TRST, sobota 7. maja 1955 L*° XI. . Št. 107 (3036) PW...0RSKI DHEYHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 ^REDNl$TyQ. , ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- i:- 37-338 - Sl' *’ 11 *' BM' - TELEFON 93-89» IN 94-63» — poštni pr«lal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA »t. 2« — Ttl. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat, ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. “"tJvni ioo 1(1 041 15-18- — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inoz«*nskega tiska, Državna založba Sl ve K, 1 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - irst Saragat in Nenni za vladno krizo! Proglas o razpustu %elba]o obupno poskuša preprečiti311 gJeškega parlamenta f} .° sodi, da socialistično sodelovanje v vladi ni aktualno, . Pa je mogoča podpora vladi, ki bi izpolnjevala določene pogoje *—l PSDI manj odločni kot Saragat - Demokristjansko vodstvo končalo diskusije o političnem in lastnem notranjem položaju naie8a dopisnika) ':dttvo h Danes je imelo ‘e tre?*; moknstjanske stran->tjo. o ^ razgibano in dolgo ! Poroča’l0l',id"em P°,oža'u tanker * Politični tajnik Kristi. , an>. predsednik de-lineb-®''ske. poslanske sku-■11 jih v pa je govoril o vpra-‘kvij0 zYez' z bližnjo izvoznice sedn'ka poslanske •* Je zaui*. ? °beh vprašanjih Mdnev, v? j do P°znega P°-'iyolitv, ‘ e(l,era ko so glede Nansu n°vega predsednika r,.- . zbornice namesto Gr, Prepustili končno !,bie 0rK3nom parlamen-1 Poli,,,P,ne. se bo diskusija Predvsem*161*1 P°'°zaju torej ra4e in ° sedi>njem položaju avi: »Plitičn, V° je proučevalo ®°Va an„- 0za7 v deželi. Nje-!? PrPH.ndev izvolitve nove-bllj Poz**. a zopoblike je s.'vna, tako kar se ti- uveljavljenja ga !mena in pomena. 8'c' osvnk imelo ob desetletji izvnv.0 ve' kot tudi za-•ilija jn Giovannija Gron- ]( priji. zaradi načina, kako :»z ii,,, ,° izvolitve v skla-So 'ežnjo, da se po- ;°rinbm lv. lenie otrese kom-je >,in popremičnosti. V •torija v ,.a izvolitev manife-se prenovi de-j v n°. življenje dežele. ««htiJ? je tolmačil tudi so-..Porofii' kongres v Turinu.* 'ilje, jJ°. vodstva PSI nada-o I' aa 1 Morm-iJ.e trenutna diskusija J1 viaHBni ab dejanski ostav-jsedniu. nastopu novega '•Pleš- !*a republike samo •»Itjpi" 'zgovorn. Vodstvo PSI rtjtni kriza obstaja in ni mogoče od-; »o mez. hude škode; v kri-:'tv]a2®zl® in metode seda-%n „ faradi tega se kon-\ nnuf. *vl ja 'Vprašan je no-lcnega kurza. »kate-- kon„°Vna nadela je naka-'•iev-”res PSI v Turinu v • v °niu socialnih reform Sirad"anii politiki, ki bi ? kladn ndence. da se kon->0,;,!!* y°jna. da se omeji faČT ■ 'n da se PrePove •roj: ,.Ni' Jtje# termonuklearno ''•tičtip. Dravi poročilo socia-rjj c Ka vodstva, da bi mo-» (»iu nPIivi korak k temu ' l'°vitep°i'tičnemu kurzu u- vlade, ki bi pre- I,3 taktu I6 ndveznosti. da se > ^dih °nkretno lotila ak-■ •Unihii pr°blem°v irj ki bo 1, Pokih obnovitev držav-r Vs»kn 5y°l>oščin ter konča- v tt>‘Hac2-°rabo oblasti in d‘-iv.iPvarnil0 v iayni upravi. uSvan ln na podeželju. 0>lno ]e PSI v vladi ni ta ‘tičn'. Pravi poročilo so-JVodstva. obstaja ^ V^. d. sociahsti pod-K1 bl se ravnala m načelih. v;a6 krulza že tu. je izjavil !i„?e Sar» Podpredsednik r i ^niar^ V razg°voru s j''likih 1 ln novinarji na o žej0 dp:ylontecitoria. «krizo blin več f‘ya 'n ni je mogo-C^fskee Cevatl' na se7‘ ^ srpa-Svyta: k' b° prt' 'h' s 94, •'41 Q 'žna!, * tem dejanska in W‘redo.. bodo socialde- ^ IDlniei.l •4», 'dled' - n0*'1 vVho*n 'Hi,atski mi- Ki Jabtevo V zaP'snlk j 14 nr, • na) Scelba rjr, . ^ceiDa Oro^oK avkl* tudl <^e ■'Vm;n"tCbl zavrnil, libe-fi ^rn bodo v tem zavrnil, libe-■l|!L'ru bodo v tem ! ?lrilstrskii,no stonli isto, L ° 0stalo !7U Predsedniku GlUWe*a..kot da onchiju nastali po- ni goto- Zaenkrat še na Cipru °4 b/ - Sodišče >^'Sa d0Ob5odll0 na zapor S, fttcev kidvanajst let 11 kj. t'to. ’ kl i. C:i! vo, da bodo socialni demokrati vztrajali pri tem stališču. Ze včeraj so na Monte-citoriu opazili živahen razgovor med Saragatom in socialdemokratskim poslancem in članom vodstva PSDI, Bon-famtinijem, ki je očital podpredsedniku vlade zaletavost. Tudi sicer je slišati v socialdemokratskih krogih očitek, da zahteva Saragat vladno krizo iz razlogov, ki so javnemu mnenju težko razumljivi, in ne da bi premislil posledice, ki iz tega lahko nastanejo. Najmočnejši zaveznik Saragatovega stališča pa je negotovi notranji položaj v demokristjanski stranki, kj je dejansko glavni razlog za a-kutno krizo štiristrar.ske formule. Vsekakor pa je danes odbor socialdemokratske poslanske skupine izdal naslednje poročilo, »Kar se tiče nedavnih glasov o vladni krizi, ki jih z večjim ali manjšim poudarkom objavlja tisk. izjavlja parlamentarna skupina PSDI. da doslej edini pristojni organi, vodstvo stranke in parlamentarni skupini, še niso sprejeli nobenega sklepa, pač pa se bodo v kratkem sestali*. V tem poročilu je treba videti direkten odgovor na Saragatove izjave. mogoče poskušati doseči zaupen sporazum, ki bi se izražal v preosnovi vlade, v katero bi vstopilo tudi neka.i zastopnikov »koncentracije*, morda celo na vaznih položajih. Zdi se, da pri teh prizadevanjih podpira Scelbo Vsaj del Fanfanijeve skupine. Tudi na Piazza del Gesu so Saragatove izjave sprejeli zelo hladno. Zunanji minister Martino, ki so ga še do včeraj imeli za liberalnega kandidata za predsedstvo poslanske zbornice (potem pa so se začele širiti govorict, da PLI ne vztraja več pri tem), je danes odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja ZEZ in atlantskega sveta. A. P. KONGRES V SARAJEVU Družbeno nadzorstvena vloga sindikatov SARAJEVO. 6. Tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je danes nadaljeval z delom v komisijah. Komisija za organizacij ska vprašanja razpravlja o bodoči strukturi sindikatov, ki bi najbolj odgovarjala značaju in vlogi sin-Glede ureditve notranjih od-Viikatov kot zastopnika interesov delavskega razreda kot celote pred interesi posameznikov in kolektivov, odnosno interesa posameznika do celote. Potrjena je bila potreba, naj sindikat postane neke vrste organ družbene kontrole nad delom posameznih organov uprave. Druge komisije so razpravljale o nadaljnji izgradnji delavskega samoupravljanja, o ukrepih za borbo proti loka-lističnim tendencam, o plačilnem sistemu in življenjskem standardu in o drugih vprašanjih nosov v demokristjanski stranki zagovarja Saragat o-čitno stališče, da bi bil edini dokaz za to v tem. da večinska stranka enotno podpre sedanjo vlado, da opusti lastno kandidaturo za predsednika poslanske zbornice in da pristane na izvolitev nekega laičnega kandidata. Te maksimalne zahteve pa so spričo sedanjega položaja med demokristjani očitno kaj težko izvedljive. Scelba dela. kot kaže, po drugi, bolj elastični liniji, pri čemer ga verjetno podpirajo tudi liberalci. Njegova zamisel je v tem, da bi kazalo doseči sporazum s »koncentracijo*. se pravi, z demokristjansko opozicijo. Zaenkrat se zdi, da se »koncentracija* zavzema za enobarvno demokristjansko vlado ali pa za koalicijsko vlado, ki ji ne bi predsedoval Scelba. V tem primeru ministrski predsednik seveda nima mnogo upanja. Toda če bi demokristjanski uporniki uvideli, da poskus enobarvne vlade nima mnogo upanja na uspeh •— računa očitno Scelba — je poetom e Fnii PARIZ, 6. — Indonezijski radio je danes javil, da je indonezijska vlada uradno ponudila kitajski vlad: svoje posredovanje pri ZDA za mirno rešitev spora o Formozi. Radio je dodal, da bi mogli o tej ponudbi razpravljati v Pekingu, ko bo tja prišel indonezijski ministrski pred- Zaostruje Aiganislana s st: spor Pa k ista im m Splošna mobilizacija v Afganistanu-Anglija skuša posredovati, a podpira pakistansko stališče ^0» SO bili a roti- ie biu^K' Devet cr- 0 °bsojenih pod '‘4>. 4a S Ci^koS°v,hoiBl> krušiti h ti, protiz!ltVlad°. dva pa t 5pl°žitmhnitega uvazl' kSist Sn°Vi na °~ > st ‘N Ut,4 h, l'ie«a"ulasti zarilo 80 ga e vrne- Pt,k* ^v. j?..f irskim par . kio-°blasi, _ I*.1 ki so ci “ali eksploziv- , . 'OZj^ St »1 >4de bled pred«dn,K utttZgovorom C vZ)av.l d„ofom Maka-vho da ’sriI . narn * »red -?tavit' Z 'kj.brHiki čd,U7tnt ^ **«»•“ isa® - zadevo naro- KARACI. 6. — V zahodnih krogih v Karačiju so zaskrbljeni zaradi zaostritve spora med Afganistanom in Pakistanom. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da si je Pakistan pridržal svobodno akcijo, če ne bo afganistanska vlada do 15. maja izrekla obžalovanja zaradi incidentov v Kabulu, ko so afganistanski demonstranti 30. marca sneli pakistansko zastavo s pakistanskega poslaništva. Kakor je včeraj javil kabulski radio, je afganistanska vlada odredila splošno mobilizacijo «zaradi obrambe proti morebitnemu napadu*, ter je odpoklicala svojega diplomatskega predstavnika iz Karačija. Sporočilo afganistanske vlade, ki ga je preteklo noč kabulski radio večkrat oddajal, ne pojasnjuje, s katere strani naj bi grozila nevarnost napada. Vsi rezervni častniki in vojaki, ki so bili na vojaških vajah po letu 1948, se morajo javiti'vojaškim poveljstvom v 48 urah. Vsi moški od 25. do 32. leta so poklicani pod orožje. ... . . , , . V Karačiju je afganistanski minister potrdil, da je dobil poziv od svoje vlade, naj se vrn» v Kabul. Spor med Pakistanom in Afganistanom se je začel marca ko je Pakistan sporočil, da’ bodo plemena ob severno-zahodni meji vključili v zahodno pakistansko pokrajino. Afganistan pa je zahteval ustanovitev posebne neodvisne države pod imenom Pakh-tunistan, ki iraj bi vključevala okoli 7 milijonov prebivalcev spornih obmejnih področij. Pretekli ponedeljek je pakistanski ministrski predsednik izjavil, da Pakistan ne bo dovolil afganistansaega vmešavanja v pakistanske notranje zadeve. Afganistanski ministrski predsednik pa je izjavil, da obmejno prebivalstvo ni nikoli spadalo pod Pakistan. Zaradi lega je obtožba o vmešavanju v pakistanske notranje zadeve brez podlage. Opazovalci poudarjajo, da bi prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama povzročila zaporo meje in prepoved prevoza afganistanskega blaga po pakistanskem ozemlju. Pripominja se. da se ga prevaža po pakistanskem ozemlju. Britanska vlada je že začela svojo pomirjevalno akcijo v obeh prestolnicah, vendar pa ne prikriva svoje podpore Pakistanu, ker je mnenja, da pripadajo sporna obmejna področja Pakistanu. Afganistanski poslanik v Londonu pa je izjavil, da je posredovanje ponudil tudi e-giptovski ministrski predsednik Naser. Dodal je, da bi se po mnenju afganistanske vlade moral spor rešiti s plebiscitom, ki naj bi ga razpisali med sedmimi milijoni prebivalcev spornih področij. sednik Sastroamidjojo. Iz Tajpeha javljajo medtem, da je Cangkajšek poslal s-meriški vladi spomenico, v kateri obrazložuje svoje stališče glede morebitnih neposrednih pogajanj med ZDA in Kitajsko. V spomenici nravi Cangkajšek, da se ne bo čutil vezanega po nobenem sporazumu, ki bi se tikal interesov kuomintanških oblasti in ki bi bil dosežen z neposrednimi pogajanji med ZDA in Kitajsko. Hkrati pa je žage tcvil, da ne bo izvršil napadov na celinsko Kitajsko brez. prejšnjega posvetovanja z VVashingtonom, kar pa ne pomeni, da bi spreiel sporazum za prenehanje sovražnosti. Formoške oblasti so tudi ’a- vile, da so postavili minska pelja v teritorialnih vudan Formoze in vseh otokov, ki jih nadzorujejo kuomintanške cblasti ob kitajski obali. S svojim proglasom je kraljica razglasila uraden začetek volilne kampanje za volitve, ki bodo 26. maja LONDON, 6. — Kraljica Elizabeta je danes popoldne p><»d-pisala proglas s katerim se razpušča parlament. Preglas je v lordski zbornici prebral iord kancler Kil-niuir, v spodnji zbornici pa Morrison. V svoji poslanici daje kraljica pregled dela parlamenta v pretekli zakonodajni dobi in omenja med drugim ratifikacijo pai iških sporazumov izražajoč upanje, da bo to podlaga za »koristna pogajanja s sovjetsko zvezo*. Proglas omenja nato napore za pomiritev med Izraelom in arabskimi državami ter v zvezi s sporazumom podpisanim med Veliko Britanijo in Irakom poudarja prepr.Čanje, da bo »utrdil prijateljsko sodelovanje med o-bema državama in prispeval k varnosti na Srednjem vzhodu*. Dalje govori proglas o pogajanjih za premirje v Ii-dekini, izreka zaskrbljenost zaradi položaja v F ormoški ožini in izjavlja, da je britanska vlada stalno v posvetovanju z ostalimi prizadetimi vladami, »da se odpre pot za mirno rešitev*. Opoldne so je vrata West-mir.strske palače zaprla in se ne bodo odprla pred 7. junijem. Volilna kampanja se je uradno začela danes poool-dne ob 17.30, ko so posebni glasniki s srebrnimi trombami oznanili v vsej držav: razpustitev parlamenta. Kaikcr ie znano, bodo volitve 28. maja. Pariament, ki je bil danes razpuščen, je deloval tri leta in pol. Svečana otvoritvena seja je bila 26. novembra 1951. V pretekli zakonodajni dobi so poslanci odobrili 220 zakonov. V tem razdobju je v Angliji umrl kralj Jurij VI. in prestol je zasedla njegova liči Elizabeta II. S sedanjo zakonodajno dobo se je zaključila tudi doba Winstom Churchilla, kateremu je kot predsednik vlade sledil An-thony Eden. Začetek delovanja novega pcilamenta je označil tudi reden dogodek, to je izvolitev predsednika, prvikrat po 56 letih. Predsednik zbornice konservativec Morrison je bil izvoljen s 318 glasovi proti 251. ki jih je dobil laburistični kandidat Milner. RAZGOVORI O AVSTRIJI pred ugodnim zaključkom Na konferenci veleposlanikov so doslej odstranili vse glavne ovire in načelno rešili tudi vprašanje bivše nemške imovine - Prihodnji teden pričakujejo na Dunaju zunanje ministre štirih velesil za sklenitev in podpis državne pogodbe DUNAJ, 6. — Po današnji peti seji konference veleposlanikov je bilo izdano poročilo, ki pravi: #Ta teden je ko-nferenca veleposlanikov, ki se je sestala s sodelovanjem avstrijskih predstavnikov, dosegla znaten napredek v pripravljalnem delu za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Dovoljeno je upati, da bo konferenca kmalu končala z delom. Prihodnja seja bo v ponedeljek 9. maja*. Zdi se, da so na današnji seji, ki ji je spet predsedoval ameriški veleposlanik Lle-wellyn Thompson, dosegli načelni sporazum o čl. 35, ki je doslej predstavljal glavno o-viro pri delu konference. Zdi se, da je bilo s tem rešeno vprašanje nemške imovine v Avstriji. Vendar te vesti niso uradno potrjene. V poučenih krogih zatrjujejo, da moskovskega protokola o avstrij-sko-sovjetskem sporazumu o nemški imovini ne bodo vnesli v besedilo državne pogodbe, temveč ji bo dodan kot poseben protokol. Zdi se torej, da je konferenca prešla kritično točko Nekateri vidijo potrdilo tega | OZN. med švedskim in švicarskim primerom in končno izjavil, da ZSSR ni ugovarjala možnosti sprejema Avstrije v Pred važnimi predstavnikov diplomatskimi razgovori zahodnih držav v Parizu Danes prispeta v Pariz Dulles in MacMillan, ki se bosta v nedeljo razgovarjala s Pinagem o konferenci štirih • Razgovori o Indokini, zasedanje NATO in ZEZ - Ulbricht govori o ukrepih v odgovor na uveljavljenje pariških sporazumov - Žukov v Berlinu WASHINGTON, 6. Danes je v Beli hiši novi zahodnonem-ški veleposlanik v ZDA Heinz Krekeler izročil predsedniku Eisenhorverju poverilnice. Krekeler je imel doslej naslov načelnika nemške diplomatske misije v Washinptonu- PARIZ. 6. Jutri se začne v Parizu živahna diplomatska delavnost: trojni razgovori, zasedanje ZEZ, 16. zasedanje atlantskega sveta. Predpoldne pričakujejo prihod Fosterja Dullesa in Harolda MacMilla-na, ki bosta že popoldne začela- razgovore s svojim francoskim kolegom Antoniom Pinayem. Najprej se bosta ob 17. uri sestala na sedežu predsednika francoske vlade v palači Matignon, francoski in a-meriški zunanji minister skupno s predsednikom francoske vlade Faureom in francoskim ministrom za pridružene dežele La Forestom. Proučevali bodo položaj v Indokini. Uro kasneje se jim bo pridružil MacMillan, ker je tudi Velika Britanija, kot podpisnica ženevskih sporazumov, zainteresirana na indokitajskem vprašanju. V nedeljo pa bo najvažnejši sestanek treh zunanjih ministrov v zadnjih letih. Popoldne se bodo na Quai d'Or-sayu sestali Pinay, MacMillan in Dulles in govorili o vprašanju štiristranske konference z ZSSR- Ministri bodo proučili poročilo, ki so ga sestavljali izvedenci na svojih sejah v Londonu od 27. aprila do včeraj. Zasedanju ZEZ bodo prisostvovali delegati sedmih držav članic; Belgije, Francije, Zahodne Nemčije. Velike Britanije, Italije. Luksemburga in Holandske. Zunanji ministri sedmih dežel bodo jutri zvečer gostje na večerji v angleškem veleposlaništvu, kjer bo nato ustanovna seja ZEZ. Dnevni red zasedanja Zahodnoevropske zVeze je precej natrpan: imenovanje glavne- ga tajnika ZEZ in ravnatelja organa za nadzorstvo nad o-borožitvijo, organizacija skupščine ZEZ v Strassburgu, u-stanovitev stalnega odbora za oborožitev (o tem so izvedenci danes predpoldne končno sestavili poročilo, ki bo predloženo ministrom), statut ZEZ. Druga seja sveta ZEZ bo r torek 10. maja. Zasedanje atlantskega »veta bo 9.. 10. in 11- maja v palači Chaillot t Ponedeljska seja bo javna in na njej bodo Zahodno Nemčijo uradno sprejeli v članstvo NATO. Pozdravni govor bo imel grški zunanji minister, ki bo po turnusu predsedoval zasedanju. Za njim bodo govorili zunanji ministri ostalih 13 držav članic; zadnji bo na vrsti Adenauer. Delovno zasedanje atlantskega sveta se bo začelo v ponedeljek popoldne. Na tem zasedanju bodo sodelovali samo zunanji ministri in ne, kot doslej, tudi gospodarski in obrambni ministri, ker bodo obravnavali izključno politična vprašanja. Dnevni red sicer ni bil objavljen, sodijo pa, da bo namestnik glavnega tajnika namesto odsotnega generalnega sekretarja lorda lsmaya prečital poročilo o delavnosti NATO in da bodo nato govorili o konferenci štirih in o vprašanjih, ki naj bi jih na tej konferenci obravnavali. Sodijo, da bodo razpravljali tudi o odnosih med NATO in ZEZ. V sredo se bo ta živahna diplomatska delavnost končala in optimistične vesti z Dunaja dajejo misliti, da bodo Pinav, Foster Dulles in MacMillan odpotovali iz Pariza naravnost na Dunaj, da bi sklenili avstrijsko državno pogodbo in se morda tudi raz-govarjali z Molotovom o sklicanju štiristranske konference. Možno pa je tudi, da se bodo trije zunanji ministri še enkrat sestali v četrtek, po zaključku zasedanja atlantske- Začeli so se razgovori med Titom in Menderesom Predsednik turške vlade pri E. Kardelju in K. Popoviču Pomembni rezultati sodelovanja v okviru balkanske BEOGRAD, 6. — Danes predpoldne so se v Belem dvoru pričeli razgovori med piedsednikom republike maršalom Titom in predsednikom turške vlade Menderesom o zunanjepolitičnih vprašanjih ki zanimajo obe državi. Raz-govori so se nadaljevali tudi popoldne. Prisostvovali so jim s turške Strani podpredsednik vlade Zorlu, generalni tajnik zunanjega ministrstva Nuri Birgi in turški veleposlanik v Beogradu Kavur, z jugoslovanske strani pa pod-predsednik zveznega izvršnega sveta E- Kardelj, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. generalni tajnik predsednika republike dr. J Vilfan in državni podtajnik Srdjan priča. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta E. Kardelj je danes opoldne priredil kosilo v čast predsedniku turške vlade in zunanjemu ministru Menderesu. Kosila sta se^poleg članov spremstva turške-ea in grškega veleposlanika v Beogradu udeležili med drugim podpredsednik v/#.nniju. »c. u« »e zveznega izvršnega sveta Sve- več ko polovica afganistanske-i tozar Vukmanovic in doga uvoznega in izvoznega bla-1 ljub Colakovic, podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Simič in druge visoke osebnosti. Med kosilom sta si Edvard Kardelj in Menderes izmenjala zdravici. E. Kardelj je poudaril zadovoljive rezultate dosedanjega trojnega sodelovanja, prispevek balkanskega pakta k utrditvi miiru na Balkanu in popuščanju napetosti. Čeprav je sedanja položaj mirnejši kot ob podpisu balkanskega pakta, se pomen pakta ni zmanjšal. Pakt je okvir vsestranskega trojnega sodelovanja in skupno orožje za obrambo neodvisnosti in miru. Čeprav so jugoslovanski narodi trdno odločeni storiti vse za zavarovanje miru, vendar jih to ne demobilizira, da ne bi storili vse za krepitev svoje o-brambne moči, za krepitev in razvoj balkanske zveze, ki služi samo miru. Nocoj je državni tajnik Koča Popovič priredil na čast turškemu ministrskemu predsedniku in njegovem spremstvu večerjo. Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil, da s« jugoslovansko-turšici odno- zveze *i razvijajo v duhu prijateljstva m medsebojnega spoštovanja načel blejskega sporazuma. »Dosedanje sodelovanje v okviru balkanske zveze, je ugotovil Draškovič v zvezi z obiskom Menderesa, je v relativno kratkem času dalo zelo pomembne rezultate Ni dvoma, da je skupna želja in interes balkanskih narodov, da tako ostane tudi v prihodnje, ne glede na to, do kake stopnje obstaja podobnost v ocenjevanju posameznih vprašanj.* Draškovič je nadalje ugotovil, da ni dvoma, da bo obisk, predsednika Menderesa prispeval k nadaljevanju razvoja medsebojnih odnosov in da bodo razgovori na najvišji ravni zajeli vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi in balkanske zaveznike sploh. Na vprašanje Inozemskih dopisnikov, kakšen je bil rezultat obiska madžarske, češkoslovaške in romunske gospodarske delegacije na Reki in ali je bil dosežen sporazum o tranzitu blaga omenjenih držav skozi Reko, Je Draškovič odgovoril, da ne more reči ničesar konkretnega. Dodal je. da so bili ti prvi obiski bolj informativnega značaja. R, B. ga sveta, in da bo temu njihovemu sestanku prisostvoval tudi Adenauer Pariškim razgovorom bo prisostvoval tudi ameriški veleposlanik v ZžJSR Charles Bohlen, ki bo jutri odpotoval iz Moskve v Pariz. Bohlen je danes odklonil vsak komentar o funkciji, ki jo bo opravljal med razgovori v francoski prestolnici; dejal je samo, da ga je državni tajnik Foster Dulles poklical na posvetovanje. A L-iim letalom bo potoval iz Moskv« v Pariz tudi francoski veleposlanik Louis Joxe. V Washingtonu je danes tudi Francija položila ratifikacijske listine sporazuma, ki določa sprejem Zahodne Nemčije v NATO. Francija je s pologom čakala do zadnjega trenutka in govorili so že. da se Dulles ne bo odpeljal danes zvečer v Pariz, če Francija do večera ne bo izročila dokumenta. Položaj je zapletla okoliščina, da je moralo letalo, ki je med pošto prevažalo dokument, zaradi slabega vremena med potjo dve uri počakati na letališču Gan-der. Francoski opolnomočeni minister Juinac je ves zasopel prispel v urad državnega podtajnika Livingstona Mer-chanta in mu izročil listine, Merchant pa je takoj nato odhitel v Duliesovo pisarno. Nekaj minut kasneje je državno tajništvo javilo, da bo Dulles ob 23. uri (po evropskem času) odpotoval v Pariz. Dulles je pred odhodom na ivashingtonskem letališču izjavil; »Iskreno sem prepričan, da bodo sestanki, ki jih bom imel v Parizu, kjer bomo sprejeli v NATO suvereno Nemčijo, pomenili začetek novega poglavja v evropski zgodovini, poglavja, ki bo potr dilo ustvarjanje nove Evrope, združene, svobodne in varne. Morda se bodo v istem času, ko bomo zasedali v Parizu, na Dunaju pokazali sadovi naših desetletnih naporov za zagotovitev avstrijske svobode in neodvisno»ti. V tem primeru bom podaijšal trajanje svojega potovanja, da bi se na Dunaju sestal z ostali mi zunanjimi ministri in z njimi sklenil avstrijsko državno pogodbo.* Angleški zunanji minister Harold MacMillan pa je na volilnem govoru v mestu Bromley v Kentu, kjer nastopa kot kandidat za bližnje volitve, izjavil, da bodo v ne kaj dneh, »če bo šlo vse dobro*, ZDA. Francija in Velika Britanija povabile ZSSR na konferenco. Izrazil je upanje, da bo tako mogoče »odstraniti grožnjo atomsKih in vodikovih bomb*. Nadalje je izrazil upanje, da bo prišlo do razgovorov na najvišji ravni med šefi vlad s sodelovanjem zunanjih ministrov. MacMillan je tudi dejal, da bo morda iz Pariza odpotoval naravnost na Dunaj, če se bo sedanja konferenca veleposlanikov ugodno končala. BERLIN. 6. Sovjetski o-brambni minister maršal 2u-kov, namestnik ministrskega predsednika Pervuhin in drugi člani sovjetske delegacije, ki se bo udeležila proslave desete obletnice konca vojne, so prispeli danes z letalom v Vzhodni Berlin. Na letališču Schoenefeld sta jih sprejela ministrski predsednik vzhod-nonenvške republike Otto Grotewohl in ministrski podpredsednik Walter Ulbricht. Pervuhin je imel na letališču kratek nagovor, v katerem je izjavit, da «rusko ljudstvo in vsa miroljubna ljudstva z veliko simpatijo zasledujejo borbo domoljubnih sil Nemčije proti preporodu nemškega militarizma, proti pa- riškim sporazumom za združitev Nemčije na miroljubnih in demokratičnih osnovah.* V svojem govoru je Grottewohl izrazil prepričanje, da bi obisk sovjetske delegacije prispeval h krepitvi tesnih prijateljskih vezi med nemškim in ruskim ljudstvom. Člani sovjetske delegacije, v -kateri sta tudi tajnik pre-zidija Vrhovnega sovjeta Pe-gov in sovjetski veleposlanik v Berlinu Puškin, so takoj nt> ftrihodu obi-ka’ ^ o < , , • « vzhodnonemške republike VVil-helma Piecka. VValter Ulbricht pa je objavil danes v moskovski »Pravdi* članek, v katerem zatrjuje, da «ljudstvo demokratične nemške republike z velikim zadovoljstvom gleda na dejstvo, da bodo socialistične države, ki so sodelovale na moskovski konferenci, kmalu odgovorile na ratifikacijo pariških sporazumov s konkretnimi skupnimi ukrepi*. Ulbricht nadaljuje, da bo »nemška demokratična republika izpolnjevala vse obveznosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja*. Nato omenja Ulbricht nedavne avstrijsko-sovjetske razgovore in pravi: »Sporazum med avstrijsko in sovjetsko vlado je ogromnega pomena in daje izredno podporo borbi domoljubnih cil v Nemčiji.* v vesti, da se bodo francoski izvedenci, ki so prišli na Dunaj posebej za konferenco, že jutri vrnili v Pariz. Ni pa še znano, kako je bilo rešeno vprašanje umika o-kupacijskiih čet. Načrt državne pogodbe predvideva, da se bodo okupacijske čete u-maknile tri mesece po začetku veljavnosti pogodbe, se pravi po položitvi ratifikacijskih listin. Sovjetska delegacija pa bi želela vnesti v besedilo pogodbe določila, da se bodo okupacijske čete v vsakem primeru umaknile do 31. decembra letos. Avstrijski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bruno Kreisky. ki je govoril včeraj na zasedanju avstrijske zveze za združene narode, je izjavil; #Ce bo delo konference veleposlanikov nadaljevalo z istim ritmom, bo konferenca kmalu končana in brez odlašanja bi bilo mogoče 9klicati konferenco zunanjih ministrov*. Kreiskv je poudaril, da je namen konference štirih veleposlanikov ta, da pripravijo besedilo državne pogodbe na tak način, da bi bilo že pripravljeno za podpis in da bi se lahko zunanji ministri ukvarjali samo z nekaterimi vprašanji, ki so sicer v zvezi s pogodbo. Državni podtajnik je govoril tudi o avstrijski nevtralnosti in dejal: «Razumeti je treba, da je morala naša dežela prevzeti nekatere obveznosti, da bi dosegla svobodo in neodvisnost*. Dodal je, da so sovjetski ministri v Moskvi izrazili mnenje, da bi bilo avstrijsko vprašanje rešeno na tak način, da ne bi nobena velesila imela pri tem prednosti. Glede jamstev proti ponovni priključitvi k Nemčiji je Kreiskv dejal, da je vprašanje dvojno in da se nekateri elementi odvisni od Avstrije. V dunajskih diplomatskih krogih se govori, da pričakujejo štiri zunanje ministre na Dunaju 13. maja. V avstrijskih uradnih krogih pa zagotavljajo, da bo prihodnji teden prav gotovo prišlo do sestanka zunanjih ministrov na Dunaju. Spor zarodi AntarK pred mednarodnim sodiščem LONDON, 6. — B'creign Office. javlja, da je Velika Britanija 4. maja predložila mednarodnemu sodišču v Haagu : voj spor z Argentino in Ci-lort zaradi ozemelj na Antarktiki. Istega dne sta ar-gentirka in čilska vlada obvestili angleško vlado, da zavračata njen predlog, naj bi skupno predložili zadevo mednarodnemu sodišču. Foreign Office javlja tudi, da je Velika Britanija marca postavila dve novi oporišči na teh ozemljih, tako da ima sedaj na tem področju 8 oporišč. Argentina ima na Ant-aiktiki S oporišč Cile pa 4. Velika Britanija je protestirala v Buenos Airesu in Santiagu, ko sta ti dve državi postavili novi oporišči letošnjega januarja oziroma februarja. Londonska vlada je večkrat predlagala, naj bi spor skupno predložili mednarodnemu razsodišču, toda Argentina in Cile sta vedno poudarjala, da je ozemlje na A.ntaiktiki samo podaljšek njunega ozemlja, in sta odrekali pristojnost mednarodnemu sodišču. V pritožbi, ki jo je pr»dlo-žila mednarodnemu ‘sodišču, zahteva britanska vlada: 1. Priznanje, da Velika Britanija uživa pravico suverenosti r.ad ozemljem »ki spada k Falklandskim otokom*, in sicer Južni Sandwichevi otoki, Južna Georgijg, Južni Qrkney, drugi pa ne. Avstrijski par- v*«uv, lament bo izglasoval zakon | Južni Khetlahd, Granahiova ■ n ka*?rem se Avstr;ia ne bo 7pmlja in Coatsova zemlja. 2. pricFruževajir vojaškim za-j L ja vo, da so zahteve Argen-vezništ.vom in ne bo dopu-1 *lne ,'n do teb ozemelj ščala tujih oporišč na svojem ozemlju, temveč bo »vodila določeno nevtralno politiko*. Ko bo ta zakon odobren, bo sporočen vsem velesilam. «neznkonite in neveljavne*. 3. Da sla Argentina in Cile dolžna spoštovati britansko suverenost nad temi ozemlji in morata na zahtevo britanske Kreisky je dodal, da bo av- v'ade umakniti z njih svoje o-strijska nevtralnost nekje stbJe in njih opremo. Bao Daj v Parizu SAJGON, 6. — Položaj v Južnem Vietnamu je še zmeraj zapleten. Kakor že javljeno, so delegati južnih pokrajin včeraj zapustili dvorano, v kateri se je zbrala skupščina, ki jo je sklical Diem. Predstavnik teh delegatov je danes protestiral zaradi načina organiziranja skupščine in je pripomnil, da določeno število predstavnikov severa in centra ni bilo izvoljeno, pač pa so fukcionarji, ki jih je imenovala vlada. Delegati so danes poslali protestno brzojavko cesarju Bao Daju, v kateri izjavljajo, da so sklepi skupščine nezakoniti. Podpredsednik »revolucionarnega odbora* pa je danes izjavil: »Revolucionarni od- bor se je spremenil v stalni izvršilni odbor. Sedaj bomo začeli z akcijo*, Delegacija odbora je odšla k predsedniku Diemu, da ga obvesti o sprejetih sklepih. Diem pa je danes poslal cesarju Bao Daju besedilo treh resolucij, ki so bile izglasovane včeraj na kongresu revolucionarnega odbora in na skupščini občinskih in pokra-j.ntiuh svetov. Resolucije- zahtevajo sklicanje narodne skupščine v čim krajšem času. I(e vjjIuc iona r n i odocr pa zs-h*eva tudi takojšnji odstavitev cesarja. Resolucija južnih delegatov, ki so včeraj zapustili zborovanje, pa odklanja izredna pooblastila Diemu ter predlaga ustanovitev ljudske skupščine, ki naj izvoli začasno vlado in organizira volitve. Diem namerava poslati tudi vsem prijateljskim vladam noto z informacijami o zadnjih dogodkih. Iz Pariza medtem javljajo, je Bao Daj prišel danes v francosko prestolnico, kjer računa, da se bo sestal z Dul-lesom. Na vsak način bo Bao Daj ostal v Parizu, ko se bo Dulles razgovarjal s predstavniki francoske vlade in pozneje z britanskim zunanjem ministrom o položaju v Južnem Vietnamu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes izjavil, da ne ve, ali se namerava Dulles sestati z Bao Dajem med svojim bivanjem v Parizu Nekaj vp Na včerajšnji sodni razpravi proti Kriimančiču in Brajniku, o kateri poročamo na drugi strani našega lista, je odvetnik obrambe preč’tal nadvse važen dopis vladnega generalnega komisurja generalnemu prokuratorju glede izvajanja Spomenice o soglasju. V tem dopisu opozarja vladni generalni komisar, ki je v Trstu na podlagi dekreta predsednika republike Italije o a 27. oktobra 1954 nosilec najvisje oblasti, da «se mora Spomenica o so-plasju, čeprav manjka j or-m alni akt veljavnosti smatrati za popolnoma izvedljivo na Tržaškem ozemlju, tudi glede tistega dela, ki zadeva pobijanje zločinskih dejanj, katera so se izvršila pred datumom spomenice o soglasju*. Dopis nosi datum 24. marca 1955. V prvi vrsti moramo poudariti, da že samo besedilo spomenice o soglasju dovolj jasno pove, da je bila spomenica podpisana zato, da se njene in njenih prilog določbe izvajajo. Saj so sc določbe spomenice izvedle najprej s tem, da je Italija prevzela civilno oblast na Tržaškem ozemlju. Zato je dopis vladnega gen. komisarja pravzaprav odveč. Zelo ver. jetno je, da je do dopisa prišlo, ker besedilo sporne nice še vedno ni objavljeno v uradnem listu italijunske republike in v uradnem vestniku vladnega generalnega komisariata. Vzroki tega #p-i-nianjkauja formalnega akta veljavnosti*, nam niso znani; vsekakor pa je zadeva zelo čudna in celo — sumljiva. Ostane torej vprašanje: Zakaj ta formalni akt manjka? Po našem mnenju za to ni nobenega vzroka! Pričakujemo torej, da bo spomenica čimprej objavljena tudi v obeh uradnih listih. Drugo vprašanje: Zadaj državno pravdništvo kljub pismu s pozivom vladnega generalnega komisarja določb spomenice o soglasju ne izvaja, čeprav je pismo prejelo že pred šestimi tedni? Ce je držauno pravdništvo namreč do 24. marca t. I. še dvomilo o izvedljivosti določb spomenice, sedaj pač ne more in ne sme več dvomiti. Poleg tega mora upoštevati še letošnji odlok vladnega komisarja št. 100 (Uradni vestnik št. 9 od 21. marca 1955), ki določa, da «veljajo na Tržaškem ozemlju splošna pravna načela pravnega reda italijanske države, kateri je zaupana uprava tega ozemlja*. Med ta splošna pravna na* čela pa spada tudi načelo v ustavi italijanske države, ki v čl. 10 sprejema pravno načelo prednosti določb splošno priznanega mednarodnega prava nad italijanskim pravnim redom. Ni dvoma, da spadajo v okvir določb splošno priznanega mednarodnega prava tudi določbe spomenice o soglasju za rešitev tržaškega vprašanja, saj je te določbe sprejel na znanje celo Varnostni svet Organizacije združenih narodom Toko prihajamo do tretjega in najvažnejšega vprašanja: Zakaj državno pravdništvo kljub jasnim določbam spomenice in kljub še bolj jasnemu in izrecnemu pozivu vladnega generalnega komisarja, določb spomenice ie vedno ne izvaja? In to pruV liste določbe, ki jo komisarjev poziv še posebej omenja in ki očitno zadeva čl. 6 spomenice? Mar državno pravdništvo ne priznava predpisov predstavnika rimske vlade in s tern dekreta predsednika italijanske republike, s katerim je dal vladnemu gen. komisarju v Trstu vso vrhovno oblast na Tržaškem ozemlju? Pričakujemo torej, da bo vsaj po sedmih mesec ih po podpisu spomenice in po šestih tednih po pozivu »ladne-ga generalnega komisarja državno pravdništvo končno le začelo izvajat i čl. b spomenice. To pomeni, da bo končno ustavilo sodne postopke proti onim, proti katerim jih je doslej uvedlo ter obtožence zaprlo. Prekinitev sodnega postopka se mora torej izvršiti: proti skupim iz Milj-skih hribov zaradi zadeve Trcvisan, skupini Sosič - f lego. škedenjskim antifašistom, proti Križmančiču - Brajniku, za katere je obramba ravno včeraj zahtevala izvajanje člena 6, in končno proti našemu uredniku in tov. Fr. Stoki, ki sta 3. t. m. prav-tako zahtevala alpikacijo člena 6 glede treh inkriminiranih člankov objavljenih v našem dnevniku v septembru in oktobru leta 1953. Končno iz komisarjevega dopisa in poziva od 24. marca t, l. sledi, da je sedanje ravnanje državnega pravdništvo samovoljno t n dejansko tudi protizakonito. Slednjič nastaja še vprašanje: Aakaj vladni gen. komisar tako važnega dopisa in poziva, kakršni je navedeni, ni objavil v svojem Uradnem vestniku vsaj med esplošnimi objavami*, kjer so objavljene mnogo manj pomembne zadeve komisarju podrejenih uradnileoa?, — a — Razna obvestila SPOMUINKI l>XEVI Na današnji dan je bil leta 1863 rojen Wladyslaw S. ltey- mont. veliki poljski pisatelj. Umrl je 5. XII. 1925. ]VA RAZPRAVI PROTI KB1ŽMAHČICU IX BRAJNIKU V ZADEVI BONGIORMO Obramba zahteva izvajanje memoranduma na podlagi okrožnice generalnega komisarja PALAMARA: ,.Spomenica o soglasju je kljub pomanjkanju formalnega akta o veljavnosti, v celoti izvedljiva na Tržaškem ozemlju" - ODV. CARAVELLI: »Memorandum predstavlja našo voljo in bi bilo nizkotno tako za nas kot za Italijo odtegniti se njegovim določbam r - Obramba zahteva oprostitev Križmančiča, ker je nedolžen PO PODPISU SPORAZUMA V SPORU CRDA PROTEST DELAVSKE ZVEZE proti zasliševanju delavcev VERDI Torek: ob 21. uri četrti koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dir renta Ser-giuja Celibidaoha. Na programu: VVeber «Oarostrelec», uvertura; Slbelius «Sa?a», simfonična pesnitev op. 9 (novo v Trstu); Brahms IV. simfonija up 98. Kaj par. odpuščenimi delavci? - Nadaljevanje stavke IN A M, ki prizadeva zavarovancem občutno škodo raj sindikat kovinarjev Delavske zveze protestiral v pismih, ki jih je poslal ravnateljstvu CRDA, uradu za delo in Zvezi industrijcev. V pismih u-gotavljajo, kako so ravnateljstva obeh ladjedelnic in Tovarne strojev po navodilih glavnega ravnateljstva CRDA zasliševali delavce in zahtevali, naj pojasnijo, zakaj niso 2. in 3. maja opravljali nadur. Nadalje ugotavljajo, da je glevnemu ravnateljstvu dobro znano, da so sindikalne organizacije odredile, da se za časa stavkovnega gibanja ukine nadurno delo. Zato je izpraševanje posameznih delavcev nezakonito in zastraševalno dejanje.. Sindikat zaradi tega ostro protestira proti temu kršenju sindikalnih pravic delavcev ter poziva ravnateljstvo, naj se odslej dostojno vede v vseh odnosih z delavstvom ter naj spoštuje vse delavske pravice in ustavne določbe. Protest Delavske zveze je popolnoma upravičen. Toda še bolj upravičen in nujen bi bil odločen protest proti ravnateljstvu zaradi odpustov delavcev. Sindikalne organizacije bi morale zahtevati, naj ravnateljstvo odpuste prekliče. kajti odpuščenih delavci niso nikogar hujskali, marveč le odločno nastopili v obrambo svojih pravic. Ugotoviti je namreč treba, da sindikalne organizacije niso pokazale v tem vprašanju nobene odločnosti in niso dovolj zaščitile odpuščenih delavcev. To vsekakor ne more biti v prid borbenosti delavcev. ki bi se lahko drugič bali tveganja v bojazni, da bi jih sindikalne organizacije pustile na cedilu. Za časa zadnjega stavkovnega gibanja v CRDA so sindikati pozvali delavce, naj sploh ne opravljajo nadurnega dela. V soboto zjutraj je Delavska zbornica podpisala sporazum, medtem ko je Delavska zveza izjavila, da bo pristala na sporazum šele potem, ko se bodo delavci o njem izrekli. Zaradi tega je razumljivo, da je za delavce, ki so včlanjeni v Delavski zvezi, še vedno veljalo navodilo, naj se vzdržujejo nadurnega dela, dokler njihov sindikat ne podpiše sporazuma. Ravnateljstvo CRDA pa ni upoštevalo tega dejstva in je poklicalo posamezne delavce, ki niso v ponedeljek in torek opravljali nadur, na nekakšno zasliševanje, ki je bilo zastraševalnega značaja. Proti temu ravnanju je vče- gostuje v okrilju Prosvetnega društva »(Slovenec* DANES 7. t. m. ob 20.30 Pred tržaškim porotnim sodiščem je bila včeraj med razpravo proti Krizmančiču in Brajniku izrečena jasna in potrebna beseda o londonskem sporazumu. Izrekel jo je Križ-mančičev zagovornik odv. Ca-ravelli. To dejstvo je tako velikega pomena, da moramo ta del odvetnikovega obrambnega govora povzeti skoraj dobesedno. «V prvih dnehn, je izjavil odv. Caravelli. nsem v nekem časopisu zasledil pripombo o aplikaciji londonskega sporazuma. Poudariti moram, da ta memorandum nosi tudi podpis Italije. Nikomur ni dopuščeno, da bi se izognil tej volji, ki jo je izrazila naša dr- rom. Zakaj potemtakem niso združili, kakor je zahtevala obramba, obeh procesov? Ne, hoteli so dva in dva sta bila. Toda pomniti moramo, da je bil Krizmančič obsojen za nepremišljen umor, ker razsodba omenja, da ga ni hotel ubiti. Mar ni to nedoslednost?* «Bili smo priče, — je nadaljeval odvetnik, — kopičenju raznih govoric. Toda zakon prepoveduje govoriti o brezimnih glasovih. Dosejeva žena nam je n. pr. povedala, da je slišala praviti o Križmančiču, da je strašen. Zakaj ne pove, kje je to slišala in od koga?* «Znano je, —- je nadaljeval odvetnik, — da je človek obsojen le za to, za kar ga obtožujejo. In kaj ga obtožujejo? Da je po skupnem premišljevanju z Brajnikom hujskal nekega neidentificiranega človeka k uboju, kar naj bi bil storil po njunem naročilu in z njunim sodelovanjem s 4 streli iz samokresa.* «In kaj se je včeraj zgodilo? Samo v čast vam je,» se je odvetnik obrnil k tožilcu, « da ste zatrepetali pred besedama edosmrtna ječa*. To se je dogodilo že drugič. In vendar za hujskače ni druge kazni kot dosmrtna ječa. Kdaj boste koga obsodili na to kazen, če ne sedaj?* je dodal odv. Caravelli. »(Neobstoječi dokazi so se naenkrat spremenili v olajševalno okolnost. Kako more o-ni, ki je uboj ukazal, minimalno sodelovati, kadar se skuša prikazati, da je bilo vse premišljeno in dogovorjeno? To je navaden izgovor, ker resnice ni mogoče uničiti* «Ker nimate konkretnih dokazov, gospod tožilec, ste zatrepetali in niste predlagali dosmrtne ječe, pač pa 21 let zapora s pomilostitvami, ki so bile in ki bodo še prišle. Ne!» «Ni mogoče reči, gospod tožilec, da je to ali ono verjetno ali možno, kajti tu grozi gotovost obsodbe!* sem se boril za Trst na kra-ških planotah, vam lahko brez skrbi trdim, da je Križman-čič moj brat in smili se mi njegova tragedija. Osvobodite se, porotniki, najprej predsodkov, ki so v vas. in izrecite besedo pravice in resnice, izrecite besedo, ki naj zveni kot mir.* Razprava se bo nadaljevala v sredo dopoldne, ko bo spregovoril zagovornik odv. An-noscia, nakar bo odgovoril, kakor je že včeraj najavil, tožilec. Izvedeli smo. da bo govoril tudi o Memorandumu. Preds. Rossi. tož. De Franco, zapisn. Tessier, obramba odv. Caravelli, Annoscia in Presti. v BOLJUNCU Na sporedu so narodni plesi, Nušičeva enodejanka ((Analfabet* in nastop zbora «F. Prešeren* iz Boljunca. Sodeluje godba na pihala iz Boršta. Vljudno vabimo k številni udeležbi. DIJAKI SLOV. KLAS. LICEJA IZ TRSTA uprizorijo veseloigro 3 dejanjih Nagradni natečaj Primorskega dnevnika Citatelje in naročnike, zlasti pa one številne, ki so nas že spraševali za podrobnosti, obveščamo, da bomo v jutrišnji, nedeljski številki objavili vse podrobnosti o napovedanem nagradnem natečaju in tudi o seznamu bogatih nagrad. Danes dodajamo še to, da se bo natečaja lahko udeležil vsak čitatelj ali naročnik, ki bo poslal pravilno rešitev zelo lahke uganke. Torej pozor na jutrišnjo številko «Primorskega dnevnika»! NAVODILA GENERALNEGA KOMISARJA ZA TAKOJŠNJO PRIPRAVO PRORAČUNA v gledališču v KRIŽU danes 7. maja ob 20.30; na KONTOVELU v nedeljo 8. maja ob 16.30; v kino dvorani v NABREŽINI v četrtek 12. maja ob 20.30. Režiser: prof. Peterlin. Tržaški conski proračun avtonomen še za 1 leto! Ohranitev samostojnega proračuna je za tržaško gospodarstvo izredne važnosti, toda pri njegovi izdelavi bi morali sodelovati izvoljeni predstavniki ljudstva Včerajšnji «11 Piccolo* objavlja očitno uradno vest, da bo za\letos še nadalje v veljavi tržaški conski proračun, ki bo izpremenjen samo . v toliko, da bo veljal za leto dni in to od letošnjega julija do junija prihodnjega leta. Ministrstvo za proračun je nameravalo rešiti to ' vprašanje na drugačen način že lani, takoj ko šo prišle v Trst italijanske čete in je odgovorni minister hotel vključiti razne tržaške postavke v proračune raznih ministrstev. Do tega takrat ni prišlo zaradi ostrega nasprotovanja tržaških gospodarskih krogov kot tudi zaradi nasprotnega , stališča vladnega generalnega komisarja. Ohranitev samostojnega tržaškega proračuna je namreč za tržaško gospodarstvo izredno pomembna, saj proračun omogoča znatno ugodnejše izkoriščanje STedstev, obsežnejša javna dela itd. Poleg tega pa bi vključitev tržaških proračunskih postavk v proračune raznih ministrstev prav gotovo pomenila odpuste v tržaških uradih, premestitve v Italijo in druga slična krčenja. Sedanji način sestavljanja proračuna pa je neprimeren, saj je proračun v resnici tajen in izve prebivalstvo za njega samo s pomočjo nepopolnih podatkov, katere so do sedaj objavili predstavniki ZVU in kasneje komisariata na tiskovnih konferencah. To pa ni edina napaka in je mnogo bolj obsojanja vredno dejstvo, da se proračun sestavlja od zgoraj, ne da bi pri tem na kakršen koli način sodelovali izvoljeni predstavniki tržaškega prebivalstva, poslovni krogi, gospodarska združenja in predstavniki sindikatov. Zahteva po ustanovitvi posebnega posvetovalnega organa, ki bi sodeloval pri sestavi proračuna, je zaradi tega tudi ena izmed glavnih zahtev programatske resolucije koordinacijskega odbora 13.000 podjetij. To resolucijo so predstavniki omenjenih podjetij izglasoyali na zasedanju pred zadnjo protestno zaporo malih obratov. Po drugi strani pa velja tudi napovedano podaljšanje samostojnega conskega proračuna samo za eno leto in se bo v sredini 1956. leta pričelo razpravljati o tem vprašanju znova v mnogo neugodnejšem položaju za Trst. Vprašanje tržaškega prora- čuna bi bilo treba zaradi tega dokončno rešiti že sedaj, tako da bi Trst ostal finančno samostojen in bi pri proračunu sodelovali predstavniki prebivalstva. Dokončna rešitev bi seveda morala upoštevati tudi ustanovitev avtonomne dežele, v katero se vključuje tudi vprašanje proračuna. ki bo JUTRI 8. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. Na sporedu, ki ga izvajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma, je revija pesmi in plesov «Na Gorenjskem je fletno...*, petje mladinskega pevskega zbora. šaljiv prizor «Učeni bolnik* in narodni plesi, folklorne skupine ter petje dekliškega kvarteta. Vabljeni. Stavka uslužbencev INAM se je nadaljevala tudi včeraj. Danes ob 11. uri ser bodo uslužbenci zbrali na skupščini v Ul. Pieta 7 ter bodo razpravljali o novem položaju in o bodoči akciji. Delavska zveza je poslala v zvezi s stavko poldržavnih uslužbencev, zlasti pa v zvezi s stavko pri INAM, dr. Pa-lamari pismo, v katerem ga opozarja na kvarne posledice te stavke. V pismu pravijo, da se obeta nadaljevanje stavke pri INAM, kar povzroča veliko škodo zavarovancem bodisi glede zdravniških uslug in nege kakor glede ekonomskih dajatev, za katere skrbi po zakonskih predpisih INAM. Delavska zveza popolnoma odobrava mezdne zahteve poldržavnih uslužbencev in obsoja ravnanje pristojnih ministrstev, ki te zahteve odklanjajo, kar je povzročilo stavko. Zato prosi dr. Palamaro, naj posreduje pri vladi in toimači voljo delovnega ljudstva, ki zahteva. naj se uslužbencem takoj priznajo mezdna izboljšanja, da začne takoj delovati zdravstvena služba INAM. Odkritje spomenika padlim borcem JA v Trstu Kot se je izvedelo, bo jutri 8. t. m. ob 10. uri dopoldne na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani odkritje spomenika v narodnoosvobodilni borbi padlim jugoslovanskim vojakom, ki so tam pokopani. žava. In člen 6 memoranduma pravi sledeče; ((Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta podvzeii nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja, ki pride pod njihovo civilno upravo na temelju tega memoranduma o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju.* In z noto z dne 24. marca letos je generalni vladni komisar dr. Palamara obvestil glavnega državnega tožilca o naslednjem; «Ker Je primerno, da je Vaša ekscelenca primerno obveščena, Vam sporočam, da je spomenica o soglasju, kljub pomanjkanju formalnega akta o veljavnosti, v celoti izvedljiva na Tržaškem ozemlju, tudi kar se tiče pregona kaznivih dejanj (fatti delittuosi) izvršenih pred dnevom sporazuma o soglasju.* «Tudi Bongiornov umor spada v dobo, ko so bile pri nas politične borbe. Če bi bilo res, kakor trdi tožilec, da je pri Domju delovala organizacija, ki se je borila za priključitev tega ozemlja neki državi, potem ne moremo dati tej dejavnosti druge definicije kot tiste, ki je vsebovana v členu 6 memoranduma.* «In če ne boste*, je nadaljeval odvetnik, ((oprostili Križmančiča zaradi njegove nedolžnosti, tedaj se ne boste mogli izogniti drugi alternativi, ki je memorandum. MEMORANDUM PREDSTAVLJA NASO VOLJO IN BI BILO NIZKOTNO TAKO ZA NAS KOT ZA ITALIJO ODTEGNITI SE NJEGOVIM DOLOČBAM.* ((Poklonili smo se pred pokojnim Bongiornom, venidar je tu tudi druga človeška podoba, in to je Krizmančič s svojo družino. Ta mož je napravil svojo dolžnost do Italije, ko se je boril v Afriki. In medtem ko sta zakonca Do-se hodila iz gostilne v gostilno, si je Krizmančičeva družina z lastnimi rokami zidala hiso, je Krizmančičeva žena zgodaj vstajala in hodila v mlekarno na delo. In v zad- njih letih se je vse razsulo, sadovi trdega dela so se razblinili. V trenutku ko bo tre- ba Križmančiča soditi — se je odvetnik obrnil k porotnikom — si predstavljajte, da ste vi Križmančič in sodite ga, kot da bi bili vi na njegovem mestu.* Tako je odvetnik zaključil svoj prepričevalni govor, katerega je začel kmalu po 10. uri zjutraj s protestom zaradi preiskave. »Užaljeni smo kot državljani in ponižani kot ljudje zaradi tehc in bliskov, ki se dvigajo iz teh procesnih papirjev. Sploh je bil ves proces nasičen z vprašanji. Zakaj je bil Bongiorno ubit in predvsem, zakaj so obtožili Križmančiča? Predvsem zato, ker si je hotel policijski narednik Marcolina pridobiti maršalsko palico. Policijski funkcionar mora narediti svojo dolžnost, vendar je šel Marcolina predaleč. Zasliševali so Hazmana, Doseja, Leiterja in policija si je nadela nalogo, ki bi jo lahko izvršil samo sodnik. In po preiskavi so Križmančiča oprostili, ker m izvršil dejanja. Končano pa ni bilo: policija je namreč preiskovala dalje. Križmančičev oce je izginil z doma in njegov sin je izginotje ne-le prijavil policiji, temveč je tudi objavil oglas V časopisu. Toda rekli so: «Ti si ubil očeta iz strahu, da ne bi kaj izdal o Bon-giornu in to je dokaz, da si ubil tudi Bongiorna*. Kot vzrok očetomora so torej navedli neko temno grožnjo v *vezi * Bongiornovim umo- P1SMI SNG VLADNEMU KOMISARJU DR. PALAMARI Za neoviran kulturni razvoj in podporo Slov. narodnemu gledališču SNG zahteva čimprejšnjo zgraditev Kulturnega doma v Trstu - Proti odvzemu Prosvetnega doma na Opčinah DRUŠTVO SLOV. SREDNJEŠOLCEV priredi danes v. soboto, ob 20.30 v Ul. Roma št. 15, II., predavanje o modernem letalstvu Predavanje bodo spremljali dokumentarni filmi. Predava Albert Pene. Delegacija trž. partizanov na zborovanju koroških v Celovcu Danes se v glavni dvorani Delavske zbornice v Celovcu vrši zborovanje članov Zveze koroških partizanov, ki sovpada z desetletnico zmage nad nacifaiizmom. Na povabilo Zveze koroških partizanov je na zborovanju prisotna tudi delegacija Zveze partizanov Tržaškega o-zemlja, ki jo sestavljata tov. Antonio Gregori in Miroslav Pahor Prosvetno društvo ((Slovenec* iz Boršta priredi JUTRI 8. t. m. od 10. do 18. ure KNJIŽNO RAZSTAVO. je nadalje izjavil, da je bolnik prežive! včeraj najboljši dan v času bolezni. Počuti se bolje in je zjutraj že zahteval časopise. Glede njegovega odhoda iz Trsta pa je prof. Spallone izključil možnost, da bi se to zgodilo še v tem tednu. Na vprašanje nekega novinarja, če so med boleznijo obstajali kakšni nevarni trenutki, je prof. Spallone odgovoril, da je sončarica lahko nevarna. Toda kakšnih posebnih znakov, ki bi bili s kliničnega vidika nevarni, ni bilo. Zborovanje nosilcev zlatih kolajn V Trst bo prispelo danes okoli 12Q odlikovancev z zlato medaljo, ki se bodo udeležili nedeljske ceremonije v gledališču Verdi. Slovesnosti se bodo poleg tržaškega župana udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, v imenu ministra za obrambo pa gen. De Renzi. Vsi delavci SELAD v Miljah so izglasovali enotno resolucijo, v kateri protestirajo proti odpustom 20 delavcev SELAD v Nabrežini in ugotavljajo, da priča tudi ta ukrep, da nameravajo pristojne oblasti ukiniti SELAD. 10., 11. in 12. t. m. bodo na raznih deloviščih SELAD volitve notranjih odborov. POTVORJEN PRIKAZ DAVČNE OBREMENITVE TRŽAČANOV M Trstu se plačuje več davkov kot v drugih italijanskih mestih Z netočnimi vodatki je občinski funkcionar skušal dokazati, da uživajo Tržačani privilegij pri plačevanju posrednih davkov Ul. sv. Fran- f čiška 20/111. h tel. 37-338 'Jš sprejema ln- V g serate, male oglase, osmrtnice od 8. do 12.30 in 18. ure. letu v Trstu plačali 5.442.39 di pomisliti, da imajo ta me-lir na osebo, v Milanu 9.251.07, sta veliko zaledje s stotisoči v Turinu 6.605.—. v Gorici pa prebivalcev, ki nabavljajo 7.924.46, lir na osebo. Toda ta blago v mestu. Trošarina, ki zveiti občinski funkcionar je jo ti prebivalci plačujejo, pri-napisal tudi, da so bili davki de pri statističnem ugotav-1. 1954 enaki davkom 1. 1953, ljanju, koliko trošarine je češ cia ni bilo lam uvedenih plačal v letu posamezen pre-nobenih novih trošarin ali pa bivalec, zaračunana v breme povišanj trošarine na že ob- mestnega prebivalstva, davčene predmete. To je si- Zato lahko mirne duše tr- cer res, toda pozabil je pove- dimo, da Tržačani plačujejo dati, da je tržaška občina v danes več posrednih davkov drugi polovici 1953 na novo kot katerokoli tudi bolj bo-obrrmenila vrsto prodajndt gato mesto v Italiji. Za kg predmetov s trošarino. Tako mila se v Trstu plača 75 lir je občinska uprava 18. julija trošarine, v Milanu samo 33 isega leta sklenila uvesti tro- lir, na alkoholno parfumerijo Šarino na prodajo čaja, suro- se v Trstu plača 437,50 za gatov, drog, suhega in južne- kg, v Milanu pa 275, za neal-ga sadja, gramofonskih plošč, koholno parfumerijo se plača iger in igrač, športnih pred- v Trstu 218,75 lir za kg, v metov, kuhinjskih potrebščin, Milanu pa samo 71,25, itd. plaščev in zračnic iz gume, Kot vidimo torej, plačuje- preprog, izdelkov iz kože in jo Tržačani letno več troša-likerjev. Jasno je, da je bila rine kot prebivalci velikih uvedba nove trošarine občute- italijanskih industrijskih in trna šele 1. 1954. zaradi česar je govskih mest, ki nimajo to-tudi občinska uprava zabele- liko berzposelnih in ne pre-žila okrog 400 milijonov več življejo takšne kronične go-letnega dohodka za trošarine, spodarske krize. Ce pomisli-Ce vzamemo v poštev samo mo, da je v Trstu trajno o-to povišanje trošarine pride- krog 20.000 brezposelnih, ki mo do zaključka, da so Tr- gotovo ne morejo potrošiti žačapi 1954 plačali najmanj mesečno toliko denarja koli-6.900 lir trošarine na oseb g kor ga lahko potrošijo ljudje, in ne 5.442, kot je hotel to ki so zaposleni, potem nam dokazati občinski funkcionar, postane še bolj jasno, da no-Dr. Calligaris, ki je napisal sijo največje davčno breme omenjeni članek v «Piccolo delavci in mali uradniki, ki Bera*, je tudi pozabil pove- jim je vsaka lira, ki jo zaslu-dati, da gre skoraj vsa pla- iijo in nato potrošijo, obre-čana trošarina v Trstu v bre- menjena s trošarino. Poleg me mestnega prebivalstva, trošarine pa so še drugi dav-ker Trst nima svojega zaled- ki; družinski, davek na do-ja od koder bi prihajali v me- hodke, IGE in drugi, ki jih sto nakupovalci, ki z naba- še posebno plačujejo mali in vo najrazličnejšega blaga po- srednji podjetniki. Ti pa svo-sredno plačujejo tudi troša- je davčne izdatke obračuna-rino. Ko govorimo o plačani vajo pri cenah prodajnih pred-trošarini na osebo v Milanu, metov in uslug, kar gre po-Turinu, Genovi in drugih ita- novno v breme širokih po-lijanakih mestih, moramo tu- trošnvkov. Razni javni funkcionarji, med temi predvsem bivši ravnatelj za finance in gospodarstvo pri bivši ZVU dr. Sar-tori in župan Bartoli, so večkrat izjavili, da uživa naše mesto v pogledu davkov in J« posebno v pogledu posrednih davkov (trošarine) nekatere prednosti pred velikimi italijanskimi mesti. Iste trditve smo slišali večkrat tudi v tržaškem občinskem svetu ob priliki letnih pproraču-nov, ko so govorniki strank, ki imajo občinsko upravo v rokah, hoteli zanikati trditve opozicije, da je tržaško prebivalstvo preveč obremenjeno s posrednimi davki. Trdili so, da to ni res, češ da se v drugih italijanskih mestih plača na osebo povprečno več davkov kot v Trstu. Te izjave so nekateri listi sproti o-bešali na veliki zvon. hoteč prepričati Tržačane, da naj bodo le zadovoljni, ker so drugje v Italiji ljudje, ki plačujejo več davkov kot pri nas. Vse te izjave in vse to pisanje «Piccola» in uMessag-gera Veneta* bi moralo služiti za dokaz, da je Trst kljub vsemu favoriziran, da se ljudje nimajo kaj pritoževati, da je glavna skrb oblasti pomagati tržaškemu gospodarstvu, predvsem pri odmerjanju davkov itd. itd. Da bi te svoje trditve podkrepili s številkami, so naročili dr. Calligarisu, funkcionarju občinskega davčnega u-rada, da je napisal članek v «Piccolo Sera*, v katerem je navedel nekaj številk, ki naj bi dokazale, da je res to, kar govorijo in pišejo. Mož je vzel za primer višino trošarine, ki so jo plačali Tržačani na o-sebo 1953. leta. Prišel je do zaključka, da so v omenjenem ADRIA K T H S1’ Ul. Cicerone »*; tel. 2924 NENAVADNA NEZGODA V LADJEDELNICI .GIUIIANO" Potapljač v smrtni nevarnosti zaradi zadušitve na dnu morja Ko so ga tovariši potegnili v čoln, nesrečnež m mogel več govorili ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. maia 1935 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: mizar Gior. gio Ruzzier in gospodinja Sar-trna Dolce, mizar Federico Ger-mettl tn gospodinja Venerandz Ritosaa, električar Richard Eary in šivilja Maria Grazia Tegacci. UMRLI SO: 34-letna Maria Mi-sich, 72-!et.ni Teodoro Coselii, 26-letna Hinka Vmčič por Preka, 52-letna Paola Pahor vd. Gretam, 88-!rtna E lena Maurič vd. Vivič, 35-letna Angela Černač por Calabro. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20 6, najnižja 13.2. ob 17. uri 20.4 zračni tlak 1009.3 v upadanju, veter 5 km severozahodnik, vlaga 60 odst., nebo 7 desetin oblačno, mor.ie mirno, temperatura morja 16.5. Okoli 15. ure so nujno spre- zdravniki prizadevajo, da bi jeli na IV. zdravniškem od- mu rešili življenje. Ni znano, delku 45-letnega potapljača kaj se je Regentu zgodilo, Marija Regenta s Kontovela vendar so delavci mnenja, da št. 188, kateremu so ugotovili mu je postalo nepričakovano hude znake zadušitve. Regent slabo. n' mogel govoriti Njegov de- Zdravniki so si pridržali lovni tovariš, ki ga je spremil prognozo, čeprav upajo, da v bolnišnico, je obrazložil, da ga bodo rešili. se je Regent v ladjedelnici ■ 1 ----- ((Giuliano* spustil v potaplja- Zjutraj so pridržali na orto- ški opremi na dno morja in pedskem oddelku 33-letnega da je iznenada potegnil vrvi- zidarja Antonija Dazzaro iz co za alarm. Delovni tovariši Proseške ulice na Opčinah, v potapljaškem čolnu so ga Med delom mu je namreč takoj potegnili na površje, padla na nogo težka železna vendar mu niso mogli poma- cev, ki mu je povzročila ver-gati. zaradi česar so ga takoj jetne kostne poškodbe. Okre-odpeljali v bolnišnico, kjer si val bo v 10 ali 15 dneh. DOLINSKI FANTJE priredijo JUTRI 8. in in ponedeljek 9 maja tradicionalen PLES POD MLAJEM. Začetek ob 19. uri. mWm mMlm Hm mmm SANTO SAVRON Trstu 29. 12. 1923 *• 1945 pogrešan H| m kih gen mi esc nšinu SPOMNIMO se naših padlih CVETKO MAHNE (m2,! let* 1921 v Trstu 4. 1945 pri sembiljah VIKTOR MAHNE rojen leta 1919 v Trstu padel 27. 3, 1945 pri Brjah FRANc °RAS1C 0Jen V Buzetu 9. 3. 1904 Padel 2. 10. 1943 DALMATICO VIŽINTIN rojen v Trstu 23. 9. 1923 padel neznano kje tn*fAR,JAN VIŽINTIN v Trstu 22. *. 1915 Ma«l neznano kje VLADIMIR GORTAN obsojen na smrt in ustreljen 17. 10. 1929 rojANDREj SPACAL °d 23 ALBINA BRANA por. HAAS rojena V Trstu 1. 3. 1913 padla v Trstu 1945 CERNJAVA Šefici 7. 7. 191* • 1943 v Rihemberku rojen v Kopru 1. 6. 1926 Dadel 23. 9. 1943 SIROTIC **‘u,19. * 1904 0,1 leta 1944 DANILO PREGARC rojen v Ricmanjih padel pri Ricmanjih Z OBJAVO V URADNEM LISTU SO 26. MARCA t.l. STOPILI V VELJAVO Ukrepi v korist političnih preganjancev Zakon predvideva dosmrtno zashižnoslno podporo vsem tistim antilašističnim nli rasnim političnim preganjancem, hi so zaradi dejavnosti utrpeti vsaj 30’ odstotno izgubo delovne sposobnosti (v primeru njihove smrti, kot posledice te dejavnosti, pa enako podporo njihovim družinskim članom), če njihovi letni dohodki ne presegajo 240.000 tir PREVELIKA LIBERALIZACIJA JE TURŠKEMU GOSPODARSTVU ŠKODOVALA Turčijana gospodarskem razpotju H, Razem " * lL°r& 6. ,923 v Kočevju VIDA PREGARC rojena v Trstu 20. 6. 1920 ustrel. 31. 3. 1942 v Ljubljani Uradni list štev. 70 je 27-marca 1955 objavil Zakon od 10. marca 1955 št. 96 — Ukrepi v kurist antifašističnih ali rasnih političnih preganjancev in njihovih preživelih družinskih članov.. Poslanska zoomica in senat republike sta odobrila; predseanik republike proglaša sledeči zakon; 1. člen Italijanskim državljanom, ki so bili po 28. oktobru 1922 preganjani zaradi svoje politične dejavnosti proti lašistični diktaturi in so zaradi tega u-trpeli vsaj 30-odstotno izgubo delovne sposobnosti, se v breme državnega proračuna prizna doživljenjska zasluznostna podpora v enakem merilu, kot je predvidena v tabeli D, priloženi zakonu od ltt. avgusta 1950, štev. 648, vključno dodatna nakazila, za skupino činov: nižji oficirji. Ta podpora se prizna, če bi neposredni in direktni vzrok izgube delovne sposobnosti bil: a) zaporna kazen za politično kaznivo dejanje, ki je sledila obtožbi in obsodbi od strani Posebnega sodisca za zaščito države ali od strani rednih sodišč za razdobje pred 6. decembrom 1926, če le ne gre za obsodbe, ki so bile izrečene za kazniva dejanja proti mednarodni osebnosti države in ki niso bile pravno uničene z revizijskimi prav-doreki v smislu 13. člena na-mestniškega zakonskega dekreta od 5. uktobra 1944, stev. 31b; b) policijska konfinacija ali prisilno delo, izključno v zvezi s politično dejavnostjo, o kateri je govora v prvem odstavku; c) nasilstva ali mučenje od strani oseb, odvisnih od države ali pripadajočih fašističnim vojaškim ali polvojaškim formacijam ali od strani emi-sarjev fašistične stranke. Enaka podpora se v enakih primerih prizna italijanskim državljanom, ki so po 7. juliju 1S38 utrpeli pregajanja iz rasnih razlogov. 2. člen Letna podpora v breme državnega proračuna se prizna tudi družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi političnega ali rasnega preganjanja v okoliščinah, kot so predvidene v 1. členu. Ta podpora se prizna v enaki meri kot ona, ki je predvidena • v tabelah H, L, N, F, priloženih zakonu od 10. avgusta 1350, stev. 648, vključno dodatna nakazila, za skupino činov: nižji oticirji. V primeru smrti v zaporu ali v konfinaciji se domneva — izvzemši nasprotni dokaz — da Je smrt v zvezi s političnim preganjanjem. Sirote antifašističnih ali raslih političnih preganjancev, ki so umrli v zaporu ali v konfinaciji, na sedežih policije ali zaradi nasilja, kot pod crko c) 1. člena tega zakona, so v enakem položaju, kot sirote padlih v vojni. 3 člen določa, aa se ta podpora prizna le onim osebam ki so gmotno potrebne pomoči, kakor to določa 73 clen zakona od 10 avgusta 1950, štev. 648. (Po tem členu se namreč smatra da ima nezadostne dohodke za preživljanje kdor ima manj kot 240.000 Ur letnih dohodkov.) 4 člen določa, da se političnim preganjancem, ki so hkrati državni nameščenci prizna, ob upokojitvi, in’ če nimajo pravice na boljšo pokojnino, po obstoječih zakonih predvidena minimalna pokojnina. Tuai vdovam in sirotam v primeru smrti državnih nameščencev, ki se nahajajo v gornjem položaju, se prizna minimalna pokojnina po zakonih o posrednih pokojninah Iste določbe se uporab1* aj o tudi za nameščence tistih javnopravnih ustanov za katere je predv.den drugačen način upokojitve, kakor izhaja iz vpisa v državnem zavodu za socialno skrbstvo. Javni uradniki morejo, na lastno prošnjo, ostati v službi do svojega <0 leta starosti. Javnim u-radmkom političnim preganjancem bodo steli v službeno dobo največ j let, ce so zaradi političnih ali rasnih razlogov morali prekiniti službeno razmerje. g 5. členom se država obvezuje doplačati vse zaostanke socialnega zavoro-vanja. ki jih poluičm preganjanci dolgujejo za dobo. ki so jo prebili v zaporu ali v konfinaciji, in za dobo ki so jo preživeli v inozemstvu. ce so se tja umaknili da bi se izognil' aretaciji zaradi antifašistične dejavnosti. 6 člen določa, da prekop trupel političnih preganjancev ki so umrli v zaporu ali konfinaciji, uživa Iste o-lajšave m prispevke, ki so določeni za prekop trupsl padlih v vojni. 7 clen določa, da bo pod pore izdajalo zakladno mi- nistrstvo — generalna direkcija za'vojne pokojnine! Ustrezne prošnje je treba nasloviti na zakladne ministrstvo v roku enega leta od. dne, ko je ta zakon stopil v veljavo. Podpore bodo dobivali od dne, ko je stopil zakon v veljavo, če bodo prošnje poslali v teku prvih šestih mesecev; če ne pa od prvega dne v mesecu. ki bo sledil onemu, v katerem bo prošnja predložena. 8. člen določa, da bo prošnje pregledovala komisija, ki jo bc z dekretom imenoval predsednik vlade, sporazumno z notranjim, pravosodnim in zakladnim ministrom. Sestavljali jo bodo; en sodnik prizivnega sodišča. po en zastopnik predsednika vlade in zgoraj naštetih ministrov ter dva predstavnika Združenja italijanskih antifašističnih po- litičnih preganjancev. 9 člen pa določa, kako bodo krili stroske za uveljavljanje tega zakona, strelske, ki so predvideni v višini 50 milijonov za finančno leto 1954-55 in v višini 100 milijonov za finančno leto 1955-56. Podroben komentar k gornjemu zakonu bomo prinesli kasneje. Za danes se omejimo le na nekatere pripombe, ki se človeku vsilijo že ob prvem čitanju tega zakona, Po tem zukonu se pravica r.a dosmrtno državno podporo priznava le tistim antifašističnim političnim preganjancem, ki so utrpeli vsaj 30-odstotno izgubo delovne sposobnosti zaradi svoje antifašistične dejavnosti po 2S. oktobru 1922, t. j. po rasističnem pohodu na Rim; od te podpore pa so izključeni vsi oni — in jih m malo — ki so utrpeli isto škodo tn izgu- bili nekateri celo življenje zaradi enakih vzrokov pred tem datumom. To se nem zdi krivično in zato nesprejemljivo. Zakon bi moral zajeti vse, ki so bili kakor koli oškodo-vani od. fašizma, in tn začenši od prvih kriminalnih nastopov fašističnega škvadrizma. Druga omejitev, ki znatno zmanjšuje praktično vrednost tega zakona, je okoliščine, da je. upravičen dobivati podporo le tisti antifašistični ali rasni politični preganjanec, čigar letni dohodki ne presegajo 240.000 lir, to je 20.000 lir mesečnih prejemkov. Ce ne gre za brezposelne, potem je skoro povsem izključeno, da bi imeli primer zaposlenega bivšega antifašističnega političnega ali rasnega preganjanca, ki ne bi imel vsaj 240.000 lir letnih dohodkov. Spričo tega se nam vsiljuje vprašanje: kdo bo imel korist od tega zakona? Zaradi nesorazmernega razvoja dveh glavnih panog gospodarstva in zaradi sušnih let je turška zunanjetrgovinska bilanca v deficitu za 450 milijnov dol. V dosedanjem gospodarskem razvoju Turčije so opazne tri etape. Prva zajema obdobje od proglasitve republike do nekako tridesetih let. ko se je iskala pot industrializacije Druga, od leta 1930 do 1950, je označena z državnim posegom v gospodarstvu. Tretja se začenja leta 1950, ko je v gospodarstvu nastopila določena liberalizacija, hkrati pa je bila poživljena zasebna iniciativa. Potem ko se je leta 1923 ustanovila turška republika, je Kemal Ataturk prevzel vse potrebne korake, da bi skrajno zaostalo deželo, ki je komaj izšla in fevdalizma, dvignil na stopnjo industrijsko razvite države. Turčija je imela za to dovoli naravnih bogastev. primanjkovalo pa ji je finančnih sredstev, ki jih ni bilo lahko dobiti. Oni, ki so imeli finančna sredstva, jih Kemalu. zaradi njegove zunanje in notranjepolitične orientacije, niso hoteli dati. Tuji kapital ni verjel v stabilnost novega režima, domači turški kapital pa ni hotel v industrijo. To obdob-’ je je zatorej obeleženo s sla-1 voznikov1 tega pridelka. Toda bim industrijskim in gospo-) ta neskladnost med industrij- DRZNA HIPOTEZA SLAVNEGA ANGLEŠKEGA ASTRONOMA GOLDA Zemlja se po vsemirju opleta kot pijanec in bo ponovno zamenjala svoje tečaje Po Goldovem mnenju bi že navaden hrošč lahko spravil naš planet iz ravnotežja, seveda če bi bila zemlja povsem okrogla, kar pa na našo srečo ni Povprečen človek in celo ljudje, ki se do neke meje spoznajo na geofiziko in astronomijo, mislijo, da se naša zemlja vrti okoli svoje osi v neki določeni pravilnosti in uravnovešenosti, ki je ne najdemo celo pri najbolj točni švicarski uri. Astronomi pa mislijo in tudi vedo, da je v resnici povsem drugače in da se naša zemlja — seveda v astronomskem merilu — opleta po vsemirju kot kak pijanec po cesti. Pred kratkim je slavni angleški astronom Gold objavil v znanem angleškem znanstvenem časopisu «Nature» zanimivo razpravo o tem Zemljinem zapletanju. V tej svoji razpravi je Gold prikazal nekaj novih drznih hipotez o tem, kako je mogoče, da je nekoč v Antarktiki (celina okoli Južnega tečaja) vladalo tropsko podnebje. Zemlja, poudarja astronom Gold, se «opleta» po vsemir- ALI da imajo Američani zelo radi Nemke? Ne mislimo pri tem na one Nemke, ki so bile tako dobrodošle ameriškim vojakom takoj po končani vojni in ki so dale po nemških statistikah nič manj kot dve sto tisoč «vojaških» otrok, ampak gre tu za prave Američane, ki žive .stalno v ZDA in ki jim njihove Američanke niso pogodu. Neka Američanka, ki vodi neko ženitno agencijo, je v nekaj dneh dobila od ameriških državljanov, kar pet sto prošenj, naj jim preskrbi Nemke za žene. Zenska se je takoj odpravila na pot, seveda v Zahodno Nemčijo, in že v nekaj dneh dobila kar več sto ponudb, kar pomeni, da si tudi Nemke želijo Američane za može, kar pa ni nič čudnega, ko pa je v Nemčiji tako pomanjkanje moških. da živita v malih državicah Hunza in Nagar na severovzhodni meji Kašmirja dve plemeni, ki govorita popolnoma neznan jezik? obe plemeni izhajata iz istega starejšega plemena in štejeta komaj kakih 12 do 13 tisoč ljudi. Tudi njun jezik je istega korena. Ta jezik sta začela proučevati dva ameriška znanstvenika, ki menita, da je ta jezik predzgodovinski jezik, ki je bil nekoč razširjen po vsej Indiji preden so sem pred kakimi štiri do pet tisoč leti vdrli Arijci s svojim sanskrtom. da se je neki Anglež poročil kar osemnajstkrat. To bi sicer ne bilo čudno v A-meriki, prav tako ne kje na Bližnjem vzhodu, kjer je mnogoženstvo uzakonjeno, toda na Angleškem je le dokaj nenavaden primer. Nadobudni ali bolje podjetni novoporo-čenec ima že nad sedemdeset let. Od svojih osemnajstih žena, s katerimi je bil do sedai poročen, ima 24 sinov in 7 hčera. Vse svoje otroke pozna po imenih in jih med seboj ne zamenjuje, pač pa ne more vedno s točnostjo reči, katere matere je posamezni otrok. V dobro pa mu moramo šteti vsaj to. da se je s posameznimi bivšimi ženami tudi po večkrat poročil oziroma ločil, tako se je z eno ženo poročil kar tri krat. z drugima dvema pa po dvakrat, ju na dva načina. Os zemlje ne stoji vedno v enakem kotu nasproti soncu, ampak se ta kot postopoma in počasi menjuje tako da zemljina os dejansko opiše vsakih 26 tisoč let po en stožec, čigar kot ob vrhu meri 23 stopinj. To pomikanje zemeljske osi je rezultat privlačnosti sonca in lune, ki delujeta na zemljo, ki ni popolnoma o-krogla, ampak nekoliko splo-ščena na tečajih, medtem ko je ob ravniku izbočena. Razen tega glavnega opletanja imamo še drugo opletanje: os obdrži svoj položaj v vse-mirskem prostoru, toda masa zemlje se v odnosu do nje pomika in tako menja težišče vrtenja. V svoji razpravi je Gold z matematično—fizičnimi dokazi utemeljil, da vsako pomikanje zemeljske osi privede do tega, da se njena masa «plastično» pomakne, kot se pomakne okroglo telo, ko ga zavrtimo. In na temelju teh predpostavk je Gold zgradil začno znanstveno hipotezo, ki je vzbudila v nekih znanstvenih krogih veliko pozornost in hkrati tudi žolčne razprave kot so to storile tudi ostale Goldove hipoteze in hipoteze nekaterih njegovih kolegov na vseučilišču v Cambridgeu. Na veliko srečo pa zemlja ni in tudi ne more biti popolnoma okrogla, zatrjuje Gold v svoji razpravi. Zakaj moramo smatrati to za srečo? Zato, ker če bi bila zemlja zares popolnoma okrogla, bi zares ne bila zavidanja vredna. Ona se že itak opleta pri svojem kroženju v vsemirju in to kljub temu, da je tako sploščena, kaj bi šele bilo, če bi bila popolnoma okrogla, ko bi se sploh ne dalo govoriti o kaki stabilni ali vsaj kolikor toliko trdni osi. Gold dokazuje, da bi v tem primeru «celo polzenje navadnega hrošča po njeni površini spravilo v nevarnost os zemeljske rotacije«, kajti v tem primeru «bi ne bilo sile, ki bi mogla paralizirati delovanja one sile, ki bi ga povzročale noge hrošča, ko bi jih ta neznatna živalca odrivala od zemeljske površine«. Toda zemlja — kot smo že rekli — ni popolnoma okrogla, ampak telo z obliko, ki so ji učenjaki dali ime geoid, to je telo, ki je zaradi delovanja centrifugalne sile, ki je nastala z vrtenjem, sploščeno na tečajih in izbočeno na ravniku. Z drugimi besedami se zemlja vrti kot kako debelo kolo okoli svoje najkrajše osi, to je one osi ki spaja tečaje in gre skozi njeno središče. Toda kaj se dogaja — se sprašuje cambriški znanstvenik v svoji razpravi — ko se oblika zemlje spremeni zaradi dviganja velikih planin, ali zaradi kopičenja debelih in obsežnih ledenih slojev na njeni površini? V tem primeru in v teh o-koliščinah — zatrjuje Gold — se bo zemeljska os pomaknila v skladu z novo razporeditvijo zemeljske mase. Počasi se bo zemlja kot one krogle iz plastične snovi na enem delu izbočila, na drugem pa poglobila v svoji dosledni vztrajnosti, da bi tudi nadalje ostala geoid. Ta proces bo izzval na njeni površini velikanske spremembe: zaradi pomikanja osi se bosta tečaja premaknila in Gold je izračunal, da je ta pojav morda bolj pogost, kot bi se na prvi pogled moglo pomisliti in celo mnogo bolj daljnosežen, kot smo to doslej račn-nali. Vsakih milijon let lahko oni deli zemeljske površine, ki so pred tem bili na ravniku, postanejo novi severni oziroma južni tečaji in nekdanja tečaja se nenadoma znajdeta na novem ravniku. Goldova hipoteza še ni popolnoma dokazana, vendar je dovolj znakov, ki govore njej v prilog. Tako neka geološka odkritja dovolj jasno pričajo, da se je ta proces verjetno v 1 dolgi' geološki zgodovini zemlje že večkrat ponovil. Pred vsem to priča dejstvo, da srečamo v Antarktiki ali tako imenovani šesti celini, ki se razprostira okoli južnega tečaja, velika nahajališča premaga. To namreč dokazuje, da je tam nekoč vladalo tropsko podnebje, kar pomeni, da tam nekoč ni bil južni tečaj. Na drugi strani so geologi odkrili, da magnetne celice, ki so jih našli v nekih zelo starih slojih, niso usmerjene proti sedanjemu magnetnemu tečaju, ampak so usmerjene povsem drugam. Goldova hipoteza pa ima vendarle nekaj večjih pomanjkljivosti. Predvsem Gold ne more pojasniti, kako to, da se zemeljska os danes ne «se-li» več v tako velikem obsegu. Gold skuša to pojasniti s trditvijo, da se je zemeljska os, kot se on slikovito izraža, #ujela v past«. Zemelj- ska os ima tendenco, da se premika proti onemu delu površine našega planeta, na katerem se polarni led najhitreje topi. To pomikanje tečaja pa privede do tega, da na istem delu zaradi približevanja tečaja postane čedalje bolj hladno in se zato proces topljenja ledu zaustavi. Nato pa pride- do obratnega procesa, to se pravi do kopičenja ledu na ozemlju, kamor je nekoč težil zemeljski tečaj. In tečaj začne tedaj spet »bežati« proti kraju, kjer je v novih okoliščinah topljenje ledu naihitrejše, to se pravi vpfaV Tj aj kjfr je nekoč .tečaj že bil. Tako se tečaji premikajo in vrtijo v »začaranem krogu«, iz katerega vsaj danes nimajo nikakega izhoda. Gold meni. da je to samo začasna zadeva. Prej ali slej bo nastopil čas, ko bosta tečaja prebila ta »začarani krog« in se pognala — seveda zelo počasi — neposredno proti današnjemu ravniku. In tedaj bo novi severni tečaj na kraju, kjer je danes Mehika ali pa morda tam, kjer je danes Japonska. Postavlja se vprašanje, ali ne bo morda to uničilo človeštva in njegove civilizacije? Za strah ali pesimizem glede tega ni nikakega razloga. Ves proces bo tako počasen, da se bo človeštvo počasi počasi prilagodilo novim razmeram in podvzelo vse ukrepe, da mu bo tudi v novih razmerah življenje možno. darskim razvojem nasploh Od leta 1930 je državna oblast začela aktivneje vplivati na gospodarski razvoj ter prevzemati najvažnejše industrijske panoge v svojo upravo. Nastopilo je obdobje tako imenovanega etatizma, čigar vloga je po besedah Ata-tui-KU bila v tem. da se obrali1 načelo individualne zasebne iniciative, da pa z narodnim gospodarstvom upravlja država, ki vodi pri tem računa o vseh potrebah in nalogah, ki stoje pred njo. Leta 1934 se je začelo izvajanje prvega petletnega gospodarskega načrta. Prve nacionalne ban^e, ustanovljene že v začetnem obdobju, so finansirale posamezne gospodarske panoge. Država je monopolizirala tudi ves promet. Ker se je inozemstvu predstavila kol do-ber klient, je Kemalovi Turčiji kmalu uspelo pritegniti angleški, sovjetski in nemški kapital. Značilno je, da so prva posojila, ki so se uporabila za nabavo strojev, dale vlade, ne pa zasebni finančniki. Ostala sredstva so dali sami državljani z davki in notranjimi posojili. Državni poseg v gospodarstvo, tako imenovani etatizem, za katerega je Ataturk rekel, da predstavlja »za Turčijo specialni sistem, porojen iz turških potreb«, je pokazal pozitivne rezultate. Petletni načrt se je končal z u-spehom. S pomočjo sovjetskega kapitala so zgradili tekstilni kombinat s proizvodno zmogljivostjo 45 milijonov metrov platna, neka angleška tvrdka pa je postavila v Kar-biku metalurški kombinat z letno proizvodnjo 200.000 ton železa in jekla. V Izmiru je zrasla velika tovarna papirja, v Kitanji tovarna porcelana. Industrijskemu razvoju so biti postavljeni temelji, ki so Turčijo uvrstili med najbolj razvite dežele Bližnjega vzhoda. Tretje obdobje se začenja i prihodom na oblast Demokratske stranke, ko je ta leta 950 zmagala na volitvah. Vodstvo države je tedaj prevzela skupina ljudi z Dželalom Bagrom na čelu. Program stranke je zastopal načelo zasebne iniciative in ie hkrati predstavljal poskus zmanjšanja državne vloge v gospodarstvu, t. j. poskus deetatizacije. Toda ta poskus ni v polnosti uspel, ker je državno-kapita-listični sektor ostal še naprej močan. Spodbujanje zasebne iniciative in pritegnitev ino-jeftiskcga . “kapit al» sta se . izrazila na dva načina: po eni strani se je začel zapostavljati razvoj ključnih industrijskih vej. v tem ko je po drugi strani domači kapital, ki je v glavnem težil k lahki industriji, pogojil nadrobnost turškega gospodarstva. Ta pojav se je izrazil tudi v načrtu investicij, ko so se zasebni investitorji v splošnem usmerili na gradnjo novih tovarn, kjer se je vloženi kapital naglo in večkratno obrestoval, gradnja večjih podjetij in osnovnih industrijskih vej pa je še naprej ostala dome-aa države in njena skrb. Na osnovi tega je povsem razumljivo, da se je od leta 1950 do 1954 v Turčiji zgradilo 700 novih privatnih tovarn, državnih pa komaj 13. Kljub temu razvoju lahko rečemo, da je industrija v primerjavo s poljedelstvom še slabo razvita. Zahvaljujoč visoki mehanizaciji v poljedelstvu se je na pr. proizvodnja žitaric dvignila od 2 na 12 milijonov ton. tako da je danes Turčija eden glavnih iz- zdravniSki KOTIČEK____ I je naloga in obenem preizkušnja staršev Nekateri smatrajo spolno poučevanje svojih otrok kot nekaj zelo lahkega: o teh zadevah sploh nočejo govoriti. Otrok bo čisto gotovo šel k nekemu »drugemu« v šolo. In prav od pedagoške in moralne kvalitete tega «drugega» je mnogo odvisno. Tako imenovano ulično po-učenje navadno otroku predčasno uniči vse ideale in mu zapusti v podzavesti vtise, ki se lahko v poznejšem življenju odražajo kot duševne motnje. Stare metode objašnjeva-nja so bile zelo enostavne. Navadno so rekli: «Premlad si še, tega ne razumeš!«, ali pa so se starši razburjali in so rekli: «To se ne spodobi« in »o takih zadevah ne bomo govorili«. Pri takih in podobnih opombah gradijo starši na napačnih predpostavkah. Spolno življenje obdajajo s plaščem tajinstvenosti, ker nočejo. da bi jih razkrinkali, ker imajo morda sami slabo vest. Otrok pa je po naravi nepokvarjen in hoče dognati vso stvar čisto razumsko. O vsem povprašuje, ker hoče dojeti svet in življenje. Kaj je naravneje kot to, da povprašuje po vsem. kar vidi in opazi okrog sebe. Otrok hoče vedeli, kako vozi avto ali vlak, pa tudi, od kod prihajajo te stvari in vedno bo ostalo žgoče vprašanje: od kod prihajam jaz? In tu smo prišli do točk", ko so si naši predniki umi-ciih pravljico o štorklji m žabjem ribniku. Toda današnji i troci mislijo že zgodaj resno, trezno in bolj dosledno. kot so mislile prejšnje generacije Cernu naj jim pripovedujemo take in podobne pravljice? Otrok je, dokler še r.iso pričeli delovati njegovi spolni hormoni, »nepokvar- jen«. Lahko bi mu predložili anatomski atlant s slikami meških in ženskih spolovil, ne da bi se mu povezala določena čustva z vidnim. Biologijo mu razložimo s primeri iz rastlinskega in živalskega sve. ta, pozneje pa govorimo o bioloških pojavih pri človeku, Ce nas vpraša 4 do 6-leten Otrok: «Od kod prihajajo otroci?«, mu bomo odgoj/orili približno takole; »Majhni otročički rastejo v materinem trebuhu. Narava je to zato tako uredila, ker so še tako nežni in majceni, da ne morejo še sami jesti piti in dihali, zato morajo ostati še v materi. Tam ležijo na toplem in mehkem, nihče jim ne inore kaj žalega storiti ih mali jih prehranja z lastno krvjo«. Na vprašanja 10 do 14-let-r.ih odgovorimo že lahko bolj eksaktno in znanstveno. Tu lahko govorimo o nastanku potomstva enoceličnih hitij z delitvijo v dveh enocelični bitji, dalje o klicnih celicah pri rastlinah in živalih, o ženskem jajčecu ter o moški semenčici. Veter in žužel-k." prenašajo rastlinska semena po zraku in ga spuščajo lia vrat cveta tak vi, da se klicne celice združijo in pride do oploditve. Oploditev lahko dalje razlagamo na primerih rib. ki raztresejo po morju ogromne količine j a i-čet- in semenčic, kjer pride do združitve. Pri sesalcih in seveda tudi pri človeku pa črka jajčece globoko v materinem telesu na moško semenčico, ki jo prenese mož globoko v trebušno votlina matere. Takšna naravna razlaga ne bo spiavila otroka na misel, da je akt spolne zdiužitve zvezan s kakršnokoli nespodobnostjo. In otrok ne bo sti-. kal po nečistih virih, da bi ukrotil žejo po znanju. Ko bo na prišel ao stadija, v katerem se pojavlja nagon, si bo znal ta pojav sam razložiti in zavedal se bo tildi nevarnosti s/ojih dejanj. Nekoč so mlade deklice mislile, da lahko s poljubom dobijo otroka in sploh niso vedele, kaj je 7. njimi počel moški, ki je znal v »mesečni noči« vzbuditi njihovo čutnost. Pravilen spolni pouk so ne opira na molčečnost, ampak na resničnost in na dober zgled staršev Cim bolj odkriti so starši z razlago, s tem večjim zaupanjem se bo t bračal otrok v živl.ier.jskin vprašanjih na nje. Ce bo mlad človek pravilno poučen o biološkem poteku razvoja in oploditve, bo lahko tudi sam nosil odgovornost in s tem odločal dv gotove meje o svojem položaju v skupnosti in ustvari i-nju svojega poznejšega življenja. Dr. S. B. skim in poljedelskim razvojem je nadvse ostro postavila vprašanje brezposelnosti. Mehanizacija poljedelstva je iz vasi izločila okrog 20 odst. delovne sile. ki jih industrija ne more sprejeti. Liberalizacija gospodarstva je v določeni meri negativno vplivala tudi na turško plačilno bilanco. Potem ko je Turčija pristopila k Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje in se vključila v Evropsko plačilno unijo, je bila obvezana liberalizirati tudi svoj uvoz. Rilo je liberaliziranega okrog 70 odst. celotnega uvoza. Povečanje u-voza pa je raslo nesorazmerno v primerjavi s povečanjem izvoza, kar je povzročilo primanjkljaj v plačilni bilanci. Turška plačilna bilanca, ki je PREJELI SMO: Naša vas. List slovenskega kme. tijskega zadružništva. Stev. 9. Leto IV. Maj 1955. Ljubljana. Prof, dr. ini. Franjo Janežič, KROMPIRJEV RAK. Založila Kmečka knjiga v Ljubljani. 1955. Dr. Leon Kocjan. PRSICAVOST. (Nalezljive bolezni odraslih čebel). Založila Kmečka knjiga. Ljubljana 1955. Gozdarski vestnik. Izdaja Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS. Letnik XIII. Stev. 3. 1955. Naša žena. Leto 1955. Stev. 4. Predsednik turške vlade ADNAN MENDEKES bila, razen leta 1938. vedno aktivna, je zdaj postala pasivna. in deficit je stalno rasel. Vzrokotč je več:: še vedno ’ nezadostna industrijska razvitost, visoke izvozne cene kot posledica nizko produktivnosti, pogoste suše. ki Turčijo, kot izvoznika pretežno poljedelskih proizvodov, hudo prizadevajo itd. To stanje je proučila tudi Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje. V njenem poročilu od 11. februarja lani je rečeno, da je povečanje deficita med letom 1951 in 1952 rezultat povečanja uvoza za 38 odst. glede na vrednost ter 37 odst. glede na obseg, vtem ko se je v istem času povečal izvoz za 16 odst. glede na vrednost in 22 odst. glede na obseg. Gospodarske težave Turčije so se posebno težko odražale lansko leto, ko ie anatolsko žitnico zajela močna suša. Žetev je bila za 25 odst. slabša kot leta 1953. Turčija je bila primorana nabaviti si velike količine žitaric v tujini. Po poročilih angleškega časopisa «Ekonomist» se ie turški izvoz v toku prvih devetih mesecev lanskega leta /manjšal za 149 milijonov tui-ških lir. vtem ko se je u-voz zmanjšal komaj za 55 milijonov. Cene so se v prvih devetih mesecih lanskega leta in v primerjavi z istim časom v letu 1953 dvignile za 13 odst., življenjski stroški pa so se povečali za 10 odst. Od januarja do oktobra so se krediti Centralne banke povzpeli od 2 milijard 33 milijonov na 2 milijardi 608 milijonov turških lir. Posledica je bila porast denarnega obtoka za 2 milijardo 200 milijonov turških lir Turčija je vstopila v leto 1955 z okrog 450 milijonov dolarjev dolga v inozemstvu, od katerih polovico ima izplačati Evropski plačilni uniji. V takšni situaciji je bila vlada primorana storiti določene ukrepe tako navznoter kot navzven. Turčija je od ZDA prejela 300 tisoč ton pšenice in 200 lisoč ton drugih žitaric, s čimer je rešila vprašanje prehrane. /, dvostranskimi pogajanji mod njo in upniškimi deželami, je dosegla sporazum glede ublažitve položaja, ki izhaja iz o-menjene negativne plačilne bilance. Zaradi svoje prezadolženosti v inozemstvu, je Turčija napravila s Sovjetsko zvezo poseben aranžma, s katerim bo v zameno za sovjetske bombaževinaste tkanine izvažala tja ovce in živino. Na osnovi posebnega zakona, ki ga je že prej izglasovala velika ljudska skupščina, se je pritegnil določen inozemski kapital. Ravno tako ie vlada storila potrebne korake na področju kontrole in omejitev uvoza, stimuliranja aktivnih izvoznikov, izdajanja uvoznin dovoljenj, kreditiranja in potovanja v inozemstvo.. V tej zelo zapleteni situaciji in resni razi gospodarskega razvoja, ki Turčiji onemogoča izpolnjevati določene obveznosti nasproti inozemstvu in jo sili, da menjuje in pri-lagojuje svoje načrte in program, bo ta vendarle morala poiskati izhod s kako trajnejšo rešitvijo. Izbira poti ni enostavna in lahko rečemo, da je Turčija danes glede tega na nekakšnem gospodarskem razpotju. GORIŠKI IN BI ENEŠKI DNEVNIK 1 KONČNA ODLOČITEV BENEŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA 19 lel zapora za Ri hi je maia 1952 u enza Marra iz i bil sina in dve jorice, ženshi :;t::: j t j 1111; ! Včeraj dopoldne se je na prizivnem sodišču v Benetkah zaključil proces proti 42-let-nemu Renzu Marra iz Gorice, Ul. Angiolina. Obsodba, ki jo je izreklo prizivno sodišče se ne razlikuje od prve z dne 16. februarja lanskega leta. Trikratni morilec je bil takrat obsojen na 23 let in tri mesece zapora. Kot znano, je Marra izvršil zločin 30. maja 1952 v telefonski govorilnici «TELVE» na Korzu Itaiia v Gorici. Žrtvi 40-letna Jvonne Maria Cosolo in 29-letna Elisabetta Piccolo sta prišli v govorilnico ob 20 30 in sicer po telefonskem pozivu iz Vidma. O-seba, ki ju je klicala jima ni bila znana, pozneje se je izvedelo, da je bil Renzo Marra. Piccolo je prišla na razgo- vor z nečakinjo Gemmo, čeprav je bila klicana druga sestra Fiorentina. Ob 21. se je v govorilnici nepričakovano prikazal Marra s svojim edincem 16-letnim Francom. Renzo Marra je stopil do uradnice in jo vprašal, če so prišla zanj kaka obvestila. Po negativnem odgovoru se je vsedel poleg Marie Cosolo. Nekaj časa je sedel, nato pa se je dvignil z namenom, da odide na ulico. Pri vratih pa se je nenadoma obrnil, vzel revolver iz žepa in večkrat ustrelil proti Mariji Cosolo, Elisabetti Piccolo in svojemu sinu, ki je ostal na mestu mrtev. Tudi ostali žrtvi, ki sta bili hudo ranjeni, sta kmalu zatem umrli v goriški bolnici. Dva uslužbenca telefonske NEKAJ VESTI IZ REZIJE Z gradnjo novih javnih del domačini upajo na zaslužek Dolgo smo čakali pomladi, da bi se pričela javna dela. za katera se je odločila naša občinska uprava. Končno so vendarle prišli lepi sončni dnevi in z njimi relje v naša srca, ker bomo mogli zaslužiti na domačih tleh vsaj vsakdanji košček kruha. Občinska uprava je že dala v zakup gradnjo novega šolskega poslopja v Ravenci in popravila sedanje šole. Gradnja novega šolskega poslopja bo stala 19 milijonov lir, katere . o država po zakonu Romita vračala v obrokih. Gradnjo šole, ki bo stala v kraju Lipovac. je prevzelo podjetje Meniš iz Treppo Grande. T pravili bodo tudi sedanje šolsko poslopje, kjer bo v pritličju nameščen poštni in trgovski urad. v prvem nadstropju pa bo dvorana občinskega sveta, gozdarski in trošarinski urad. Ta dela je prevzela delavska zadruga «Candon» in bodo stala 4 milijone lir Razen teh del bodo popravili tudi s-dež občine v Ravenci. ogradili šolska poslopja v Koritah, Njivi in Liščecu. razširili šolski poslopje v O-sojanih, popravili vodovod v Osojanih, zgradili nov vodovod v Sv. Juriju in uredili trg pred občinskim sedežem v Ravenci. Kakor kaže. bo pri teh delih zaposlenih precej naših ljudi, ki so bili do sedaj brez dela. previdno približal neznanec in ji odnesel listnico, v kateri je bilo 1.500 lir in osebni dokumenti. Ni ji preostajalo drugega, kakor da je tatvino prijavila kvesturi. Seja občinskega upravnega odbora V četrtek zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora, na kateri so proučevali razna vprašanja upravnega odbora, ki se tičejo predvsem občinskega osebja. Zbiranje podatkov o stanju qoriških družin Goriško županstvo sporoča, da bodo pooblaščenci centralnega statističnega urada med 15. in 21. majem obiskali nekatere goriške družine, da izpolnijo formularje statističnega urada. Namen izpraševanja je predvsem ta. da ugotovijo stanje prebivalstva v Italiji. Vsi podatki bodo strogo tajni. Zaradi popolnosti županstvo priporoča, naj bodo podatki resnični in na/ se družine. kamor bodo izvedenci prišli, ne upirajo dati podatkov. govorilnice sta se skrila pod pult, majhni Gemmi pa je uspelo pobegniti iz strašnega prostora. Streli so opozorili policiste na Korzu, da se v «TELVE» godi nekaj nenavadnega. Skupina policistov je skočila do vrat in prvi je stopil v govorilnico Ezio Be-nata. Marra se je namreč zavedal. da ga čakajo policijske roke in se je umaknil v govorilnico. Hotel je ustreliti v Benata, pa ga je ta zadel v desnico in mu onemogočil pritisniti na revolver. Marra je zatem vrgel od sebe ročno bombo, ki ga je tako ranila, da je padel na tla. V žepu so mu našli nemški revolver kalibra 9 in še eno ročno bombo. Na procesu in prizivu je Marra priznal, da je zločin dolgo pripravljal. Hotel se je maščevati nad sestrami Piccolo, katerima je posodil 200 tisoč lir pa mu jih nista vrnili niti takrat, ko je bil v obupnem materialnem stanju in je denar nujno potreboval. Nad Cosolovo pa se je maščeval, ker ga je po dolgih letih skupnega življenja zapustila. Umor sina je Marra obrazložil z izgovorom, da fanta ni hotel pustiti samega na svetu, kajti imel je slab značaj in se ne bi mogel pošteno preživljati. Branilec • Marre odvetnik Pascoli je ponovno obrazložil okoliščine, ki so dovedle Marro do strašnega zločina, toda državni zločinec je včeraj zahteval potrditev prvotne obsodbe. Prizivno sodišče je Renzu Marra zmanjšalo le obsodbo zaradi večkratnega umora od 4 na dve leti zapora. Skupno bo torej Renzo Marra moral presedeti v zaporu 19 let. m 11 "H" fflpi ir 1SS ■ .- ” - -K"™:: II. ETAPA DIRKE PO R0MAMD1.11 ŽENEVA ST. CR0IX (220 KM) Junak včerajšnjega dne je bil Kobler ki pa je v zadnjih kilometrih omagal Zmagovalec etape je Monti, ki je obenem prevzel vodstvo v splošni klasifikaciji ST. CROIX, 6. — V drugi | ciji Strehlerja. Velika množica etapi kolesarske dirke po Ko-mandiji je zmagal Bruno Monti. Danes zjutraj je startalo 43 dirkačev, ker je Švicar Ritte-ner zaradi posledic padca včeraj še pred koncem etape odstopil. V današnji etapi sta čakali tekmovalca dve tezkoči: Mollendruz 1180 m in Etroits 1153 m. Prvih 70 km vozijo dirkači skupaj. Kmalu po Islu sproži prvi napad Francoz Mallejac, nakar ostala skupina nekoliko reagira pod vodstvom Kueb-lerja. Cez Mollendruz (82 km cd starta) vozi prvi Mallejac, minuto za njim pa Kuebler z dvanajstorico drugih. V spustu Kuebler poveča hitrost in pri 93 km dohiti ubežnika. Potem Mallejac zaostane in v Yverdonu (123 km) je prvi Kuebler, Mallejac po 2’40”, Barone po 3’40” in po 3 45" skupina 26 dirkačev, med katerimi sta tudi Strehler in Koblet navdušeno pozdravi tudi Kueb lerja. čeprav je prispet s petminutno zamudo. Vrstni red na cilju II etape (Ženeva - St. Croix 210,500 km); 1. Monti (It.) 6.15’37”; 2. Fo-restier (Fr.), 3. Strehler (Sv.). 4. Fernandez (Ir.), 5. Schel-lenberg (Sv.). 6. Gaul (Luks.), 7. Kobiet (Šv.), 8. Meili (Sv.), 9. Mahe (Fr.). 10. Fornara (It.), 11. Clerici (Šv.), 12. Giudicj (It.), 13. Serena (Fr.), 14. Barone (Fr.), vsi s Časom Mon-tija; 15. Mallejac (Fr.) 6.16’02”; 16. Barozzi (It.); 17. Bovay (Šv.); 18. Pasotti (It.); 19. Ber-toglio (It.); 20. Kuebler (Sv.) 6.20'56”. Odstopil je Švicar Jordan, Schaer (Sv.) pa je prispel 5’ po zaključku kontrole. Splošna klasifikacija po II. etapi: 1. Monti (It.) 12.14’51”; 2. z Pri Neuchatelu je Kuebler že enako oceno Strehler, Fornara, 4T0" pred Mallejacom in 6’I Schellenberg, Foreslier, Baro-pred skupino. Pri Neuchatelu ne, Fernandez. Meili, Giudici, Bencinska nakaziia izgubijo veljavo Trgovinska zbornica obvešča, da izgubijo 31. maja veljavo naslednja nakazila za bencin: nakazilo zelene barve za 5 1 in nakazilo rumene barve za 10 1. Seznam kmetov - placevalcev socialnega zavarovanja Med nakupovanjem so ji ukradli denar 52-letna gospodinja Paola I-pavec iz Ul. Colombo 3 je bila včeraj zjutraj na zelenjad-nem trgu, kjer je nakupovala razno blago. Prepričana, da je listnica z denarjem še vedno v torbi, je po nakupu blaga hotela plačati. Toda takrat se je hudo razočarala, kajti v košku za zelenjavo listnice ni bilo več- V času. ko je Ipavčeva izbirala blagu, se ji je Na občinskem protokolnem uradu soba štev. 17 je do 15. t. m. na vpogled seznam neposrednih obdelovalcev za plačilo prispevkov socialnega zavarovanja za leto 1955. Seznam je na vpogled v dopoldanskih uradnih urah. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.15: «Johnny Gui-tar», barvni film, J. Craw-ford. VERDI. 17.00: «Bosa grofica«, A. Gardner. Barvni film. CENTRALE heme«. K. Grayson. VITTORIA. 17.00: Mesto banditov«, J. Crain, D. Robertson. MODERNO. 17.00: »Rdeča glava«. Julri odločitev za Juvenlino V nedeljo ob 16. uri igra Juventina proti Moši na nevtralnem igrišču, in sicer v Za-graju. Do te tekme je prišlo zaradi tega, ker imata Juventina in Moša v prvi seriji e nako število točk in morata odigrati tekmo, ki bo odločila, katero izmed obeh moštev bo prihodnje leto igralo v višjem razredu. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva in bo odločila o nadaljnji usodi Juventine. Zaradi velikega zanimanja je društvo organiziralo avtobus, ki bo odpeljal s trga ob 14. Priporočamo udeležbo, Juven-tini pa želimo zmago, ki naj ji odpre pot v višji razred. V nedeljo v Gorici druga avtomobilska dirka V nedeljo bo v Gorici druga avtomobilska dirka. Zaradi poskusnih voženj bodo v soboto od 12. ure dalje do konca kakor tudi v nedeljo od 13. ure do konca tekme zaprte za promet sledeče ceste: 1. državna cesta štev. 56 Videm-Gorica do križišča pri Madonnini; 2. vse ceste, ki se križajo z glavno cesto, po kateri bodo tekmovali; Ul. Lun-go Isonzo do križišča z Ul. Leoni, Ul. Leoni in križišče Ul. Brigata Casale, Leopardi, Diaz, Korzo Itaiia, Ul. Aqui-leia. Promet iz Vidma v Gorico bo od Madonnine usmerjen 17 00' «Sen Bo-lskoz* Podgoro, čez pevmski se spremeni smer in veter postane iz dosedanjega zaveznika nasprotnik, kar občuti predvsem Kuebler, ki vozi sam, medtem ko je skupini znatno laže, ker se dirkači menjavajo v vodstvu in s tem se vedno bolj bližajo Kueblerju. V Traversu (188 km) je do Mal-lejaca, ki vozi skupaj z Luksemburžanom Schmutzom, le 2'45” presledka in do glavne skupine pa 3’. Do cilja je še ekrog 30 km. Cim bolj se bliža cilji tem bolj se Kueblerju pozna utrujenost. Medtem začne tudi deževati. Kakih 20 km pred ciljem se je pričela borba zasledovalcev, ki se je končala z njihovo zmago. Kuebler ne more več vzdržati ritma svojih nasprotnikov in polagoma zaostaja. Cez hrib Etroits vozi prvi Francoz Forestier pred Fornaro, Kobletom in drugimi 15 dirkači. Vseh teh osemnajst se v St. Croixu spusti v končno borbo za prvo mesto. Bruno Monti ne dopusti Forestie-ru nikake možnosti in gladko zmaga ter pri tem bbenem premaga v splošni klasifika- Serena, Mahe, Clerici, Gaul vsi z istim časom; 14. Mallejac (Fr.) 12.15T6”; 15. Barozzi. 16. Pasotti, 17. Koblet, 18. Berto-glio, 19. Kuebler, Nove prijave za Giro d ltelia MILAN, 6. — Danes se je za Giro dltalia vpisalo moštvo «Leo-Chlorodont», ki ga bodo sestavljali dirkači For-nara. De Santi, Benedetti, Nen-cini, Buratti, Serena in še eden, ki ga je treba se določiti. Magni prvi v XIII. etapi vodi pa še vedno Dotto VALLADOLID. 6. — V 13. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Magni pred večjo skupino, ki je prispela v istem času. V splošni klasifikaciji vodi še vedno Dotto pred Quilezom, Geminianijem itd. Tekmuje še 73 dirkačev. RIM, 6. — Rezultati na mednarodnem teniškem turnirju — osmine finala: Davidson (Šved.) - Pietrangeli (It.) 6:3), 6:4, 4:6, 6:2; Morea (Arg.) - Be-dard. (Kan.) 6:1, 6:4, 6:1. Larsen (ZDA - Ulrich (Dan.) 6:4, 6:8, 6:4. 13:11; Merlo (It.) -Rose (Avstral.) 6:2, 3:6, 6:2, 6 : 3. # * # OSLO. 6. — Južna Afrika vodi z 2:0 proti Norveški v tekmovanju za Davisov pokal. Madžarska-Norveška jutri v Oslu DUNAJ, 6. — Madžarska nogometna reprezentanca, ki potuje na Norveško, kjer bo v nedeljo tekma med obema reprezentancama, se je ustavila ra Dunaju. Z reprezentanco je bil tudi Sebes, ki je med drugim izjavil: »Zelo verjetno bom poleti spremljal moštvo Hon-veda v Južno Ameriko in tedaj ne bom mogel pripraviti izbranega moštva FIFA.« V avgustu bo namreč v Belfastu tekma med reprezentanco FIFA in Velike Britanije. | TAKO MISLIMO MI: | Atalanta-Bologna l Catania-Torino x Fiorentina-Genoa l Inter-Napoli i Juventus-Spal l Lazio-Miian X 1 2 Pro Patria-Udinese 2 X Sampdoria-Novara 1 Triestina-Roma 1X2 Cagliari-Legnano l Messina-Como l x Piombino-Empoli X Sambenedett.-Catanzaro 1 X Salernitana-Lanerossi Bari-Carbosarda X 2 1 SREDNJEŠOLSKI ŠPO1!! Uspeh Klasične gimnazije v odbojki (ženske) in košarki (moški) Se vedno Ivkov prvi v Buenos Airesu Tudi po XII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Jugoslovan Ivkov obdržal vodstvo. Premagal je španskega mojstra Torana, ki je na tem turnirju med srednjimi igralci. Trifunovič je remiziral z argentinskim mednarodnim mojstrom Guimardom, medtem ko je Gligorič z Lipini-xom prekinil, Szabo je premagal Esposita, Pilnik Reinhardta, Donner Benca, Martin in Bisguier sta remizirala, Pachmann in Panno ter San-guinetti in Rossetto pa še niso končali. V vodstvu je Ivkov z 9,5 točke, Pilnik in Szabo 8 (1), Pachmann 7,5 (1), Donner 7,5, Gligorič 7 (1) itd. * * * Za prvo mesto na turnirju v Mar del Plati je Ivkov dobi1 600 dolarjev (okrog 370 tisoč lir). MEDNARODNI PLAVALNI DVOBOJ V VARŠAVI ©li ik i IS] pe] ti J Po) lj a kov Po prvem dnevu dvoboja vodijo Poljaki s 65:25. v vaterpolu pa so zmagali Švedi Končna zmaga 140,5:126,5 most in Drevored XX. septembra, iz Trsta pa po Ul. Duca d’Aosta, Sauro, Mazzini in Ul. Roma. Tekmovali bodo v dveh kategorijah, in sicer avtomobili 750 kub.cm in 1100 kub.cm. VARŠAVA, 6. — Iz pokrt tih se plavalci selijo v odprte bazene in kar kmalu bomo sredi plavalne sezone. Včeraj sta se tu sestali v medsebojnem dvoboju poljska in sved ska plavalna reprezentanca. Švedski plavalci so v svetu zelo poznani, nekoliko manj poljski, čeprav je znano, da imajo Poljaki svetovnega prvaka na 100 m prsno Petrusze-wicza, ki pa je bil pred kratkim suspendiran za vse nastope. Prvi dan dvoboja so dosegli Poljaki presenetljiv uspeh, ki ni izražen samo v veliki razliki točk (65:25), temveč tudi v kvaliteti rezultatov, saj je bilo na tem tekmovanju ze danes popravljenih več poljskih državnih rekordov. Rezultati zmagovalcev v posameznih disciplinah so zares na evropski višini. Rezultati prvega dne: ZENSKE: 106 m hrbtno: L Oljenik (P) L17.7; 2. Ljung-green (Š) 1.20.5; 3. Wisniow-ska (P). 100 m prsno: 1. Mroz (P) 1.24.2 (nov poljski rekord); 2. Malinowski (P) 1.25.9; 3. Pa-veli (S). 100 m metuljček: 1. Klemin-ska (P) 1.19.6 (nov poljski rek.); 2. Lundquist (S) 1.22.0; 3. F.klund (S). 400 m: 1. Hollstrom (S) 5.37.5; 2. Werakso (P) 5.47.3, 3. Lund-quist (S). (S) 2.43.1; 2. Broczkaja (P) 2 44.3; 3. Junefeld (S). 4 x 200 m: 1. Poljska 8.59.3 (nov polj. rek.); 2. Švedska. Vaterpolo: Švedska - Poljska 6-3. VARŠAVA, 6. — Po drugem dnevu dvoboja je Poljska premagala Švedsko s 140,5 : 126,6 točke. Visoka zmaga (5:0) starih nad mladimi v Angliji LONDON, 6. — Angleška nogometna reprezentanca, sestavljena iz igralcev nad 30 lot, je danes premagala mlado reprezentanco (pod 23 leti) s 5:0 (1:0). Starejši so mlade daleč prekašali v vseh pogledih. Z,lasti 40-letni Matthews je bil v pravi formi. Ob njegovi nitri igri bi nihče ne mislil, da ima v nogah tekmo zadnjega torka v Londonu in včprajšnjo v Newportu v Wallesu. Prav Matthews je dal prvi gol, Lawton drugega in takoj za tem tretjega, nato pa Langton še četrtega iz enajstmetrovke. Peti gol je bil delo Morten-na. Staro reprezentanco so sestavljali: Frank Swift (Manchester City) - Alf Ramsey ODBOJKA Klasična - Učiteljišče (ženske) 2:1 (21:7, 14:21, 21:17) Ni dolgo tega, odkar se je v tej rubriki pojavil članek, v katerem je bilo vprašanje: Kaj pa s športom na sloven-I skih srednjih šolah? Naši di-j; ki so takoj odgovorili, in sicer z dejstvi. Poleg tradicionalne nogometne tekme med Trgovsko akademijo in gimnazijo, se je organiziral košarkarski turnir; Društvo slov. srednješolcev je priredilo šahovska dvoboja med tržaškimi m goriškimi dijaki in slednjič so se tudi srednješolke pojavile na športnem obzorju. Včeraj zvečer (5. V.) se je namreč v šentjakobski telovadnici odigrala tekma med žensko reprezentanco Klasične gimnazije in reprezentanco Učiteljišča. Zanimiv potek igre so spremljali maloštevilni, vendar pa zelo solidni navijači Organizacija prireditve je tila dobra: čutilo se je le pogrešanje sodnikove piščalke... Ekipi sta nastopili v postavah: Klasična: Urdih, Miklavec, Košuta. Dežjot, Benčič, Kalc. Učiteljišče: Brana. Renzi, Grdovič, Ukmar, Podobnik, Peloza, Mezgec. Pizziga. Sodnica: prof. Krasulja Suhadolčeva. ALEKSANDER J. KOŠARKA V. klasična - V. realna 22:13 (12:8) Srečali sta se petorici osmošolcev in tudi tokrat so si klasiki prisvojili dve točki. Srečanje je bilo zanimivo in tudi igra je bila na dostojni višini. Spočetka je kazalo, da se bodo morali klasiki trdo boriti za zmago, potem pa. ko je običajni odlični Bradač dosegel za svoje moštvo obilico točk, ni bilo več mogoče misliti na najskromnejši neodločeni rezultat. S to zmago je V klasična prevzela vodstvo na lestvici. Vse kaže, da je ne bo mogla nobena ekipa ovirati na njenem pohodu. Postava moštev je bila sledeča: V. klasična: Bradač (18), Sancin. Cesar (2), Slokar, Stoka, Pečarič (2). V. realna: Meršnik (3). Tavčar (2), Klun (4), Ažman (2), Košuta (2), Milkovič. Sodnika: prof. B. Pav'et‘ in Djerasinovic. Lestvica je sledeča: 0 0 64:39 ' V. klas. III. real. IV. real. Ul. klas. V. real. IV. klas. 0 1 37:33 » 0 2 49:49 < 0 2 27:36 » 0 3 41:54 '’ 0 3 33:44 * ALEKSANDE* J' Bassett mora zap^ boksarski šport - Roksaf FILADELFIJA, 6. -- ® it Percy Bassett se je odl° se umakne iz športnega stvovanja. Bassett bo v' nedeljek operiran. N*. na izid operacije, se lan -er> tra, da je boksarska ^ črnca zaključena, kajti P..^ silvanska boksarska K ki prepoveduje boksarjem. -h pe ali so trpeli na P° .ngU, boleznih, nastopanje v * * * Za nasprotnika D Ae8*t' »• bo ponovno nastopil 29- • v Milanu, je določen ^ Emboule (kateg. bantam)-je že nastopil v ItaliJ1- Ofliovornl ureflnl* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT • Klil) SlIEPEj3 predvaja danes 7. t- ®’ ob 18. uri barvni tiim; Igralci: GABRIELE FERZElT*’ M. TOREN. N. geA ' KINO PROSIK-KONTOVEL predvaja danes 7. ob 19.30 film: .Kraljica iz Sabe SCHAER, včasih odličen švicarski dirkač, Je že v drugi etapi zaključil dirko po Romandiji. Na cilj Je prispel k minut po zaključeni kontroli. (Tottenham), Bill Eckersley 4 x 100 m: 1. Poljska 5.13.7 | n°" (nov rek.). MOŠKI: 100 m prosto: 1. Tol-kaczevvski (P) 58.6; ?. Mrocz-kowski (P) 58.9; 3. Lind- strom (S). 200 m metuljček: 1. Larsson (S) 2.38.6; 2. Raczynski (P) 2.39.8 (nov polj. rek.); 3. Dahi (S). 100 m hrbtno: 1. Szambla (P); 2. Jaskievvicz (P) 1.08.9; 3. Andersson (S). 200 m prsno: 1. Karlsson (Blackpool), Allenby Chilton (Grimsby), Jimmy Dickinson (Portsmouth) - Stanley Mat-thevvs (Blackpool), Stan Mor-tensen (Blackpool). Tommy Lawton (Arsenal), Eddie Bai-ly (Tottenham), Bobby Langton (Blackburn). RIMINI, 6. — V okviru visokošolskih tekmovanj so Tržačani v košarki premagali Sassari s 60:35. 5-55S5S: Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR iVLJIC IN ČAROVNIJE 95. === Peto poglavje. JOSIP GODINA IN DON L0RENZ0 Pri tem pa ne omenja, da bi bilo šele takrat prišlo na dan, kakor izrecno pravi to o neki drugi knjigi, ko piše: »Zadnji knjigi, ki je zagledala beli dan stoprav po njega smrti (1884), a tiskani zadnje dni meseca decembra 1879. 1.. je naslov: Čitanka namenjena za podu*, znanje in kratek čas posebno bolj mladim Slovencem in Slovenkam. 1«82, malo 8, 180 str.». Godini se je s pisanjem »živenja...« očitno mudilo, po vsej priliki iz strahu, da ga ne bi prej zatekla smrt. Imel je poravnati še nekatere račune, tako v svoj zagovor, v zagovor tega, kar je delal in kako je delal, torej v lastno obrambo, kakor je tudi hotel obračunati s svojimi nasprotniki in jih postaviti na zatožno klop pred zgodovino. Bržkone ni računal, da mu bo usojeno živeti še pet let po natisu »Živenja...«, saj zaključuje to knjigo z značilnim opravičilom, sklicujoč se laku na starost kakor tudi na svojo bolehnost (str. 184): «Z razodevo te iste zelje (naj bi namreč okoličani očistili svoj jezik tujk in pošiljali otroke redno v slovenske šole; op. pis.), ob enem pa še tudi s silnim in dobrohotnim nasvetom, da naj bi okoličani, njegovi domačinci, nikakor hladnokrvno ne prezirali tega, kar se je omenilo zgoraj pod aa do ee (zelo umni in praktični nasveti glede ohranitve slovenske zemlje, pravilnega gospodarjenja itd.; op. pis.). sklene Josip — v drugi polovici meseca decembra 1879, tedaj v 72. letu svoje dobe — ta opis, in mu pristavi obenem prošnjo na čitalce za blagovoljno prizanest*), ako bi se Jim zdel ta (opis) bolj ali manj napačen, pomanjkljiv ali sploh nepopoln v kaki si bodi zadevi; saj krive bi tega bile zraven priletnosti večidel njegove telesne slabosti in bolečine razne baze, katere so ga mučile mnogo let, in ga sicer še vedno mučijo, in katerih večji nevarnosti so se dozdaj (besedo dozdaj je podčrtal Godina sam) vpirali zlasti srečna njegova natora (narava), vsestranska zmernost in oster red v življenju...« Josip Godina je bil ne samo težak, ampak tudi nemiren značaj. Bil je vsa svoja moška leta državni uradnik, carinik, torej v stalni podrejenosti do drugih, čeprav kažejo njegova nenehna premeščanja, da se takemu položaju nikakor ni mogel prilagoditi. Bil je v nekem smislu večen kverulant, nekakšen permanenten hlapec Jernej, ki je vsako krivico, tudi dozdevno, občutil dvakratno boleče. Za okolico, iz katere je izšel, je dosegel dovolj visok družabni in tudi gmotni položaj, česar se je sicer zavedal, a kljub temu ni bil, kot pravi na več mestih svoje avto biografije, s seboj in s svojim mestom v svetu zadovoljen. Poleg tega ga je tepla usoda, kakor zlepa ne kakega človeka. Imel je troje žena in vse tri so mu umrle. Imel je kopico sinov in vsi so pred njim pomrli, štirje kar zapored v nekaj letih. Edem, Alfred, od prve in najbolj ljubljme žene, mu je pobegnil v svet, na morje, proti njegovi volji. O njem sanja, nanj misli, ko piše »Novelo«, ki je izhajala v mesečniku «Pod lipo«, kako se ta sin znajde nekje na Krimu z nekim drugim njegovim sorodnikom, se tam s tem pogovarja, dokler po naključju ne odkrije, da Je ta slučajni znanec njegov — stric. Ni treba biti psihoanalitično podkovan, da pogodiš, da je Godini hrepenenje po izginulem sinu potisnilo pero v roko za to novelo. Godina kakor za trenutek privzdigne zaveso še na večjo tragedijo, ki mu jo je povzročil zadnji njegov preostali sin Njegov suhi m stvarni pripovedni ton se tu naenkrat zamaje, da občutiš, kakor bi nekaj zakričalo iz globoko ranjenega srca. Potem se spet to hermetično zapre in pogoltne tragedijo vase. «23 dne meseca marča leta 1856 se Je Josip v Kopru tretji-krat oženil Vzel je vdovo Terezo Godino, eno izmed devetih Negoveticevih kceri iz Matarije v gorenji Istri ji, sicer sKoral le po neprestanem spod Padanju njenega svaka, ranjcega finančnega uradnika Zupančiča, ker prav za prav on (Josio Godina) ni imel vec zelje ali volje se oženiti. Imel je takrat izmej sestih sinov še dva živa, Alfreda in Slavoljuba (štirje so mu prej umrli) Prvi, ko je bil v Jiebnajstem letu svoje dobe in pa ze v petem gimnazijskem razredu in se tudi prav dobro učil, zaljubi se nenadoma v momarstvo in zapusf po vsej sili in zoper voljo očetovo šole. Stopil je leta 1857 v službo kot mornar pri nekem švedskem ladijinem poveljniku (kapitanu) in pa ž njim odšel, ko se je od Trsta ločil da gre v Pernambuk, ki je primorsko mesto Srednje Amerike Bilo je preteklo več ko eno leto, da se ni o njem nič vedelo Bele meseca decembra leta 1858 pride iz Lizbone-., neko njegovo pismo, v katerem poroča, da je ladja omenjenega kapetana nekoliko daleč od Pernambuka po ustaji grozovite nevihte v morske skale zašla m se tam razbila; da si je komaj življenje rešil in pa z neko posebno malo barko do Pernambuka dospel... Priložil je bil temu poročilu neko pisemce na brata Slavoljuba, v katerem ga je resno opominjal, naj posluša očeta bolj, kakor ga je on poslušal, da ne zabrede, kakor je cn zabredel... Od takrat, to je, od meseca decembra leta 1958 ni se moglo ničesar več o njem zvedeti. Hržkone ga Je ali morje požrlo ali pa rumena vročica v Kalkuti umorila...« (str 120-21.) Preden preidem k tragediji, ki jo je Godini povzročil njegov zadnji preostali sin, naj navedem, kako je Godina kljub svojemu paragrafskemu stilu z drhtečim očetovskim predvaja, da res 7. t. m. z začet* kom ob 18. uri film: Sl ”1 »Premljal neznano pot sina Alfreda po prav tako znanih morjih. poroča 0 «voji knjigi «Pod lipo«, ki je izhajalaJv ,n katere izdajanje Je opustil, ko se je odločil PlsjLne m zgodovino Trsta«, pravi pri naštevanju njene vse crko a) (str. 144-45): ne^ Novela” (večjidel poučna), to je. mala P°vfsL°čud11.^ zm.sljenem prostem prigodku, in sicer tukaj o ne^f. wva u U (sestanku) v Berdjanski na ruski KrimeJ1 Lejci v veka ki se prvič spoznata, se pogovarjata tam y žlaT precej na dolgo in šele na zadnje zvesta, da sta r0clil In rvVšo f71 1R * dr«: [.rjll a11!*0 r9,ena v Dubrovniku (op. pisca: Godini se Je .eC iX Alfred v Dubrovniku od žene Dubrovčanke): eden J® gemu (mlajšemu) in bil se je ločil od tam ve Pr5_pjii. leti, pa se po dolgem potovanju v Berdianski nas gcpiiw si je spisatelj Josip (Godina), da je eden Mir°sia uS1 ibrat Godinove prve žene, on pis.) njegov svaa, M 8. - , 1(,4< Zdaj pa k zadnji osebni Godinovl tragediji ^s|r'tein&ra Umrla je Josipu tretja žena 11 dne meseca sep ne v (g i 71 Spravil jo je iz tega sveta, sicer ne h°te k^teref gotovo ie njen pastorek, Josipov sin Slavoljub, da i vjl ona, čeravno mačeha, jako rada. ali temvec.^...»iia; ker ga Je ravno s tem po nekakem prav omen*^ t3go Je njo, in skoraj sedem let pozneje sam sed® 111 ;zvrst’ z enim in istim orožjem’), kakor se bo koj videl ^ pd pa v lepe postave in jako bistre glavice je šel leta giu1«^ S^,” nem dognanju osmega razreda tržaškega Gradec, da se tam posvečuje pravno-političnint (pat pis--novanje in hrano imel Je pri nekem denarnici (crp. uradniku pod varstvom svojega ujca Alberta t* -pg&rm-brat pok. druge Godinove žene), finančnega . že v leta no Hnmrooo roi Ia Oll ga leta Je šlo na dobro; drugega pa je 041 Pest — hudiču! & ------------------------------------------------------- <»a Je *) To mesto Je podčrtal Godina san), ždi 'r n1 podčrUti nekaj, čeaar si pozne)« n-1 u,pal v ce^^^ljeVdrt^t