- & 9
TRST — ulica S. Caterina štev. 6 — TRST
Zadnje novessti moških in ženskih čsvljev
Prevzamejo se naročila po meri. SpecijalitetačsTljsv za wlmm nose Jfajnoveji dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - Pete iz gcmip. - Velika izbera angl. „Creme". gL r
CHIIIIASALUS
zakesnjuje bele i as?, odstranja luskine in zabranjuje izpadanje las
Mor si žeii oMli svetlost in mlM svoiih las, naj jo n\m rabi.
Proizvodi SALUS so prodajajo v glavnih prodijair.icah dišiv in v mirodilmcah.
—aias—BB——^
Z malim kapitalom
se zasluži obilo denarja, ako se z mojimi izvlečki (Ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši vspeh. Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti naj pošlje tvoj natančni naslov pod imenom: ,.Pii\/A ^OVENSKA TVRDKA 80400" na anončno ekspedicijo EDVARI) BRAUN, DUNAJ I., Rotenturmrtrasae 9 ======
Slavnim društvom
»e priporočam za sestavo letnih računov in bilanc, revizijo zadružnih knjig, predpriprave za občni zbor, spremembe prani, vknjiženje -prtmemb odbora v zadružni register, uatanovljnje-novih diuetev, likvid cijaka postopanja in izbris društev iz trgovinstega reg atra, re&evaoje vseli društvenih zadev nasproti davčnim in političuim oblastnijaui :n vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Vedemo moje delovanje v zadružnih stvareh je porok« da vsako delo izvršim hitro v popolno zadovoljnost. Mnoga laskava priznanja in spričevala na zahtevo Janko Trošt, bkorklja 471 (.nad rojansko cerkvijo) pri Trstu.	_^^ |
fini italijanski sadni ] M v. a t rda ter razno i južno sadje, Mandarini, Pomoranče itd. priporoča trgo vi u a Frun Vertovec ulica Caserma 14. Kazpo-eiljatev na deželo v poštnih zabojčkih po 5 klgr. proti povzetju. Postiežoa točna in požtena. (1404
jabolka lepe debele po 28 novč. kilogram. — 100 klg. 26 goldin. i'rod a j" a Fran Vertovec, trgovina jestvin, ulica Caserma 14.	1463

Kinematograf P&the Fresršs
ki posluje v FON DO CORONEO (poleg gledališča Minerva)
je absolutno priznan kakor edini
kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti Cni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo)
Četrti velikanski program.	Nizke cene.
MandoHai mandorlat
Staerska
-
C
Stanje hranilnih vlog : Rezervni zaklad :
nad 22 milijonov K	nad 760.000 K
Radi odpoto*anja ^^lno^š
nov s 30 kovinskimi ploSčami; iabrani, večinoma ru-komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena ib gld, vreden 90 gld, Via Nuova St. 11, IV. nad., desno._13o9
(2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo plin) iSčem ne daleč od kavarne
1455
Stanovanje
Fabiis.
Domače klobase
kan, v dobijo 9e v ulica Caserma 14.
katere izdeluje Restavracija- Hotel Bal-prodaialni Fran Vertovec,
1480
Krčma „Al Trifoglio'
>4 (ulica Belve»iere 6t. 7) Toči se
iko, vipavsko in dhlmatinško vino. Dober kraSki tur.n. Izvrstna kihinja Piiporoča se al. občiustvu Katarhia Valoveč.
Kupujem
p e s t v ou na
hiše z vrtom na Krat*u blizu železnice. < ismene ponudbe pod .,P o -.I iseratui oddelek Edinosti". 1487
Vrtnarja
prost vojaićiue, Simšič, Škcrklja 248, Trst.
kateri govori tudi italijanski in da je veSč cvetličarstva, zelenjarstva z dobrimi spričevali, i6če Kari
1489
Zgcdov nsko - znameniti
grad senožeški
z vsemi svojimi sobami, dvoranami, hlevi itd.
je na prodaj
istoiako bližnji gozdi. — Podrobneje je poizvedeti pri trgovcu ZELEN-u v Senožečah.
Jtiestna hranilnica ljubljanska
.
>x: JS
9
•M O
m JS
•H pmm
a £
I I
M t> h
trn
■e o *a
M ** N A
n cL
t S B s
H (D O ■
O B <1 ® M' g
P
r*-
®s
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. m od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietmn otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ce.
poštna hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 33/t°/o »a leto. Z obrestmi vred pa plača v*ak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5'/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v r,2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Poso i a se tudi na menice in na vrednostne papirje.
-VJ
V torek, dne IS. decembra 190«»
VELIKA ZALOUA
praznili buteljk
TRST ulica delfe Ombrelle štev. 5
Guido e ffocgo
100.000 buteljk od Šampanjca
za refošk "Tgj^i
Prodajejo in kupujejo se buteljk ■ vrste za refošk, šumpanjc, buril* uiix I rensko vino, konjak itd. itd. VKL1KA ZALOGA Buteljk cd pol litra. 1 IIi 1 in pol litra. Damjane i/, stekla cr. V , ;>
Prevzamejo se dopošiljatve na deze'o.
Kupuje se razbito steklo vsake \:
Boooiirpmo
bi^/ši urar v Sežan
javlja svojim cenjenim odjom. d;i je odprl svojo novo —;—
prodalaliiico ur
v TbS fU. ulica Viacenzo Bell li štv. i:
nasproti cerkve sv. Antona novega.
proBaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zrrernlh cenah in z jamstvom V dobroznani proriajalnici jestvin in kol .nijai
Petra, Peterael
v ulici Olnlla fitev. 76
!je v dobiti vsakovrstne jest vine, kakor: riž, testenine (napeljske), sladkor, tui št-itn ii belo moko, naravno maslo, sveče milo, jrrliinr olje prve vrste. - Blago vedno sveže.
Velika zaloga koles (bicikljev) Germsiiia in
na Mm (lnotocitlet) E03SLER S JAU«.
pri kolesih in motocikletah potrebnih priiikiln
kolesarska l-Iz
mehacićna delalnica ^
GIUSEPPE EGGER
trst — Plazza della Caserma štev. 3
Na prodaj so i čutno T i5oulsttnii
zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 seinji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 seinji zemljišča ; zemljišče v ulici del Erenio, veda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, pro3ta davka za 11 let. vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje r a
RAFAELE BXZZ<
TRST, Corso št. 22, IS. nads!
r
Liniment Capsici C°.
u^iluniFrt^^ za
Anker-Pain- Expel!er
Pit nakupuTaaja S»tc>> |jri«nano uajizvr>itiit-j('gu, bolubiatuj<>ćej;u Ulazila, k: su dobi t v.i h IfkMraah —	"T oaj »e ve«lao r»il ua
, , -ujiiito „SIDRO-
fi " -
TJ __
Lekarna f dr. RIOHTEB JA
v PRAGI.
Poflpirajma Dijaško podporno društvo
v TRSTU
M
ngelo Msia
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir u Trst — ulica Paduina št. 9
(roital allea CfcloMa). Vsprejema vsakovrstno dekoracij.sk' niško delo, kakor sobe izveske in lakiranja
Prihajajt«' 1: povali vsakovrstne jestvine
v prodajalni;
kolonija'! :g' blaga in jest •
Fraucesco ^anicr
ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Maj?a) kjer najdete vedno sveže blago.
MEH! ......
i V bogstej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(pr«j iMl)
elica Snsfa 24 (pritlifijs)
daja novi ia rabljeno pohiitvo do konki-.re^čaih cenah ? aajem. ...
ivlflin asenclja mizarnize h oflioiaae tovarne plošč in mm Dreflmetov iz cementa
G-iuseppe ^^©i^etti Vep^jan!
se nahaja v Crslu, liva Grumula štev. 6,

kjer je tudi eritiinsiikia zalaga okirj8v (gole). HH Les prirejen za stavbe. Podi is: tankih in debelih desk. — Plošče ia cementa itd.
Proračuni in tekoče cene zastonj.