GRADBENI VESTNIH M E S T N A K A N A L I Z A C I J A V L J U B L J A N I — G R A D N J A I N S T A L A C I J S K E G A K O L E K T O R J A N A T I T O V I C E S T I V S E B I N A Inž. M arjan P rezelj: P roblem kom unalne dejavnosti v S l o v e n i j i ............................................................................ Inž. Jože K olar: Izkušn je v zvezi z gradnjo instalacijsk ih kolektorjev v L j u b l j a n i .................................................. Inž. M arjan F erjan : N ekaj podatkov o tehnoloških zna­ čilnostih cevnih elem entov kolektorja v L jub ljan i . Inž. Josip G uštin: R aziskave vcdnih virov obalnega pasu in gradnja vodovoda Sečovlje—P o r to r o ž ..................... Inž. Mirko M ežnar: P roblem i izdelave belih prehodov za pešce ................................................................................. G ospodarsko-pravna vprašan ja : D ragan Raič: S trokovni izpiti v gradbeni stroki . . . . Podatki o m ateria lih : B. F.: M odularna o p e k a ............................................................. Vesti: I. P .: Nov most čez D ravo v M a r i b o r u ............................... I. P . : D ograjena betonska steza na letališču v B rn ik ih . I. P .: L jubeljsk i p redo r začasno o d p r t ............................... I. P .: G radbeni uspehi JLA ob 20-letnici AVNOJ . . . I. P . : Letos m anj stanovanj kot l a n i ? ............................... I. P.: P rva dela p ri g rad n ji elek trarne S rednja D rava . U stanovitev Jugoslovanskega društva za potresno tehniko P redavan je našega strokovnjaka v Zahodni Nem čiji . . M. P re z e lj: Problem s on com m unal activities in 253 SR Slovenia J. K olar: Experiences in the building of installa- 255 tion collectors in L jub ljana M. F erjan : Some data on technological characte- 259 ristics of pipe elem ents of the collector in L jub ljana J. G uštin: The research of w ater sources in coast 262 zone and building the w ate r conduit Sečovlje- Portorož M. M ežnar: Problem s of m aking the w hite foot- 267 paths 270 272 275 275 275 275 276 276 276 276 O dgovorn i u re d n ik : inž. S ergej B ubnov U red n išk i o d b o r: inž. J a n k o B leiw eis, inž. Lojze B len k u š , inž. V lad im ir Č adež, inž. M a rja n F e r ja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , inž. H ugo K eržan , inž. M aks M egušar, B ogdan M elih a r, inž. M irko M ežnar, B ogo P e č a n , inž. B oris P ip an , inž. M a rja n P re ze lj, D rag an R a ič , F ra n c R u p re t, inž. L ju d e v it S k ab e rn e , inž. a rh . M arko Š la jm er, inž. V lado Š ram el. R ev ijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S lovenijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek. ra č u n pri K o m u n aln i b a n k i 600-14-608-109. T iska tisk a rn a »T oneta Tomšiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno. L e tn a n a ro čn in a za n eč la n e 10.000 d in a rje v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJECRAJBENI VESTNIH ŠT. 11 - LETO XII - 1963 Problemi komunalne dejavnosti v SR Sloveniji IN Z. M A RJA N P R E Z E L J DK 352.002.6 (Slovenija) Kom unalne dejavnosti, ki jih sestavljajo ko­ munalne naprave in instalacije te r ustrezne službe, so za življenje v mestu in za razvoj gospodarstva nujno potrebne, saj zadovoljujejo s svojimi funk­ cijami individualne in kolektivne potrebe mestnih prebivalcev in raznih gospodarskih vej. Zato je razum ljiv velik interes občanov in družbe za to vrsto dejavnosti. Istočasno pa raste njihov interes za komunalne organizacije in tisti del gradbeništva, ki je izvajalec komunalnih del v naših mestih. Danes si ne moremo več zamisliti življenja v mestu brez urejene oskrbe z vodo, higienskega odstranjevanja vseh v rst odpadnih vod in njih či­ ščenja, urejene oskrbe z električno energijo in toploto, javne razsvetljave in sodobnemu prom etu ustrezajočih mestnih komunikacij za tekoči in mi­ rujoči promet. Že samo dejstvo, da porabita industrija in obrt v naši republiki skoraj polovico vse vode, ki jo dajejo kom unalni vodovodi, jasno kaže na velik pomen, ki ga im a samo ena kom unalna naprava v življenju našega gospodarstva. Podobne odnose lahko ugotovimo tudi za druge kom unalne dejav­ nosti. Ce pogledamo razpoložljive podatke o fizičnem obsegu posameznih kom unalnih dejavnosti, potem dobimo za 48 mest (leta 1961) v naši republiki na­ slednjo sliko: — vodovodnega omrežja imamo 1818 km, od tega je 569 km napajalnih cevovodov večjega pro­ fila; — letno načrpamo okrog 62 milijonov m3 vode, od katere jo porabi gospodarstvo približno polovico; — kanalizacijsko omrežje m eri okrog 660 km ter odvodnjava okrog 17.400 ha m estnih površin; — komunikacijsko omrežje v naših mestih me­ ri 1432 km in ima 8,8 m ilijona m2 površine, od katere je sodobno urejeno le 3,5 m ilijona m2; — električno razdelilno omrežje m eri 3.762 km z 891 lokalnimi trafo postajam i; — omrežje javne razsvetljave m eri 1.417 km s 17.000 svetlobnimi telesi; — dolžina plinskega om režja m eri 139 km, proizvodnja znaša pa 12 milijonov m 3 plina; — letno odstranimo okrog 214.000 m3 sm eti in drugih odpadkov in snažimo dnevno ali občasno 4,5 milijona m 2 prom etnih površin; — javnih zelenih površin je 486 ha ali 1,4 °/o vseh. mestnih površin; — v mestnem prom etu prepeljem o letno okrog 56 milijonov potnikov s 120 vozili. Ti skopi podatki nam dajo grobo sliko o obsegu kom unalnih dejavnosti in približno predstavo, ko­ liko sredstev in gradbenih del je bilo vloženih že doslej v te dejavnosti. H krati pa nam kažejo tudi na veliko vlogo, ki jo im a gradbeništvo v graditvi kom unalnih dejavnosti, saj n i nobene, v kateri ne bi bila potrebna ena ali druga vrsta gradbenih del, od nizkih gradenj do največjih visokih gradenj. Moramo pa ugotoviti, da je bila vrsta komu­ nalnih naprav in om režja izgrajena že pred več ko t 60 leti, zato so nekatere že fizično dotrajale in v tehnoloških postopkih zastarele. Podatki o sedanji vrednosti kom unalnih na­ p rav z ozirom na njihovo iztrošenost nam povedo, da znaša ta v SR Sloveniji že okrog 46'%, kar je resno opozorilo, da je zadnji čas za njihovo obnav­ ljanje. Spodnja tabela nam kaže letno vlaganje v vse gradbene objekte, v stanovanjsko graditev in v komunalno dejavnost v le tih 1957—1962 te r m ed­ sebojne odnose. V m ili j. d in L eto Vsa v lag an ja v g ra d n je V lag an ja v s ta n o ­ v a n jsk o g ra d ite v V lag an ja v kom u- d e ja v n o s t Odnos °/o 2 : 4 O dnos °/o 3 : 4 1 2 3 4 5 6 1957 36.544 10.741 1,514 4,1 14,1 1958 44.285 12.870 2,725 6,3 21,3 1959 56.819 15.456 3,823 6,7 24,7 1960 71.945 21.546 5,909 8,2 27,4 1961 93.335 26.328 5,310 5,7 20,2 1962 102.573 33.657 5,499 5,3 16.3 Iz tabele je jasno razvidno, da vlaganja v ko­ m unalno dejavnost v zadnjih letih občutno zaosta­ jajo za vlaganji v vse gradnje, posebno pa še v prim erjavi z vlaganjem v stanovanjsko graditev, ki im a stalno tendenco porasta. Analize vlaganj v graditev mest kažejo, da bi morali, za kolikor toliko skladen razvoj, vlagati v komunalno grad­ njo med 30% in 40 % od vlaganj v stanovanjsko graditev. Zastajanje kom unalne izgradnje ima mno­ gokrat zelo hude gospodarske posledice. Niso red­ ki prim eri, da so industrijsk i in stanovanjski objek- ti zgrajeni prej ko t so zgrajene vsaj neobhodne komunalne naprave te r jih zato ni mogoče predati v uporabo. Na področju kom unalnih dejavnosti moramo v obdobju naslednjega perspektivnega plana go­ spodarskega razvoja naše dežele predvsem rešiti naslednje probleme: — zamena in rekonstrukcija obstoječih komu­ nalnih naprav v naših mestih zaradi njihove do­ trajanosti ali zastarelosti tehnološkega postopka; — izgradnja kom unalnega omrežja in kapa­ citet v mestih, k je r ga še ni in oprem ljanje vseh tistih površin, k je r nam eravam o razvijati in ten­ zivno stanovanjsko in drugo gradnjo; — uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov, konstrukcij in m aterialov p ri gradnji posameznih komunalnih naprav in služb; — vzgoja potrebnih strokovnih kadrov raznih stopenj izobrazbe, ki bodo obvladali ekonomske in tehnične problem e v. kom unalnih dejavnostih. P rvi problem pada skoraj v celoti na naše občine in kom unalne organizacije te r njihova redna sredstva, ki v sedanjem obsegu ne zadoščajo niti za zameno dotraja lih kom unalnih naprav. Za uspešno reševanje zamene in rekonstrukcije ni bilo treba občinam omogočiti dolgoročne kredite, pod pogoji, ki upoštevajo specifičnost vlaganj v komu­ nalne naprave — dolga doba amortizacije in po­ stopno izkoriščanje kapacitet v odvisnosti od rasti mesta. Drug problem skušamo reševati z izvajanjem zakona o u re jan ju m estnih zemljišč in ustreznih občinskih odlokov. Ti predpisi določajo, da se sme pograjevati le tisto mestno zemljišče, ki je pred­ hodno opremljeno s kom unalnimi napravam i. Bo­ doči koristniki m estnega zemljišča pa so lahko zavezani, da prispevajo svoj del za kritje stroškov za oprem ljanje m estnega zemljišča. Za urejan je sodobnih tehnoloških postopkov, konstrukcij in novih m aterialov SO' nam potrebne ustrezne raziskovalne institucije in drugi prijemi. Doslej tem u vprašanju nismo posvetili skoraj nobe­ ne pozornosti, n iti nismo že obstoječih inštitutov pritegnili v raziskovalna dela na področju komu­ nalnih dejavnosti. Vzgojo kom unalnih strokovnjakov, ki je za­ enkrat om ejena le na geodetsko-komunalni oddelek FAGG, k jer se vzgajajo v prvi v rs ti tehnični stro­ kovnjaki, bi bilo treba razširiti tudi v smer komu- naloev-ekonomistov na Ekonomski fakulteti naše univerze. Že izšolane kadre pa bi m orali pravilno zaposlovati te r izpopolnjevati njihovo znanje z do­ polnilnim študijem na fakulteti in z občasnimi se­ m inarji. Reševanje navedenih problemov postavlja pred naše občinske skupščine, urbaniste-planerje in ko­ m unalne p ro jek tan te ter gradbeno operativo zah­ tevne in odgovorne naloge, ki jih bomo rešili z dobrimi organizacijskimi prijem i in večjimi m ate­ rialnim i sredstvi, kot smo jih doslej nam enjali tej panogi našega gospodarstva. Doslej smo bili vajeni, da je izdelal urbanist- arh itek t zazidalni načrt, ki je reševal v prvi vrsti le oblikovno stran zazidave in upošteval znana načela funkcionalnosti naselja. Danes pa maramo nalogo reševati kompleksno, k je r je treba najti tehnično, ekonomsko in estetsko optimalno reši­ tev, tako v pogledu enkratnih investicij, kot v po­ gledu eksploatacijskih stroškov vseh objektov in omrežij v naselju, med katerim i so stroški izgrad­ nje in eksploatacije kom unalnih naprav in služb zelo pomembni. Zavedati se moramo, da optimalne rešitve znatno vplivajo na znižanje stroškov živ­ ljenja v dobro organiziranem in racionalno oprem­ ljenem naselju, k ar im a svoj odraz v življenjskem standardu našega občana. M. P R E Z E L J PROBLEMS ON COMMUNAL S u m The com m unal activities, th a t is com m unal equip­ ments, installations, and corresponding services are absolutely necessary fo r the life in town as w ell as for the developm ent of th e economy. They m eet w ith the ir functions the individual and collective needs of tow n inhabitan ts and needs of several branches of economy. Therefore it is qu ite clear th a t the m em bers of com­ m unity and the w hole society show great in te rest in this k ind of activities. A t the same tim e they are m ore and m ore in te rested in the com m unal organizations, and in th a t b ranch of civil engineering th a t carries out the com m unal w orks in ou r towns. In the nex t perspective plan of economy develop­ m ent of our country, respectivelly in the field of com­ m unal activities, th e re have to be solved the following problem s: — replacem ent an d reconstruction of the ex istent com m unal equipm ents in our towns due to th e ir con­ sum ption or to th e ir ou t of date technological processes; ACTIVITIES IN SR SLOVENIA m a r y — construction of com m unal netw ork and capa­ cities in tow ns w ithout it, as well as equipm ent of those areas w here th e intensive dw elling and o ther building construction is planned; — introduction of contem porary technological pro­ cesses, constructions and m ateria ls in th e building of single com m unal equipm ents; — the tra in ing of the necessary expert m anpower w ith the various degrees of education, people th a t will be fully acquain ted w ith the economical and technical problem s in com m unal activities. The solving of the sta ted problem s gives our com­ m unities, tow n planners, com m unal designers, and bu il­ ding practice responsable tasks, th a t w ill be realized by good organization and la rger m ateria l m eans than those, allocated to th is b ranch of our economy in the past. Izkušnje v zvezi z gradnjo instalacijskih kolektorjev v Ljubljani DK 331.054:625.78 (Ljubljana) INZ' JoZE KOL R ealna vrednost zemljišča, ki ga zasedajo mestne ceste, stalno narašča. Po eni strani zaradi urejenosti cestišča'in vgrajenih instalacij, po drugi strani pa zaradi vedno intenzivnejše eksploatacije tako cestišča samega, kakor tud i zaradi uporabe instalacij v cestišču. Vsaka okvara instalacije v cestišču, ali tudi večja okvara cestišča im a običajno za posledico močno ovirano ali celo onemogočeno uporabo več­ jega dela komunikacij, to je tako cestišča kakor tudi instalacij. Isto velja tudi za prim er, ko je potrebno oskrbovati obstoječe ali nove zgradbe ob cestišču z novimi prik ljučki na javno omrežje. Zaradi takih dejstev poskušamo danes reše­ vati problem cestišča in instalacij v cestišču na naslednje načine: a) z napravo vseh možnih priključkov na insta­ lacije p red dograditvijo cestišča, tako da segajo priključki do meje cestišča; b) z gradnjo dveh paraleln ih serij instalacij­ skih vodov, ki potekata neodvisno na obeh straneh cestišča; c) z gradnjo instalacijskih kolektorjev, ki zdru­ žujejo čim večje število instalacij. Vsi ti načini imajo svoje prednosti in pom anj­ kljivosti, ki jih lahko takole označimo: ad a) naprava priključkov vnaprej je najbolj cenen način. Vendar je odvisna od urejenosti do­ kum entacije za bodoče objekte ob cestišču. Poleg tega je to polovičen ukrep, ki ne izključuje pre­ kopov cestišča zaradi popravil na obstoječih insta­ lacij ah; ad b) izgradnja dveh paraleln ih serij instala­ cijskih vodov na obeh straneh cestišča je drag ukrep, ki sicer zavaruje cestišče, p ri iskanju napak pa je potrebno prekopavanje kompleksa neposredno ob cestišču, k ar je zlasti v strn jen ih mestnih nase­ ljih včasih združeno z velikimi težavami; ad c) tudi izgradnja instalacijskih kolektorjev je drag ukrep, ki pa omogoča kontrolo instalacij po celotni dolžini, kakor tudi omogoča napravo podzemnih priključkov. Namen tega članka je opisati dosedanja p ri­ zadevanja v smeri smiselne ured itve odnosa med instalacijam i in cestiščem, zlasti z ozirom na iz­ kušnje v Ljubljani. P rip rava priključkov vnaprej je v Ljubljani že dolgo v praksi z večjim ali m anjšim uspehom, kar se tiče uporabnosti teh priključkov. Najstarejši znan prim er je priključek na kanalizacijo, ki ga je odkrila ekipa Mestnega m uzeja ob izkopavanjih na s ta ri Emoni. V tem p rim eru gre za vnaprej pripravljen in označen prik ljuček na kanalski zbi­ ralnik, ki pa je ostal neizkoriščen vse do propada Emone. Na splošno velja za vnaprej pripravljene priključke že prej postavljena trditev, da je upo­ rabnost teh priključkov zagotovljena samo takrat, kadar so znane zazidalne osnove na obravnavanem območju. G radnja paraleln ih serij instalacijskih vodov v L jubljani je v praksi uporabljena na nekaterih novih širših cestiščih, zlasti za instalacijo javne razsvetljave, vodovoda in kanalizacije. T ip ičen p re re z in s ta la c ijsk e g a k o le k to r ja P rv i poskus u re jan ja vprašanja instalacij v cestišču z instalacijskim i kolektorji sovpada z re­ konstrukcijskim i deli na Titovi cesti na sektorju od pošte do Šubičeve ulice. P rojektanti so se na tem sektorju zaradi izred­ ne časovne stiske odločili za razmeroma enostavno konstrukcijo, ki jo p redstav lja ta dva oporna zidova, fundirana na masi pustega betona, v katero je vgrajen prehodni kanal. K olektor je p rek rit z mon­ tažnim i betonskimi ploščami. Kot je razvidno iz naslednjih odstavkov, je taka izvedba razm erom a draga, ni pa dvoma, da v funkcionalnem pogledu ustreza. N adaljnja rekonstrukcija Titove in Celovške ceste je terja la podrobnejši študij za izvedbo ustreznega tipa instalacijskega kolektorja, na ka­ terega so v pogledu funkcionalnosti bile stavljene druge zahteve. V ta kolektor naj bi poleg toplo­ vodne instalacije in električnih in telefonskih ka­ blov vgradili tudi vodovodno cev 0 400 mm, vzpo­ redno z gradnjo kolektorja pa ni bilo potrebno graditi kanala. P ro jek tan ti so se odločili za kon­ strukcijo iz arm iranega betona, ki je neprim erno racionalnejša od prvotne izvedbe. Pom anjkljivost take konstrukcije je v glavnem v tem, ker smo z napredovanjem del vezani na strjevalno dobo betona in seveda tudi v veliki m eri na ugodne klim atske pogoje. Delo p r i g ra d n ji k o le k to r ja . I s ti s tro j o p ra v lja izkop in p o la g a n je cev n ih e lem en to v Gradbena jam a m ara biti razm erom a dolga, tempo gradnje, to se pravi dokončnega u re jan ja cestišča pa je razm erom a počasen. N adaljnja ka­ rak teristika tega tipa kolektor jev je v tem, da po­ teka praktično v celoti izven cestišča in so zahteve na nosilnost konstrukcije tem u prim erno manjše. Rekonstrukcija Titove ceste na sektorju med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto te r delna rekon­ strukcija Šubičeve ulice v skupni izmeri ca. 700 m v času 3 mesecev je terja la dodaten študij za iskanje take izvedbe kolektorja, ki bi glede funkcio­ nalnosti ustrezala vsem zahtevam in ki bi dala tehnično realne možnosti za izvedbo v predvidenem roku. Računati je bilo, da je potrebno z deli napre­ dovati ca. 10 m dnevno te r da mora biti rekon­ strukcija nosilna v takem roku, da je možno para­ lelno z gradnjo kolektorja dovrševati cestišče. Za pridobitev prim erne tehnične dokum entacije za rešitev, ki bi ustrezala gornjim pogojem, je ko­ m unalni sklad občine L jubljana-C enter razpisal natečaj, katerega uspeh je bilo 5 različnih pred­ logov za rešitev opisane naloge. Značilno je, da avtorji 4 varian t predlagajo montažno izvedbo, le v enem prim eru je bila predlagana izvedba z beto­ niranjem na mestu. Na tem mestu bi se omejili na opis sprejete variante, po kateri so bila dela realizirana v p red­ pisanem roku in s sredstvi, ki so bila za realizacijo predvidena po natečajnem elaboratu. Glede na k ra ­ tek term in od p ro jek ta do realizacije (ca. 4 mesece) je bil kot osnova konstrukcije izbran elem ent za kanalski profil 0 240 mm iz odcejenega betona. Značilnosti proizvodnje in lastnosti tak ih cev­ nih elementov so opisane v posebnem članku. P ri p ro jek tiran ju smo v začetni fazi izhajali iz predpostavke, da m ontažni tipski element nave­ denega profila v pogledu nosilnosti in vodotesnosti ostenja ustreza razm eram pod cestiščem novega odseka Titove ceste. Zaradi tega je p rv i del študija veljal proble­ mom, kako form irati prečni prerez kolektorja, da bo zadostoval vsem instalacijam . Posebno zanimivo vprašanje, ki ga je veljalo rešiti, je bilo, če je mogoče ta profil smotrno izko­ ristiti tudi za nam estitev kanalskega voda v profilu samem. Kljub temu, da je pri prvem tipu instalacijske­ ga kolektorja kanal potekal neposredno pod kolek- torjem, so se glede tega pojavila zelo deljena mnenja. P rv i pomislek je veljal nevarnosti preplavitve kolektorja s strani kanalizacije, drugi vprašanju klime v kolektor ju in tre tji vprašanju, če je sploh možno n a jti niveleto, ki bi dovoljevala smiselno ureditev drugih instalacij v kolektorju (zlasti to­ plovodne instalacije) tako, da je možna izpeljava kanala, ki je v vprašanju nivelete zelo tog. Na vprašanje nevarnosti preplavitve smo odgo­ vorili tako, da je v prim eru, ko je toplovodna instalacija na najvišjem mestu, nujno potrebno računati z možnostjo okvare, k ar pomeni, da mo­ rajo b iti vse instalacije, ki so pod toplovodnimi cevmi, urejene tako, da jim ne škoduje niti vroča voda, seveda v omejenem času. Po drugi stran i se je izkazalo, da razpolagamo v profilu s toliko prostora, da je kanal mogoče dim enzionirati z dvakratno varnostjo. Vprašanje klime v kanalu je reševati na dva načina. Prvi način je ta, da je kanal čimbolj nepredušno ločen od drugega dela kolektorja, drugi način pa je v kar se da intenzivnem zračenju. Kot zanimivost naj navedem, da si glede atmosfere v kolektorju ne delajo povsod takih skrbi, tako npr. v Parizu, k jer imajo enostavno v prehodnih kanalih vgrajeno še cev za preskrbo z vodo in kable. Glede na dejstvo, da projek tiran i kolektor p ri­ m arno služi drugim instalacijam, pa smo zadržali princip, da naj bo atm osfera čim ugodnejša. O b jek t n a k r iž išč u Š ubičeve in T itove, k i služ i za spoj s ta reg a k o le k to r ja z nov im . V o b je k tu je izv ršen tu d i odcep za Šubičevo u lico P r ik lju č e k n o vega k o le k to r ja n a s ta r i k o le k to r Vprašanje zapor na požiralnikih v kolektor ju smo rešili s kovinskimi povratnim i zaklopkami na protiutež. K olektor se bo zračil na podhodih skozi v ra ta in skozi vse toplovodne priključke. Z odstranitvijo prej navedenih pomislekov je ostalo vprašanje, ali je mogoče razpoložljiv pro­ stor, ki nam še ostane, smiselno izkoristiti za druge instalacije. Razporeditev instalacij smo v končni obliki študirali na modelu, da bi s tem dobili čim boljši pregled, koliko prostora še ostane za izvrševanje delovnih operacij v kolektor ju, če je ta polno za­ sedena z instalacijam i. Ko se je izkazalo, da je vprašanje funkcional­ nosti možno ugodno rešiti, je ostalo odprto še vpra­ šanje ureditve detajlov. V predloženem opisu naj navedem samo najbolj značilne. Zaradi pom anjkanja ustreznih kompenzacijskih delov je potrebno raztezke in skrčke zaradi tem ­ peraturn ih razlik v toplovodnem vodu kompenzi­ ra ti s t. i. lirami. P ri nastopajočih profilih toplo­ vodnih cevi 0 200 mm in več je za nam estitev teh lir potrebno graditi precej velike objekte. Če pa želimo kršiti princip, da naj bo konstrukcija mon­ tažna do take mere, da je mogoč pospešen tempo napredovanja del, si ni mogoče dovoliti, da bi te betonirali na mestu. Zaradi tega smo predlagali montažni način gradnje lir, ki je enostavno v tem, da ob že zgra­ jenem kolektorju potegnemo paralelen vod ustrez­ nega profila in ustrezne dolžine. Na dveh m estih je potrebno izvršiti spoj obeh prostorov. S tem smo naleteli na vprašanje, ki nam je tako v fazi p ro jek tiran ja kakor tudi v začetnih fazah izvedbe delalo mnogo težav, to je, kako pro­ izvajati cevne elemente razm erom a velike teže (41) v m arki betona MB 300, tako da je možno v cevi izdelati odprtine do širine 0,5 m in do višine 1,7 m. Odločili smo se za kompromis, ki je obstajal v tem, da se cev opremi z arm aturo, ki je prilago­ jena odprtini, vendar tako, da del nasilne arm ature obroča še ostane. Da pa je odprtino možno laže preb iti na gradbišču, je že p ri izdelavi omejena po največjem delu svojega obsega z vložki iz lesonita. Glede na različne oblike odprtin za različne instalacije in glede na to, da smo se poskušali držati principa, da naj bo cev čim manj oslabljena, to se pravi, da je odprtina dosledno na stiku dveh cevi, tako da je pol odprtine izsekane v eno cev, druga polovica pa v drugo cev, je bilo potrebno proizvajati skoraj 40 različnih v rst elementov. To je v pogledu oskrbe gradbišča z ustreznim i kosi terjalo znaten napor. K ot zanimivost naj dalje navedem, da smo v nasprotju z dosedanjimi rešitvam i za nam eščanje elektro kablov nam esto dosedanjih polic uporabili betonske kabelske konzole. Po montaži kolektorja se je izkazalo, da je bilo delo izvršeno v roku kljub številnim nepred­ videnim oviram na terenu. Ponovna ekonomska analiza pa je pokazala, da stroški za gradnjo ko­ lektor je v, brez upoštevanja prihrankov na času in drugih prihrankov, ki sledijo iz pospešenega tem pa gradnje, padajo z uvedbo novih izboljšanih tipov. Če upoštevamo, da je 100 indeks cene za p rav ­ kar opisani način gradnje kolektorja v le tu 1963, potem je za tip iz arm iranega betona 110 in za prvi tip 180, vse preračunano na tekoči m dolžine brez objektov, po cenah iz leta 1963. V to p ri­ m erjavo niso vračunani p rih rank i zaradi pospe­ šenega tempa. P o g led skozi de ln o izv ršen i k o le k to r . N a slik i so razv id n e konzo le za k ab le in k a n a l Iz navedenega bi lahko zaključili, da bomo tudi v prihodnje, če bomo želeli graditi ekonomično in hitro, morali posegati po montažnem načinu. Sledi pa tudi, da se vloženi študij bogato obrestuje pri zm anjšanih stroških realizacije. Zaradi tega smo m nenja, da je treba vprašanje instalacij v mestnih cestah proučevati z dolgo perspektivo, za kar je potrebno predvideti več časa in tudi več sredstev kot smo jih doslej. J . KOLAR EXPERIENCES IN THE BUILDING OF INSTALLATION COLLECTORS IN LJUBLJANA S u m m a r y The problem s of roadw ay and roadw ay installations are solved in the following ways: a) w ith all possible join ts to the installations b e­ fore the building-up th e roadw ay, so th a t the joints reach the edge of the roadw ay; b) w ith the construction of two parallel series of installation lines, runn ing ap art on the both sides of roadway; c) w ith the construction of the installation collec­ tors w ith as large num ber of installations as possible. The advantages and im perfections of these ways can be stated as follows: ad a) the joint equ ipm ent bu ilt in advance is the cheapest way, bu t i t depends upon the docum entation arrangem ent for the fu tu re buildings along the road ­ way. However, it is an insufficient m easure th a t does not exclude digging th rough the roadw ay due to the repairing w orks on the ex istent installations; ad b) the building of two parallel series of in sta l­ lation lines on both sides of roadw ay is ra th e r expen­ sive insuring of the roadw ay. W hen the fau lts a re to be found, the digging up closely to the roadw ay is often d ifficult especially in a dense tow n settlem ents; ad c) the build ing of installation collectors is also expensive. However, i t has the advantage of controlling the installations on the w hole line w hich also enables the underground jo in t equipm ent. The purpose of the article is to describe th e p re­ vious endeavours to find out the adequate arrangem ent betw een installations and roadw ay, nam ely w ith re ­ gard to the la tes t experiences in L jubljana. The reconstruction of the roads Titova and Celov­ ška dem anded the detailed study for the realization of the adequate insta lla tion collector, th a t w as highly dem anding w ith reg a rd to its function. The collector would have the ho t-w ater installation, electric tele­ phone cables, and the bu ilt in w ate r-w ay pipe w ith diam eter of 400 mm. In order to get the adequate technical docum enta­ tion for the solving of th a t problem , th a t would cor­ respond w ith the above m entioned conditions, the com­ m unal funds of L jub ljana-C enter com m unity had pu t it up for com petition. They received five d ifferent p ro­ posals, the bu ild ing-up procedure being the common execution proposed by four authors. Only one execution suggested concrete w orks on the spot. The artic le is lim ited to the description of the accepted varia tion , according to w hich the w ork was realized in the te rm agreed upon, and b u ilt by means foreseen as to the com petition conditions. W ith view to the short te rm from the project to th e realization (approx. 4 m onths), the elem ent for the channel profile w ith d iam eter of 240 cm made of dehydrated concrete w as selected as the basis for the construction. The cha­ racteristics of the production and pipe elem ents quali­ ties a re described in the following article. The bu ild ing-up of the collector w as successfully accom plished in te rm in spite of several unforeseen ob­ stacles th a t arose in terrain . The repeated economical analysis show ed th a t the tim e and other savings due to the increased building tempo being regardless, the expences fo r the building of collectors are reduced w ith the in troduction of the new im proved types. The conclusion can be m ade th a t w henever the quick and economical building is desired, the building- up system w ill be the most adequate. A thorough study of problem s also bears in terest in the reduced rea li­ zation expences. We th ink th a t the question of instal­ lations in tow n stree ts is to be studied thoroughly and w ith regard to the perspective developm ent. Nekaj podatkov o tehnoloških značilnostih cevnih elementov kolektorjav Ljubljani IN Ž. M A RJA N FER JA N DK 625.78:628.24 (Ljubljana) Z a h te v e Cevi, potrebne za izgradnjo kolektor j a, so mo­ rale v tehničnem smislu ustrezati naslednjim za­ htevam: 1. m orale so biti dovolj trdne in sicer v kratkih rokih, 2. m orale so biti vodotesne. Rok izdelave je bil razm erom a kratek, saj je znašal v celoti samo 2 meseca. Podjetje Mestna kanalizacija se je poslužilo postopka odcejanja betona. Na ta način je bila omogočena razmeroma h itra izdelava in v tehničnem pogledu zadovoljiva kvaliteta. T eh n o lo šk i p o s to p e k Postopek odcejanja betona bazira na tem, da betonu, katerega vgradimo v kalupe, po postopku odcedimo odvečno vodo. Poznano je, da rabi cement za svoje vezanje samo 13®/t> lastne teže vode, tj. okoli 2,2 % skupne teže betona. Običajno vgraju ­ jemo beton prim erne konsistence s ca. 8 ®/o vode, računano na skupno težo betona. S postopkom znižamo vodo na ca. 6 ®/o skupne teže betona, kar je pa vsekakor dovolj, da sveži beton spremeni svoje osnovne reološke lastnosti. Iz fluidnega sta­ n ja preide na psevdo trdno stanje. Če namreč tako utrjen i beton, iztresen iz kalupa, ponovno prem e­ šamo, dobimo zopet fluidni beton. Postopek povzroči m edtem napetostno stanje meniskov m ed kapilaram i, ki je tolikšno, da lahko da betonu osnovno trdnost svežega betona ca. 1 kg/cm2, to je pa dovolj, da lahko tak sveži beton takoj razopažimo, kalupe pa ponovno uporabimo za proizvodnjo. Zaradi nižjega vodocementnega faktorja tak beton h itre je veže in se h itreje strju je. Cevi so pri norm alni dozi cementa 300 kg/m 3 gotovega betona po 7 dneh dovolj trdne, da jih lahko transporti­ ramo in celo1 vgrajujemo. Na takem vzorcu smo opravili tudi pulzne preiskave, p ri čemer so imele cevi v trenu tku poskusa starost 18 dni. Za proizvodnjo cevi po postopku so potrebni ustrezni aktivni opaži, s katerim i obdelujemo po­ vršine cevi s podtlakom, ki omogoča odceditev vo­ de iz betona. Postopek odcejanja betona je sukce- siven te r zaradi tega postopoma zajema plasti iz površine p ro ti sredini ostenja. Praktično merilo za presojo napredka je ocenitev brzine napredo­ vanja: 1,5 cm na minuto. Po končanem odcejevanju odstranimo opaže ter pustimo cev na mestu pro­ izvodnje ca. 24 ur, tako da se cev prim erno strdi na ca. 150 kg/cm2, nakar jo odstranim o na deponijo. P re isk a v e K ot že omenjeno, je beton kolektorske cevi zahteval zaradi živahnega in težkega prom eta tro ­ lejbusov po Titovi cesti ne samo prim erno odpor­ nost za statično obremenitev, temveč tudi prim erno trajno trdnost z ozirom na dinamično obremenitev. Da bi se spoznali z resničnim stanjem kvalitete betona, smo v ZRMK izvedli preiskave betona oziroma cevi na statično in dinamično obremeni­ tev. Oba poskusa smo opravili na isti cevi, pri čemer smo p ri določitvi tra jne trdnosti obreme­ njevali cev vse do porušitve. Ta zahteva po dolo­ čitvi tra jne trdnosti betona, vgrajenega v cevi, je bila zlasti upravičena z dejstvom, da je p rojekt predvideval položitev kolektorske cevi mestoma samo 1 m pod vrhom planum a, zato so bile predvi­ dene obremenitve razm erom a velike. Računalo se je z obremenitvijo cevi, ki izvira iz prom etne ob­ težbe, na 5 ton oziroma reducirana obremenitev na vrh cevi zaradi raznosa na 2,4 tone. Kolikor upoštevamo' še težo nasutja na cev s 1.800 kg/m2, dobimo skupno obremenitev cevi C elo tna p r ip ra v a za p re isk av o k o le k to rsk e cevi na terenu ca. 4,2 tone. Za poskusno obremenjeva­ nje v statičnem smislu smo izbrali kot gornjo mejo 5 ton, kar p redstav lja z ozirom na povedano za 20 '°/o povečano obrem enitev od predvidevane. S ta­ tične obrem enitve so potekale torej v območju 0—5 ton z vm esno stopnjo 2 toni. P ri teh obre­ m enitvah so se m erile deformacije na 5 m erilnih mestih. R ezultati m eritev samih so pa naslednji: Statična Deformacije obtežba v H 1 2 3 k g mm mm 0 0,000 0.000 0 0 0 2000 — 0,130 — 0,112 — 20,10-6 — 12,10-6 — 8,10-6 5000 — 0,336 — 0,291 — 64,10-6 — 38,10-6 — 19,10-6 2000 — 0,169 — 0,154 — 35,10-6 — 21,10-6 — 9,10-6 0 — 0,006 — 0,015 1,10-6 — 4,10-6 0 Celotni aranžm a preiskave je potekal v sm i­ slu, da bi čim bolj posneli razmere, kakor bodo cevi ležale v kolektorju. Zaradi tega smo zabeto­ nirali pod cevjo posteljico iz nearm iranega betona z dozacijo ca. 200 kg cementa na m3 gotovega be­ tona. Za obrem enjevanje samo smo se poslužili Am- slerjevega statičnega in dinamičnega cilindra zmog­ ljivosti 25 ton, ki smo ga m ontirali na ogrodje na m ontirni stezi v veliki dvorani. Sestava je raz­ vidna iz fotografskih posnetkov. Obrem enjevalni cilinder je bil vezan na pul- zator 6 Hz, ki je p rav tako proizvod tvrdke Amsler. Taka sestava nam je omogočila izvršitev tako sta­ tičnih kot dinam ičnih preiskav. Breme, ki smo ga na ta način dobili, smo s pomočjo lesene prečke porazdelili po vrhu cevi. Preiskave so torej izvrše­ ne z linearno obtežitvijo z v rha cevi, p ri čemer pomeni obremenitev, navedena v tabeli, celotno linearno obremenitev, ki hk ra ti soglaša z obreme­ nitvijo na tekoči m eter kolektorja. Tak sistem preiskave odstopa od izvedbe v prirodi edino po tem, da sodeluje p ri nosilnem procesu tudi bočna stena kinete, ki je dovolj tesno u p rta v bok cevi. S tem se obremenilne razm ere v prirodi izboljšajo p ro ti onim v laboratoriju, ali z drugim i besedami: varnosti v resnici so večje od doseženih v laboratoriju . M eritve deformacij samih smo izvršili z me­ rilnim i uricam i p ri m eritvah deformacij premerov, medtem ko smo beležili deformacije betona po obodu z ekstenzometrom. Tega smo uporabljali za statične m eritve, medtem ko smo elektro uporovne lističe uporabljali za dinamične obremenitve. P ri elektro uporovnem m erjenju smo se poslužili apa­ ra tu r B rüel & K jaer. P ri ugotavljanju dinamičnih trdnosti nam je bil cilj ugotovitev tra jne trdnosti betona. Kot tako sm atram o tisto trdnost, katero dobimo pri kon­ strukciji po 2 . 106 obremenitvi in razbremenitvi. K er pa vemo, da so trdnosti različne, kolikor cev obrem enjujem o postopamo, proti tistim , p ri katerih nastopam o s končno obremenitvijo direktno, smo izvršili m eritve na dveh ceveh. P ri p rv i smo obremenitveno mejo postopno zviševali z obremenitvijo po 2 toni navzgor, po dokončanih 1 . 106 nihajih, m edtem ko smo pri drugi cevi pričeli obremenjevanje p ri 13 tonah ter po končanih 2 . 106 nihajih dvignili obremenitev na 15 ton, k je r smo ponovno dosegli isto število nihajev, ne da bi se cev porušila. Za dinamično obremenitev smo si izbrali kot spodnjo m ejo 2 toni in začetno zgornjo mejo 5 ton linearne obrem enitve v temenu. Pulziranje samo smo izvršili tako, da smo za posamezne obreme­ nitvene m eje izvršili 1 • 106 nihajev. Sam potek preiskave je bil naslednji: N a m e s tite v m e r iln ih in s tru m e n to v A ra n ž m a p re isk av e . V o sp re d ju p u lz a to r Število nihajev Spodnja meja v tonah Zgornja meja v tonah 1.106 2 5 1.106 2 7 1.106 2 9 1.106 2 11 1.106 2 13 0.6.106 2 15 Deformacije dinamičnega značaja smo merili z elektro uporovnim lističem, katerega smo kom­ parativno uporabljali p ri statičnih m eritvah. Bil je nameščen na merilnem m estu 1, na katerem je bil p ritrjen tudi tenzometer. Tabela prikazuje ugo­ tovljene deformacije: Obtežba v tonah T en zo m eter E lek . upor. ys 0 0 0 2 20 19 4 — 36 5 46 Dinamične deformacije p ri obremenitvi zgor­ nje meje 5 ton so znašale 48 yS, kar pomeni proti statični deform aciji 7 ;°/o povečavo, kar je vsekakor pripisati sunku. P rv a razpoka se je pojavila p ri dinamični obre­ menitvi in sicer p ri obremenitvenem razponu med 2 in 9 tonami in to na tem enu cevi. P ri pulznem poizkusu p ri m ejah od 2—13 ton so bile opazne prve bočne razpoke, ki so rasle po številu, dokler Se ni cev p ri 600.000 nihajih p ri obremenilnem pod­ ročju 2—15 ton porušila. P ri tem se je porušila tlačna cona betona te r tudi p re trgala arm atura. P retrg arm ature je bil tipično utrujenostnega zna­ čaja. Zaradi vpogleda v proces eventualnega strje­ vanja cevi zaradi nihanja smo naslednjo cev takoj obremenili z obremenilnim področjem od 2—13 ton z 2 . 106 nihajev. Nato smo obremenitev dvignili Cev po k o n čan i p re isk av i. L om cev i z a ra d i u tru je n o s ti D e ta jl p o ru š itv e tlačn e cone na področje 2—15 ton te r izvedli pulzni poizkus zopet z 2 . 106 nihaji. Porušitev je sledila v obre­ menitvenem področju 2—16 ton in to p ri 3 . 106 nihajih. Tudi ta zlom je bil utrujenostnega značaja. Iz rezultatov te preiskave moramo sklepati, da na neko bistveno strjevan je cevi s pomočjo nihalnega procesa ne moremo računati. Obe cevi sta se p rak ­ tično porušili p ri isti obrem enitvi 15 ton. Varnost cevi je torej zadovoljiva tako v dinamičnem kot v statičnem smislu. V o d o tesn o st Za kolektor je bila nadalje postavljena zahte­ va po vodotesnosti cevi. Postopek sam spričo zahte­ ve po takojšnji psevdo u trd itv i betona, ki daje trd ­ nost svežega m ateriala v velikosti 1 kg/cm2, omo­ goča izdelavo vodotesnega betona. Ta bazira na dejstvu, da so kapilare toliko zožene, da pride do izraza membransko napetostno stanje v mešanici. Tako napetostno stanje pa nastane le, če so kapi­ lare dovolj drobne oziroma če so zaradi m em bran dovolj majhne. Pokazalo se je, da ti dve zahtevi sovpadata. Kolikor je torej cev trdna, bo v poznej­ šem obdobju tudi vodotesna. To je kolektor v praksi tudi pokazal. M. FER JA N SOME DATA ON TECHNOLOGICAL CHARACTERISTICS OF PIPE ELEMENTS OF THE COLLECTOR IN LJUBLJANA S u m m a r y The pipes, necessary for the building of the col­ lector, w ere required to have the following properties: 1. they had to be resis tan t enough in a short term , 2. they had to be w aterproof. The production te rm w as ra th e r short, as it lasted only two months. The en terp rise M estna kanalizacija in L jubljana w orked by the dehydration of the concrete procedure th a t enabled rela tively quick production and technically satisfying quality . The dehydration process of concrete is based on the dehydration of surplas w ate r from the concrete m ould. I t is known th a t for the setting of cem ent the necessary am ount of w ater is 13 %> of concrete w eight only, th a t is about 2,2 °/o of the w hole w eight of concrete. An adequate consistence of cast concrete has norm ally approx. 8 %> of w ater, calculated w ith regard to the whole concrete weight. The am ount of w ater is reduced to approx. 6 %> of the concrete weight, ju st enough for the fresh concrete to change its basic reological p ro ­ perties. F luid sta te changes into pseudo-solid state. If so consolidated concrete, rem oved from the m ould, is repeatendly m ixed, again the fluid concrete is got. The process causes the stress sta te of menisci among capillaries w hich resulted in in itial strength of fresh concrete, th a t is 1 kg/sq.cm, th a t enables the rem oulding of fresh concrete a t once, the moulds being again a t production disposal. The faste r se tting and hardening of concrete is due to the low er w ate r cem ent factor. The pipes w ith the standard am ount of cem ent 300 kg/cu.m of the p re­ pared concrete are afte r 7 days resisten t enough to be transported or even bu ilt in. A specim en w as tested for the impulses, the age of pipes being 18 days. The production process of pipes requires adequate active m ouldings for the surface vacuum trea tm en t of pipes th a t enables the dehydration. The dehydration of concrete is a successive procedure w orking from surfaces to the m iddle of the pipe walls. The progress can be practically va lua ted by the speed control: 1,5 cm/min. The dehydration being finished, the mouldings are rem oved and the pipes let on the spot for approx. 24 hours. W hen the hardening reaches approx. 150 kg/sq. cm, the pipes a re transported to the building site. Raziskave vodnih virov obalnega pasu in gradnja vodovoda Sečovlje-Portorož DK 62.001.5:628.13/.15 (Sečovlje — Portorož) P rva organizirana preskrba z vodo obalnega pasu se je pričela le ta 1935. V tem času je bil zgrajen »rižanski vodovod« z zajetjem vode na izviru Rižane. Vodovod je imel kapaciteto 90 1/sek in je oskrboval celotno slovensko obalo od Debele­ ga rtiča do Sečovelj. Dvig življenjskega standarda, priliv tujcev in porast industrije na tem področju so im eli za posledico vse večjo potrošnjo vode in tako je leta 1960 začela v letnih mesecih voda prim anjkovati. S sprem ljanjem porasta vodne potrošnje je uprava Rižanskega vodovoda pričela že le ta 1957 z raziskovalnimi deli za okrepitev vodovoda in p r i­ dobitev novih kapacitet. Na izviru Rižane je bilo še 60 1/sek neizkori­ ščene vode in so naši strokovnjaki s pomočjo ok ra j­ nega ljudskega odbora pristopili k izvajanju prve rekonstrukcije Rižanskega vodovoda. Na glavnem cevovodu, ki je bil gravitacijski, so se zgradila še š tiri črpališča, da bi se zvišal p ri­ tisk v cevovodu. Na ta način se je povečala zmogljivost na 150 1/sek in se je s tem zagotovila voda do leta 1963. IN Ž. JO S IP GUSTIN R a z isk av e v sečo v e ljsk i d o lin i Raziskave po pridobitvi novih virov so se vrši­ le v sečoveljski dolini. Po‘ geološki s truk tu ri tal smo lahko predvidevali, da obstaja v sečoveljski dolini možnost znatne akum ulacije talne vode. Voda se zbira iz bujske antiklinale v sečoveljsko dolino po razpokah apnenca. Ta talna voda bi se zadrže­ vala na podlagi turonskega apnenca, ki se nahaja pod subarteškim pritiskom. Drugi indikator podobne akum ulacije vode je bil dotok velikih količin vode v podzemne rove rudnika črnega prem oga v Sečovljah. V jugoza­ hodnem raziskanem delu rudnika v globini 220 m sta bila v decem bru leta 1955 dva glavna izvira v skupni količini 160—190 1/sek in sicer: en izvor s 60—65 1/sek, drugi izvor pa s 95 1/sek. Glede na te okoliščine je Rižanski vodovod — Koper leta 1957 pričel z raziskovalnimi deli na tem področju, da bi preskrbel vodo za nadom esti­ tev obstoječega prim anjk ljaja vode v omrežju, ki je znašal 60 1/sek. Cilj teh del je bil, da se preveri obstoj gramoznih in peščenih vodonosnih slojev v V rta n je raz isk o v a ln ih v r t in v S ečovlju kvartarnem nanosu reke Dragonje, ki bi omogočal pridobivanje večjih količin vode. Če pa teh slojev ni, pa bi z globinskimi vodnjaki dospeli do vode v ra'zpoklinah, k i iz krovnih slojev rudnika doteka v rudnik. Ta voda naj bi se s pomočjo črpalke oddajala v omrežje. V avgustu leta 1957 je bilo navrtan ih več vrtin od 30—100 m, od katerih je bila pozitivna le ena. V globini 182,5—185 m smo našli vodo v slojih apnenca. V kvartarnem nanosu ne obstajajo večje ko­ ličine vode. Te pa, ki obstajajo, so zasoljene. Na pozitivni v rtin i je zgrajen vodnjak. Črpalni po­ skus je tra ja l 6 dni in sicer od 9.—15. IX. 1959. P ri depresiji 13,16 m je uspel pretok 161 na sekundo. Tem peratura vode je bila 16a C. Dejstvo, da raziskave v dolini niso dale p ri­ čakovanih rezultatov, je povzročilo, da smo v dru­ gi fazi raziskav prešli direktno na prelivne iz­ vire ob vznožju brega. P ri vasi Bužini, kakih 15 m od hriba, se na­ hajajo tri »izdanska oka«. K er bi bilo težko iz skoro 10 m debele glinaste plasti ured iti prim erno in hi­ giensko zajetje na m estu izvirov, je bil namen raziskovalnih del, da bi upoštevali možnost za­ je tja vode v skali. Izdelanih je bilo 7 vrtin, od katerih so bile 4 pozitivne. Raziskovalna dela so odkrila v zaledju izvirov razvejan sistem kra­ ških kanalov. Na aktivne vodne kanale smo zadeli v globinah 19—35 m, k ar nam kaže na sifonsko izoblikovanje kanalov. Zanimivo je, da smo v treh v rtinah zadeli na velike, z glino zapolnjene kaverne v globinah 36—48 m, 48—55 m in 43 do 47 m. Te kaverne so posledica pretoka vode v si­ stemu kanalov, ki je bil globlji od današnjega. Ka­ verne niso polnjene s kraško ilovico, temveč z organsko glino, ki je nastala v plitvem m orju ali v m očvirju ob morju. Te kaverne so dokaz za relativno pogrezanje bujske antiklinale glede na morje. V času raziskovalnih del spomladi leta 1961 je bilo iz v rtin črpano skupno 32 1/sek, p ri tem so bile depresije m ajhne do 100 cm, tudi izviri so se nadalje prelivali. N adaljnja črpanja so- bila preložena na sušno dobo ob koncu poletja. Izdatnost prelivne vode je padla na 10 1/sek. Preden se je dosegla dokončna stabilizacija depresije, smo iz kraškega sistema iz­ črpali okrog 63.000 m 3 vode. Črpanje je traja lo 21 dni in 22 ur. P ri stabilni poprečni depresiji 4,28 m se je črpalo 3 7 1/sek + 42 ur. Raziskovalna dela so potekala dalje v le tu 1962. Da bi mogli dobiti večjo' depresijo, je bil v ta namen izdelan vodnjak dimenzije 2,0 X 3,0 X 15,0 m. P rvih 10 m globine je vbetoniranih, drugih 5 m pa je gola skala. Na dnu vodnjaka so napravljene štiri poševne drenaž- ne vrtine, globoke po 50 m. Na črpalnem poskusu v sušni dobi je dosežena ustaljena depresija 13 m pri pretoku 54 1/sek. Geologi so predlagali, da se iz tega vodnjaka predvidi eksploatacija 601/sek. Rob vodnjaka je na koti 8,00, a depresija v pogonu se lahko ustvari do 6,0 m. V tem času se je razširilo raziskovalno pod­ ročje in je bilo izvedenih nekaj v rtin proti morju. Na predelu, im enovanem Gabrijeli, smo našli večje količine vode. Na treh vrtinah, ki so bile v manjši medsebojni razdalji v sušni dobi z depresijo od 2,75 m, je črpano 37,2 1/sek. Na tem mestu je tudi zgrajen vodnjak velikosti 2,0 X 3,0 X 5,0 m. Zaradi m ajhne nadm orske višine ni bilo možno dobiti globljega vodnjaka, ker obstaja nevarnost infiltrira- n ja morske vode. Z vodnjakom globine 5,0 m se M eriln i p re liv n i jez S ečovlje M ost p re k o D ragon je lahko doseže depresija do 2,0. Po planu bi iz tega vodnjaka eksploatirali 40 1/sek vode. K valiteta teh voda je podobna karakterističnim vodam iz kraških izvirov. Ob deževju se voda kali, po kakovosti spada v kategorijo trdih voda in vse­ buje veliko število klic tako, da je brez kondicio- n iran ja neprim erna za pitje. Za časa črpanja ni zapaženo naraščanje vsebine kloridov. Kloridi na­ raščajo sorazmerno z razdaljo od morja. T erm peratura vode se giblje v dovoljenih me­ jah od 13,80 do 14° C. R a z isk a v e d o lin e O spa Istočasno z raziskavam i v Gabrijelih v sečo­ veljski dolini je raziskana tudi ospska dolina. Dolino Ospa obkrožujejo gričevnati Savrinski hrib i iz serije flišnih kamenin, peščenjaka in la ­ porja s polami apnenca oziroma apnenčevega p e­ ščenjaka. Na vzhodni stran i je kraška planota iz foram irifernega apnenca. Na meji med kraškim i in flišnimi področji so nad Ospom strm e stene Bržanije. Dno doline pod Ospom je rahlo valovito in presekano z ja rk i in strugami, ki odvajajo viso­ ko vodo proti reki. Nanos v dolini je zaobljen prod iz fliša in apnenca, zablaten z glino in lečami pe- skovite gline. Dolina se nahaja na koti 25 m, pri državni m eji 18 m. Italijanske študije so domne­ vale, da obstajajo v kvarta rn i naplavini večje za­ loge vode, pa so izvedli nekoliko raziskovalnih del in našli m anjše količine vode. Italijani so predvi­ deli, da voda v k varta rn ih nanosih napaja tudi kraški sistem in so računali na okrog 6000 m8/dan uporabnih vodnih količin. Italijani so raziskovanja pričeli le ta 1927, a zadnje študije datirajo iz leta Da bi ugotovili sestav in hidrološke razm ere v kvartarnem nanosu, je v dolini ospske reke pod Ospom izvrtanih 5 v rtin globine do 35 m. K vartarn i sedim enti sestoje iz glin in pe­ ščenih glin te r leč slabo zaobljenega proda. Pod­ talnica v nanosu se napaja iz krasa in površinskih vodotokov in je zaradi zablatenosti uporabna le v m ajhnih količinah. V stiku fliša in apnenca obstaja nekoliko m ajhnih izvirčkov, ki se napajajo iz lastnih kraških kanalov. Naj večji dotok v dolino je iz bruhalnika jame Grada. Ta jam a vsebuje več podzemnih je­ zer, ki so raziskana in se je pri raziskavah ugo­ tovilo, da so to le »odvisele« kotanje kraškega vi­ sokega preliva. Nizke kraške vode si utarejo pot drugje. Tako se je zaključil ciklus raziskav vodnih virov za preskrbo s pitno vodo obalnega pasu. R e z u lta t i ra z isk o v a ln ih del Rezultati raziskovalnih del so negativni v ospski dolini in jam i Grada. V sečoveljski dolini pa so pozitivni in so v letu 1963 pričeli z delnim izkoriščanjem. P lanirane so še raziskave v sečo­ veljski dolini in sicer grupe izvirov med Bužini in Gabrijeli zaradi odjema iz kraških podtalnih ka­ nalov, in doline Argile zaradi eventualne m ajhne akumulacije. S temi dodatnim i raziskavam i bi bila zaklju­ čena dela na raziskavah vodnih virov za preskrbo s pitno vodo na obalnem pasu. P r ip r a v e za ek sp lo a tac ijo Pozitivne rezultate raziskav v sečoveljski do­ lini je Rižanski vodovod osvojil in pričel s tehnič­ nimi p ripravam i za gradnjo sečoveljskega vodo­ voda. V decem bru leta 1962 je bil že izdelan idejni načrt. V jan u arju 1963 je bil izdelan glavni načrt za prvo etapo gradnje cevovoda za improvizirano črpanje vode v letn i sezoni 1963. Konec avgusta 1963. le ta so bili izdelani vsi glavni načrti cevo­ voda in objektov. O pis sečo v e ljsk eg a vodo v o d a Nov vodovod Sečovlje se p ripaja na stari Ri­ žanski vodovod na najkritičnejšem mestu potroš­ nje in sicer v Portorožu, tako da se z njim zdru­ žuje v eno organsko celoto. Od treh zgrajenih vod­ njakov na sektorju Sečovlje p rihaja v obzir za eksploatacijo vodnjak v Bužinih 601/sek in vod­ njak v G abrijelih 40 1/sek zaradi večje izdatnosti. Vodnjak v sredini doline 16 1/sek se za sedaj opušča in ostane eventualno kot rezerva. Za ta vodnjak ni potrebno prečiščevanje vode in se da po potrebi voda direktno črpati v omrežje. V Bužinih se zgradi črpalnica s tra f o postajo na samem vodnjaku. Od tu se voda črpa na čistilno napravo v G abrijelih. Čistilna naprava v Gabrijelih je locirana nad vodnjakom tako, da se iz vodnjaka direktno črpa na usedalnike. Iz usedalnikov se voda pretaka na filtre, pa v rezervoar pod filter, odko­ der se črpa v napajalni rezervoar. Na koti 104,0 m teče voda gravitacijsko iz napajalnega rezervoarja do srednjega rezervoarja v Portorožu. Po potrebi bi po starem cevovodu iz Portoroža voda nadalje tekla do rezervoarja v San Simonu nad Izolo. Posebne zanimivosti novega vodovoda bodo usedalniki suspenzijski separatorji po ruski lite­ raturi, za katere podajam kra tek opis. Neočiščeno vodo dovajamo po dovodni cevi (1) v reakcijsko posodo (3), ki je nam eščena v srednjem delu celotne naprave. Na koncu dovodne cevi je šoba (2), ki daje vodi potrebno hitrost, da se ustva­ ri spiralno gibanje oziroma dviganje vode, ki je potrebno za m ešanje koagulanta z vodo in za tvor­ bo kosmov. Za enakom ernejše dviganje vode v sa­ mi reakcijski posodi sta nameščena tud i dva krožna segmenta iz pločevine (4). Preko usm erjevalcev (5) se voda pretaka v lijak (6) in po centralni cevi (7) do razdelilnikov (8). Tu se voda razdeli po razde­ lilnih ceveh (9), ki so v drugi polovici dolžine per- forirane tako, da voda doteka v spodnji prostor (10). Od tu pa preko perforiranega dna (11) v sam usedalnik (12). V tem prostoru se nahaja plavajoča usedlina, skozi katero se m ora voda prebijati. Višina plavajoče usedline je podana z višino predelne stene (13), preko katere se preliva vsa odvečna gošča v prostor pod reakcijsko posodo, od tu pa jo periodično odvajam o po izpustni cevi (19). Nad slojem plavajočih usedlin razpolagamo s prim erno višino (15), nam enjeno že očiščeni vodi, ki jo s pomočjo radialn ih žlebov (16) in obodnega žleba (17) odvajamo v odvodno cev (18) na filtre. Predvidevam o dva usedalnika krožne oblike kapacitete 50 1/sek iz arm iranega betona. Druga zanimivost je rešitev prehoda čez reke in potoke s samonosnimi jeklenim i cevmi ločne oblike. Cev je zvita v paraboličnem loku čez reko in na uporih je vpeta v betonski blok, ki je teme- E iS a n sk i vodovod S e č o v e lj s k i " Predviđeni " I s t a r s k i H Shem a vodov o d o v o b a ln eg a jezu ljen na pilotih. S svojo elegantno linijo predstav­ lja lep, enostaven in poceni prehod čez reko. Načrte, razen za elektriko, smo izdelali v last­ nem projektivnem biroju in smo z gradnjo 1800 m dolgega cevovoda in z improviziranim črpanjem v prvi fazi že letos v sezoni izkoriščali 12 1/sek vode. Celotna gradnja bo dovršena do konca leta 1964. Predračunska vrednost del je 750,000.000 di­ narjev, ki so zagotovljeni iz lastnih fondov in dol­ goročnih posojil. N a d a ljn ji p e rs p e k tiv n i razv o j p re sk rb e z vodo Z gornjimi raziskavam i in z gradnjo vodovoda Sečovlje—Portorož je rešen problem vodnih koli­ čin za preskrbo obalnega pasu do leta 1968, ko se predvideva, da bo pričelo ponovno prim anjkovati vode. Da bi se oskrbel nemoten razvoj obalnega pa­ su, je potrebno, da se za vsa naselja obalnega pod­ ročja v nekolikih letih reši problem dobave vode z raziskavam i novih virov in z izgradnjo novega vodovoda za ca. 300 1/sek. Izdelane so študije preskrbe iz Malnov pri Planini, iz Gradol v dolini Mirne in iz HE Osp. Zanimivo bi bilo preiskati še možnost akum u­ lacije v Brkinih. Vse te rešitve imajo svoje teh­ nične posebnosti. Odločiti se bo treba pač za tisto varianto, ki bo zagotovila nove kapacitete v zadostni količini in seveda na čimbolj ekonomičen način. J . GUSTIN THE RESEARCH OF WATER SOURCES IN COAST ZONE AND BUILDING THE WATER CONDUIT SEČOVLJE — PORTOROŽ S u m m a r y The first organized w ate r supply in coast zone be­ gan in 1935. Then the w a te r conduit Rižana w as bu ilt and w ater supplied by the exploitation of the river Rižana source. The w ate r conduit w ith the capacity of 901/sec. delivered w ate r to the whole Slovene coast from Debeli rtič to Sečovlje. The increasing w ate r consumption suggested the m anagem ent of the R ižana w ater conduit a lready in 1957 to begin w ith the research w orks and to im prove w ater conduit capacity as w ell as to obtain new w ater sources. The research w orks on the obtainm ent of new sour­ ces took place also in the Sečovlje valley. The geolo­ gical s truc tu re of soil suggested the possibility of a considerable accum ulation of under ground w ater. In A ugust 1963, some bore holes w ere made, all negative bu t one. In a dep th of 182,5—185 m w ate r was found in lim e-stone layers. The researched region was then enlarged and bore holes w ere m ade n ea re r to the sea. In the region G abri­ jeli a considerable q u an tity of w ater was found. A t the sam e tim e as the research w orks in G abri­ jeli, Sečovlje valley, the researches w ere carried out in Osp valley. The resu lts of the research w orks in Sečovlje va l­ ley w ere positive, therefore the Rižana w ater conduit m anagem ent accepted them and began w ith technical arrangem ents for the building of the Sečovlje w ater conduit. In D ecem ber 1962 the firs t design w as p re­ pared, w hile in Ja n u ary 1963 the general project of the firs t building phase regarding the w ater-p ipeline for im provised w ate r pum p in sum m er 1963 was appro­ ved. A t the end of A ugust all general w ater-p ipeline and buildings designs w ere finished. These research w orks together w ith the building of Sečovlje — P ortorož w ater conduit m ean the solution of w ater supply problem for the coast zone till the year 1968, w hen ano ther deficiency of w a te r is foreseen. The und istu rbed developm ent of the coast zone de­ m ands in fu tu re the organization of w ater supply in all coast zone settlem ents. This w ill be achieved by finding new w ate r sources and by building a new w a­ te r conduit w ith capacity of 3001/sec. Problemi izdelave belih prehodov za pešce IN Ž. M IRKO M EŽNAR DK 62.001.5:625.711 - 5/6 1. S p lošno Z naraščanjem prom eta naraščajo tudi potrebe po varnostnih napravah na cestah. Med najvažnej­ še tovrstne naprave prištevam o tiste, ki omogočajo varno gibanje pešcev po cestah z močno frekvenco motoriziranega prometa. Ni dvoma, da igrajo pri tem beli prehodi, imenovani tudi zebrasti prehodi, zelo važno vlogo. V inozemstvu so so izoblikovali različni načini izdelovanja teh prehodov, izmed ka­ terih je vredno omeniti naslednje: a) označevanje prehodov z belo ali rumeno barvo, b) izdelava prehodov s ploščami (kockami) iz belega betona, c) izdelava prehodov z belim asfaltom ali po­ dobno um etno maso. V tem sestavku naj bodo nakazani problemi, ki se pojavijo p ri iskanju najprim ernejše rešitve iz­ delave prehodov pri naših razm erah in možnostih. Poraja se nam reč vprašanje, zakaj smo se v praksi omejili v glavnem le na barvanje prehodov, kljub določenim prednostim , ki jih tra jne jše rešitve ne­ dvomno imajo. 2. Iz k u šn je z b e lim i p re h o d i v in o zem stv u Splošna praksa v tehnično bolj razvitih državah je, da se tra jn i prehodi vedno bolj uveljavljajo. Take rešitve im ajo znatne varnostno-tehnične, ekonom­ ske in estetske prednosti. V strokovni literaturi so v glavnem dosegljivi podatki le o izkušnjah z beli­ mi betoni, o tem so objavljeni tudi določeni pred­ pisi (M erkblatt für die H erstellung von weissen Betonfertigteilen-Fassung 1961). Za bele asfalte in druge um etne mase so podatki zelo skromni in ima­ jo v glavnem le komercialni značaj. Razlog je ver­ jetno v tem, da posamezne firm e skrivajo svoje patente, poleg tega pa za um etne mase m anjkajo dolgoletne izkušnje, ki m orajo biti na razpolago za realno presojo ekonomičnosti. Značilno za re š itv e z b e lim b e to n o m je, da se za beton postavljajo velike in vsestranske zahteve, ki so v povzetku naslednje: a) agregat: kalcinirani kresilni kamen* 70 % beli porcelan beli ju rsk i apnenec do 30% * K alcin iran i kresilni kam en je posebna v rsta k re ­ mena, žgana (kalcinirana) na tem pera tu ri 1600° C. Izde­ lujejo ga v F ranciji pod im enom »grenette«. Značilnost tega m ateria la je poleg trdnosti neprozorna bela barva, podoben je torej porcelanu. S številnim i poizkusi je bilo nam reč ugotovljeno, da prozorno beli naravn i krem eni in kvarciti po določenem obrusu potem nijo in zato k ljub drugim svojim vrlinam niso uporabni v te nam e­ ne. D rugih prim esi (porcelan, beli apnenec) je lahko največ 30 %. sestav zrnavosti: b) cement: c) beli pigmenti: č) trdnost beton». d) obrus: e) intenzivnost bele barve (svetline) v prim erjavi z MgO: v območju Em pa-Fuller ali po Rothfuchsu beli — m arka > 400 titandioksid ali cinkov sulfid 3—5 % 450 kg/cm2 do 15 cm3/50 cm2 večja od 60% Značilno za re š i tv e z b e lim as fa lto m je, da je kakovost v največji m eri odvisna od veznega sred­ stva. Naj večja pom anjkljivost veznih sredstev je občutljivost za tem peraturne spremembe, kar bi­ stveno vpliva na njihovo uporabnost. Agregat mora izkazovati podobne lastnosti kot za beli beton. Obi­ čajni sestav belega asfalta je naslednji: a) agregat: kalcinirani kresilnik beli porcelan beli apnenec 80% b) vezivo: um etne ali naravne smole bele ali skoraj bele barve in brez­ barvni bitum eni 10% SL 1. 1 k r iv u lja z rn a v o sti za n e s o r tira n k o ru n d 0,2—15 m m (to­ v a rn a R uše); la n ad o m e s tn a k r iv u lja za 1; 2 k r iv u lja z rn av o sti za b e li ap n en ec 0—3 m m ; 3 re z u lta n tn a k r iv u lja z rn a v o sti p r i G7 %> m a te r ia la 1, in 33 % m a te r ia la 2; 4 n o rm ira n o p o d ro č je ; 5 id e a ln a k r iv u lja po R o th fu ch su h------- ^ --------- H Sl. 2. T lo ris ces te z b e lim i trak o v i c) beli pigm enti: titandioksid ali cin­ kov sulfid 8®/o d) razni dodatki: firnež ipd. 2 % Poleg navedenega obstajajo še številne um et­ ne mase, katerih recepti niso objavljeni. tate. P rak tičn ih izkušenj s tem belim betonom v tem trenu tku še ni mogoče posredovati. Z belim asfaltom je bilo v naši državi izvrše­ nih nekaj poizkusov (Rijeka, Beograd), ki pa niso v celoti zadovoljili. Podjetje »NIGRAD« iz M ari­ bora je na Gosposki ulici v M ariboru uspešno izde­ lalo bele asfaltne proge. Kot agregat se je upora­ bil beli m arm ornati zdrob, kot vezivo pa naravna smola. A sfalt se dobro obnese, vendar je vredno pripom niti, da ulica služi le za pešce. O ponašanju tovrstnega asfalta na cestah z intenzivnim mo­ tornim prom etom je zelo tvegano dajati optimistič­ ne izjave. V vsakem prim eru pa lahko- z zaneslji­ vostjo trdim o, da bi se pretežni del m arm orja mo­ ral nadom estiti z belim korundom. 4. Ekonomičnost belega betona v primerjavi z barvanjem prehodov Ob predpostavki, da se bo beli beton, izdelan z agregatom po sl. 1, pod prom etno obtežbo zado­ voljivo obnesel, ostane odprto vprašanje njegove ekonomičnosti v prim erjavi z običajnim barvanjem prehodov. V ta nam en obdelajmo prim er prehoda za pešce na cesti širine 7,50 m (sl. 2). S konstruk­ tivnega vidika predvidim o 2 varianti, prvo za obtežbo preko 8000 brt/dan (sl. 3), drugo pa za lažjo obtežbo do 5000 b rt/dan (sl. 4). 3. Možnosti za izdelavo ustreznega belega be tona oziroma belega asfalta v naših razmerah P ri iskanju najprim ernejše rešitve za izdelavo kakovostnega belega betona je bilo ugotovljeno, da naša industrija razen belega korunda ne nudi nobenega agregata, ki bi vsaj približno ustrezal postavljenim zahtevam . P rim erjava med belim ko­ rundom in »grenette« je naslednja: beli korund »grenette« kemijski sestav: zrnavost: trdota po Mohsu: spec. teža: barva: cena: AR Os — 99 °/o Si O2 — 1 °/o glej sl. 1 9 4,0 skoraj bela (delno prozorna) 200 din/kg Si O2 — 99 °/o drugo — 1 % po želji 7 2,3 bela (neprozorna) 0,20 DM/kg Bistveno za »grenette« je še, da tudi po dalj­ šem obrusu ne potemni. Beton, izdelan s tem agre­ gatom, je zelo bel, trdnost znaša do 700 kg/cm 2, obrus je m anjši od 15 cm3/50 cm2, uporabljeni ce­ m ent Dickerhoff-weiss, m arka 500. Poizkusne kocke belega betona, izdelane z be­ lim korundom zrnavosti 0—3 mm in belim cemen­ tom iz Pule (m arka 300), so izkazale zadovoljivo belo barvo, trdnost 350 kg/cm2 in obrus 18 cm8/ 50 cm2. P ri uporabi debelejših frakcij korunda (0—15 mm) je vsekakor pričakovati boljše rezul- H ------------------ 22------------------- _4 -------------------22-------------------_1 i----- “ 1-------A-__ _____A. 1° Hy ’° -A>- ’° -iži- v / / / / / / / ^ 8 S / / ' / / ' / • / ' * ■ / X / X / X / X . ] P lo š č e iz b e l e g a b e t o n a t r d o h t i a s f a l t 2 scm Zk5 « 2ks « -i2 cm c e m e n t n a m a l t a S em g r a n i t n e k o c k e lo c m a r m a tu r a - m re ž o 4 5/zocm p e s e k z 5 cm p o d lo ž n i b e t o n M B U c m a r m a tu r a tm r e ž a m a k a d a m s k a u t r d i t e v p o d lo ž n i b e to n Sl. 3. P re č n i re z A-A za cesto s težk im p ro m eto m n ad 8000 b rt./d a n ____ _ ego . . rege so do polovice zalih z belo dstm äso p e s e k 2cm g ra n itn e k o c k e lo - lo * io c r n r e g e z a l i t e z b itu m m aso p e s e k 2cm m a k a d a m s k o u t r d i t e v m a k a d a m s k a u t r d i f e v Sl. 4. P re č n i re z A -A p r i tlak o v an i ces ti s s re d n je težk im p ro m eto m do 5000 b r t./d a n a) Stroški za barvanje d in n a leto Predpostavimo, da je učinek barva­ n ja učinkovit le, če se prehodi pobarvajo 10-krat na leto 10 (5,00 X 0,50 X 7 X220 din) . . . 38.500 b) Stroški za varianto 1 Rušenje in odstranitev obstoječega vozišča (7,50 X 5,00 X 1,10) m 2 X 1000 din . . 41.000 Podložni beton MB 160 z arm aturno mrežo (7,50 X 5,00 X 1,10) 0,12 X 12.000 din 60.000 Izdelava in polaganje betonskih plošč (sestav po sl. 4) 7 (5,00 X 0,50) 0,12 X 350.000 din . . 735.000 Polaganje granitnih kock in zalivanje s trdolitim asfaltom 7 (5,00 X 0,50 X 1,10) X 4000 din . . 77.000 Skupaj varian ta 1 . . . 913.000 c) Stroški za varianto 2 O dstranitev obstoječega tlaka (7,50 X 5,00 X 1,10) X 0,50 X 200 din . 4.000 Izdelava in polaganje betonskih kock (7,50 X 5,00) 0,50 X 0,10 X 350.000 din 655.000 Polaganje in zalivanje gran itn ih kock (7,50 X 5,00 X 1,10) X 0,50 X 3.000 din 62.000 Skupaj varian ta 2 . . . 721.000 Iz diagram a (sl. 5) je razvidno, da se izdelava prehoda po varian ti »2« izplača šele v 19 letih, po varianti »1« pa n iti v 20 letih. Vzrok tem u je iskati v sorazmerno visoki ceni korunda. 5. Zaključek Iz obravnavane razprave bi na h itro lahko zaključili, da bomo morali ostati še dalje p ri b ar­ vanju. Beli beton bi v prikazani izvedbi prišel v poštev le na redkih, zelo izpostavljenih mestih, k jer je redno barvanje bodisi otežkočeno, bodisi ni učin­ kovito, npr. na neenakom ernem tlaku. Bistvo pro­ blema pa ostane v tem, da naša država razpolaga z odličnimi kremenjaki, ki bi za izdelavo »grenette« leto Sl. 5. G rafičn i p r ik a z re n ta b iln o s ti b e to n sk e izvedbe v p r im e rja v i z b a rv a n je m p reh o d o v prišli v poštev, le našo industrijo gradbenega m a­ teria la bo treba zainteresirati, da se loti proizvod­ nje. Ni izključeno, da bi neprozorni beli krem en iz Makedonije, ki ga celo izvažamo, ob m orebitnem dodatku manjšega odstotka korunda tudi brez p re­ delave ustrezal. V ta nam en bi bilo treba pri ZRMK Ljubljana naročiti tem eljito obdelavo tega problema. F inanciranje raziskav pa naj bi prevzela Biro za gradbeništvo ali O brtno-kom unalna zbor­ nica. Sl. 6. P o sk u sn i p re h o d i v M arib o ru M. MEŽNAR PROBLEMS OF MAKING THE WHITE FOOT-PATHS S u m m a r y The increasing tra ffic requires the necessary safety m easures on streets. The m ost im portant ones are those th a t enable the safe m ovem ents of pedestrians in the streets w ith heavy m otor traffic. The w hite foot-paths are, w ithout doubt, very im portant. In other countries there are d ifferent foot-paths in use, the following being w orth of m entioning: a) foot-paths m arked w ith w hite or yellow colour; b) w hite slab or cube foot-paths made of w hite concrete; c) foot-paths m ade of w hite asphalt or some sim ilar synthetic mass. This article points a t the problem s em erging du ­ ring the studying out the most adequate solution of gospodarsko-pravna vprašanja Strokovni izpiti v gradbeni stroki Strokovni izpiti za javne uslužbence so p red­ pisani z zakonom o javnih uslužbencih; strokov­ njaki, zaposleni v gospodarskih organizacijah, pa morajo ta izpit opraviti v smislu določil zakona o delovnih razm erjih. Ta zakon določa, da je treba osebe, ki so dokončale srednjo, višjo ali visoko šolo in ki prvič sklenejo delovno razmerje, razvr­ stiti kot p ripravnike. P ripravnik ne sme samo­ stojno opravljati dela na vodilnem delovnem mestu, dokler ne opravi strokovnega izpita. V tej zvezi predvideva zakon o delovnih razm erjih poseben zvezni zakon, ki naj bi podrobno uredil vprašanje strokovnega izobraževanja in strokovnih izpitov. Ta zakon še ni bil sprejet, čeprav je bil zakon o delovnih razm erjih objavljen (prečiščeno bese­ dilo) že m aja 1961. Vendar določa zakon o delov­ nih razm erjih v prehodnih in končnih določbah, da se bodo za čas, dokler ne bodo izdani posebni predpisi o program u in načinu opravljanja stro­ kovnih izpitov te r o tra jan ju pripravniške dobe, za delavce v gospodarskih organizacijah smiselno uporabljali predpisi, ki veljajo za pripravnike p ri državnih organih ali zavodih. K er vprašanje strokovnih izpitov s predpisi ni bilo v celoti urejeno, niso gospodarske organizacije dosledno zahtevale oziroma predpisale v svojih pravilnikih, da m orajo osebe, ki po končani šoli prvič stopijo v delovno razmerje, opraviti po p ri­ pravniški dobi strokovni izpit. V takšni situaciji pa je seveda bilo zanim anje posameznih uslužben­ cev raznih strok, da bi opravili strokovni izpit, mi­ nimalno. foot-paths according to our circum stances and possibi­ lities. There is a question w hy is our practice lim ited in whole only to the pain ting of foo t-paths in spite of certain advantages of m ore solid executions. The resu lts of th e research w orks show th a t the pain ting still rem ains the most economical. The w hite concrete as tested would be adequate only on ra re and very exposed places w here the regu la r pain ting is either d ifficu lt o r ineffective. The m ain p a r t of the problem is how to m ake our industry in te rested in the production of the »grenette« foot-paths, fo r in our country there a re lim e-stones of the firs t quality , ju st adequate for th e production of such foot-paths. D RA GAN RAIC Drugačen položaj pa je bil v gradbeni stroki. To pa samo zato, ker sta bivši prav iln ik o projek­ tantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje, in bivši prav iln ik o strokovni izobrazbi inženirjev in tehnikov kot odgovornih vodij za posamezne vrste gradbenih objektov in del poleg drugih pogojev za izdajo pooblastila predpisovala tudi strokovni izpit. Zaradi tega so se vsi gradbeni strokovnjaki prijav ljali k strokovnem u izpitu, strokovnjaki dru­ gih strok pa v veliki večini izpitov niso opravljali, ker tega nihče ni zahteval. Ta neskladnost je bila posledica pom anjkljive zakonodaje na tem pod­ ročju, ki ni bila na podlagi načelnih določb zakona o delovnih razm erjih pravočasno obdelana. Strokovni izpiti v gradbeni stroki se opravljajo na podlagi p raviln ika o pripravniški službi, stro­ kovnih izpitih in tečajih za uslužbence gradbene stroke iz le ta 1951. Ta pravilnik je bil izdan na podlagi bivše uredbe o gradbeni stroki in je že zastarel. Zato se ne uporablja v celoti, temveč le delno, v nekaterih določbah pa smiselno. Izpitni program je bil objavljen v B iltenu bivšega Zdru­ ženja gradbenih podjetij FLRJ leto 1954. Na pod­ lagi om enjenega pravilnika in program a se še da­ nes opravljajo strokovni izpiti za gradbene inže­ nirje in tehnike arhitektonske, konstrukcijske, pro­ m etne in vodogradbene smeri, in sicer p ri izpitni komisiji p ri Republiškem sekretariatu za industrijo kot resornem republiškem organu, pristojnem za gradbeništvo. V zvezi s spremembami v našem družbenem in gospodarskem sistemu se je v zadnjih letih začelo obravnavati vprašanje strokovnih izpitov z d ru ­ gih stališč. Omenjeni praviln ik izhaja iz dobe ad­ m inistrativnega uprav ljan ja in bi ga bilo treba prilagoditi novim razmeram. N ekateri so celo me­ nili, da bi bilo treba strokovne izpite v celoti od­ praviti in upoštevati le strokovno izobrazbo in pogoje delovne organizacije. Ko je po sprejetju tem eljnega zakona o g ra­ ditvi investicijskih objektov bil decembra 1962 objavljen praviln ik o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko tehnično dokumen­ tacijo, in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov, so p ri vprašanju strokovnih izpitov nastali novi momenti. Ta p ra­ vilnik je odpravil izdajanje pooblastil in izenačil strokovnjake vseh strok, ki sodelujejo p ri graditvi investicijskih objektov bodisi kot p ro jektanti ali kot vodje del. Kot minim alni pogoj za samostojno delo predpisuje pravilnik dovršeno visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehniške sm eri in strokovni izpit. Gospodarske organizacije pa lahko v svojih pravilnikih predpišejo še druge pogoje za strokovnjake, ki samostojno izdelujejo investi­ cijsko tehnično dokumentacijo ali vodijo dela pri graditvi investicijskih objektov. Po sprejetju tega pravilnika, ki predpisuje strokovne izpite, je zvezni sekretariat za industrijo začel obravnavati vpra­ šanje spremembe starega praviln ika o strokovnih izpitih oziroma sprejetje novega. Vendar do danes vprašanje še ni rešeno. Po predlogu naše republike naj bi novi p ra­ vilnik poenostavil domačo nalogo, ki danes pomeni preveliko obremenitev za kandidate. Poleg tega je treba ured iti vprašanje kandidatov z višjo stro­ kovno izobrazbo (1. stopnja tehn. fakultete oziroma višja tehniška šola) in za n jih določiti izpitni pro­ gram. Načeloma naj bi strokovni izpit imel namen, da se preveri sposobnost kandidata za praktično opravljanje nalog njegove stroke p ri vsakodnev­ nem delu v delovni organizaciji. Zato ta izpit ne sme im eti šolskega značaja in bi bilo nepravilno, če bi se p ri tem strokovnem izpitu obravnavalo samo znanje teoretičnih predmetov, ki se jih je kandidat učil v šoli, opravil predpisane izpite in diplomiral. P regledati je treba, kako zna kandidat teoretično znanje praktično uporabiti in ugotoviti, ali pozna tehnične in druge predpise, norm ative in standarde, ki jih v šoli niso obravnavali. To znanje je nujno potrebno za uspešno izvrševanje nalog vsake stroke. K andidat naj dokaže, da tem predpisom sledi in da jih zna v praksi uporabljati. Poznati m ora tudi gradbeno pravne predpise, v splošnem delu strokovnega izpita pa m ora doka­ zati, da pozna tem elje naše družbene in ekonom­ ske ureditve. V tem smislu bi bilo treba prilagoditi izpitne program e za vse tr i stopnje strokovne iz­ obrazbe. S tem bo strokovni izpit dobil pravo vse­ bino in svoj pomen. K er novi pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi izhaja z osnovnega stališča dovršeno stro­ kovne izobrazbe treh stopenj, lahko v bodoče opravljajo strokovne izpite le diplom irani inženirji, inženirji in tehniki raznih strok. P ri republiškem sekretariatu za industrijo je poleg prej omenjene komisije za gradbeno stroko imenovana druga izpitna komisija za vse druge stroke. P ravilnik o strokovnih izpitih iz leta 1951 do­ pušča tudi strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika. Z novim pravilnikom o strokovni izobrazbi in praksi pa je ta izpit izgubil svoj pomen. Po prejšn jih predpisih je bil strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika pogoj za pridobitev širšega pooblastila za izvajanje ali p ro jek tiran je gradbenih del. To pooblastilo so lahko dobili gradbeni ali arhitektski tehniki, ki so imeli najm anj 10 let p rakse in strokovni izpit za višjega tehnika. Ker pa je izdajanje pooblastil ukinjeno, je odpadel tudi pravzaprav edini razlog, zaradi katerega so se kandidati p rijav ljali k izpitu. Sam izpit za višjega tehnika tudi ne povzroči spremembe strokovne iz­ obrazbe; čeprav kandidat opravi ta izpit, je še vedno strokovnjak s srednjo strokovno izobrazbo. Zato v današnjih pogojih strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika nim a nobene praktične vred­ nosti ali pomena. K ljub temu se danes prijav ljajo kandidati k strokovnem u izpitu za višjega gradbenega teh­ nika. N ekateri se p rijav ljajo zato, ker pričakujejo, da bodo po izpitu dobili širše pooblastilo, nekateri pa zato, ker podjetja v svojih pravilnikih ta izpit zahtevajo oziroma predpisujejo, da določena delov­ na m esta lahko zasedajo višji gradbeni tehniki, pri čemer mislijo tiste s širšim pooblastilom. Vidimo torej, da nekateri uslužbenci in nekatera podjetja ne poznajo dovolj novih predpisov, ki urejajo vp ra­ šanje strokovne izobrazbe in ki izhajajo iz povsem drugačnih načelnih stališč kot p re jšn ji predpisi. Povedali smo že, da je novi vpravilnik o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo posa­ mezne vrste del p ri grad itv i investicijskih objektov, ukinil izdajanje pooblastil in se ta pooblastila zato ne izdajajo več. Po drugi s tran i pa podjetja ne bi sm ela v svojih praviln ikih posameznih delovnih mest vezati izključno na strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika, temveč bi m orala pogoje za takšna delovna m esta drugače form ulirati (npr. gradbeni tehnik z 10-letno prakso p ri graditvi objektov določenih vrst), ali pa pogoje določiti alternativno. To bi v prehodni dobi bilo vsekakor potrebno, ker om enjeni praviln ik o strokovni iz­ obrazbi in praksi določa v 5. členu, da tisti stro­ kovnjaki, ki so si po prejšn jih predpisih pridobili pooblastila, svoje pravice obdrže in lahko oprav­ ljajo po uveljavitvi prav iln ika dela, za katera so dobili pooblastila. Če bi podjetja brezpogojno zahtevala od gradbenih strokovnjakov pooblastila, bi bilo to krivično za tiste strokovnjake, ki od lani decembra pooblastil ne morejo več dobiti. Vprašanje strokovnih izpitov moramo nujno gledati z načelnih stališč praviln ika o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo posa­ mezne vrste del p ri graditvi investicijskih objek­ tov. Ta praviln ik odpravlja administrativno izda­ jan je pooblastil in prepušča gospodarskim organi­ zacijam, da v svojih pravilnikih predpišejo stro­ kovno izobrazbo in prakso, ki jo morajo imeti ose­ be, ki p ri n jih izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo oziroma vodijo graditev investicij­ skega objekta. P ri tem pa določa minimalne po­ goje glede strokovne izobrazbe in prakse: kdor samostojno dela investicijsko tehnično dokum enta­ cijo ali n jen posamezen del oziroma kdor samo­ stojno vodi graditev investicijskega objekta ali po­ samezna dela na njem, m ora imeti visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, v katero spadajo in­ vesticijska tehnična dokum entacija oziroma dela na pnilalhi o materialih Modularna opeka (Povzetek iz štud ije ZRMK) UVOD Ekonom ski razlogi so tisti, k i te rja jo sprem em bo in m odernizacijo dosedanjih gradbenih načinov in po­ stavljajo v p rv i p lan zahtevo po industrializaciji in standardizaciji g radnje. G re za to, da začnemo g ra ­ diti h itre je, ceneje in bolje te r po te j poti učinkoviteje kot doslej utešim o izredne in vedno večje po trebe p re ­ b ivalstva po prim ern ih , zadostnih in zdravih stano­ vanjih . P roblem zadovoljujočih, funkcionalnih in es te t­ skih človeških prebivališč seveda ni samo naš problem . Saj je npr. po neki s ta tis tik i angleške strokovne orga­ nizacije Royal In s titu te of B ritish A rchitects 25 °/o vseh angleških stanovanj u radno ocenjenih z negativno oznako »pod standardom «. M odularna koordinacija , ki po svojem bistvu n i nič drugega kot sistem atičen izbor m er za gradbene ele­ m ente, hoče poenostav iti in tako čimbolj industria li­ z ira ti proizvodnjo, p r i čem er pa seveda m orajo novi m odularni elem enti v sa j v enaki m eri kot dosedanji nem odularni ustreza ti tu d i zakonom funkcionalnosti in estetike, k i jih sodobni graditelj — tako arh itek t kakor gradbenik — n ikako r ne m ore in ne sme zane­ m ariti. Industrializacija g radn je stanovanja kot artik lov m nožične uporabe in z n jo povezana nu jna tipizacija gradbenih elem entov to re j zah tevata : — p ro jek tiran je in g ra jen je objektov na osnovi m odularne koordinacije, — izdelavo m odularn ih gradbenih elem entov ozi­ rom a elem entov, k i omogočajo m odularno gradnjo. Po predpisu JU S in uredbi o začasnih tehničnih p redpisih o p ro jek tira n ju in g ra jen ju v stanovanjski g radn ji je b il v Jugoslav iji spreje t osnovni m odul 10 cm (1 M), velik i p ro jek tn i m odul 6 M in v načelu »pro jek tiran je s p rek in jeno veliko projektno m ero 6 M«. PREISKAVE NA ZRMK V sm islu zgorn jih tendenc in usm erjan j je ZRMK po pogodbi z B irojem za gradbeništvo SRS v le tu 1962 pristop il k p reiskavam , ki so potrebne za uvedbo m o­ investicijskem objektu. Z visoko, višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo je m išljena druga stop­ n ja visoke tehniške šole, višja tehniška šola ali prva stopnja visoke tehniške šole oziroma srednja tehniška šola, ali pa tem enaka tehniška šola. Novi p rav iln ik o strokovnih izpitih bo brez dvoma izhajal s stališča omenjenega pravilnika in predpisal strokovni izpit za osebe, ki so dovršile visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo. Tem trem vrstam strokovne izobrazbe bo m oral biti p ri­ lagojen tud i izpitni program. Do spreje tja novega pravilnika pa se bodo strokovni izpiti opravljali po dosedanji praksi, torej na podlagi danes še veljavnega prav iln ika iz leta 1951, prilagojenega spremembam, ki so medtem nastale. dularnega opečnega oblikovanca na gradbeno tržišče. P reiskave so obsegale: — pro jek tan tske problem e, — trdnostne preiskave, — toplotne preiskave, — akustične preiskave, in sicer za: — m odularn i opečni blok B, k i omogoča s svoji­ m i tlorisnim i m odularnim i m eram i 3 X 2 X 1,2 M g ra ­ jen je po m odularnem sistemu, p ri čem er dobimo točne m odularne debeline zidov, tj. 3 M in 2 M; — švedski m odularni oblikovanec ŠM, ki je sicer sem im odularnih izm er (imenovan n a Švedskem »mo­ dul tegel«). Omogoča zidanje m odularn ih dolžin in višin zidov in daje p ri tem določene m odularne (39 cm) in nem odularne debeline zidov (25 cm in 12 cm), — »zidak 20« z izm eram i 200 X 140 X 85 cm, ki se uporab lja p r i m odularni in nem odularni g radnji za m odularne zidove, za katere je možno sm atrati, da ustrezajo dvem a m odulom a (zid 14 in zid 20 cm). Glede na problem e p ro jek tiran ja so se v m edna­ rodnem strokovnem svetu izkristalizirala naslednja s ta ­ lišča, k i m orejo b iti m erito rna tud i p ri nas: 1. Cilj, k i ga je treba doseči, je m odularni zid. Ta naj se po možnosti doseže z m odularno opeko. Ce to n i mogoče, je potrebno, da ga dobimo po drugi poti. P rav ilo je, da zid ne presega v m odularni prostor. 2. T renu tno obstajajo 4 kategorije opek; vse so v celoti uporabne za izdelavo m odularnega zidu: a) popolno m odularna opeka (Grčija 2 X 1 X 1 M); b) polovično m odularna opeka, p ri k a teri sta ena ali dve m eri m odularn i (Belgija, ZDA, Švedska); c) opeka, k i im a za osnovo modul, različen od 1 M (Nemčija 6,25 X 12,5 X 25 cm, Norveška 7,5 X 12 X 24 cm, skupno z regam i); č) povsem nem odularna opeka; ta p redstav lja v svetu v različnih v a rian tah največjo kategorijo. 3. S kupna debelina zidu v gradbenih načrtih ni nujno točna m odularna m era. P o jav ljajo se naslednje varian te : a) p ri zidovih iz m odularne (ali semimodularne) opeke: m ed površino samega zidu (brez ometa) in m o­ dularne osi obsta ja razm ak za 'A rege (fuga m ed zi­ daki). Omet m ore m odularno om režje (osi) dosegati ali presegati; b) p ri zidovih iz nem odularne opeke: debelina gro­ bega opečnega zidu ne presega naslednjo večjo m odu­ larno (ali semimodularno) m ero; c) p ri zidovih, katerih končna m era je m odularna: soglasnost z m odularnim om režjem (ravnino). Grobe m ere so lahko p ri tem m odularne ali nem odularne. 4. M odularni opečni zidovi tvo rijo določen m odu­ la rn i prostor, k a r je mogoče doseči: a) z m odularno opeko, skupno z zidnim i regam i in tolerancam i; b) z delno m odularnim i zidaki: p ri tem je treba poskušati doseči skupne zunanje m odularne m ere zidu. P ri nem ških zidakih je to mogoče z osmimi zidaki po višini in dvem a zidakom a po širin i (blok 50 X 50 cm), ki je s tem najm anjša decim alna izm era zidu (brez sekanja); c) z nem odularno opeko: s sekanjem zidakov, z večjim i ali m anjšim i regam i in s sprem injanjem zvez je mogoče dobiti m odularne dolžine zidov oziroma odprtin. 5. Čeprav m ednarodna kom isija za ureditev m er za posamezne dežele ne zahteva sprem em be nem odu­ la rne opeke, je postala racionalizacija izmer bližja. Razen tega se priporoča tistim deželam, ki še nim ajo norm irane opeke, da norm iran je izdelajo na osnovi m odularne koordinacije. USKLAJEVANJE BLOKOV TIPA B Z MODULARNO PROJEKTNIM OMREŽJEM Čiste tlorisne dim enzije m odularnega bloka 3 X 2 M omogočajo izdelavo zidov debeline 3 M in 2 M, večje debeline pa lahko dosežemo z oblogami. Zveze za zi­ dove debeline 4 M iz m odularnih blokov in s pomočjo podform ata so mogoče, niso pa najugodnejše. Nosilni zidovi bi se tako izdelovali v debelinah 3 M (zunanji zidovi in no tran ji zidovi), v debelinah 2 M pa pove­ čini notranji. V zorci m o d u la rn ih opek Za zveze in zaključke zidov bo treba poleg osnov­ nega bloka uporab ljati še njegov podform at dim enzij 3 X 1 X 1,5 M, ki je istočasno uporab ljiv tud i za p re ­ delne nenosilne zidove, m edtem ko se bodo drugi pod- form ati sekali na gradbišču in sicer: 1 X 1 X 1,5 M, 2 X 2 X 1,5 M, 1 X 2 X 1,5 M. Za višinsko zaključevanje zidov bo glede na osnov­ ni zidak tipa B, ki je visok 1,5 M (sem im odularna m era), po treben za določene m odularne višine tud i blok v či­ stih m odularnih m erah 3 X 2 X 1 M. N om inalne m ere bloka 285 X 185 X 135 m m omogo­ čajo nom inalne m ere spojnic, k i znašajo vse 15 mm, k a r se je z običajnim i m altam i izkazalo kot ustrezno. USKLAJEVANJE ŠVEDSKE MODULARNE OPEKE (SM) Z MODULARNO PROJEKTNIM OMREŽJEM Dim enzije opeke ŠM, k i so po tlorisn i izm eri p rak tično enake sedanjim izm eram opeke po JUS, omogočajo zidanje zidov debeline 39, 25 in 12 cm. Zveze opek z opeko ŠM so v principu enake nam po­ znanim zvezam, dajo pa po dolžini zidu določen m o­ d u la rn i ritem , tj. m odularne osi v določenih razm akih (vsake 4 M) sekajo rege. S pomočjo % zidaka je m o­ goče zaključiti zidove na dolžinah 2 M, k a r je zelo prim erno. Dolžine zidnih okenskih odprtin so nam reč po JU S v sodih (razen 21 in 27 M) m odularnih m erah, tj. 8 M, 10 M, 14 M, 18 M. Zanim ivo je, da so tud i šved­ ska tip ska okna vsa v sodih m odularn ih m erah. Kaže, da je m odularni ritem 2 M zelo prim eren in da ustreza tud i večjim blokom iz drug ih m ateria lov (bloki iz žlin­ d re 4 X 3 X 2 M). Ti bloki im ajo p ri zidanju nam reč polovični zamik, to pa narekuje, da so zidne odprtine in s tem dolžine zidov — slopov v dolžinah n X 2 M. Z idanje z opeko ŠM omogoča ob uporabi v ope­ k a rn i izdelanih % podform atov zidanje brez sekanja opek, to pa je tud i eden od nam enov m odularne koor­ dinacije. Po višini je opeka ŠM m odularna. V išina 8,5 cm, tj. 1 M omogoča zaključevanje zidov po višini n a vsaki m odularni višini n X M. N om inalne dim enzije opeke ŠM dajejo s svojim i dopustnim i tolerancam i vertikalne rege debeline 13 mm (nom inalna mera), horizontalne pa 15 mm, k a r ustreza za običajne m alte, izdelane iz d vak ra t sejanega peska. D ebeline zidov iz opeke ŠM znašajo: — za zunanje zidove 39 cm, tj. 4 M; — za no tran je nosilne zidove 25,4 cm (praktično 26 cm); — za delilne zidove 12 cm. »ZIDAK 20« D a b i se omogočilo p ro jek tiran je v celotnem ob­ je k tu po neprekinjenem m odularnem om režju, so na Švedskem uvedli »zidak 20«, ki daje s svojim i debelina­ m i zidu (14 cm in 20 cm) statično in zvočno (zid 20 cm) zadovoljive rezultate. Tako je zid debeline 20 cm m o­ goče uporab iti ko t delilni zid m ed stanovanji. Ta zid, čeprav je teoretično za 1 cm prevelik, je p rak tično mogoče vk ljučiti v gradnjo ko t zid 2 M, torej omogoča osni neprekinjeni sistem. K olikor dopušča statika, se pri določenih n ižjih ob jektih uporab lja tud i zid debe­ line 14 cm kot nosilni zid v stanovanju. Z uporabo obeh debelin zidu, 20 cm in 14 cm, dobimo sistem m o­ du la rne gradnje, ki daje neprekinjeno projektno om režje, ekonom ične in tanke opečne zidove in pri tem točne m odularne izm ere prostorov. P o sk u sn i z idov i iz m o d u la rn ih opek , p r ip ra v lje n i za p re isk a v o Za veliko pro jek tno om režje se lahko uporab i m o­ dul 2, 4 ali 6 M, to rej tisto izbiro, k i pač p ro jek tan tu kot sestavljalcu tlo risa najbolj ustreza. Jugoslovanski predpisi so postavili v tem pogledu za p ro jek tiran je določene ostrejše zahteve, v zvezi s tipizacijo stropov, k i so dim enzijsko om ejeni na 6 tipskih dolžin (med 3,60 do 6,00 m). R azum ljivo pa je p ri tem, da veliko p ro jek tno om režje 6 M m arsikdaj onemogoča izdelavo funkcionalnih ekonom skih in tud i m inim alnih tlorisov. P ra v zato je v S loveniji p ri natečaju funkcionalnih shem za tipska s tan d ard n a stanovanja precej p ro jek ­ tan tov sprejelo dovoljeni m odularni sistem v om režju 2 M, k e r ta z določenim i izjem am i omogoča v večini p rim erov p ro jek tiran je funkcionalnih in obenem zares m inim alnih tlo risn ih rešitev stanovanj. SPLOŠNE KARAKTERISTIKE OPEČNEGA GRADIVA (GLEDE NA MODULARNO KOORDINACIJO) Problem i proizvodnje. Zidovi v stanovanjskih ob­ jek tih zahtevajo določeno nosilnost, določeno zvočno in toplotno izolacijo. Tem zahtevam lahko ugodi ope­ k arsk a in d u strija s svojim i nosilnim i zidaki. Vse ope­ k arn e lahko izdelujejo zidake večjih in m an jših d i­ m enzij, neka te re pa tu d i bloke. Osnovni proizvodni pogoji, k i jih im a določena ope­ karna , omogočajo izdelavo določenih izdelkov. P red ­ vsem je tu m išljena velikost in izvotljenost izdelkov, važna pa je tu d i k v a lite ta gline glede na uporabnost izdelkov. Razpoložljiva glina, s tro jna oprem a za p ro ­ izvodnjo in nap rave za žganje in sušenje odločajo glede izbora določenih tipov opečnih izdelkov. Večji bloki zahtevajo večjo izvotljenost, da se do­ sežejo m anjše m anipulativne teže. Večjo izvotljenost zah tevata tu d i žganje in sušenje. Bloki, ki im ajo več kot 30°/o izvotljenosti, po splošni sodbi ne dosegajo velikih trdnosti, predvsem pa so izvotline tak ih izdel­ kov prevelike (velika poraba m alte p ri zidanju). K adar pa im a opečna industrija za proizvodnjo neugodno glino in stro jno opremo, potem lahko izdeluje le opeko m anjših form atov. Vse žgalne in sušilne naprave v naših opekarnah so prire jene na sedanji norm alni fo r­ m at ali na njegove nadform ate, z lasti po višini. To daje m aksim alni izkoristek obstoječih naprav. Indu­ s trija opečnih izdelkov zaradi navedenih specifičnosti teži za tem, da se dim enzije in teža elem entov ne po­ večujejo do tak e m ere, da bi proizvodnja ne dosegala m aksim alnega m ožnega izkoristka svojih naprav. Glede n a to opečni zidaki, polni, lukn jičasti ali reše t­ kasti (do 30 °/o), v množični proizvodnji verjetno ne bodo mnogo večji od dvakratnega norm alnega for­ m ata. Ta se bo povečeval le po višini, m edtem ko bosta širina in debelina enaki sedanjem u NF. Večje form ate — tak je tu d i m odularni blok B — bodo ekonomično proizvajale opekarne, k i im ajo za to ugodne pogoje, tj. predelano glino, m oderne stro je in druge naprave. G radbena tehnika zahteva za zidove nosilno, to ­ plotno in zvočno izolacijsko opeko. Opeka za zidanje ne sme b iti pretežka, tj. omogočati m ora zidanje z eno roko ali z dvem a rokam a (bloki). Oblike izvotlin mo­ rajo b iti take, da m alta ne pada v lukn je (draga g rad­ n ja in s tem še poslabšana toplotno izolacijska v red­ nost opeke). O peka naj omogoča izdelavo razn ih oblik in zaključkov zidov in elementov, k i se z opekami lahko izdelajo (ventilacije, dim niki itd.). Toplotno izolacijsko se lahko opeka oziroma zid obnaša v g rad n ji najbolje, če je teža opek in teža zidu na m 3 čim m anjša, k a r je mogoče doseči: 1. z naravno lahko glino ali s težko glino, ki z do­ ločenim i dodatki (premogov prah, lesna moka, žaganje) postane lažja; 2. p ri določeni m aksim alni izvotljenosti, k i znaša za nosilne zidake nekako do SO0/»; 3. p ri uporab i čim m anjših votlin (npr. 1 cm2 do največ 2,5 cm2); 4. p ri uporab i take razporeditve votlin v zidaku, da je toplotn i prehod po m asi čim daljši (rombične izvotline ali rešeto z zam aknjenim i pravokotniki); 5. če v zidu uporabljam o čim m anj m alte, k ar po­ meni, da se uporab ljajo večji form ati, k i im ajo na m 2 čim m anj vezn ih reg. To velja predvsem za lažje opeke; 6. če je teža m alte čim m anjša, k a r je važno p red ­ vsem p ri m an jših form atih opek in p ri razm erom a de­ belih, tj. p ri norm aln ih spojnicah debeline 1,5 cm; 7. če so v ertikalne spojnice v zidu zam aknjene kot je p rim er p r i zidan ju zidu 38 cm z opeko NF (važno predvsem za težje m alte npr. za podaljšano ali ce­ m entno m alto); 8. toplotna izolacija zunanjih zidov, k i se zahteva za stanovanjske stavbe, znaša po predlogu za JU S: — za I. cono (Slovensko P rim orje) k = 1,45 kcal/m 2 h °C — za II. cono (področje Gorica) k = 1,25 kcal/m 2 h °C — za III. cono (ostala Slovenija do 600 m višine) k = 1,1 kcal/m 2 h °C. Te vrednosti je mogoče doseči z m ateriali, k i im ajo določene koeficiente toplotne prevodnosti in seveda z določeno debelino zidov. Na splošno je mogoče doseči p r i določeni isti teži opek v kg/m 3 boljše toplotne izolacijske lastnosti s polno opeko kot z rešetkasto opeko iste teže. Rešet­ kasta opeka im a zaradi svojega sestava (votline in tanke, slabo porozne stene) m anjši difuzijski koeficient, p ri čem er p ride v posam eznih izvotlinah ozirom a ste­ nah do kondenzacije, ki povzroča v sam i opeki večjo stalno vlažnost (praktično 2,5 °/o) v razlik i od polne opeke, ki im a samo ca. 1,5 %> vlage. Glede na to se lahko sm atrajo zidovi iz polnih, tj. poroznih opek kot vedno bolj suhi v prim erjav i z rešetkasto opeko, izde­ lano iz iste gline. To pomeni, da im a tu d i polna opeka svoje m esto v gradbeni praksi, posebno če je lahka. Zvočna izolacija je pom em bna v stanovanjskih h išah predvsem za stene m ed stanovanji in za tiste stene, ki delijo stopnišča od stanovanj. Za te izolacije zahtevajo nem ški kakor tud i večina drug ih tu jih p red ­ pisov izolacijo 48 db, k a r pa dosegajo teoretično in praktično vsi homogeni m ateriali, k i im ajo težo nad 360kg/ms, p ri čem er je vk ljučen tu d i obojestranski omet. Na splošno se lahko sm atra, da je dobra zvočna izolacija opečnih zidov odvisna od teže zidu, k a r se vesti NOV MOST CEZ DRAVO V MARIBORU Za dan republike — 29. novem ber — so v M ariboru odprli nov m ost čez Dravo, ki je največ ji ob jek t te vrste v naši republiki. Most je p ro jek tira lo in zgradilo specializirano m ariborsko podjetje za te v rste gradenj — »Tehnogradnje«. Novi m ost čez Dravo, ki bo služil za prom et pešcev, kolesarjev in m otornih vozil in bo vsekakor močno razbrem enil s ta ri m ost čez Dravo, je dolg z nadvozom nad Ulico kneza K oclja 304.30 m, širok pa je 22 m. Na m ostu sta dve cestišči, široki po 7 m, nadalje dve ko­ lesarski stezi širine 2 m in p rav toliko široka pločnika za pešce. O bjekt je seveda p ro jek tiran zelo sodobno in izdelan iz prednapetega betona. N ajvečji razpon m ed glavnim a rečnim a opornikom a znaša točno sto metrov. V m ost so vgradili 9152 m 3 betona, 225 ton žice in 464 ton betonskega železa, gradili pa so ga izkušeni stro ­ kovnjaki podjetja, ki so se specializirali za te v rste g radnje in si pridobili obilo izkušenj že pri gradnji znanega m ostu čez Dravo v P tu ju kakor tud i na neka­ te rih drug ih m anjših m ostovih. Del skupine, ki je zgra­ dila m ost v M ariboru, je zdaj zaposlen v S iriji p ri g radnji m ostov čez reko E vfra t. x P DOGRAJENA BETONSKA STEZA NA LETALIŠČU V BRNIKIH P rve dni novem bra je podjetje Slovenija-ceste, ki gradi po p ro jek tih pod je tja S lovenijaprojekt za investito rja A erodrom — L jub ljana novo, sodobno letališče v Brnikih, dokončalo betonska dela na veliki betonski stezi. Na tej stezi bodo že prihodnje leto lahko p rista ja la in s ta rta la tud i največ ja reak tivna letala. O bjekt 'je dolg 2200 m, širok pa 45 m in je seveda v skladu z m ednarodnim i predpisi za tovrstne objekte (ICAO). Debelina betonske steze je 24 cm. Ko bo to doseže s težo same opeke in m alte, na drugi s tran i pa z debelino. Glede n a to povzroča vsako zm anjševanje opečnih debelin zidov istočasno poslabšanje zvočne izolacije. S tatično je za zidove ugodno, — če so zidani iz opeke velik ih trdnosti, k a r je značilno za polno opeko in za vertikalno izvotljeno opeko (do 15 %>) te r za rešetkasto izvotljeno opeko (do 30 %); — če je opeka homogena, to se p ravi, da je raz­ poreditev lukenj čim enakom ernejša po površini. R a­ zum ljivo je, da m ora b iti s tru k tu ra opeke nepoškodo­ vana. Od kvalite te in p redelave gline, oblikovanja, žganja in sušenja je odvisna trdnost opek, od te pa trdnost opečnih zidov; — če so zidovi izdelani z opeko večjih višin. S preiskavam i je ugotovljeno, da se dosegajo z višjim i zidaki tud i nekaj v išje porušne trdnosti zidov; — če so zidovi debelejši. b . f . (Se n a d a lju je ) letališče oprem ljeno z vsem i potrebnim i objekti in n a ­ pravam i, bo eno najm odernejših v naši državi, saj bodo v B rn ik ih lahko p ris ta ja la tu d i največja reak tivna letala, in to ne sam o v lepem vrem enu, m arveč tudi ponoči, v megli in sploh v slabih vrem enskih razm erah. I . p . LJU BELJSK I PREDOR ZAČASNO ODPRT V petek 15. novem bra je b ila v p redoru pod L ju ­ beljem skrom na, in tim na slovesnost. Tega dne so za­ časno odprli za potniški p rom et predor pod Ljubeljem , dolg 1569.7 m. O tvoritve sta se na naši s tran i udeležila m ed številnim i gosti tud i član Izvršnega sveta SR Slo­ venije V ladim ir K adunc, na avstrijsk i stran i pa n a ­ m estn ik deželnega g lavarja Koroške, g. ing. Thomas Trippe. Na naši s tran i je p redor dograjen, na avstrijsk i pa je tud i že toliko usposobljen, da omogoča vožnjo skozi predor. Dolžina p redora na jugoslovanski stran i znaša 681.1 m, na avs trijsk i pa 888.6 m. P redor je širok 12 m, visok pa 8 m. P ro jek te je izdelalo podjetje P ro ­ je k t — nizke gradnje, gradbena dela pa je izvajalo podjetje S lovenija-ceste. U radno bo ta pom em bni tu rističn i objekt, ki bo nedvom no že v nekaj le tih postal glavna prom etna žila m ed Srednjo Evropo in Balkanom , odprt prihodnje leto 1. ju lija , ko bo dograjena tu d i sodobna avtom obilska cesta od novega p redora do K ranja . . „ GRADBENI USPEHI JL A OB 20-LETNICI AVNOJ Letošnjo 20. obletnico drugega zasedanja AVNOJ so pripadniki JL A dočakali z velikim i uspehi na raznih področjih — ne samo p ri k rep itv i bojne sposobnosti in dvigu splošne ku ltu rn e ravn i prebivalstva, m arveč tud i p ri izgradnji naše dežele. Od osvoboditve do danes so inženirske enote JLA zgradile 1084 km sodobnih cest, 142 km norm alnotirnih železniških prog in 230 m ostov v približni dolžini 9000 m. Vrh tega so inženirske enote JLA doslej rekonstru irale okrog 900 km cest. O m eniti pa je tud i treba, da so pripadniki JL A sodelovali po osvoboditvi p ri izgradnji bolnišnic, šol, ku ltu rn ih in zadružnih domov, športn ih objektov in drugih gradnjah . P ri teh delih se je v JLA od osvoboditve do danes delno ali v celoti uspo­ sobilo okrog 600.000 m inerjev, zidarjev, šoferjev, te le­ fonistov, betonerjev in drugih kvalificiranih delavcev. Omembe je tud i v reden podatek, da se je v JL A po osvoboditvi naučilo p isa ti in b ra ti približno pol m ilijona m ladih državljanov. , p LETOS MANJ STANOVANJ KOT LANI? Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije smo letos v prvem če trtle tju (od 1. jan u arja do konca sep­ tembra) v družbenem sektorju dokončali m anj s ta ­ novanj kot lan i v istem obdobju. Končni rezu lta ti s ta ­ novanjske izgradnje v le tu 1963 bodo seveda znani šele prihodnje leto in lahko upamo, da bodo lanski uspehi v stanovanjski izgradnji vsekakor letos preseženi. Ven­ dar pa smo v p rv ih tre h če trtle tjih letos dogradili m anj stanovanj kot lan i v tem obdobju, predvsem zaradi letošnje dolge zime, ki je začetek gradbenih del m arsik je pom aknila v poletne mesece, celo v m aj in junij. V prvih treh če trtle tjih smo letos dogradili 3646 stanovanj, m edtem ko smo lani v tem obdobju dosegli rezu ltat — 3884 stanovanj (3541 stanovanj v le tu 1961). Tudi število nedokončanih stanovanj je bilo letos v septem bru m anjše ko t lan i konec septem bra. Število nedograjenih stanovanj konec septem bra znaša letos 9782, m edtem ko je bilo lan i konec septem bra nedo­ grajenih 10.029 stanovanj. r p PRVA DELA P R I GRADNJI ELEKTRARNE SREDNJA DRAVA Že nekaj časa sto ji sred i polja blizu Slovenje vasi, nedaleč od ceste M aribor—P tu j, ogromen gradbeni stro j znam ke »Benotto«, ki sega z jekleno »roko« v vrtino pred seboj. Tu so zdaj delavci zagrebškega podjetja E lektrosond, ki op rav lja jo poskusna v rtan ja do glo­ bine 40 m, da bi ugotovili in zbrali vse potrebne po­ datke o g ibanju podtalne vode. Na tem m estu bo nam ­ reč že prihodnje leto oživelo eno največjih gradbišč v naši republik i — h id roelek trarna S rednja D rava I. H idroelek trarna S redn ja D rava I bo rečno-kanal- skega tipa. To bo to re j nov tip elektrarne, vendar v gradbenem sm islu nič bolj zapleten, kot so bile dose­ danje e lek trarne na D ravi. P ri e lek trarnah nad M ari­ borom so vsa gradbena dela opravljali k a r v rečni strug i Drave, v zaščiti ograjene gradbene jam e, na S rednji D ravi pa bo ta borba z vodo om ejena le na gradnjo jezu p ri M elju v M ariboru. Nov elem ent p ri tej e lek trarn i p redstav lja odvodni kanal, kakršnega p ri nas še nismo gradili. K anal bo potekal od jezu v M elju po desnem bregu D rave mimo vasi Zrkovci, Dogoše, M iklavž in dalje južno od ceste M aribor—P tu j do s tro j­ nice p ri Slovenji vasi. Čez kanal bodo zgrajeni m ostovi za prek injene cestne zveze, m ed tem i bo največji p ri M iklavžu. P ri izg radn ji odvodnega kanala bo treba izkopati okrog 5 m ilijonov kubičnih m etrov peska in proda, izgubili pa bomo tu d i ca. 400 ha plodne zemlje. Vendar pa bo novi kanal zelo koristen za nam akanje D ravskega po lja v sušnih obdobjih. V stro jn ici nove hidroelektrarne, ki bo šla v pogon predvidom a le ta 1966, bosta dva agregata s skupno močjo 126.000 kilovatov, le tna proizvodnja pa bo okrog 650 m ilijonov kilovatnih ur. Ena sam a tu rb in a bo imela v tej e lek tra rn i isto moč kot vse tr i tu rb ine HE Vu­ hred ali HE Ožbalt. T „ USTANOVITEV JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA POTRESNO TEHNIKO Dne 4. decem bra je bil v Beogradu ustanovni občni zbor Jugoslovanskega d ruštva za potresno tehniko. V delovnem predsedstvu ustanovnega občnega zbora so bili akad. inž. D jurd je Lazarevič, akad. dr. K osta P e t­ kovič in inž. Sergej Bubnov. O bodočih nalogah d ru ­ štva so podali re fera te člani iniciativnega odbora, o organizacijski s tru k tu ri d ruštva je poročal predsednik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in pom očnik zveznega sek re tarja za gradbeništvo Hasan Šiljak. Po diskusiji, k i je sledila referatom , v k a teri je bila poudarjena zlasti po treba po večji udeležbi arh itektov v delu tega d ruštva, je bil izvoljen 24-članski upravni odbor. V up ravn i odbor so bili iz SR Slovenije izvoljeni: inž. Sergej Bubnov, inž. V iktor T urnšek in Vladim ir Ribarič, v nadzorni odbor pa dr. inž. S rdan Turk. Za predsednika d ru š tv a je bil izvoljen inž. M ilan Krstič, d irek to r pro jek tivnega b iro ja »Rad« iz Beograda. PREDAVANJE NAŠEGA STROKOVNJAKA V ZAHODNI NEM ČIJI Na povabilo Zveze nem ških arh itek tov in inženirjev (AIV), Zveze nem ških inženirjev (VDI) in politehnič­ nega d ruštva v F ran k fu rtu je imel inž. Sergej Bubnov dne 22. novem bra 1.1. predavanje v F ran k fu rtu a/M ain o vplivih po tresa na zgradbe v Skopju. P redavan ju so prisostvovali številn i strokovnjaki, kakor tud i župan m esta F ran k fu rta . M nenje navzočih strokovnjakov je bilo, da bo treb a tud i v nem ški tehnični zakonodaji upoštevati izkušnje iz Skopja, zlasti glede opečnih zgradb s prečnim i nosilnim i zidovi debeline 25,0 c skozi več etaž, kakršne gradijo v velikem številu tud i v Nemčiji. Čeprav N em čija nim a potresnih področij IX. MCS po­ tresne stopnje, so vendar v bližini F ran k fu rta in vzdolž srednjega in gornjega toka Rene obširna področja VIII. potresne stopnje. Dne 29. novem bra je predavanje z isto temo orga­ n iz irala Zveza nem ških gradbenikov (BDB) in Zveza nem ških inžen irjev (VDI) v W iesbadenu. P redavanju je sledila zanim iva diskusija, v k a teri so se navzoči podrobneje zanim ali za seizmološke karak teristike po­ tresa v Skopju, zlasti za vplive vertikaln ih sunkov, k a ­ kor tud i za novejše rešitve potresno v arn ih konstrukcij glede na oblikovanje tem eljev, razporeditev nosilnih zidov, d im enzioniranje etažnih vezi in d ruge konstruk­ tivne in teoretske problem e. Splošno m nen je strokovnjakov, ki so poslušali p re­ davanja, sp rem ljana z več kot 80 diapozitivi, je bilo, da je nem ška javnost imela dosedaj napačno predstavo o obsegu skopske katastrofe, ker so sm atrali, da je ob­ seg poškodb m an jši kot je v resnici. Z lasti so vzbu­ dile posebno zanim anje nem ških strokovnjakov k ara k ­ teristične poškodbe m edokenskih slopov v pritličjih zgradb. MONTAŽNO TEHNIČNO PODJETJE T O P L O V O D - E L E K T R O S I G N A l LJUBLJANA, ČRTOMIROVA G p r o j e k t i r a , m o n t i r a i n p r o i z v a j a : — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave, — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve. » C e m e n t a r « i n d u s t r i j a g r a d b e n e g a m a t e r i a l a LJUBLJANA VODOVODNA 3/a Brzojav: C e m e n ta r — L ju b l j a n a Podjetje je bilo osnovano leta 1948 kot »Mestne ce- mentnine«. Od leta 1954 dalje pa posluje pod imenom »Cementar«. Izdeluje betonske cevi, elemente iz betona in umetnega kamna. Leta 1960 je podjetje začelo graditi novo moderno se­ paracijo za pesek. Na novo pripravlja podjetje lastno betonarno, ki bo začela obratovati v začetku leta 1964. Z izgradnjo novih delavnic bomo pričeli s proizvodnjo betonskih prefabrikatov in elementov iz prednapetega betona. Podjetje izvaja tudi dela na stavbah, montažo stopnic, polaganje betonskih podov in umetnih kamnitih oblog. S solidnim delom želi podjetje zadovoljiti vsem zahte­ vam svojih odjemalcev. Agroobnova L J U B L J A N A ČRTOMIROVA 4 Telefon 33-126, 33-493 Gradi k m e tijsk e gospodarske ob jek te, o b jek te živilsfco-predelovalne in ­ d u s tr ije in o b jek te družbenega s ta n d a rd a Opravlja zem eljska dela za obnovo vino­ gradov in sadovnjakov , k rče n je in visa d ru g a ag rom elio rac ijska dela Z adružno p o d je tje »Agroobnova« - L ju b ljan a S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E K O N S T R U K T M A R I B O RS R N Č E V A U L I C A 8 T e l e f o n 2 2 - 1 2 , 2 1 - 4 8 Opuščamo klasičen način gradnje ter uvajamo skupno s koope­ ranti novo, naprednejšo tehnologijo delovnega postopka Proizvajamo stanovanja za tržišče po lastnih projektih