ss Velja po pošti: ea
■u celo leto upre) . B 88*— ea pol leta » . • 13'— ta četrt » » , • 6-50 ga en meieo » . » 8-20 ■a Nemčijo celoletno » 89-— ga ostalo tnoiemstvo • 85*—
es V npravništvn: ss
U oelo leto upre] . K 88-40 » 11 20 » 8 60 » l-BO
M pol leta ga četrt » » ■■ en meseo » Za poUlJsnl« u dan 30 v, as mcicc. - Posamesac gtev. 10 v.
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t
. • . . .
sa dvakrat
sa trikrat ■a več ko trikrat
13 » 10 » » 9 »
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenln primeren popast.
vsak dan, Isvsemšl nedelje la pmnlke, ob S. ari popoldne.
Uredništvo |e v Kopitarjevih olioah iter. S/10. Rokopis) se no vračajo; nefranklrans pisma o* u mm aprelemalo. — Uredniškega teleiona štet. li ■■
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah Stev. 6. -m Sprejema naročnino, Lnserate In reklamacije. mmsaa OpravniSkega teleiona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 16 strani.
Tega se Mlel
2e davnej je mogel, kdor je položaj pazljivo motril, spoznati, da se Nemci nove vlade in novega zistema ne bi tako hudo bali, če ne bi tudi Jugoslovani pri tem zahtevali nekaj prostora na solncu. Tudi tri češke rosort-ne ministre bi Nemci prenesli, če ne bi bilo drugače, ampak en sam zastopnik Jugoslovanov jih spravlja iz ravnotežja, da so ob vso razumnost.
Poslanec Steimvender je najbolj pameten Nemec in tudi baron Chiari ima dobre momente. Steinwender je že pred letom opozarjal s svojo marljivo žurnalistiško delavnostjo Nemce na to, naj se pripravljajo na tisti čas, ko se bo nekaj zgodilo, kar se zgoditi mora. Mož je očito meril na to, da Jugoslovanov ne bo moč delj odrivati od tistega mesta, ki jim v državi že davnej gre.
Danes je ta trenutek tu in med Nemci je nastal hud boj. Boljši dei se liori zoper slabši, avstrijska pamet z velenemško norostjo, potreba sporazuma z nagonom ščuvanja, politiška previdnost z zaletavostjo, spoznanje, da Slovani vstajamo, s slepo strastjo, da nas treba ubiti.
Hud boj je in danes še nihče ne ve, kdo bo zmagal.
Ampak najbolj hud je ta boj zato, ker smo se naenkrat, vprvič v tem boju, pokazali Slovenci in Hrvati. Po če-gavi zaslugi, o tem nočemo pisati, da ne bi nas kdo imel za malenkostne; pa saj je itak zadosti znano. Sicer pa bi mi prvenstvo v tej zadevi tudi nasprotnikom privoščili, kor se gre za skupne narodne interese. Dejstvo je, da smo do včeraj bili heloti, ljudstvo druge vrste, danes se z nami računa, in sicer računa v prvi vrsti. Že zdavnej bi bila rešena kriza, če bi nas ne bilo in če bi se ne šlo zato, da se nam da majhni drobec one pravice, ki imamo do nje travico, a jo dozdaj še nikoli nismo uživali.
Zelo verojetno je, da bo strah pred nami prevladal in da bodo naši nasprotniki morebiti rajši še enkrat po-zkusili z nasiljem vlade, ki je v nji-lovi službi, kakor da bi Jugoslovanom dovolili sedeti z njimi pri eni mizi. A gotovo je, da obračun pride. Nič ne more več ustaviti naših zahtev, naše vprašanje ostane odprto, naš narod pripravljen in ne bo prej miru in zdravih razmer v Avstriji, dokler Jugoslo-
vani ne postanemo tak faktor v državi, kakor po svojem številu, zgodovini in i nalogi na jugu zaslužimo. ; Če pa bi morebiti — kar komaj mo-' remo verjeti — med Nemci prevladala pamet, potem si ne želimo nič drugega kakor to, da si bomo znali ohraniti, kar smo si s toliko težavo priborili! Potem šele, ko bo naš glas veljal tudi v posvetu krone, potem šole se začne pravzaprav pravi boj za našo staro pravdo! In za to moramo imeti mož trdega, pokončnega hrbta, mož. ki bodo z narodom čutili, tudi ko bodo daleč od njega, mož, ki ne bodo zastopali vlade pri Jugoslovanih, ampak vednole Jugoslovane pri vladi!
i Pa naj bo tako alj drugače: slovenski narod bo velik in bo močan in bo korakal naprej po tej ali po drugi poti, zvest Bogu in vladarju, a nikoli več pokoren krivičnosti in zapostavljanju!
Do zadnjega časa je mislil vsak črevljar in vsak krojač, vsak branjevec in vsaka kramarica, pa tudi vsak vele-tržec in industrijalec, vsak zdravnik in vsak »advokat«, da mora imeti poleg slovenskega tudi nemški napis. Nemci si na naših tleh upajo imeti samo nemške, mi na svojih ne samosloven-skih napisov! Doloma to prihaja od umazane dobičkarije, deloma iz stare tradicije, ker smo od nekdaj navajeni tako.
Pa še nekaj, ko že govorimo o napisih! Mi moramo zahtevati, da bodi slovenščina pri vseh državnih, vladnih, železniških, poštnih in drugih takih napisih na slovenski zemlji n a-prvem mestu. Če že mora biti nemščina tista mroža, ki prepleta celo državo, če že brez nemščine taki napisi nikjer ne smejo biti, — to pa je vendar najbolj skromna in pametna zahteva, da bodi domači jezik na prvem mestu! Morda bo kdo rekel: Na tem ni toliko ležeče! Nam sc pa vidi, da je tisti zgornji nemški napis nad slovensko živ izraz nemškega dominiranja nad nami, slovenski spodnji napis pa jasen dokaz naše — inferijornosti. Le poglejte enkrat, kakšni napisi so na poštah! Slovenščina najde pod pro-širno nemščino komaj majčkeno prostorčka na spodnjem robu. Poštno ravnateljstvo, kakor kaže, posebno vestno skrbi, da bi se mi kaj no prevzeli in da bi se dobro zavedali naše »inferijorno-
sti.« Tisti spodnji napis je dokaz, da smo mivvsakom oziru — spodaj, in da jo nekdo nad n a m i, ki nas — tlači! Mi pa s tem ne smemo biti zadovoljni, mi nočemo biti »manj vreden« narod, mi hočemo biti ravno-pravni! In če že nemščina na vsak način mora biti povsod, kjer je kaj cesarsko - kraljevega, — pa bodi, a na pristojnem mestu! Prvo mesto gre po vseh pravilih pameti jeziku, ki je v deželi v veliki večini v rabi! Kakor v pisavi tako pa tudi v govoru, pri iz-klicavanju postaj itd.
Če pa zahtevamo, da nas država spoštuje, — spoštujmo najprej sami sebe! Vedno in povsod! Ne delajmo Nemcem krivice, — a ne dajmo jim nikjer predpravic, ki jim nc gredo z ozirom na njih število.
Slovenska zemlja naj dobi povsod popolnoma slovensko lice!
Ljubljana — poslovenjaj se vodno bolj!
Pa tudi dežela posloveni se! Tudi po naših vaseh vise še dvojezični krajevni napisi, ali pa počečkane table. Le nekaj občin je, ki imajo lepe samoslo-venske napise. Drugod so ali župani ali občani premalo zavedni, ali pa so nemškutarski okrajni glavarji in njih oprode, žandarji preprečili poslovenjenje. V Ljubljani, kjer je še vendar nekaj Nemcev, bi smeli biti samoslo-venski napisi; na deželi, kjer ni nobenega Nf-mca, pa ne! Ali ni to narobe svet?.
Deželni zbor in odbor sta storila svojo dolžnost in od vlade zahtevala pravice za samoslovenske napise. Vlada na to ni odgovorila. Qui tacet, con-sentire videtur. Pozivljemo torej naše občine, naj izvedejo, kar jim vlada dovoljuje. Ako pa bi sc pojavile zopet kake zapreke, naj sc obrnejo na naše poslance, ki bodo vedeli, kaj imajo storiti.
V štajarskem deželnem zboru, v deželi, katere tretji del je slovenski in šteje 400.000 duš, niso pustili zastopniku Slovencev, dr. Korošcu, govoriti slovensko! Komu nride v Gradcu na misel delati kake e -ensko napise, zapisnike in poročila? Kako je s slovenskimi pravicami v deželnem zboru koroškem, o tem še govoriti ni!
Toda čemu dalje pisati o tem! Prepričani smo, da bo nova večina našega deželnega zbora delo poslovenjenja, ki ga je pričela izvajati, tudi na celi črti izvedla.
Spoštujmo in varujmo torej svoje pravice sami, — potem se ne bo ponav-
ljal več dogodek žalostnega spomina, da bi morali naši ljudje kri prelivati, življenje darovati in po ječah ječati, zaradi par napisov!
Krivice nikomur; — a najmanj sa< mim sebi!
Slovenski zemlji — slovensko lice!
Povest o rotovža.
V naši predvčerajšnji številki smo poročali o razpravah zadnjega občinskega sveta, v katerem se je govorilo o našem častitljivem rotovžu. Interpolacija gosp. občinskega svetnika dr. Trillerja nam je zadostilen dokaz, da gospodje mestni očetje niso še vsi izgubili smisla za to velezanimivo in velevažno stavbo. Nedvomno je še več ohčinskih svetnikov dr. Trillerjevega naziranja. Argumente, ki jih je rabil dr. Triller v obrano mestne hiše, je v svojem spisu neodvisno obrazložil dr. Mantuani, kojega spis je že teden dni pred to občinsko sejo ležal gotov v našem uredništvu. To dokazuje, da smo na umetniško-prosvetnem polju edini.
Mi bi se s to zadevo nič več ne ba-vili, da ni g. župan Hribar govoril — po svoje. Zupan je rekel v svoječasnem poročilu, da bi bilo najbolje, da se po-dero orientacijske številke 1, 2 in 27; in št. 1 je mestna hiša, po domače rotovž; torej se naj rotovž podere po žu* panovem načrtu.
Zoper ta atentat se je pa dvignilo vso razumništvo kot en mož. Tudi najbližji politični pristaši županovi se niso mogli v svojem prepričanju strinjati ž njim. Hribarju je postalo malce gorko in ker ni mogel ni znal zastopati svojega vandalskega načrta — je pa začel uhajati. To govoričenje, da ni rekel, da naj se rotovž podre, da ni še nobenega sklepa, itd., to vse skup ni nič, posebno če pomislimo, da trdi to isti Hribar, ki je tajil dejstvo, da je podpisal nemško - liberalno pogodbo, a je bil grozovito razkrinkan. Skratka, našemu naziranju se je pridružila inteligentna Ljubljana zoper župana, in sedaj mora ta nazaj — ne da bi mu ke-do piskal spremnico.
Kako župan manevrira, je razvidno iz njegove opazke glede c. kr. centralne komisije. »Nekdo« jc poročal o tej zadevi tja. Strašno! To razžaljenje županovega veličanstva! Čemu pa so vendar konservatorji in koresponden-ti, če ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti? In centralna komisija ima baje toliko zaupanja v županovo osebo, da tega kratkomalo ne verjame, kar se ji je
LISTEK.
0 modernih naielih oliraniti zgodovinske spomenike.
(Dr. I. Mantuani.)
(Dalje.)
Ruskin Je moral razviti vso svojo agitatorično moč in zastaviti vso avtoriteto, da je uravnal narobe početje na onih potih in stezah, katere jo bil svojim rojakom sam pokazal.
Iz teh korektivnih spisov, ki so bili Naperjeni proti napačnemu postopanju Angleškem v prvi vrsti, so se razvila moderna načela za ohranitev zgodovinskih spomenikov.
Tako smo ob kratkem narisali in Pregledali zgodovinski proccs moderne smeri. Ponovim, da so se porodila Francoskem, vzgojila pa na Angležem. Sedaj so se Nemci polotili te zadeve in pišejo, kot da so jo oni ustvarili. — Ruskin sam je 1887 na umu 'bolel in ni mogel nič več posegati v ta ^pj za načela pri konsorviranju zgodo-inskih spomenikov. Namesto njega se 6 pojavilo mnogo somišljenikov, ki so fso zadevo tirali do nasprotne skrajnosti. To enostranost jo pa ublažil od-
por konservativnih skupin, tako da smemo danes govoriti o določenih temeljnih načelih za ohranjevanje zgodovinskih spomenikov.
Stvari, smeri in načela, katera imajo tako dosleden in dolgotrajen zgodovinski razvoj, stoje na široki podlagi kulturne upravičenosti, ne samo ene stranke ali enega voka, ampak vseh strank in vekov, ki jih obsega razvojna perioda. In baš zaradi tega se ne dajo zatajiti in molče potlačiti. In tudi nam se bo držati jih, če nočemo veljati za zaostale in brezkulturne sodobnike v 20. veku.
Kot pametni ljudje se pa tudi vprašamo: Ali so pa tudi ta načela res praktično upravičena? Ali jih moremo nadomestiti morebiti z boljšimi?
Izcimila so se, kot smo se uverili, ob času velikih zadač, katere reševati je bilo tedanjemu rodu nemogočo; recimo naravnost: nezmožnost je mati te smeri. V umetnostni zgodovini poznamo samo dva slučaja, ko ljudje te nezmožnosti niso poznali: to je bila grška umetnost predaleksandrinske dobe in pa krščanska umetnost za časa gotike. V obeh dobah postopa umetnost odločno in samostojno v vseh panogah, od temeljne zasnove do zadnjega okraska! In pa brezobzirna je, broz pi-jetete, zato ker jc imela mesto podrtih
in odpravljenih objektov vedno kaj boljšega za nadomestilo.
In da se ne mudimo dalje, naša doba je istotako nezmožna, kot so bile zgodovinske, razven grško in gotiške. Nezmožna je zato, ker nima novih problemov, nezmožna, ker so bori z materialom, nezmožna, ker nima samostojnih estetiških oblik. Morebiti se mi bo kdo smejal trdečemu take stvari danes v Ljubljani, v tem razvijajočem se mestu najmodernejših oblik, kjer se-cesija kar kipi in si postavlja monu-ment za monumentom! Morda. Če je pa zasledoval tok umetnosti in pa na-ziranje umetniške elite, mi bo pa pritrdil; za resnico jc pa to vseeno, če sc strinja z menoj aii pa ne.
Mi ne moremo starih spomenikov
7, boljšimi, novimi nadomestiti, in zato smo dolžni, staro ohranjevati, dokler jc moč.
Poglejmo si najjn-oj spomenike sanic in njihov pomon.
To so zgodovinske listine, sezidano, v kamen vklesane ali pa naslikane, priče prošlega življenja, svedoki pristno domače kulture. Pripovedujejo nam, kako so naši očetje živeli, kako so delali in počivali, kako so molili in se veselili, kako so se krolali, kako umetniško tvorili in estotiško čutili. Noben popis, bodisi še tako plastičen
in vznesen, ni v stanu izvabiti tako točnih duševnih podob in takih vtisov, kot baš zgodovinski spomenik s svojimi nepristranskimi oblikami in s svojo določeno lego.
In ker je zgodovina neprecenljiva vzgojevalna sila, ker sloni njena zgovornost in neovržna moč ob nepokvarjenih virih, zato je troba umetniške spomenike, te neme kulturne vire, kolikor mogoče nepopačene ohraniti, istotako kot ravnamo z listinami v naših arhivih. Tudi v listinah ne smemo mci ni nič tebi nič prenarejati besedila, od-stranjati posamezne delo ali pa jih ustavljati, ker se s takim postopanjem smisel prvotne zasnove in pravnega jedra pretvarja in predrugačuje.
Spomeniki nas pa. uče navadno šc drugih stvari, ki niso vedno na prvi mah razumljive. Če pogledamo, rccimo kako poslopje dandanes, ni nam povse jasno, vsaj na prvi pogled morebiti ne, zakaj da ravno na tem prostoru stoji in ue kje drugod. Če pa upoštevamo prejšnje razmere, pridemo navadno do izpoznnnja, da je dotična stavba tako praktično nameščena, da bi dandanes noben arhitekt no mogel pogoditi boljšega prostora za-njo, ko bi imeli še sedaj tako ali on a ko razmere.
A to no. velja samo za posamezne hišo, temveč tudi za celc vrste poslopij.
poročalo. In iz Česa sklepa to gospod
vedela, da cenjeni mestni magistrat baje namerava postaviti v Ljubljani novo mestno hišo, ker stara no ustreza več vedno množečim se zahtevam avtonomne občinske uprave. Centralna komisija popolnoma razumeva, da goji cenjeni mestni magistrat željo, dati modernemu mestu res moderno mestno hišo in bi ne imela nobenega povoda za vmešavanje, ako bi ne bila tudi izvedela, da naj se novo poslopje postavi na mestu, kjer stoji sedanje, da j naj se torej stara posvetovalnica po-;dre.
Po velikem potresu leta 1895. nima s ljubljansko mesto več t oliko starih po-Islopij, še manj pa starih spomenikov, da bi moglo preboleti še nadaljnih izgub svoje umetniško - zgodovinske posesti; posebno bi pa bilo obžalovanja vredno odstranjenje stare posvetovalnice, ker ta ni samo zgodovinsk, ampak tudi umetniški spomenik in ker je j s svojimi starimi hišami mestnemu I trgu najlepši kras. Če pade stara mestna hiša, potem kmalu nc bo nobena reč opominjala na to, da je Ljubljana mesto, ki ima veliko in dolgo pi'eteklost. Po naziranju tukajšnjega urac^p, pa vendar ni mogoče, da ima cenjeni mestni magistrat nakano, Ljubljani njeno posebno svojstvo vzeti in jo izpre-meniti v mesto z znakom pustega ame-rikanizma. Centralna komisija se torej nadeja, da slone njej došla poročila na kakem nespornzumljenju in upa, da bode dobila od cenjenega mestnega magistrata odgovor, katerega prosi in ki ji bo r&zpršil njeno bojazen.«
Tako centralna komisija. Zdaj pa vprašamo: 1. Kje pravi ta urad, da ne veruje, kar se ji je poročalo? 2. Zakaj g. župan tega pisma ni doslovno preči-tal v seji? 3. Čemu tako netočno zavijanje? G. Hribar je v svoji županski mogočnosti pač toliko naiven, da ni iz-poznal, kam pes taco moli in nima niti toliko tenkočutja, da bi bil le slutil, da jc to v koniventni obliki najodločnejši pritisk na našo mestno upravo, da se kar najhitreje izjavi o tej zadevi. Če bi centralna komisija tega ne verovala, bi ne zahtevala izjave; to je vendar vsakemu otročaju jasno — samo ljubljanskemu županu ne.
Kaka čutstva g. župana prevevajo, t označuje nam drobtinica, ki jo je navedel iz svojega odgovora, poslanega ; centralni komisiji. To je bila »ovad-tba«, in ta se po županovem poročilu ni 'izvršila toliko iz skrbi za rotovž, kot iz povsem drugega namena! Kaj je pa g. župan še vse povc-dal centralni komisiji v svojem odgovoru, to je menda pri seji zamolčal. Za Boga, kak namen pa je sploh še mogoč pri kakem poročilu na centralno komisijo? Njena Jkompetenea ne sega dalje, kot na polje ohranjevanja starih, zgodovinskih in umetniških spomenikov. A pri g. županu jo menda neka immanentna bojazen, naravnost patologična prikazen fiksne ideje, da ga nekdo preganja in ugonobuje, če se ne strinja z njegovimi naivnostmi in narodnimi uprizoritvami nezrelih naklepov! Kako malo je gospod Hribar premislil, kaj snuje, kaže že ta slučaj, da v eni sapi trdi, da se rotovž ne podre, pač pa sedanji hiši ob rotovžu, rotovž sam pa bi se v toliko izpremenil, da bi izgledal, kot prvotno. In za te stare hiše se zavzema central-
na Komisija in najbrže ne to pritrdila ! načrtom, repristinirati stari rotovž. — Na eno stvar pa naj opozorimo Ljubljančane: to bi bil spet drug, povse nov načrt, o katerem dosedaj ni bilo ne duha no sluha. Tako se pa 110 dela v dobro urjeni občinski upravi. A mi smo popolnoma pomirjeni; občinski svetniki bodo v pravem času izpregovorili svoj veto zoper tako breznačelno poiz-Icušavanje in nepremišljene eksperimente.	Eden, ki ve.
Mladenlškl shod v Dobrepoljah.
Na mladeniškem shodu v Dobrepoljah v nedeljo, dne 5. t. m. je bilo navzočih čez 200 mladeničev iz domače župnije. Vabljeni so bili na imena. Shod se je vršil po § 2. Na predlog g. nadučitelja Štruklja je bil za predsednika izvoljen domači kaplan g. Ore-liok. Prvi jc g. nadučitelj Štrukelj v navdušenem govoru razpravljal, »kakšen bodi dobrepoljski mladenič«. Razumen, trezen, varčen, rodoljuben in pogumen naj ho! Načelnik telovadnega odseka, gosp. učitelj Odlasek, je v iskrenih besedah mladeniče navduševal za telovadbo. Zanimivost tega shoda je bila, da sta nastopila tudi dva govornika izmed mladeničev samih: Drobnič z Vidma in Lenarčič iz Zago-rice. Drobnič je v lepo zasnovanem govoru poročal o krščanskih telovadskih organizacijah med Čehi, Francozi in Italijani in bodril svoje tovariše, naj goje telovadbo, da si utrdijo voljo in značaj, da bodo kedaj pogumni bojevniki za sveto narodno stvar. Lenarčič pa je z njemu lastno ljubeznijo do stvari tovariše vzpodbujal k čitanju knjig in časopisov, k učenju, ki jo potrebno pravtalco, kakor da znaš brati in pisati. Dajal jim jc poguma, naj se ne strašijo onih redkih tovarišev, ki imajo za take reči le posmeh in zabav-Ijico, »saj je znano, da le prazen klas pokonci sili«! — Nato je kaplan gosp. Orehek govoril o odsekih, ki naj se na tem shodu ustanove, o protialkohol-nem, izselniškem, agitacijskem, dramatičnem in narodno-obrambnem odseku v dobrepoljskem slov. kat. izobraževalnem društvu, katerih glavna opora naj bodo mladeniči, mlada kri, žilavi, delavni, vneti za vse dobro in lepo. V protialkoholnem odseku se bomo predvsem spravili nad žganje; Dobrepoljcem v čast bodi sicer povedano, da te »h.......pijače« ne ljubijo
posebno, ali vendar — vedno bolj, kakor povsod! Izselniški odsek je potreben dovolj, saj je v kraju polno zapuščenih domov... Agitacijski odsek bo skrbel za dobro Časopisje in druge potrebne reči, kakor so: kolportaža. agitacija za shode, ob volitvah itd. Narod-no-obrambni odsek bo s primernimi predavanji ljudstvo seznanjal s slovenskim stanjem ob mejah in zbiral prispevke za narodno-obrambni sklad. Končno spregovori g. kaplan nekaj besedi tudi v prilog mladeniški Marijini družbi. — Po shodu, ki ga je predsednik po dveurnem zborovanju zaključil ob splošnem navdušenju, je bilo zapisovanje v razne odseke. Najboljšo žetev — in sicer prav obilno — sta imela telovadni odsek in Marijina družba. Tudi protialkoholni ni bil zadnji. Upamo, da se tekom meseca odseki konstituirajo, in potem, mladeniči, na delo v odsekih! Z Bogom za slovensko ljudstvo !
Nesreča slovenskega zrako-plovca.
O tem se še poroča iz Gorice:
Že opetovano smo se bavili z izumom bratov Edvarda in Josipa Rusjana. Po mnogih študijah in dolgoletnem trudu sta zgradila letalni stroj po lastnih načrtih. Za ponedeljek, 6. t. m., sta napovedala oficijelni polet in povabila med drugim tudi oficirski zbor.
Rečeni polet se je imel izvršiti ob 3. uri popoldne na Velikih Rojah. Zbrala se je tam razen povabljencev velika množica radovednega občinstva. Množica se je postavila tik hangarja, kjer se je nahajal letalni stroj.
Ob istem času jc prihajala po mi-renski cesti enovprežna kočija, v kateri so sedeli gg. dr. Puc, A. Gabršček, prof. Seidl in pa urednik goriškega lista »Gazzettino«. Ko se je kočija približala hangerju na kakih 80 metrov, je pričel manevrirati zi-akonlov, da bi se dvignil v zrak. Tedaj pa se je prestrašil konj, na kar sta izstopila iz voza gg. dr. Puc in Gabršček. Med tem se je bližal zrakoplov vedno bolj v smeri proti kočiji in vse je kazalo na to, da se pripeti kaka nesreča. In res je trčil zrakoplov z vso silo v kočijo in konja. Prof. Seidl je trenutek poprej izstopil iz voza, urednik »Gazzettina« pa ni več utegnil. Konj je zdirjal kakor besen po Rojah in vlekel seboj kočijo s prestrašenim urednikom. Pravo čudo je, da se ni pripetila kaka večja nezgoda. Zrakoplovu je bila popolnoma strta jedna perot; konj in kočija sta precej poškodovana.
Naše mnenje je to, da bi morala poklicana oblast ob takih poizkusih preskrbeti vse potrebno, najprej pa dati zastražiti prostor okolu hangarja, da ne pridejo gledalci preblizu in se ne pripeti kaka nesreča, kakoršna bi se bila v predležečem slučaju prav lahko pripetila.
Glede nameravanega poleta je omeniti, da bi se bil bržkone dobro ob-nesel; kajti še pred par dnevi se je bil dvignil Rusjan nad 10 metrov visoko v zrak in je izvršil prav dobre evolucije.
Pokvarjeni zrakoplov se popravi in v kratkem se poizkusi ponove. Kakor čujemo sta zgradila brata Rusjan še drug zrakoplov, ki je bol trden in eleganten od prvega. S tem nameravata tekmovati za nagrado.
NAŠA ZEMLJA V NEVARNOSTI ?
Znani ravnatelj astronomskega observatorija, Camille Flammarion, se bavi v nekem zelo zanimivem članku s posledicami IIalleyevega kometa. Učenjak pravi, da more priti do silne katastrofe, ki bi bila konec človeškega rodu. Flammarion je opazoval komet meseca septembra v lieidelberškem observatoriju. Komet sc približuje zemlji z izvanredno brzino. V početku je bil oddaljen 326 milijonov angleških milj. V 76 dneh je komet prehitel 186 milijonov angleških milj. Ta brzina pa postaja vedno večja, kolikor bolj se približuje solncu. Sedaj se komet približuje enako proti solncu kot proti zemlji. V decembru se pomika proti solncu in oddaljuje od zemlje, da se ji zopet približa pozneje. Dne 20. aprila 1910. bo IIalleyev komet kot danica, a zvečer kot zvezda večernica. Ta dan bo komet izvanredno lahko opaziti, tako kot se je leta 1866. in leta 1456. Ta dan
I nas more komet presenetiti. Kot raSi najo nekateri astronomi, bo prišel k met v solnčno okrožje 18. maja. Glai kometa je od nas oddaljena 16,146.0( angleških milj. Ker pa ima rep komet dostikrat dolžino 20 do 30 milijone angleških milj, jo jasno, da bi nas m gel ta rep oplaziti. V tem leži ravr katastrofa za našo zemljo. Flammario pravi, da ne more z gotovostjo reči, ki se bo zgodilo. Ako se kisik naše zeml spoji z vodikom kometa, tedaj bi se v ljudje na zemlji zadušili. Ako pa bi m stalo pomanjkanje dušika, potem I prenehala vsa eneržija in delomožno človeškega rodu. Vsakdo bi umrl, elastičnem snu bi bila smrt lahka i lepa — lahko rečemo srečna. »Do si daj,« — končuje Flammarion, — »se i moglo dognati dominatni element repu IIalleyevega kometa. Kakor s repi kometov veliki in dolgi, vendar s tako zelo redki, da je naša zemeljsk atmosfera napram lijim kakor svine Naša zemeljska atmosfera, ki bi pri drla rep I-Ialleyevega kometa, se moi primerjati lokomotivi, ki drvi sko; težko jesensko meglo. Ze leta 1819. i 1861. je preplula zemlja rep takega k( meta, a se ni zgodila nobena nesreča.
leseniSke novice.
j Čudno se nam je zdelo, da s morali delavci nekaterih oddelkov tovarni delati ravno na praznik Bre: madežne, in to celo v žičarni, kjer di lavci še ob delavnikih nimajo popo nega dela, ampak imajo nekateri le p nekaj »šihtov« na teden. Novi delavi red določa, da se mora dati delavcet prilika udeležiti se dopoldanske služb božje. Tega omenjeni praznik de^ cem ni bilo mogoče. Sicer pa je v d< lavnem redu določeno, da je osmi da vsakega meseca tudi plačilni dai Tega pa ta dan tudi ni bilo. Sicer p mi ne zahtevamo, da bi bil na prazni plačilni dan, dosledno bi pa moral bit Zato prosimo slavno vodstvo tovarni da se po možnosti ozira na versko pri pričanje svojih delavcev.
j Naši liberalci so zopet jeli kriča zoper g. gerenta Čebulja, da ga moraj stran spraviti in dobiti vladnega kom sarja. Kar se nas tiče, vsak liberale zase lahko dobi po enega komisarji samo plača naj ga. Na občinske strd ške pa ne bodo igrali slepih miši ii preobračali kozolcev, so že svoj iSa dovolj oškodovali občino! Še enkra jim podtaknemo pod nos, da so v časi svojega paševanja dobili od klavnic v devetih mesecih 33 kron, dočim jih j g. Čebulj v istem roku pridobil občin od iste klavnice 1700 kron. Od čezurnil licenc so dobili od gostilničarjev 1 enem mesecu 2 kroni 40 vinarjev, e Čebulj jih spravi v občinsko blagajni mesečno okrog 100 kron. Ko bi vsal liberalec v času svoje moči tako požrt vovalno delal za blagor občine, kako g. gerent, pa bi bilo drugačno njeiv stanje. Sicer pa lahko prižgemo š tako luč v liberalno gospodarstvo, d: bo liberalcem vid jemala!
j Predavanje. »Naprej« je pisal, d je »gospod župnik Skubic na zadnjet shodu v »Delavskem domu« kar na de belo lagal o Ferrerju«. Mi ga sicer ni smo slišali o tem govoriti, pač pa sm si mislili, da mora veliko vedeti o Fei rerju. Zato smo ga naprosili, da nam nedeljo, dne 12. t. m. zvečer ob navadr uri predava o tem junaku, kar nam j tudi obljubil. Naše somišljenike vab:
;ki tvorijo in določajo potom in cestam ! njihovo smer in stavbinsko črto. Pa 'pomislimo malo, če so stare, zavite in vegaste ceste res tako za nič, da bi se morale v vsakem slučaju pretvarjati v široke in ravne, nepregledne in dolgočasne? Ali je res treba, da morajo lastniki zemlje umikati se na desno in na levo in prepuščati svojo lastnino občinam, ki iz vrtov in nasadov dela tlakam; ceste, katere se v poletnem solncu razbelijo, po zimi pa mrazoto nmože? Res je, da novodobni promet iz varstvenih ozirov marsikaj zahteva in opravičuje, nikdar in nikakor pa ne toliko, kot zahtevajo naši inženirji in stavbeniki, pi*ed vsem pa stavbeni špe-kulantje, katerim je vse drugo deveta briga in vsaka kulturna zahteva neumnost, samo da oni polnijo svoje žepe pod pretvezo »modernih in nujnih zahtev časa«.
S tem se uničujejo tudi zapored mali zračni rezervoarji, ki so v vsakem mestu neobhodno potrebni, katerih naša nervozna doba ne zna ceniti, zato ker je v svoji kulturi silno globoko padla. Merilo kulture niso obsežni klobuki našega ženstva in komatasti ovratniki moških srajc, ampak smisel za prave in zdrave življenjske pogoje, ki nam dopuščajo tako živeti, da narava ne dobi povoda, maščevati sc nad na-
mi. S tem, da sc postriže vsaka bilka in ugonobi vsako drevo, s tem se uničujejo vedno bolj in bolj naravne čistilnice za zrak. Najbolj idealni so bili tisti časi, ko je imela skoraj vsaka hiša svoj vrtič; to je bilo pri Rimcih in Grkih, in to je zvesto čuval še srednji in celo novi vek, kot cenjeno dedščino iz klasične dobe. Našemu času je pa bilo pridržano, da je ta kulturni zaklad v nemar pustil.
Če bi se n. pr. pustili vrtovi med hišami, postala bi stavbena črta sama od sebe popolnoma drugačna, intere-santnejša — a vegasta.
Vegaste ceste imajo pa v prvi vrsti dobro lastnost, da prevajajo mirno polni tok gibajočih se zračnih plasti, ne da bi te mogle razvijati svojo nebrzdano silo samo po tistih potih, ki imajo vetrovo smer, dočim so ulice, navpično na piševo smer navidezno mirne, stavbe in njihove prostornosti pa silno trpe pod navpično učinkujočim zračnim tokom, četudi ni viharja.
Vegaste ceste imajo torej v prvi vrsti praktičen pomen.
V drugi vrsti pa nadkriljujejo vsako moderno po vrvici narejeno cesto z lepimi in zanimivimi pogledi in perspektivami. Kdor ne verjame, naj pogleda eno modernih ulic, 11. pr. Miklošičevo, Dalmatinovo, Sodno uiico, Blei-
weisovo cesto in naj jih primerja v estetičnem oziru z Glavnim in Starim trgom, Dijaško ulico, Lončarsko stezo itd. glede njihovega estetičnega učinka in naj sodi sam. Seve — ne prikrivam si položaja — v Ljubljani, kjer je estetična naobrazba najmanj za 25 let nazaj, se pač lahko pripeti, da bi kdo zanimivosti ne videl, če ne najde kakih prav zveriženih »secesijskih« oblik. To pa — kot upamo —• niso načelne in programatične stvari.
A pomisliti nam je,' da nismo sami, ampak da vabimo tudi ptujce v svoje mesto, ljudi, ki prihajajo iz središč in dežela, kjer je estetična naobrazba žo višja. Taki se za »n a š moderni« slog no bodo ogrevali, ker imajo sami boljših stvari, ampak pohajali bodo med nas le, ako jim bomo mogli nuditi značilnih zanimivosti, katerih sami nimajo. Samo tedaj bo mogoče dobiti ptujcev malo dalje, kot samo črez noč, v svojo sredo, če bomo značaj, pristni kulturni značaj naših mest, trgov, vasi in posameznih poslopij znali ohraniti. Jasno .je, da more tudi ta estetika imeti svojo eminentno praktično stran.
Nočem izvajati, kolikega pomena bi bilo, ako bi nas mogli ptujci pobližje izpoznavati in bi se morali prepričati, da imamo tudi mi zgodovinsko zasnovano kulturo iu da je v njej toliko
pristnosti in svežosti, toliko logike ii narodnosti, kot v njihovi!
Za ohranjevanje spomenikov ima mo pa še en razlog: pieteto. To je sev duševni imponderabilij, ki ga poznaj samo najbolj omikani ljudje, to so pra vi tisti, pri katerih pouk znanstveni! predmetov ni bil samo za spomin ii razum, ampak je posegel tudi v srce Kdor v resnici ljubi in spoštuje svo rod, razteza t.o spoštovanje tudi na ti sta dela, ki mu jih jo ta rod zapusti
In tudi ta čut ima svoje praktičn posledice. Poglejte v Italijo, ozrite se Švico. Kaj bi uboga Italija bila bre ptujskega prometa? Nič! In kaj ji osi gura ta promet? Pieteta napram staro bili umetniški posesti. In kako bi bil v Švici brez romantično-mogočne goi ske pokrajine? Revščina in praznota To bodi nam v poduk!
* * u
Faktični položaj pa izreka večkra proti ohranitvi starih spomenikov sve energični veto.
Poglejmo najprej sakralne stavbi kjer je umetnost najbolj razvita: cci i kve, kapele, pokopališča.
Prebivalstvo narašča. Cer' ev, p( stavljena pred 300, 200 ali 100 leti m 1 zadošča več, kapela postaja pretes"1 ! pokopališče premajhno. Kaj storiti? T
mo v polnem številu k temu zanim!- ' vemu predavanju!	!
j Veliko vesalje je zavladalo pri Sv. Križu nad Jesenicami, ko so ljudje zvedeli, da dobe novega duhovnika g. Juvana z Brezovice. Novemu gospodu j že sedaj kličemo: Dobrodošli!
j Ena izmed glav jeseniških soci-jev, železničar Družinšek, je pretekle dni umrl v ljubljanski bolnici. Ko je imel priti novi gosopd župnik na Je-sonice in so se Jeseničani pripravljali na vzprejem, je Družinšek dejal: »Če je Bog, naj pri vzprejemu tako dežuje, da bo od tal odskakovalo!« In res, pri vzprejemu je tako dežovalo, da je od tal odskakovalo. Ko so šli ljudje od vzprejema, so ga vprašali: »Ali sedaj verujete, da je Bog?« Družinšek pa se je odrezal: »Nič! Če je Bog, naj bo jutri pa lepo vreme!« In res, drugi dan je i bilo lepo vreme. Če ga je to prepričalo o bivanju božjem, nam ni znano. Bog mu bodi dober!
j Celo »Narod« se boji! Neki dopi-sun z Jesenic je o delavcu Peternelu, ki se je v pijanosti ubil, o gospodu gerentu in občinskem redarju spravil v »Narod« tako gorostasne laži, da celo »Narod« pravi, da prepušča za to notico dopisniku vso odgovornost. Omenjenima podtika pravcati uboj! Ranči-gaju očita celo krivo pričevanje. »Narod«, ki prepušča dopisniku vso odgovornost, ga bo moral seveda izdati! Državni pravdnik bo pa gotovo tudi storil svojo dolžnost, ker se tako kruto obrekuje uradna oblast. »Narod« je o pravem času zlezel v luknjo, sedaj se bodo pa dopisniku hlačice tresle. Dopisovati in lagati je lahko, ampak nevarno!
Idrijske novice.
i Svete Barbare dan je bila občinska volitev v Spodnji Idriji. Iz početka je kazalo, da se bodo tri stranke borile za prvenstvo, naša Slovenska Ljudska Stranka, liberalna in socialno-demo-kraška. Ko so pa naši nasprotniki videli, da jim utegne iti trda, so se združili, in liberalci so z vnemo volili kandidate socialnih demokratov. Dosedanji župan Kenda je v III. razredu dvakrat zanje glasoval. Sicer pa to ni nič hudega, ker so naši mokrači bolj klerikalni, nego pristaši S. L. S. Kar nič niso ugovarjali, ko je župan volil za »mežnijo« socialne demokrate, hoteli so celo, da voli po mokraško tudi za župno cerkev, češ, da je občinska. Da v III. razredu zmagajo, so bili socialni demokratje prepričani, kakor je razvidno tudi iz »Napreja«, ki je izšel pred volitvami. Rudarji so iz istega vzroka predlagali, da bodi volitev na sveto Barbaro, ker je v Idriji ta dan praznik in so zato rudarji prosti. Štravs, šef socialno-demokraškega ge-neralštaba v Idriji, je bil v jutro zelo mogočen. A vse ni nič pomagalo. V III. razredu so bili izvoljeni kandidatje S. L. S. Ignacij Lampe je dobil 66, Andrej Kacin 56, Jožef Vončina, po domače Žgavc, 53 in Matija Podobnik 48 glasov. Namestnika sta Žonta Janez in Malovašifi Janez, oba pristaša S. L. S. V II. razredu so tudi vsi štirje odborniki in oba namestnika iz S. L. S.. Izvoljeni so: Jurij Gnjezda, Franc Rov-tar, Janez Rupnik in Luka Vončina, namestnika sta Jakob Petrič in Janez Lapajne. V I. razredu sta izvoljena tiaša moža Andrej Svetličič in župni
upravitelj Janez Mrak, poleg teh župan Janez Kenda, ki ga je priporočala tudi S. L. S., on pa nje ne, in Franc Čadež. Namestnika sta naš mož Anton Gostiša in liberalni Jože Hladnik. Volitve so torej za S. L. S. prav častno izpadle. Ljudstvo je pokazalo, komu da zaupa. Sedaj se lahko zanašamo, da bode prenovljeni občinski odbor tudi deloval v blagor občine. Čaka ga tudi mnogo dela. Gotovo bo našel novi odbor trdno zaslombo v S. L. S. sploh.
i Naklonjenost gotovih krogov do obrtnikov je velika. Fr. Didič je letos postavil z velikimi žrtvami novo veliko stavbo, ki bo služila za hotel, ko bo dovršena. Seveda ni moglo biti letos izvršeno vse delo, a dodelana je klet, dvorana tudi v toliko, da bi se lahko rabila, enako dve sobi v prvem nadstropju in stanovanje v podstrešju. Ker te prostore nujno potrebuje, prosil je, da mu županstvo izda delno porabno ■ dovoljenje. V ta namen se je imela vršiti 3. decembra kolavdaeija. Zastopnik goriške gozdne direkcije pa je dal na zapisnik ugovor proti kolavdaciji, ker deželni odbor še ni rešil ugovora imenovane direkcije proti stavbi. Zato se ni mogel vršiti Miklavžev večer kat. delavske družbe v prostorni novi dvorani, ampak so se morale stotine in stotine ljudstva dušiti, treti in greti v starem salonu. Mnogo pa se jih je moralo vrniti domov, ker ni bilo dobiti najmanjšega prostorčka. Nova dvorana, se da dobro kuriti, je zračna, ima električno razsvetljavo in prezračevanje, pa je stala prazna in zaprta v znatno škodo posestniku, ki jo je napravil, da bi mogel sprejemati goste, ne pa, da bi stala leto in dan zaprta, ln kaj je Didič zakrivil tako groznega? Pred leti je potom tožbe zmagal nad gozdnim erarjem, ki mu je moral dati odškodnino za škodo, narejeno po po-vodnji na nekdanjem kegljišču. Ko je sklenil Didič podreti leseno kegljišče ter sezidati novo trdno stavbo, ki je na močnem temelju in škarpi, tako da so ni gozdnemu erarju treba kaj posebno bati radi odškodnine, temveč bi moral biti še zadovoljen, da se je razmerje zanj zboljšalo, ugovarja stavbi, kar je pametnemu človeku nedoumno. Upamo, da se stvar v kratkem uredi. Če bi bil Didič segel po posestvu gozdnega erarja, bi že ne rekli, a zidal je na svetu, ki jc njegova last.
i Umrl je pred kratkim 79-letni Jožef Petrič, vpokojeni blagajniški pisar. Zanimivo iz njegovega življenja je, da je bil še dijak-gimnazijec nekdanjega žirovskega župnika Janeza Majnik, ki je kot idrijski beneficijat zasebno učil ukaželjno mladino v gimnazijskih predmetih. Za prvo šolo se jih je bilo zglasilo s Petričem osem dečkov. Med njimi je bil Ignacij Margreiter, znani frančiškan P. Kalasancij, ki je lani umrl v Samoboru, in sedaj še na Dunaju živeči vpokojeni profesor Janez Repič. znani pisatelj, ki se še sedaj hvaležno spominja svojega prvega gimnazijskega »profesorja« benenei-jata Ma jnika. Repič sedaj še edini živi izmed idrijskih tovai*išev.
i Narodno navdušenje zopet kipi iz duše »Narodovega« dopisnika. 7. decembra piše: »Belgijci pridejo! Kam pa? V Idrijo! In sicer pride prihodnjo soboto v delavsko rudarsko mesto iz Ljubljane draga belgijska vojaška godba, da bo igrala gospodi v nemšku-tarski kazini na čast sv. Barbari, pa-troni idrijskega mesta! Kadar hočejo
to svetnico prav posebno počastit!, takrat mora priti godba belgijcev! — No, Slovenci in Čehi, ki so člani idrijske kazine, bodo v soboto zvečer pač vedeli, kaj jim je storiti!« — Sicer nam ni kazina, ki je uradniško društvo, nič na skrbi, dela naj, kar ji drago. Navedli smo »Narodovo« notico, da jo rešimo pozabljivosti ter gospode napred-njake spomnimo na »nemški strah«, ko bodo o prvih volitvah lovili nemške frake ter, če drugače ne bo šlo, celo švicarske nemške protestante privzemali med narodno-napredne kandidate. Mislili smo, da se bo »Narodovo« otroče čudilo, kako da kazina vabi v Idrijo tiste Belgijce, ki jih je tudi narodni ljubljanski župan Hribar povabil še prej. In Hribarju so razobesili pri nas zastave.
i Pet lot za stanovanje smo dobri, rekel je nekdo, kateremu je župan zagotovo bljubil, da pojde stanovat v Štrosovo hišo, ki bi bila morala biti vsled notarske pogodbe že porušena, a jo hočejo hraniti iz zamrze do gerenta. ki je to prepotrebno stvar izvedel. Mi pa pravimo, da bo županstvo prav v kratkem poskrbelo, da se pogodba izvrši v polnem obsegu. Če je res, kar se govori, da se je namreč župan izjavil: Bo že občina hišo podrla, ga opomnimo, naj vzame pogodbo med prodajalko Štros in občino v roke in naj jo prečita, da bo pravilno ravnal. Davkoplačevalcev večina ne bo odnehala niti za las. Delajte pravilno, da vam ne bo treba pozneje tožiti nad nedostopnostjo ljudi, ki žele pravico in postavo. Mesto potrebuje dobrih cest, prijateljem pa napravite primerna stanovanja drugod, kjer je prostor. Zagrizenost se je pričela zopet vjedati v naše javno življenje, — a se bo sama razgrizla.
i Pošta se preseli, kakor smo po-zvedeli, prihodnji torek v novo poslopje. Zato torek popoldne ne bo uradova-nja radi selitve.
Po svetu.
Vnovič dokazana Ferrerjeva krivda. Ferrerjeva »prijateljica« Soledad bo imela malo sreče z revizijo Ferrer-jevega procesa, po kateri stremi. Nastopile so namreč sedaj zopet novo priče proti Ferrerju iz lastnega nagiba. Kot se poroča iz Madrida, so se javili pri oblastih posestniki neke gostilne v Madridu, ki pričajo o prisotnosti Fcr-rerja v Barceloni za časa revolucije in da je imel Ferrer v tem času tajna posvetovanja z voditelji revolucije. Svoje izjave so podali šele sedaj, ker so čakali, da se zopet uvedejo ustavno razmere, ki naj jamčijo posamezniku varnost. Seveda liberalci bodo še vedno vpili o nedolžnosti Ferrerja.
— Minister Schreiner na grobu svoje matere. Nedavno temu se je vršil v Nemčikovu (klatovski okraj) na Če- ! škem pogreb matere nemškega ministra krajana dr. Schreinerja. Pogreba se je udeležilo veliko občinstva iz vse okolice, ki je prišlo iz radovednosti, da vidi znanega avstrijskega ,državnika'. Minister Schreiner, ko je prišel v češko okolico, je govoril s svojimi znanci v svojem češkem materinskem jeziku. Na pogrebu so se pele češke žalostin-ke, ki so na srce ministrovo le toliko vplivale, da je hvalil pieteto, s katero je češko ljudstvo spremilo h grobu njegovo^ mater, ki jc do smrti govorila samo Češki.
-- Razpuščeno svobodomiselno društvo. Poroča se iz Prage, da je cesarsko namestništvo razpustilo svobodomiselno društvo »Auguštin Smetana«. V odloku, ki javlja razpust, se piše, da so bili na protestnem zborovanju, ki ga je društvo priredilo dne 17. oktobra, taki govori, da so prišli v nasprotje s kazenskim zakonom. Takrat jo shod razpustil policijski zastopnik. V stanovanju društvenega predsednika se je vršila hišna preiskava, ter so bile zaplenjeno vse knjige, pisma in časopisje. Zaplenili so tudi društveno knjižnico.
Turški uradniki na Dunaju. Vrhovni načelnik turške policije beg Ghalib je odpotoval v spremstvu več višjih turških policijskih uradnikov na Dunaj da prouči sestav dunajske policije.
Hiša s črnimi zavesami. Newyor-
ška policija se peča sedaj z neko zelo tajinstveno zadevo. Na policijski urad je prišla neka Virginja Wardlaw, ki je sporočila, da se je njena nečakinja utopila v kopelji. Mrtvo truplo utopljenke, ki je bila izvanredno lepa žena, so prenesli v mrtvašnico. Slučajno je obiskal te prostore zdravnik dr. Petit, ki je spoznal v mrtvi ženski svojo bolnico iz »hiše s črnimi zavesami«^ Zdravnik jc šel takoj na policijo, kjer je povedal sledeče: V septembru je bil poklican k mrs. Snead, ki je porodila dečka. V hiši so bile tri ženske, mati, stara mati in teta bolnice. Takrat jo opazil zdravnik, da so bila vsa okna v hiši noč in dan črno zagrnjena, kar tudi sosedje potrjujejo. Z bolnico ni bil zdravnik nikdar sam, in kadar je hotela govoriti, jc zadostoval pogled ene izmed žensk, da jc utihnila. Otroka so kljub ugovor uzdravnika odvzeli materi in ga oddali v neko otroško okrbo-valnico. Zdravnikovih odredb se ni čisto nič upoštevalo. Vse tri ženske so računale s smrtjo bolnice, ki je bila zavarovana za 20.000 dolarjev. Zdravnik je izjavil, da bolnici ni treba umreti, in ji je poslal postrežnico. Ta pa je kmalu opustila službo, ki so ji jo one tri ženske vedno ovirale. Sedaj tudi zdravnik ni več obiskoval bolnice. Nekega dne, kmalu po teh dogodkih je bila hiša prazna, prebivalci so jo neko noč zapustili. Toliko je vedol povedati zdravnik. Truplo so takoj obducirali. Izkazalo se je, da se ženska ni utopila, temveč jo umrla vsled — lakoto. Virginjo Wardlow, teto, so zaprli, obe drugi ženski pa sti izginili. Pri preiskavi v hiši v Brooklynu, v kateri so ženske nazadnje prebivale so našli v peči napol zgorele ostanke dveh otročjih trupel, poleg tega tudi črepinjo nekega dve leti starega otroka. Policija si no ve tolmačiti zadeve.
— Umrl je srbski menih Teodosije Babic v samostanu Poprač pri Sarajevu, star 77 let. Pokojnik se je kot vodja udeležil vseh ustankov v Hercegovini ter sc bil v črnogorskih gorah ob strani nedavno umrlega vojvode Bogdana Zimonjiča. Ljudstvo ga je častilo kot svetnika in sc je njegovega pogreba udeležilo v velikanskem številu brez razlike veroizpovedanja.
Smrt vsled kave. 7. t. m. jc umrl v Pragi slikar Havranek na zastruplje-nju s kavo. Spil je čez dan 12 čašic črne kave, nakar so se pojavili krči. Umrl je kljub hitri zdravniški pomoči.
Vojaška taksa v Rusiji. 8. t. m. je ruska duma z glasovi središča in desnice sprejela zakon za uvedbo vojaško
preostaja le ena alternativa: ali razširjati, ali pa popolnoma podreti, zapustiti in z novim nadomestiti.
Če je pa mogoče postaviti novi objekt kje drugodi, nego na mestu starega, tedaj bi naj se stari spomenik ohranil, kakršon je in nov naj bi se postavil na drugem primernem kraju. Če Pa to ni mogoče, tedaj naj bi se napravile od starega objekta slike, snimki, obrisi, situacij ski načrt in kolikor le niogoče posameznosti od stavbinskih Členov, okraskov itd. Kar se pa da ohraniti, naj bi se preneslo v muzeje. To vse je lahko izvedljivo.
Težja postaja stvar pri svetnih, javnih in privatnih spomenikih.
Vzemimo javno, uradno poslopje.
S številom prebivalstva se množe Uradni posli, ž njimi uradniki, ki potrebujejo seve tudi prostora. Stara hiša, ki je dolgo zadostovala, nazadnje že le za silo, mora se povečati, ali pa ^ morajo razni uradni oddelki razmejiti po raznih poslopjih, če je to sploh toogoče.
Mislimo si pa, da je staro uradno Poslopje značilen zgodovinsk spome-knferega bi bilo škoda odstranjati •vejo. navedenih razlogov. Tu je sem 'n am težko, dobiti in zadeti pravo Pot. Da se eno stori, drugo pa zanemari, je pač najbolje, tla sc pusti staro
poslopje — če še ne razpada — kakršno je, in da se postavi novo na drugem primernem kraju, v novem osredju. Kajti v financijelnem pogledu to navadno ni dražje, nego če se podre staro in se na njegovem mestu sezida novo poslopje. Podiranje in odvažanje ma-terijala stane navadno več, nego novo stavbišče; razven tega pa jo do-tičnik navadno še navezan na omejen stavbinski areal in to je vzrok, da nastajajo tolikokrat ponesrečene nove stavbe, ki so precej od začetka premajhne.
Če pa stavba že razpada, potem je seve ni mogoče voč vzdržavati. To jc slučaj, kateremu se moramo ukloniti, dasi s težkim srcem.
Podobno jo pri privatnih hišah. Dokler je mogoče stare stavbe ohraniti, naj se ohranijo. One dajejo mestom, trgom in vasem zgodovinsk značaj, ne samo v estetičnem pogledu, temveč tudi kot svedoki prošlega življenja. Pomislimo, kdo nam more bolj živo pripovedovati, recimo o ljubljanskem življenju, o kupčiji, o staromeščanskem stanovanju in njegovi stavbeni opremi, o stropih z okraski v štuko, o tleh s parketa mi itd., če ne stanovanja sama? In ne clomišljujmo si vendar, kot da mi znamo in imamo vse. Marsikaj, i česar prednamci niso poznali, n. pr.
vodotok, električna razsvetljava, telefon, osrednja kurjava i. dr. se odtehta v starih stanovanjih z drugimi udobnostmi. In kar nedostaje, da se v mnogih slučajih še vpeljati, ne da bi se rušila bistvenost prvotne zasnove. Tako n. pr. latrine v starih hišah ne odgovarjajo nikjer več modernim, pripozna-no boljšim liigijeničnim zahtevam. A to se da prav lahko izboljšati.
Najtežja je preustrojitev starih stanovanj za moderne potrebe. Dandanes zahteva družinsko življenje iz higije-ničnih in nravstvenih ozirov drugačno razpredelbo stanovanjskih prostorov, kot so jih imeli naši pradedje. V nekaterih hišah tega sploh ni več mogoče doseči. Tu jo silno težko najti pravo pot iz zagate. Če ni mogoče drugače, mora se taka hiša, ki nikakor več ne ustreza opravičenim zahtevam naše dobe, podreti in z novo nadomestiti. A tudi tu naj se napravijo črteži, snimki in obrisi. O tem bom izpregovoril drugikrat natančneje. Tu se mora ukloniti tudi najtenkočutnejša pijeteta moči časa in razmeram, kot sc uklonimo n. pr. božji roki, kedar namigne komu izmed naših dragih in ga pozove k sebi.
Dokler pa te odločne zahteve ni, dokler se tla stara hiša v svoji notranjščini le v toliko preustrojiti, da zadošča novodobnim, kulturi primernim
potrebam, toliko časa naj sc čuva in hrani! To jo gotovo tudi v smislu narodnega gospodarstva.
Poglejte v Anglijo, Francijo, Italijo in celo v Nemčijo. Kako skrbno se ogibajo, podirati stara poslopja, samo zato, ker je njihov zgodovinski pomen merodajen in njihov estetični učinek veljaven. Da se spomnimo naših naj-* bližjih vzgledov! Vsakdo, ki jc bil ke-daj v Italiji, recimo v Benetkah, vo iz lastne izkušnje, da je tam dobiti prav malo »modernih« stavb in stanovanj, in celo tista poslopja, ki hote ustrezati razvajencem, nikakor ne motijo in ne rušijo celotnega vtisa mestne podobe. Res je, da je v Benetkah težje, kot kje drugje, nastopati modernizovalno. A posledica te težave jc ogromen obisk od strani ptujcev iz vseli držav in delov sveta.
A tudi v drugih italijanskih mestih, kjer ni teh po legi provzročenih spon, sc razvijajo mesta v smislu prvotne zasnove. In posamezna stanovanja v teh hišah? So dokaj primitivnega, nego pri nas — in ljudje vendar žive, samo nekoliko ložje in ceneje, kot pri nas. Če pride kdo izmed nas v taKa stanovanja, so jim kaj brzo privadi, tako da jih celo nerad zapušča, kedar poteče dopust. Kdor jo enkrat stanoval v Benetkah — privatno seve — recimo
takse. Denar so bo porabil za pokojnine ranjenim in pohabljenim podčastnikom.
380.000 kron za cn gram čistega radija. Profesor Exner na Dunaju je očistil zadnjo pošiljatev radija in dobil cn gram čistega radija. To količino stavi sedaj država na prodaj po 380 kron za miligram; dobila bo tedaj za en gram 380.000 kron. Naročil na radij jo vodno dovolj iz tu- in inozemstva.
Tragičen dogodek na kliniki. Iz j Rima se poroča 9. t. m.: V porodnišnici profesorja Bompianija se jo izvršil danes žalosten dogodek. Asistent kliniko, docent Masetti, je imel opraviti pri neki ženski z nenavadno težkim porodom. Kljub prizadevanju se je moral odločiti, da žrtvuje otroka, da reši mater. Komaj jo bila žena rešena bolečin, so je zgrudil spričo mrtvega otroka zadet od kapi mrtev na tla. Žena je obupno zakričala ter se je tako razburila, da se ni več zavedla in je čez pol ure istotako umrla.
Ruska razstava na vodi. Rusko društvo za brodarstvo in trgovino je udejstvovalo orignalno misel. Na svojem parniku »Nikolaj II.« jc priredilo bogato razstavo ruskih proizvodov. Na tem parniku so razstavili svoje proizvode največje ruske tvornice in 140 trgovskih tvrdk. Veliki parnik »Nikolaj II.« bo koncem meseca decembra t. 1. prišel za nekoliko dni v Odeso in sc bo ustavil v pristaniščih: Varna, Burgas, Carigrad, Smirna, Mersina, Aleksan-dreta, Pire j, Solun ter se bo vrnil nreko Carigrada v črnomorska pristanišča Samsun, Kera Sund, Trapezunt in od tam nazaj v Rusijo. To potovanje, katerega se bo udeležilo tudi mnogo časnikarjev, bo trajalo 75 dni. Parnik je znotraj bogato okrašen v staroruskem .slogu, ter predstavlja prizore raznih ruskih mest. Dekoracijo so izvršili prvi ruski umetniki to stroko. Namen tega potovanja in razstave jo, razviti kolikor mogoče živahno trgovino med Iluzijo in bližnjim vzhodom.
Psi — državni uradniki? O tem vprašanju se jc pred nekoliko dnevi razpravljalo v draždanskih časnikih, in to vsled tožbe, ki jo je nekdo vložil pri nekem saškem sodišču. Šlo so je za sledeči slučaj: Nekega človeka jc ugriznil policijski pes, pa je zahteval za to odškonino od policijo in je opiral svojo zahtevo strditvijo, da je policija odgovorna za vso svojo uradnike ali funkcijonarje, vsled česar tudi za pse, ki jih vzdržuje. In dobil jo odškodnino. Ta razsodba je dala povod razpravi v uradnem listu »Dresdener Anzeiger«, glasilu draždanske občine, v kateri se dvomi o pravilnosti sodbo, ki jo je izreklo sodiščo, zaradi katere je morala plačati policija odškodnino. V lom članku so jo stavilo novo vprašanje: So-li policijski psi kraljevi funkcijonarji? List pravi, ako država na svoje stroške vzdžuje pse, jih hrani in jim obeša državne grbe pod vratove, so psi državni funkcijonarji. A s toni so polemika ni končala. Konservativni listi so z veliko ogorčenostjo napadli »Dresclener Anzeiger« ter ga obdolžo-vali, da je izgubil vsako spoštovanje kralja in državnih uradnikov. Afera zaradi policijskih psov se je razširila (ako, da so končno sodniki in državni uradniki sklicali protestni shod, na
katerem so ugovarjali, da se stavlja policijske pse v isto vrsto državnih uradnikov, ker jc to proti časti in dostojanstvu vseh kraljevih služabnikov. Sreča je šo, da nimajo psi dar govora, ker bi mogočo tudi ti protestirali, da so jih primerja državnim uradnikom. O čem so vso no razpravlja pri »modrih, treznih in razumnih« Nemcih!
Držami zbor.
Dunaj, 10. grudna.
Kaj pravijo stranke?
Avstrijski parlament jo tudi neko vrste čudo v Evropi. Sicer že Nemci sami priznavajo, da jo v Avstriji nemogoče vladati proti Slovanom, vendar pa iz toga spoznanja šo nočejo izvajati pravih posledic. In prva poslo-dica bi bila, da si s Slovani razdelo vladno oblast v državi. Kako pa so naj to zgodi, ako sc ogibljojo drug drugega kakor kuge? Zaupnosti ni nobeno. Ustvariti hočejo pogoje za premirje, izpod toge pa jim bllščč bodala in kresala. Otrovano jo parlamentarno ozračje, tla se morajo okužiti tudi zdravi življi. Ali ni to evropsko čudo, ako nemški in slovanski parlamentarni voditelji kujejo spravo, pa so niti ne upajo skupaj k eni mizi! Dno 14. novembra je minolo eno leto, ko so zadnjič v pozni noči pocl streho barona Bienertha prepirali se o medvedovi koži. Bil jo torej v torek, 7. t. m., izreden dogodek, ko so so zopet enkrat sešli v salonu zborničnega predsednika zastopniki »Slovanske Enoto«, nemško zvoze in poljskega kluba. Dr. Glabinski jo v istini zaslužil vsaj železno krono, ker je dolge tedne in mesece potrpežljivo prenašal pošto mod slovanskim in nemškim iaborom. In z velikim zadovoljstvom so poročali listi, da so bili gospodje jako prijazni mod seboj in da so sklenili, prijazno nadaljevati pogajanja. Bil je torej žo to velik uspeh, ker so niso iznova sprli.
In kaj je vzrok, da premirje še ni zagotovljeno in da še vodno zbornica melje prazne plevo? Pravi vzrok lie-veselih parlamentarnih razmer je sedanja vlada. Ona jc glavna ovira delavnosti parlamenta, kor ona je nosite-Ijica zistoma, ki ne pozna narodno ravnopravnosti. Mi sevoda ne opravičujemo združenih nemških strank, pač pa razumemo, zakaj se tako poganjajo za sedanjo vlado. To pa je tudi razlog, da nemške stranke zavlačujejo kompromis s »Slovansko Enoto«. Ko so se prepričale nemške stranke, da brez priprege no izvlečejo voza iz jarka, so po dr. Glabinskem ponudile »Slovanski Enoti« premirje. In sicer naj bi se med prvim in drugim branjem začasnega proračuna preosnovala sedanja vlada. Tako so vsaj v zasebnih razgovorih tolmačili svojo pitijske sklope. »Slov. Enota« je sprejela to ponudbo, toda nemški avguri so takoj drugače čitali v zvezdah in kravjih čevah. Zahtevali so rešen proračun in šc drugo reči, potem ap razgovor o novi vladi. Iz tega je razvidno, da vlada sama ruši parlamentarizem in da nemške stranke iz same politične sebičnosti in narodne nespravljivosti podpirajo Herostratovo početje. Sicer pa je danes dr. Šusteršič v svojem velikem govoru naznanil »urbi et orbi«, vladi in drugim mero-
ob »Rio Menino« ali v »Ruga vecchia«, ali celo ob »Rio rti S. Margherita« — no bo nikdar več iskal modernih hotelov, ampak bo ostal zvest gostač privatnih družin, ki oddajajo stanovanja. To jc neovržni dokaz za močno este-tično učinkovanje zgodovinskih spomenikov.
Kedor je bil kedaj na Nemškem, n. pr. v Liibecku, Bremenu ali Hamburgu, ve, kak vtis so naredila ta mesta nanj, mesta, kjer je moderni promet za trii govstvo in starobile ulice s poslopji izza Štirih vekov prezanimivo spojen. In kaj naj rečem o mestih, ležečih izven velikega prometa: Hildesheim, Paderborn, Osnabi-tick, Hammeln, Rotenburg, To-run, Elbing, Danzig in dr.! Izvzemam pa Nurnberg, kjer je večina starin ponarejena; zalo tudi nočejo prepričevalno učinkovati in jemljejo celo pravim originalom njihov sijaj in privlačno silo.
In povsodi žive ljudje, žive zadovoljno in ceno, mnogo concjše nego pri nas. Samo v velikih, hitro se razvijajočih mostih je to drugače. »Stari« Be-po deželi. Ondi se strogo čuva narodno istotako jc na Lipskem, v Draždanih, v Monakovem, v Hanoveru in še nekaterih mostih, kojili prebivalstvo se vsled industrijalizovanja njihove okolico in doloma tudi njihovega osrčja neraz-morno hitro množi po priseljencih. Izmed teh mest jc samo Monakovo vedelo postaviti na-kraj starih .spomenikov nove stavbe umetniškega učinka.
V Angliji se isto dogaja v industrijskih središčih; vso drugače pa je tam op deželi. Ondi se strogo Čuva narodno svojstvo i pri stavbah i pri običajih.
(Dalje.)
Boltatu Pepe.
Tist ku-mesjon, ke ga je puslala su-kolska zveza u dohtar Ura-žnuva pirpra-j arij a ; tist kumesjon je J reku, de mu je lubš en bugat pred-sednk, kokr pa devetinde-vedeset beraču, pa nej pride ta predsednk du soj-ga bugastva, na kera viža čo in moi'e.
Tu je en precej čudn načel sukol-ske zveze in s ga lohka usak raztulmač pu soje. Jest sm s ga že.
Sevode je ta kumesjon tekat, kc je tu reku, mislu tud nase iu mondo še bi nase, kokr pa na predsednka ud su-kolske zveze; čš: če u mou naš predsednk u kas pink, u tud na nas učas kej ud padi, če druzga ne, pa kašn sodček nemškutarskega pora; sej jo use glih, do ln mal puliiadi pu žolodčko.
Tku s jo tekat mislu ta kumesjon
dajnim krogom, da »Slov. Enota« prav ničesar no zahteva. Ona le izjavlja, da se s sedanjo vlado niti nc pogaja in jej tudi nc dovoli niti beliča niti enega vojaškega novinca. Vlada mora torej sama vedeti, kaj naj stori, ako hoče varovati koristi države in dinastije ter ugled parlamenta.
GOVOR DR. ŠUSTERŠIČA.
Proračunska razprava je danes dosegla svoj vrhunec. V imenu »Slov. Enote« jc di\ Šusteršič med viharnim odobravanjem zamašil usta vsem političnim branjevkam, ki so rogljale od praga do praga o osebnih težnjah in sebičnih namenih. Največji nemški godrnjači in kričači so molčali, ko je dr. šusteršič v lapidarnili stavkih ši-bal sedanji protiavstrijski zistem. Rekel jo mod drugim:
Razmere v parlamentu kažejo zadnji čas mirnejše lice. Zasluga jo to »Sl. Enote«, ki jo iz svojega nagiba in prostovoljno dovolila, da se je še v pravem času mogla pričeti razprava o začasnem proračunu. To je dovolila »Slov. Enota« brez najmanjšega pogoja. Kon-statujem tudi, pravi govornik, da naši nujni predlogi niso imeli znaka ob- ! strukcije,. ker njih nujnost je bila stvarno utemeljena. Ker pa so zadnji čas ti nujni predlogi res ovirali delo v zbornici, zato smo jih umaknili.
S tom pa se je izpremenila le vna-nja podoba parlamentarnih razmer, ne j pa bistvo. Ostalo so namreč še vedno j oviro, ki zapirajo pot do dela. Glavna in največja ovira pa je sedanja vlada, i do katero no moremo imeti niti najmanjšega zaupanja. (Burno odobravanje med jugoslovanskimi, češkimi in rumunskimi poslanci.) S to vlado je vsaka sprava nemogoča. (Opetovano živahno pritrjevanje.)
Govori in piše so mnogo o rekonstrukciji sedanjo vlade. Opisujejo so stvari tako, kakor da bi voditelji »Sl. Enote« zasledovali le osebne koristi in namene. (Klici: To so perfidna sumni-čenja!) Parlamentarne razmere pa so danes tako zamotane in žalostne, da jili no ozdravi polovičarsko delo, marveč temeljita izprememba vsega vladnega zistema. (Živahno odobravanje.) Trdi se namreč, da hočemo izriniti iz ministrstva vsaj dva ministra, dr. Schreinerja in dr. Hochenburgerja. To stališče naše pa bi bilo naravnost malenkostno, nevredno parlamentarne zveze, kakor je »Slov. Enota«. Mi sploh ne zahtevamo, naj se izjiremeni sedanja vlada. (Burno pritrjevanje.) Ta vlada naj ostane skupaj, kakor je, dokler hoče. Toda tudi »Slov. Enota« ostane skupaj, dokler to zahtevajo koristi slovanskih narodov. (Burno pritrjevanje.) Naj pove dr. Globinski, s 1 katerim smo so opetovano posvetovali, { ali sem jaz sploh kedaj izpregovoril : imeni ministrov dr. Schreinerja in dr. Hochenburgerja. Od sedanje vlade mi ne zahtevamo jirav ničosa. Mi sc poslužujemo le prostosti, kakor vsaka druga politična stranka, da vlado ali podpiramo ali pobijamo. In mi pobijamo to vlado, ker v njej je vtelešen napačen zistem. (Živahno ploskanje.)
Baron Chiari je sinoči trdil, da se jo sedanja kriza, oziroma naša odločna opozicija pričela z aneksijo Bosne. Prepričan sem, da tega baron Chiari ne trdi iz hudobije. Njegova trditev jc
le obžalovanja vredna zmota. Toda »N Fr. Pr.« zlorablja to zmoto, da sumnič naše rodoljubje. Jaz osebno so prav ni ne opravičujem, izjavljam le, da ser bil za aneksijo od vsega početka. M vsi smo bili za aneksijo in smo bili pri pravljeni tudi na posledice. Letos pre< veliko nočjo smo bili v odločni opo ziciji proti sedanji vladi, toda glaso vali smo za vojaške novince. S tem smi hoteli dokazati javnosti, da smo edinj ko državi preti nevarnost.
Bič in oves.
Zato jo najbolje, da vi molčite i Bosni in tamošnjili razmerah. Tridese lot so Mažari vladali v zasedenih de želah ter samo nezadovoljnost širil med prebivalstvom. Z ovsom in bičen ste po nasvetu grofa Andraža v Bosn in Hercegovini Širili zapadno kulture In tako dela in vlada tudi sedanji av strijski kabinet nasproti nam Slova nom. (Dolgotrajno, burno pritrjevanje. Zato pa do sedanje vlade nimamo nit trohico zaupanja. Ko se je porajala se danja vlada, ustanovila se je »Slovan ska Enota«, ker je slutila, da se neka kuje proti Slovanom.
Sicer pa je bila in je naša opozicij* proti vladi vedno le stvarna. To smi dokazali tudi v razpravi o bosansk banki. Naša odločna opozicija prot vladi zaradi bosanske banke je bik opravičena s stališča države in parla menta. Bosanska banka bi uničila ves ugled naše države na Balkanu. VladE pa je dala svoje dovoljenje za to bani« navzlic soglasnemu sklepu zbornice da naj se prepreči poslovanje oderu ške banke. (Klici: Tako je!)
Vlada brez večine.
Konstatujem torej, da od sedanji vlade prav ničesa ne zahtevamo. Tud no pričakujemo, da bi nam kdo odku pil obstrukcijo, ker jo sploh ni bilo ^ tom zasedanju. Toda razmere v zbor niči so postalo skrajno resne in težav ne. Vlada zahteva razne stvari, pa ni nia večine brez »Slov. Enote«. Posre dovalci so vprašali torej »Slov. Enoto« ali in pod katerimi pogoji bi hoteli aktivno sodelovati. Odgovarjali smo da bi bili pripravljeni za sodelovanje Toda naše sodelovanje je nemogoče dokler obstoji sedanja vlada. (Živahm pritrjevanje.) Mi smo pripravljeni zi žrtve državi in parlamentu, nikakor p; sedanji vladi, do katere ne morem* imeti zaupanja. Podpirati bi mogli k vlado, katera bi izražala žc v svojen sestavu narodno pariteto in pravičnosi do vseh narodov. Mi smo dalje nače loma za parlamentarno vlado. Za sedaj pa bi priporočali izvenparlamontarnc ali uradniško. Treba je namroč preje ustvariti »miljo« ali pogoje za parla mentarno vlado, ki naj bi bila krona splošne in enake volivne pravice. Danes pa bi bila jmrlamentarna vlada preslaba, prešibka za parlamentarni zistem. Ko bi se hitro zrušila, bi tudi parlamentarni zistem izgubil kredit za dolgo vrsto let. Le pravični vladi bi mogli dovoliti vse, kar potrebuje država. Da pa se omogoči taka vlada prodreti mora prepričanje, da je v Avstriji nemogoče vladati proti Nemcem, kakor tudi ne proti Slovanom. (Burne pritrjevanje.)
Kompromis.
Mogoč je torej le kompromis met »Slovnasko Enoto« in zvezo nemškit
in pr tem dohtar Uražna puhvalu, de jo tku modr raunov in ubrnu narudu-va nasreča k sojino nuc in — sevode: h nuc žojneh sukolcu. Če b pa ta kumesjon vedu tekat, de u dohtar Uražen ubrnu naruduva nasreča sam u soja nc, sukolce pa žejne pustu, b ta kumesjon use drgač guvuru in šprical b ga ket predsednka tku gvišn, kokr je amen u Očenaš in še za teluvadne mu-droce klofat b ga na trpel več.
Udpestima temu kumesjone; sej jo sam zavle soje neprevidnast še ta narbl iz žeja udarjen. Ta kumesjon holt dohtar Uražna ni dobr puznou in presoju ga je le pu tem, kar guvari in ne pu tem, kar dela, zatu je pa tacga kozla ustrelu, de je kar grdu in de sc mu u še douh časa koucal pu nem, ke mu jo u želodce ubležu.
Zdej je temu kumesjone žou, pa še kuku; pa pumagat s saj prec zdej na moro in en gespud ud tega kumesjona je že puslou dohtar Uražna u ta deset pekou prec, ke jo zvedu, de je šou dohtar Uražon na Lašk sam pu lorbar, kc mu ga Iblančani nisa tli dat za negave zasluge.
»Tku je,« se jo jeziu ta gespud ud sukolskega komosjona in ud jeze zube kazu. »Tku je; mi sma pu Iblan reze-neral in Idi kajfal, de morja sam dohtar Uražnu por pit; ke sma enkat drugem perprajarijam use kuntšaft. udžrl in jh llražne skumenderal, je pa šou in je soja prajarija Nemcem pre-dau, tist gnar, kc ga jc zajna skupu, je
sou pa na Lašk med koclmoharje za praulat, namest do b so tisteh spounu ko sa mu na kojna pomagal. Tak roda lub, pa ena figa! Še enkat nej na kašn mo shode ježek brus, pa ga uma tki lifral, dc u vesele. Pr naš sukolsk zve; mama res smola; tist, ke b mogu ti zveza ta narbl zadrgnet in zafeclat, d b držala, ja pa še sam ta narpreh ud iecla. No, mi s uma že zamerkal.«
Tku se je giftu tist gespud ud su kolskega kumesjona in kar u glava mi ni mogl jt, de more zdej žeja trpet k Ion, ker je dohtar Uražne pumagu Id ubdelavat, tku de kar je ta naumneli res na veja, kdu ma prou: dohtar Ura žen, ke je Nemcem prajarija predau al tist, ke jm tu ni ušeč in ga zdej zati špotaja.
Ja, tku je! Marsker za en pužirl kašne kulubocje ta narveč naumnas nardi, sam de nega tu nč na kušta i' de pr tem sam nima nč škode. Drul nej trpeja u božim imen! In takeh ro dalubov je med leberalcem ena lep šuma, ke nuč in dan ukul rjoveja i' gledaja, ki b kašn ferklc pužrl.
Pa tu ni prou nč čudnga: kermu j ta »Sluvensk Narud« za usakdajn dušna paša, ud enga tacga ni n druzga zaprčakvat; kokr se ud engi vola na prčakuje druzga, kokr košče' mesa. In kc »Narude« še gespud dohta Taučar putuha daje, zatu tku lep' cvcteja leberaln značaji mod Sluven cem, kokr plavice med ržjo zani kernga kmeta.
strank. Prodmet vsega boja je danes narodnostno vprašanje, katero združuje različne stranke ene in iste narodnosti. Tudi v »Slovanski Enoti« so združene razne stranke, katere pa druži narodnostna ideja. Ramo ob rami se hočemo boriti za narodno ravnoprav-nost. (Burno ploskanje.) Nobena narodna stranka se ne more odtegniti svoji narodni dolžnosti, ker sicer bi joj očitali narodno izdajstvo. Toda nemogoče je, da bi kar čez noč sklenili večen in trajen mir med narodi. Mogoči so le kompromisi od slučaja do slučaja, za določena vprašanja, in sicer med slovansko in nemško zvezo strank, ki zastopajo celokupne narode. Mi hočemo parlament, ker smo prepričani, da jo absolutizem nevaren državi, parlamentu in dinastiji. Zato smo pa tudi za pošten in resen kompromis, ki ne porazi nobene stranke. Zmagati morata parlament in država. Toda tak kompromis ovira danes še —- sedanja vlada. Ne zahtevajte od nas, da bi tilnik vtaknili v jarem. Tej vladi ne dovolimo ničesar. (Burno dolgotrajno odobravanje in pritrjevanje. Govorniku čestitajo poslanci raznih strank.)
In res. Dr. šusteršič je s svojim iz-bornim in stvarnim govorom razpršil ves megle, v katerih plavajo razni ko-varji in intriganti za kulisami. Na videz, a le na videz je ves boj oseben. Zadnje dni so razni listi objavljali razne ministrske kandidate, da kale vodo. Doslej so to le prazne kombinacije zakotnih politikov, resni možjo v »Slovanski Enoti« se doslej niso bavili s tem vprašanjem. To bodi odgovor na razna vprašanja.
Za dr. šusteršičem govore še Pa-cher, Adler, Gessmann, Hajn, Glabinski in Klofač.
Pachor (nemški radikalec) želi, da ostane sedanja vlada. Adler izjavi, da se njegova stranka bori proti sedanji vladi. Gessmann med drugim izjavi, da ne more vladati samostojno ne nemški ne slovanski blok. Nemogoče je in bila bi krivica, če bi se zatirali avstrijski Slovani! Želi narodno premirje. Neobhodno potrebna so pogajanja mod strankami. Končno izjavi, da bo njegova stranka šefa sedanje vlade tudi v bodoče podpirala. Nemci so zelo kislo gledali, ker Gessmann ni rekel, da bo njegova stranka podpirala tudi Schreinerja in Hochenburgeria. Svo-, bodomiselni nemški poslanci so sicer Gessmannu ploskali, na hodnikih ga pa kleli in po klubih hiteli pisariti notice proti Gessmannu.
Glabinski,
načelnik »Poljskega kola«, želi kooperacijo vseh zmernih strank, da so izvede skupen deloven program. Taka kooperacija jc ljudska in državna potrebščina prvo vrste tudi s socialnega in narodnega stališča. Zato sta na obeh straneh potrebni opreznost in zmernost, kakor tudi previden vladen vpliv, od katerega pričakuje, da se ustvarijo vsi predpogoji za tako kooperacijo. Govornik se izjavi proti vsakemu vmešavanju kake ptuje države v avstrijske notranje zadeve. »Poljsko kolo« bi ne moglo podpirati vlade, ki bi kompromitirala s takim vmešavanjem samostojnost države. Nasproti Ogrski se zavzema za miroljubno in spravno politiko, ki čuva naše gospodarske koristi. No mogel bi pritrjati, ako bi iz oportunističnih razlogov žrtvovali gospodarske koristi naše državne polovice. Glabinski končno prosi
De se u vs ta pleveu iztrebu med Sluvencem, u kuštal še precej dela in touje, pa vn more, vn more, če se pr tem usi štriki putrgaja.
Ki b bli že lohka Sluvenci, čo na b blu teh rodalubu. Če se nam Nemci in nemškutari zavle tega u pest pusme-hujeja, tu nh nč na šenera, sej se du-beja zmeri tak Ide, de jh zaguvarjaja in jm putuha dajeja, če že ne čist za-stojn, pa saj za — ublube.
Člouk, kor le še mejčkn nase drži in ma glih prou kuleščku u glau, b se kar ud jeze in žalast sam sebe piču, kokr škrpjon, če ga daš u vole, če tala naša gespoda in nen ubnašajne pre-mešluje. Tu je ros za scagat.. Pa čc b se ti ldje saj pousod naprej na silel in na Ui ta velka beseda pelat, b že blu; b s holt mislu člouk: na svet morja bt holt use sorte Idje in b se iz tem tulažu, de sam soja doužnost stri; al tku pa res ni za nekamer in jest se na um prou nč Čudu, če u šlu še douh tku naprej, če sc na u nazadne sam rotuž poderu, ampak cela Iblana; sej leberalci sa ja že dost spudkupal in ja uja, če jm hrnal repetnic na prstrižema, še bi, ke tu sa res pijoniri u pravem pumen, snm de ne na narudnem pul, ampak Pud narudnem pulam.
»Slovansko Unijo«, naj u streže nasvetom »Poljskega kola« za zbornično de-lomožnost. in upa ustanovitev kooperacije strank.
Soja so jo zaključila ob pol deveti uri zvečer. Prihodnja soja bo v soboto ob 11. uri dopoldne.
Vsenenaška narodna zveza
je imela danes dobro obiskano sejo, v kateri so se izjavili proti vsaki izpremembi sedanjega sistema. V soji so posebno ropotali proti imenovanju kakega ministra Jugoslovana.
dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in s veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo življenje.
Pristna lc s fo znamko — li-bičem - kot garancijskim
znakom SCOTT-ovcga ravnanja!
majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši šc malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija
zaželjeno rešitev.	2615
Scott-ova emulzija
jc vzor-smulzija-vzorna glede čistosti svojih sestavin, lahke prebave in posebne redilnc moči.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi sc v vseh lekarnah.
preizkušeno krmilo za j®S8 »SEI* pasem 50 kg K 23"— iz tovarne; 5 kg K 3"20
poštnine prosto. Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Jlenrik polsferer
(patent, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse In krmila za perutnino)
Dunajsko Novomesfo (Mener-Neustadt),,
Ustanovljeno 1893. - Nad 300 najvišjih odlikovanj. Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
•-timmict3iiininiiimimii5inmaiit.nl
Zaščitna znamka „SIdro"

CM
TO
Nadomestek za SSdro-PaSH-EspieHer
jc splošno priznano kot izvrstno bol bla-žnjoče iu odvodno mašilo pri prelilajenja itd.; cena 80 v., K t -'iO in K 2'- sc dobiva vvseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sc jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se jc gotovo prejel or. izdelek, r—
Dr.Mterisia letarca pri ..zlatem lena" »Pragi ^
Elizabctna cesta Stev. 5 nova.	4
in varna
vožnja s H 591 52
Cunard Line
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča :Saxonia 20. dec. 1909, Pannonia, 11. jan. Saxonia, 23. iebruvara 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 18. decembra 1909,8. jan., 26. febr., 19. marca 9. aprila 1910, Mauretania, 11. dec. 1909, 29. jan.,
19. febr., 12. marca 2. aprila 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
ja.atcBn.Giiu.	■naamianABM!avBa1,

Za božična in novoletna darila
priporoča
■ n
Mestni trg nasproti rotovža
svojo veliko izborno zalogo finih
š^icansgrili ssr briSfanfot) zMins "m srebrnine
v veliki izbiri, ter raznih drugih predmetov iz kina-srebra po najnižjih cenah.	2171
m
m &
m
W%SMWmMMEMMMMm
Q/errava//o_
železnato J{ina-Ymo
Higijenidna rautava na Dunaja 1908: »riavno odlikovanje ln častni diplom k alatl kolajni.
Porzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.

J. SERRAVALLO, c. ii kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkovIJe.
2817 24-t hripavost, katar, zaslc-
zenje, katar v grlu, oslovski in duSljlvi ka-Sel) odpravijo zdravil, preizkušene ln priporočene
karamele za prsa s tremi jelkami. 5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 10 vin., Skatljica 60 vin. dobivajo sc v Ljubljani-Lekarna pri .Orlu", Rib. Sušnik, deželna lekarna pri ,.Mariji
rni.l M I AK.lnlr ■ 1 IkoM «1 T-.. L.----- r	___i,
.. ' .....i ijuiin i,, i. u^i,{itiauii,	t\,
Kranj, J. Močnik, Kumnik, C Huss, Vipava.
Najboljši, pateutovam
brez izplakovanja z vodo, nikakega prepiha,
popolno brez duha, največja snažnost, se lahko namesti v vsaki hiši tudi brez podstavka v vsakem 3179 klosctu. 10-1
Valentin Jiusteclitz,
Dunai, I., Opernring 11, Tel. 2038. Največja libera umival, banj, kopalnih banj, kletk, 1.1 d. Podstavek, Ilustr. ccniki brezplačno.
Božična prodala.
Dovoljujemo si svoje cenjene odjemalce opozoriti na čudovito znižano božično prodajo, ki traja samo do 20. decembra 1909,
izredna ugodnost, katera traja satno to dobo. — Razprodajamo globoko pod ceno naslednje in mnogovrstno drugo blago:
Okoli 5000 rjuh izborne kakovosti, izgotovljcne, 150/200 cm velikosti, kos po povzetju K 2'25, najmanjše naročilo 6 kosov.
Okoli 1000 komadov dobrega bombaž, platna, kos 20 metrov po povzetju K 10-—. .
Okoli 1000 komadov prima šlfona, 82 cm širok, 20 metrov po povzetju K 12--.
Okoli 1000 komadov tanke tkanine, pripravne za pralno perilo 20 metrov K 14--.
Okoli 1000 komadov damasta, najboljše kakovosti, najnovejši vzorci, širokost 120 cm, 20 metrov K 22'—.
10.000 metrov posebno Hnlb ostankov, sortiranih, pristuobarvnih, od 2—8 metrov dolgih, 30 metrov K 24-—.
1000 tucatov najfinejših žepnih robcev iz batista, tucat K 3-20, najmanjše naročilo 3 tucati.
1000 garnitur najmodernejših vzorcev 2 komada za posteljo in 1 komad za mizo K U*—.
1000 tuc. brisač iz pristnega damasta, 50/100 cm dolge, tucat K 7-—.
Vzorci ostankov se nc pošiljajo, vzorci barhenta, flanel, vse platnlne In pavolntne pa zasloni ln franko.
avod prvo vrste in mamica bratov krejcm.
H9
L Mestni trg M iii 21
Jfiskana in tkana bombažeuina
3ela in rjava kotonina Sotnače in angleško sukno 5"rancozka svila Jl/todno blago iz pnriit tvornic Jlajboljšc češko platr.o
Popolne opreme za neveste Oprave sa hotele m stanovanja Največja gaEoga preprog Darila za Božič izpod cene Ostanki po tvorniških cenah Solidna postrežba! Nizke cane 1
Bi :	'M
St. 705
TescMs
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni	h£i*
in krogljami, teža 1 3/< kg nl	•
Pošilja se lc po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1
Franc Onšek, orožarna, Oporno 89. Češko.
tedne
n na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
llust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
^ tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
Urnike!
Lancaater od K 26 —, Flobert-puftke od K 8-50, pifitole od K 2-—, samokresi odK5'— " Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ^
F. DUŠEK v Opočno Stav. 77
1631	CeSko.	32
^ktini/et. -*» *rfLm&riJtt>
Xaten ieli/o	po cena' ln
/ns&TCiist/too-potovali na/so obrntye
p Jf£ubQan£ ttolo&vorsk* uhev
Proti katarom
Bopiinih organov, pri nahodu, hripavost i lu vratnih oteklinah zdravniško priporočana ja	38 12 II.

katera se 1 vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.

izvirek: Gsesshuibl Sauerbrunn,
želez, postala, zdravilno kopalli&e pri Karlovih varil
Prospekti si:stenj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v vseh kkarnah, večjih Špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jostvinaml
n vinom,
ZbNb pri Mihael Kutner-ju, Peter Lassniku lo Andrej Saraboiiu, Ljubljana.	in 62—49
Hala narodna hramba.
Ker li. t. m. nekaj somišljenikov, katerih pri ustanovitvi našega narodno - obrambnega društva ne moremo pogrešati, ne more v Ljubljano, so izrazili željo, da se ustanovitev vrši v ponedeljek, 21. t. m. Ustanovitev narodno - obrambnega društva se vrši torej v ponedeljek 21. t. m. ob tretji uri po« poldne v prostorih »Slovenčevega uredništva.« S krepko, delavno narodno - obrambno organizacijo dajmo Slovencem najlepši božični dar!
:.V sklad obmejnih Slovencev sc darovali :
[479. Mohorjani, Št. Peter na Krasu 20 Iv.
'480. Mohorjani v Tomaju pri Sežani, 20 Iv.
481. Mohorjani v PoIjČanah, 20 K. Nadalje so darovali: Mohorjani v Grižah pri Celju, 8 K; !Mohorjani, Ustje p. Ajdovščina, 3 K.
Slava našim Mohorjanom, slava vsem poverjenikom, ki ne prezro klica obmejnih Slovencev!
Darovalci po 20 K na dan!
Cerkveni letopis.
lj V stolnici bo jutri o priliki praznovanja patrocinija imel ob 10. uri slovesno službo božjo premilostni gospod škof I. Stariha. Cerkveni govor bo imel prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski.
-f- Župnijski izpit, je napravil č. g. .Takob Ogrizek, župni upravitelj v St. Lambertu.
+ Premeščen je e. g. kaplan Andrej Stenovec iz Št. Petra pri Novem mestu v Brezovico.
lj Fosvečevanje zvonov. Pretočeni teden je bilo v Samassovi tovarni posvečenih 12 zvonov namenjenih za Hrvaško (2), Koroško (1), Kranjsko (6), Primorsko (2) in Slavonijo (1). Najtežji (1278 kg) jc bil za podružnico sv. Nikolaja na Hlevnom vrhu, župnija Vrh pri Sv. Treh Kraljih.
lj Musica saera. Jutri v nedeljo (godovanje sv. Nikolaja) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa in hon. s. Christinae, V. et M., zl. Stanko Premrl; Graduale »lnveni David«, zložil Ant. Foerster; ofertorij »Veritas mea«, zl. Dav. Budna.
4- V Ricmanjih bodo prihodnji četrtek 16. t. m. volili svojega prvega župnika. Cerkev je že docela popravljena, treba jo bo samo še n-. koliko očistiti.
c Slovenski misijon v Trstu imajo od 12. do 19. dec. v cerkvi sv. Vinconca. Urnik je nabit po tržaških cerkvah. »Edinost«, naznani ga!
Draltva.
—	Borovnica. V sredo, dne 8. decembra, je priredilo naše izobraževalno društvo igri »Skušnjava« in »Sv. Elizabeta«. V prvi igri ie nastopil v vlogi satana g. Slavko Ravnikar, da bi s svojim mojstrsko dovršenim igranjem našim diletantom pokazal, kako se mora na odru nastopati. Poslušavci so bili kakor elektrizirani; vsem ostane v spominu satan, ki skuša človeka zapeljati. Pri igri »Sv. Elizabeta« smo pa z veseljem zapazili, kako napredujejo naše igralke. Nastop, deklamacija, kretnje, vse je bilo, smemo trditi vredno tudi večjega odra. Kedo bi bil pričakoval, da se bodo naša dekleta v tako kratkem času tako poglobile v svoje uloge, tako z občutkom igrale. Zasluga je to predvsem g. Ravnikarjeva, ki nam je s svojo veliko dramatično izve-denostjo pomagal. Na splošno željo se ponovi na praznik sv. Štefana ob tretji uri popoldne »Sv. Elizabeta« z božično igro »Na betlehemskih poljanah«.
j — Slovensko društvo na Reki snu-ijejo tamošnji Slovenci.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo pri D. M. v Polju priredi v nedeljo, 12. t. m., ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu« igro »Kdo me je pahnil s prestola?«
—	Miklavžev večer v Kamniku. Pretečeno nedeljo je priredil damski odsek društva »Kamnik« v »Kamniškem domu« Miklavžev večer, ki je jako lepo uspel. Društvena dvorana je bila do zadnjega kotička polna, kakor .še nikoli ob sličnih prilikah. Pri tej priliki jo bilo obdarovanih 32 ubožnih otrok: dobili so vsak nekoliko obleke in slaščic, za kar je daroval gospod dekan Lavrenčič 50 K, ostalo pa drugi dobrotniki. Pa tudi drugih se je spomnil Miklavž in je vsakemu prinesel kak mal dar. Bil je lep večer, za kar smemo biti hvaležni požrtvovalnim kamniškim damam, pred vsem predsednici •Jamskega kluba gdčni. Minki Ocllasek.
Proces ftledlung.
Dr. Funder.
Dunaj, 10. decembra. Dne 10. f. m. so zaslišali kot pričo v tožbi tirva-ško-srbske koalicije zoper dr. Fried-jtmga in »Reiehsposlc«, glavnega urednika »Reiehsposto v dr. Funderja. Glede Člankov v »Roichsposti«, v katerih se jo očitalo članom hrvaško-srbske koalicije, da so dobivali iz Belgrada denar, se dr. Funder sklicuje na pet aktov, kojih posnetke predloži sodišču. Te akte, pravi dr. Funder, da je dobil na mestu, ki je popolnoma kompetentno in tudi ve, na kak način so prišle na to mesto. Najvažnejše da je poročilo sekcij skega šefa Spalajkoviea. Potem obširno govori o reški resoluciji in kako je prišlo do zveze med hrvaško-srbsko koalicijo in Mažari. Dr. Funder očita
Mažarom,
da so pri turškem poslaniku v Belgra-du ščuvali na vojsko Turčije zoper Avstrijo, poslanik pa da jih je vrgel vun. Nato pa napada Supila, katerega slika za popolnoma brezznačajnega človeka in preide na akte.
Akti.
1.	Prvi akt da je instrukcija ministrskega predsednika Pašiča na bel-gradskega uradnika v knjižnici Tomi-ča. V tej instrukciji je povedano, da je Srbija hrvaškim politikom na Hrvaškem in v Dalmaciji pomagala in jih zase pridobila. Ta akt da je kmalu izginil in po »znanem potu« prišel na — Dunaj, kakor tudi mnogi drugi.
2.	Blagajniško nakazilo srbskega ministrstva za zunanje zadeve na g. Supila, glaseče se na 6000 Iv. O dokumentu samem pa priča noče ničesar izpovedati in se sklicuje na uredniško tajnost, ker noče in ne sme izdati vira.
3.	Poročila »Slov. Juga« srbskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Priča navaja vsote, ki jih je glasom teh aktov baje dobil Supilo in drugi. Ti akti so iz srbskih tajnih arhivov.
4.	Instrukcija srbskega ministra zunanjih zadev dr. Milovanoviča na srbskega poslanika na Dunaju, eksce-lenco Simiča, v kateri se poslancu poroča, da je belgrajska vlada »vse sledove svoje dosedanje velesrbske propagande v Avstriji zabrisala«. V tem aktu se tudi govori bahaško o tem, da so se pridobili »češki in slovenski poli-tiki-voditalji« — kar označuje dr. Funder za velenorost in domišljijo belgraj-skih krogov. Ta akt izroča priča sodišču.
5.	Instrukcija srbskega ministra zunanjih zadev dr. Milovanoviča srbskemu gen. konzulu v Budimpešti Pet-koviču, v katerem se označuje g. Supila za posebnega zaupnika srbske vlade. Ta akt, pravi priča, je videl, ne more pa povedati kje, razun da na vodilnem mestu, katerega pa ne sme izdati. (Namigaval je očito na c. kr. ministrstvo za zunanje zadeve.)
Nato predloži branitelj dr. Fried-junga, dr. Benedikt
dokazila.
Dokazila se preberd. Dokazila so: Poročilo o seji »Slov. Juga« 1. februarja 1908. Supilu se votira iOOO fr. — Poročilo o seji »S. J.« 26. februarja 1908. Supilu se votira 6000 fr. za volitve na Hrvaškem. Pri tem pripominja dr. Friedjung, da je videl original. — Blagajniško nakazilo srbskega ministra zunanjih zadev 29. februarja 1908., ti-čoče se 6000 fr. Tudi tu pripominja dr. Friedjung, da je videl original in sicer je prišel iz Belgrada na Dunaj, z Dunaja pa je zopet po skrivnih potih prišel nazaj v arhiv »S. J.« v Belgradu. — Poročilo o izplačitvi teh 6000 fr. — Poročilo, da so važni akti, tičoči se Supila, izginili. — Denarna nakazila Supilu in Budisavljeviču ter Medakovi-ču, predsedniku hrvaškega sabora. — Cirkular bana grofa Pejačeviča, v katerem se nadžupani opozarjajo, da ima Supilo zveze s Srbijo.
Tožlteljl,
oziroma njih zastopnik, trdijo, da so Od dr. Friedjunga predloženi akti po-tvare. Akti so nemške prestave originalov, tudi fotografije da so pona-redbe. Tožitelji vse zanikujejo a limi-ne. Obtoženca Funder in Friedjung pa replicirata, kako da se akti, če so po-tvarjeni, morejo ujemati z dejstvi, ker da se je res vse tako zgodilo in godilo, kakor je bilo v aktih označeno. Sicer pa moramo počakati stvari, ki bodo šele prišle.
KoroJke novice.
k Dr. šusferšič častni občan koroške občine. Občinski odbor v Selah na Koroškem je soglasno in z velikim navdušenjem imenoval štiri častne občane in sicer g. poslanca Franceta
Grafenauer j a, g. dr. Janko ' Brejca, g. dr. Ivana šusteršiča, načelnika za obmejne Slovence pre-važne V. L. S., in č. g. Ivana L u b e j a, župnika na Jezerskem.
k Kranjski liSteralci v bratskem objemu s koroškimi vsenemci. Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane. To koprnenjo Jenkove muze so menda hoteli liberalci utešiti in so nesli slavo slovenskega naroda čez kranjske meje z nemškim prevodom svojega potvora škofovo brošure. Seveda so si zbrali pravo sredstvo za proslavo našega naroda: Stopili so v stik z najbolj zagrizenimi nasprotniki Slovencev, z vsenemci, ki so izdali nemški prevod liberalne slovenske brošure z naslovom: »Die Romkirche am Pranger«. To brošuro so na tisoče razdelili med nemške Korošce in agitirajo v njej za »proč od Rima!« Ljudstvo je pa pametno in obsoja to postopanje. V Celovcu bodo vsenemci vsled te brošure prišli ob ves upliv.
k Katoliško noliličuo društvo za Slovence na Koroškem priredi v Velikovcu v »Narodnem domu« na kvater-no sredo, dne 15. t. m., ob 12. uri opoldne shod.
k Značilno za Koroško. Celovški župan vitez pl. Metnitz in ž njim nemški nacionalni listi so se začeli sramovati svojih najnovejših činov nasproti Slovencem. Zlasti je nacionalce začela peči vest, ker je dal Metnitz na celovškem glavnem kolodvoru aretovati Slovence, ki so zahtevali vozni listek slovenski. Zato so v javnosti začeli pačiti resnico, češ, da je dal Metnitz dolične Slovence aretirati, ker da so razgrajali. Za drugimi listi je pogrela to laž tudi uradna »Klagemurter Ztg «. Gospod A. Erat, ki ga je dolžila razsajanja, je poslal celovčanki popravek, ki ga pa uradni list ni hotel sprejeti. Vsled tega je g. Anton Erat naperil po gospodu dr. Brejcu proti uradni trdovratni obreko-valki tožbo.
k Žile na rokah prerezala sta si minoli torek ponoči v hotelu Hafner v Celovcu 21 let stari postajni paznik Rudolf Kaplan iz Špitala in 21 let stara .Tera Pirker iz Sulkovega. Težko poškodovana so prepeljali v deželno bolnišnico.
Štajerske novice.
— Napad nemškutarja na kaplana.
Kaplana g. Jožefa Krajnca v Hočah je nekdo napadel dne 8. decembra, na praznik Brezmadežnega Spočetja, zvečer ob % na 7. uro. Ko g. kaplan pride mimo nemškutarske gostilne Johanna Stanitz-a, sliši od dvorišča sem šepetanje. Dva sta med seboj govorila. Ozre se za nekaj časa nazaj in vidi iti za seboj samo eno osebo. Nič hudega sluteč, pride za nekaj korakov prav do ogla kaplanije. Kar naenkrat se oseba za njim zakadi z vso močjo v njega, ga udari z roko po glavi na desni strani, da mu izbije iz nosa očala, in ga obenem zagrabi za tilnik ter ga hoče vreči v mimotekoči jarek. Pa ni šlo. Zdaj ga buta oclzadaj z desno roko v križ. Naenkrat ga kaplan zgrabi za prsi ter vpije na pomoč. Te ni bilo; pač pa napadalcu z glave potegne robec in opazi, da je po obrazu ves črn. Bil je našemljen in z sajami ves umazan. Imel je črne, kratko ostrižene lase. Ko napadalec vidi, da ne doseže nič, se iztrga g. kaplanu iz rok in zbeži nazaj proti Stanitz-evi gostilni. Upamo, da bode ugrabljeni težki volneni robec napadalca izdal. Učitelj Gatti in neki Janschitz, pisač v tovarni za impregni-ranje švelerjev, sta se tisti večer zelo Čudno obnašala. Edini učitelj Gatti je tudi vedel, da je g. kaplan pri g. Novaku na obisku. Gatti je velik nemšku-tar, kaplan Krajnc pa odločen Slovenec. Krivdo hočejo zvrniti na kmečke fante, kar pa je nemogoče, ker imajo ti bolj trdne pesti. Zadeva se je izročila žandarmeriji. Pokazalo se bo, da je to delo prav nemškutarsko, ali kakor sami pravijo, naprednjaško, deutsch-fortschrittlich.
š Rajhenburg. Pretečeno sredo, dne 8. decembra sta se vršila pri nas dva velfcpomembna shoda. Dopoldne je bil političen shod, na katerem sta poročala poslanca dr. Hočevar in dr. Korošec zelo obširno o političnem položaju, o nameravanem novem vinskem davku itd. Za svoja govora sta gg. poslanca žela živahno priznanje. — Popoldne pa se je vršil nepolitičen shod, na katerem se je ustanovilo slovensko katoliško izobraževalno društvo za Rajhenburg in okolico. Na tem shodu sta govorila dr. Korošec in kaplan Tratnik. Novo društvo je takoj pristopilo h S. K. S. Z. v Mariboru, ki šteje sedaj 120 društev.
š Hoče. Dne 8. decembra je govoril g. Pušenjak o raznih davkih, posebno
o novem vinskem davku. Zborovalci t govorniku pritrjevali ter soglasno ug varjali proti novemu vinskemu davk
š Gplotnica. Dež. poslanec Nova priredi prihodnjo nedeljo popoldne Oplotnici shod vinogradnikov. Pridi vsi!
š Feizkušen samoumor v ognju.
garnizijskem zaporu v Mariboru je b zaprt infanterist 47. pešoplka Anto Sirec, ki je bil kot dezerter obsojen r šest mesecev. Dne 6. t. m. se je hoti usmrtiti s tem, da jc v celici zanet ogenj, se vlegel na ležišče in čak? smrti v ognju. Sirec je bli že precej r hjen in popolnoma nezavesten. Sire je že trikrat dezertiral.
š Konkurzi. Radi konkurza je b obsojon v Celju trgovec Martin Gerša na šest tednov zapora. — V konkut .je prišel Jožef Žepek, lastnik žag Cepljah pri Vranskem.
Dnevne novice.
-f Iz stranke starih hlač. Poroča smo včeraj, da jo dr. Tavčar krstil n »shodu« pri Moharju v Šiški za strai ko »starih hlač« liberalno stranko. P gospod Berce je tudi bil z dr. Tavčai jem pri Moharju. Kaj hočeš! svoji prejšnjih dni človek no more v sebi za treti in zato je gospod Berce hvalil n shodu — duhovščino. Baje je dosegi velik uspeh in so na koncu bili vsi pc slušalci navdušeni za duhovščino. J pač res, kar je nekoč nekdo rekel, d. jc gospod Berco bistven del liberaln stranke in čo bi on s svojim kolarjer in črno suknjo naenkrat izginil, bi s slovenski liberalizem gotovo na tre! vogalih podrl, kajti Ferrer, svobodn šola in francoski ateizem, to na slo venskega liberalca veliko manj vpliv kakor ga gane duhovniška podoba.. Gospod Berce je torej govoril, a koma jo usta odprl, je povedal veliko neum nost. Rekel je namreč, da kar duho\ ščina danes dela, ne dela iz prepriča n ja! To je prvi modrijan na Sloveti skem, ki je to rekel; očividno. se tist stare hlače, o katerih je govoril dr Tavčar, gospoda Berceta najbolj drže Če sam veruje, kar je trdil, potem nar je močno žal zanj, ampak najbrže n tako hudo in se gospod Berce sam za veda, kakšno je zinil. Dobro, da pr tem shodu ni bilo veliko ljudstva, si cer bi se bila ob teh umnih beseda! zgodila lahko še velika nesreča.
-f Nemce je obdeloval dr. Tavča 5. decembra leta 1909 v — Šiški. Mo se je precej pozno spomnil nanje. Ko j bil namreč z njimi zvezan, ni prišla i: njegovih ust žal beseda, ker je on gen tleman in gentleman drži svojo bese do. Danes seveda je drugače in dr Tavčar je moral popraviti slab vtis, k ga je napravilo njegovo glasilo, ko ji imelo toliko vpraoka s škofovo brošu ro, za koroške Slovence pa ni imeli niti ene same besede. Zoper Nemce j< torej govoril dr. Tavčar in dosti dobro to se mora priznati, le ta ironija usod« se mu je primerila, da se je najbol, lotil nemških realcev. Ali se dr. Tav čar nič ne spominja, kako je ravno re alko s svojima pogodbama z Neme: slednjim s kostmi in kožo vred izro čil? Liberalci v svojih starih nemški! hlačah so krivi, da je srednje šolstvo v prvi vrsti pa realka, postala noli m< tangere in posest Nemcev. Tisti pa, k je posegel tu vmes in bo tudi na realk: red napravil, je S. L. S. in nihče drugi Sicer pa je kaj modro in spodbudno da dr. Tavčar na stare dni spoznav£ svoje grehe.
+ Shod v Komendi. Številno zbra ni ljudski shod v društveni dvorani ji odločno pa dostojno nastopil prot podlim liberalnim pohujšljivcem. Skli catelj A. Mejač je v kratkih besedal zbranim možem pojasnil umazano go njo liberalcev proti vzornemu knezo škofu in njih uprav lopovsko pohujša nje mladine. Drugi govornik Smolej j« ožigosal neodkritost liberalne stranke ki noče biti kriva tega podlega početja sram jo je priznati, kar je sama upri zorila. — Sklenil se je nato soglasne oster protest proti liberalnim pohujš ljivcem in izreklo neomajno zaupanj« kruto žaljenemu cerkvenemu knezu Na predlog posestnika Zadrgala b Kapljevasi poslala se je v istem smislu brzojavka ljudskemu shodu v Ljublja ni. Liberalci, tudi ta vaša, mod vsemi najpodlejša nakana se vam je korenite ponesrečila. Sram vas bodi!
-f Občinski odbor v Selcih je v svoji seji dne 30. novembra 1909 soglasno izrekel ogorčenje radi zlobne gonje liberaleov proti prevzvišenemu g knezoškofu ter mu izrekel popolno za upanje, udanost in hvaležnost za nje govo vneto apostolsko delovanje. Soglasno je obč. odbor tudi protestiral zo-per krivice, ki se gode koroškim Slo vencem v narodnem oziru ter navzočega drž. poslanca gosp. Demšarja po-
zval, skupno s svojim! tovariš! poslanti v »Slovenskem klubu« odločno nasto-piti v državnem zboru za pravice in v enakopravnost Slovencev.
+ Bogaboječ mož. »Straža« je ne-j kdaj v aprilu pisala o g. Radoslavu Knafliču, nadučitelju v Gorici pri Mozirju, da on, g. Knaflič, ni bogaboječ in cla se Boga ogiblje itd. Vsled tega sc je g. Knaflič čutil žaljenega ter tožil dopisnika iste notice, ki je bila od dopisnika podpisana, in urednika Cenči-ča. In precl poroto ga je dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec in odvetnik v Celju, nekako tako-le zagovarjal: »Ni res, da se on (Knaflič) Boga ogiblje, kjer se le more, ampak res je, da se ga ne ogiblje. To dokazuje tudi to, da je pristopil k bratovščini, ki nabira prispevke za rajhenburško cerkev, ter daroval, kakor se iz knjig razvidi, 1 K 20 h, da se ne bi kdo zmotil, povemo tudi v besedah: eno krono dvajset vinarjev.« In potem se še nadelo listi, n. pr. »Straža«, ki si upajo take ljudi napadati.« Tak je torej bogaboječ mož po dr. Kukovčevih nazorih. Eno krono dvajset vinarjev, pa si napol-svetnik. Bravo, g. Kukovec!
+ O »Slovanski Uniji« razširjajo Nemci poročila, da je pred razsulom. Taka poročila so nekaj vsakdanjega in dokazujejo, kako bi bilo Nemcem všeč, če bi razpadla zveza združenih slovanskih strank. Spletke, nič drugega, ki razblinejo, če se posveti z jasno lučjo v spletkarske niti, storjene iz pajče-vinc.
+ Dobernig objavlja daljši članek, ki kaže na njegov strah pred Jugoslovani, ki branijo Nemcem dohod do Adrije. Izjavlja, da nasprotuje ureditvi jezikovnih razmer na Štajerskem in na Koroškem. Dobernik se boji tri-slizma, ki mu plava pred očmi. Naglaša., da bodo alpski Nemci bolj kakor do zdaj obračali pozornost na alpsko dežele in manj na sudetske.
š Ptujski občinski svet se je v izredni seji izjavil proti vsaki izpremembi sedanje vlade. Sclireiner in Hochenburger ostaneta zdaj ministra do sodnjega dne, ker hočeta to najuglednejša avstrijska nemška politika župan pek Ornig in Glinčan bivši general jugoslov. soc.-demokracije, vzor poštenjakovič Korlček Linhart. Mati Germani ja je zdaj rečena. Ha jI, kliče Izdaj vsenemšlvo peku Ornigu in Koiičku.
-f- Spor med dr. SSadlerjem in feo-sensko vlado. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« je nedavno poročal v uvodnem članku, da bosenska vlada poživlja k sebi trgovce in jih potem nagovarja, da naročajo svoje potrebščine iz Ogrske v ime — paritete med Avstrijo in Ogrsko. Vlada je nato stvar demontirala in poslala dva. uradnika v uredništvo navedenega lista, cla poizve imena onih trgovcev, ki da so bili pozvani k vladi v gornji zadevi. V uredništvu se je tedaj nahajal tudi nadškofov tajnih msgr. Cankar. Uradnika sta dobila odgovor, da, bo uredništvo priobčilo imena dotičnih trgovcev šele pri sodni razpravi, ki jo mora vlada povzročiti na podlagi konfiskacije do-tičnega »Dnevnikovega« članka. Nato se je oglasil pri nadškofu Stadlorju sekcijski načelnik Horraan in se pritožil nad brezobzirnim obnašanjem glavnega urednika »H. D.« msgr. Cankarja nasproti vladnim odposlancem. Pri tej priliki pa se je visoki vladni uradnik sam čisto nekvalificirano vedel nasproti cerkvenemu knezu. Končno jc zagrozil nadškofu, cla njegov tajnik msgr. Cankar ne bo smel več prestopiti praga deželne vlade. Navzoči msgr. Cankar je vprašal Hormana, ako sme ta njegov nastop v javnosti porabiti, čemur je zagrizeni vladni mož pritrdil. »H. D.« je potem v uvodnem flanku poročal o dogodku in protestiral proti takemu nezaslišanemu vladnemu terorizmu. Cela ta zadeva je vzbudila med vsemi krogi največjo pozornost in je vladi silno neljuba, ker lc predobro ve, da si je z madžarsko agenturo le malo preveč dovolila in stvari sedaj ne bo mogla spraviti s sveta; v svoji nervoznosti je pa škandal še povečala. Jako značilno je za njen položaj, da kljub konfisciranju dotičnega »Dnevnikovega« članka ni še stvari spravila pred sodnijo, kar bi lahko storila in bi se potem tam vsa stvar pojasnila. Ako tekom 9 dni po konfiskaciji tega ne stori, potem ima list pravico dotični članek v celoti zopet prinesti. Med tem pa prihaja na dan vedno več podrobnosti o vladnem vplivanju na trgovce v korist, Ogrske in se fcatrja, da se je pritiskalo nanjo celo z namigom, da bo vlada od časa do časa Pregledala fakture, vožne liste itd. pri Posameznih trgovcih in se tako prepriča, kako se izpolnjuje njen nalog. Iz ,('ga lahko sodimo, kako se »vlada« v. i Uosni; poštena javnost pa mora biti j
hvaležna »Hrvatskemu Dnevniku«, 'da je to nečedno stvar spravil na solnce in poklical vlado na javen odgovor. O nadaljnem razvoju bomo poročali.
+ Umri jc v Škof ji Loki včeraj, dne 10. decembra, vpokojeni župnik L o r c n c I< r i š t o f i č, star 78 ler. Dolgo vrsto let je bil župnik v Kovorju, v pokoju jo živel v Hrastju pri Kranju in zadnji čas v Škofji Loki. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. dopoldne. Naj počiva v miru!
+ Umrla je zadnje dni v Škofji Loki gostilničarka pri »Črnem orlu« ali pri »šipka pas-u«, daleč naokrog znana Marija M a č e k, po domače K e r n o v ka. Dosegla je starost 91 let. Pred nekaj tedni je še praznovala 95-letnico svoje prijateljice gospe Terezije Seršen, in nekaj ur pred smrtjo je še stregla v gostilni gostom.
+ »Mladosti« prihodnja številka izide prihodnji teden.
+ Delavsko glasilo »Naša Moč« priporočamo najtopleje. Velja 4 krone na leto.
Poljsko-češko tajništvo se ustanovi v Krakovu. Odbor za ustanovitev je izvoljen. Nemci pihajo ogenj in žve-pljo. ker je v poljski ljudski stranki v torek govoril »Venkovov« urednik dr. Mecirz o rusko-čeških razmerah, o položaju Slovanov v Šleziji in v Galiciji in o slovanskem boju proti germani-zaciji.
-f Čudna reklama ali kaj si vse dovoli liberalni župan. F. Slane, župan v Litiji ima prav divjega bika. Ker se je pa do zadnjega časa prav malokdo zanimal za to zverino in naši živinorejci vodijo navadno na Grmače, si dovoljuje župan nenavadne vrste reklamo za svojega bika. Malone vsak dan, včasih še po dvakrat, dopoldne, ko jo najživahnejši promet in pa zvečer, ko gredo delavci z dela, izpušča mrcino iz hleva, da prosto leta po trgu in grozovito rjove v strah in grozo na trgu se nahajajočih pasantov. Preplašeni bože ljudje v prodajalne in veže, da se poskrijejo pred zdivjanim bikom iu le čudimo se, da se že ni pripetila kakšna nesreča. Ta amfiteater se ponavlja žc dalje časa. Ali sme župan v Litiji počeli, kar hoče, če tudi bik koga pobode? — Najbolj čudno je pa pri tem to, da je navaden kmetič, če včasih pusti pohlevne voličke ali kako trudno kljuse brez nadzorstva na cesti, takoj zašit za par kronic, pa še druge sitnosti ima. Če pa Slančev bik v strah in celo nevarnost življenja drugih redno divja po trgu, je vse tiho in dobro. — Bomo videli! Besedo ima c. kr. okrajno glavarstvo!
- -»Zadružna zveza« priredi od 27. clo 30. t. m. knjigovodske tečaje za posojilnice in sicer bo po on tak tečaj za Notranjsko, Gorenjsko in Dolenjsko. Ker treba pripraviti potrebne tiskovino, poskrbeti prostore, naj se priglase po dopisnici udeleženci teh tečajev clo 17. t. m. pri »Zadružni zvezi«.
-j- Nemška osalmost in nesramnost se kaže v prilogi »Grazer Tagbl.« z dne 5. decembra t. 1. Tam namreč neki Nemec zahteva, naj se na državni železnici upelje za slovenske kmete in kmetice četrti razred, češ, da niso sposobni voziti se v tretjem. To je že več kakor od sile. Kaj zlodja se ti nemški ošabneži vozijo po naših krajih in zakaj živijo med nami, čc jim slovensko kmetsko ljudstvo tako smrdi! Sicer pa si naj poprej ogleda svinjarijo no železnicah v nemških delih Avstrije, potem šele naj govori. Tukaj imate rojaki lep vzgled, kako vas zaničujejo in zasramujejo tisti, kateri od vas in mod vami živijo.
—	V Tržišču na Dolenjskem so
imeli preteklo nedeljo prvi roditeljski sestanek. Nadučitelj Skulj je govoril o »namenu in pomenu roditeljskih sestankov«. učitelj Silvester pa je predaval s pomočjo skioptičnih slik o Italiji s posebnim ozirom na prestolnico sv. očeta, večno mesto Rim. Obisk je bil nad vse izvrsten, saj je došlo k sestanku okrog 300 očetov in mater. Na prihodnjem sestanku začetkom januarja bo na sporedu poleg dveh vžgoje-slovnih govorov tudi predavanje zdravnika dr. Hočevarja o »otroških boleznih«.
—	Strela v cerkvi. V sredo, 1. t. m., dopoldne jo zadela strela v župno cerkev v Rovinju med službo božjo. Udrla jo pri glavnem oltarju, prekrižala stransko ladjo ter udarila pri vhodu v zvonik na prosto. Cerkev je bila nabasano polna; nastala je panika. Ranjen ni bil nihče, vendar je provzroČila strela. mnogo škode. Odkar je vpeljana v zvoniku vojaška telefonska naprava, je strela v poldrugem letu žc trikrat udarila v cerkev.
—	Ustrelil se je v Zadru četovodja 22. pešpolka Josip Rabauser i/, strahu pred kaznijo, ker je zapravil tO kron eraričnega denarja,
—	Sanovskl mojster Duras se je
te dni mudil v Zagrebu in je tu izgubil svojo prvo konsultativno partijo. Duras je kandidat za drugo mesto svetovnih šahovskih mojstrov.
—	Imenovanja v državni službi. Po večletnem provizoriju sta imenovana definitivnima davčnima slugama F'. Zupančič za Ribnico in Peter Ster-ban za Brdo. — Jetniški paznik deželnega sodišča v Ljubljani Ivan Toni je imenovan za sodnega slugo v Tržiču.
—	Zlati zaslužni križec je dobil domobranski evidenčni oficijal Mihael Mole v Novem mestu.
—	Javno kuhinjo za šolske otroke so otvorili 6. t. m. v Zagrebu. Društvo, ki bo to kuhinjo vzdrževalo, bo delilo hrano pozimi 876 otrokom.
—	Društvo zdravnikov za Bosno-Herceajovino se je 8. t. m. konstituiralo v Sarajevu.
—	Vojaštvo v Djakovu? Djakov-ska občina jc domobranskemu ministrstvu poslala prošnjo, da sc domobranski bataljon v Zemunu preseli v Dja-kovo. Potrebno vojašnico bo občina zidala na lastne stroške.
-— Žrtev alkohola. Dne 5. t. m. so našli na Premskovem pri Kranju pod kozolcem obešenega 30 let starega delavca Janeza Javha. Njegova mati jo. zapila bajto, fant je rad h Jaki liodil igrat in pit. Ko so -ga zagrebli brez zvonu, so domači šli na pogrebščino in so v gostilni dajali otrokom pijačo brez strahu. Na postajo v Kranj vedno bolj pogosto prihaja voz s špiritom. Slučaji grozne smrti se množe. Ljudstvo bo tako postalo od dne do dne bolj topo in na žganje noro. Kje jo odrešenik?
—	Slovenska industrija. V dveh vagonih pripeljali so se novi stroji za Prvo kranjsko tovarno testenin iz Švice na postajo Trnovo-Bistrica. Stroji so tako orjaški, da je treba mnogo truda, predno so posamezni deli nalože na vozove. Izdelala jih je specialna tvrdka, ki je edina v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so ■/, vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji izdelovala bo tovarna, v Ilirski Bistrici ne te trikratno množino kot. sedaj, temveč se bo vršilo vse delo bolj avtomatično.
—	Pozor davkoplačevalci v krškem poliličnem okraju* Vsled štiriletno poteklo dobe izstopita iz komisije za osebno dohodnino gg. Anton Lesjak, župnik v št. Jerneju ter namestnik Otrnar Sever, c. kr. nadporočnik in posestnik v Kostanjevici. Poroča se nam, da bi na prigovarjanje interesentov ta dva gospoda mandata še sprejela, zato naj vsi gg. volivci drugega davčnega razreda — ta sedaj voli — v tem smislu izpolnijo glasovnice ter jih do 15. t. m. pošljejo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krško. — Volitev bo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne.
—	Mlekarj.ee poTCr! Od preiskovalnega zavoda za živila v Gradcu je bilo 110 ovadb zaradi nesnage, katere so se v mleku našle, oddanih ljubljanskemu okrajnemu sodišču. Prizadeti so bili obsojeni v denarne kazni, poleg tega pa imajo še temu zavodu plačati občutno preiskovalno takso.
—	Uzorni obrat za kolarstvo, Predsedstvo c. kr. obratnega pospeševalnega urada na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava v pričetku leta 1910 prirediti uzorni obrat za kolarstvo. Prva perijoda vaj se prične dne 17. januarja 1910. V tem obratu bo obrt izvršujočim rokodelcem (mojstrom, pomagalcem, pomočnikom) dana prilika si v tehniki izdelovanja vozov izpopolniti strokovno znanje in se seznaniti s trgovskim in drugim poslovanjem, ki je združeno s samostojnim obratom njih obrta.
Izpred sodifča.
5 Dva brata obsojena zaradi roparskega umora. 16-Ietni Franc Neubauer in njegov 25-letni brat Anton, viničar-ska sinova iz Zagorcev, sta se morala včeraj 10. t. m. zagovarjati pred mariborsko poroto zaradi roparskega umora. V preiskovalnem zaporu sta zelo enako izpovedovala o svoji krivdi. Že večkrat sta pred 7. oktobrom t. 1. govorila med seboj, da bosta, koga. napadla in oropala.. Ko je hotel iti Franc Neubauer 6. oktobra k svoji teti Ivani Filipič v Krašenski vrb, sc mu jc pridružil Anton Neubauer, češ, da bi našla kakega človeka, ki bi ga oropala. Anton je vzel s seboj nož, ki ga jo prej na brusil, in pa samokres. Oba sta pri Filipičevi prenočila, drugi dan sta pa odšla okoli 7. ure proti Muti. Zagledala sta Franca Ploja, raznašalca kruha. Skrila sta se v nekem grmovju , ter čakala, da pride Pioj mimo. Ko jo prišel Ploj v bližino, sta skočila kvišku ter ga nepričakovano napadla od za-
daj. Anton Neubauer je pograbil Ploja tako za vrat, da ni mogel dati od sebe nobenega glasu. Z desno roko je izvlekel iz žepa nož, dal svojemu bratu in mu ukazal, naj Ploja zabode. Franc Neubauer je sunil Ploja z nožem v trebuh, potegnil dolgi nož ven in zbežal nekoliko korakov dalje. Nato sta Ploja popolnoma umorila in ga oropala kakih devetih kron, ki sta si jih razdelila. Oba Noubaura sta znana pretepača in sta marsikomu že grozila s pobojem. No, roka pravice ju je kmalu zasledila. Franc Neubauer, ki šo ni 20 let star, je bil obsojen na dvajset let težke ječe, njegov brat Anton pa v smrt na vislice. Porotniki so potrdili vsa stavljena jim vprašanja soglasno. Zločinca sta po-, polnoma mirno poslušala obsodbo.
IREDENTA NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Znani tat Colpi, ki je kradel pri »Banci cooperativi«, je v zvezi z ire-dento in s špionažo. Zaprli so več osumljencev, med njimi tudi enega sodnega slugo. Dunajsko deželno sodišče bo sodilo o iredentovski južno-tirolski zadevi.
INOZEMSTVO.
Pomnožitev japonskega vojnega brotlovja. Japonsko brodovje se pomnoži za dve oklopnici. V proračunu je 240,000.000 jenov za pomnožitev bro-dovja.
Novo italijansko ministrstvo jc
sledeče sestavljeno: predsedstvo in notranjo zadeve baron Sonnino; zunanje zadeve grof Guicciardini; pravosodje senator profesor Scialoia; zaklad poslanec. prof. Salandra; finance posl. Arlotta; vojna senator dr. Spingardi; mornarica admiral Belollo; pouk posl. odvetnik Danco; javna dela posl. inž. Rubine; poljedelstvo posl. prof. Luz-zatti; pošta in brzojav posl. marki di Sant Onofrio.
Francosko brodovje v Jadranskem raorju„ Francosko brodovje križari v Levanti. Poveljuje mu admiral Pivert. Brodovje odplove v Solun, potem v Jadransko morje. Koncem decembra sc usidra v Baru. Admiral Pivert obišče in pozdravi črnogorskega kneza Nikolaja v Cetinjah. Obisk je v zvezi s 50-letnico Nikolajeve vlade.
Hmm.
'-f Za »Ljudski sklad« so darovali gg.: dr. Kržišnik 10 K; Zabret Ivan 25 K; Franc Maček 20 K; Mih. Arko 50 K; Podlesnik Ivan 10 K; Fr. Dimnik 20 K; Anton Jomec 5 K; Anton Zore 2 K; Anton Abram ± K; Alat.ija Gerzin 20 K; Fr. Lakmayer 10 Iv; Fr. Pavšlar 2 K; Povše, drž. poslanec, 53 Iv; Oton pl. Detela 15 K; Franc Hierscho 15 IC; Matej Rihar 15 K; dr. Hočevar Janko 80 K; Jakob Dimnik 15 K; Franc Krek 10 K; Simon Žužek 20 K; Ivan šašelj 10 K; Ivan Tušar 2 K; Josip Plan-tarič 10 K.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani sta darovala preč. gg.: Franc Krumpestar, župnik pri Svetem Gregorju, 25 K, in Janez Lesar, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro, 20 K (kot II. dar). — V društvenim nabiralniku pri g. J. Ložarju se je nabr lo v imenovani namen o K 12 vin. — F povrni blagim dobrotnikom in jim ofc di požrtvovalnih naslednikov!
UnHIaiiske novice.
lj Javno predavanje. Na splošno željo nadaljuje prihodnji torek svoja predavanja v S. K. S. Z. č. g. dr. J. Jerše. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. So-mišljenice, somišljeniki, pridite!
Ij Poduk v štalijanščini v S. K. S. Z. se na prošnjo več udeležencev radi njihovega zaposlenja prekine in se zopet prične dne 3. januarja 1910. takoj po Novem letu.
lj Predavanje v tobačni tovarni.
Danes zjutraj je v tobačni tovarni predaval tovarniški zdravnik g. dr. Ivan Zaje poldrugo uro »o socialnem zdravstvu in njega pomenu«. Podal je statistiko zdravstvenih razmer delavstva na Kranjskem in premotrival, kako bi sc dale zboljšati. Naglaša! jc posebno potrebo močne ljudske organizacije zoper tuberkulozo, ki še vedno pobere sedmi del prebivavstva na Kranjskem. Nato je poljudno razložil tuberkulozo, njen razvoj in razmere, v katerih se razploja, ter navajal sredstva, da se jo ljudski sloji ubranijo. Temeljitemu predavanju je delavstvo r. največjo pozornostjo sledilo in so razšlo z željo, da ga gosp. predavatelj, Id je strokovnjak na socialnoliigijenskem polju, še večkrat seznani s tem predmetom, ki bolj kakor vsak drugi spada v interesno sfero delavstva.
lj Umrl je na Turjaškem trgu št. 21 mestni učitelj A v g u s t K 1 c č.
lj Seja S. K. S. Z. bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Naj so udeleže te seje vsi člani ne le načelstva, temveč tudi širšega odbora.
Ij Operetno predstavo priredi kat. društvo rokodelskih pomočnikov v svojem domu, Komenskega ulica št. 12, v nedeljo, dne 12. decembra 1909, točno ob 6. uri zvečer. — Spored: 1. Govor. 2. Kupleti, poje g. J. Ložar. 3. »Veseli lovci«. Spevoigra v 3 dejanjih. Uglasbil Gabr. Sattelmair. Libreto zložil Avg. Bolz. Poslovenil Izidor Cankar. —• Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III. sedež 60 vin.; stojišče 30 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Čisto narodnjaštvo. Beioblatno naše slovensko središče ima dva zanimiva deželna poslanca, vzorna zastopnika čistega narodnjaštva. O dr. Ora-žnu smo že marsikaj povedali in bomo še razkrinkali ves njegov profit, kor še vedno čuti potrebo nositi svojo narodnjaštvo na solnce. Danes bomo povedali nekaj o širokoustnem njegovem sokolskem bratu g. dež. poslancu Jožefu Turku, katerega čisto narodnjaštvo je že nekoč v aferi s »Šrango« priznal in nagradil takratni občinski zastop. Ta gospod Oražnov kolega je seve imel tako široka usta kot g. dr. Oražen proti »nemškemu pivu« in proti Kranjski hranilnici. Moža-grajščaka. Turka ni ženiralo, da je bil cenzor pri kredit-nem društvu Kranjske hranilnice. No, po 20. septembru jo tudi grajščaku in občinskemu svetovalcu Kranjska hranilnica odpovedala kredit. Samoobsebi umevno je bil gospod grajščak Turk po odpovedi kredita tudi brezpomemben '— cenzor. Ker g. Turk. vzorni slovenski deželni poslanec, navdušen za boj proti Kranjski hranilnici, kot cenzor ud septembra do aprila ni vršil svoje službe, mislilo je vse, da bo samozavestno odklonil tudi nemško — remu-neracijo Kranjske hranilnico. Nekateri višji gospodje pri Kranjski hranilnici, ki so poznali ostre besede g. Turka, so bili prepričani, da bo ta junak — deželni poslanec slovenskega središča — gotovo odklonil nemško remuneracijo. Toda ti gospodje so mislili, gospod deželni poslanec, Hribarjev in Oražnov pobratim Jožef Turk je pa obrnil. Nemško remuneracijo jc Hribarjev Turk sprejel, kajti kak »hunderterček« je pa vseeno lep, če je tudi nemški, ako sr med raznimi »frohtbrifi v priftošel-nu« zasveti. Seve so bili gospodje v Kranjski hranilnici razočarani od take narodne doslednosti enega prvih radikalnih govornikov liberalne slovenske stranke. — Smejemo se »Slovenskemu Narodu«, ki ie pisal, »da so klerikalci podkupljeni od Kranjske hranilnice«, 3 j Skladatelj in kapelnik g. H, O. Vogrič sc je stalno naselil v Ljubljani ter prevzame pouk v glasbi. Opozarjamo na njegov današnji inserat.
VELIK VTIS DR. ŠUSTERŠIČEVEGA GOVORA.
»SLOVENSKI KLUB« JE PRVI POLITIČNI FAKTOR V PARLAMENTU.
Dunaj, 11. decembra. Vsi listi, vsi parlamentarni in vladni krogi ter vsa politiška javnost sploh se peča z govorom dr. šusteršiča in ga označuje za najvažnejši dogodek v sedanji krizi. O njem poročajo tudi vsi večji inozemski listi, nemški avstrijski in slovanski listi ga pa stavi j a jo na prvo mesto in o njem poročajo tako obširno kakor dozdaj še o nobenem. Vsi naglašajo njega odločivno pomembnost.
Dunaj, 11. decembra. Noben govornik v budgetni debati ni imel toliko poslušalcev kakor dr. Šusteršič. Poslanci so njegovim izvajanjem z največjo napetostjo sledili. Tudi danes je vso pozornost obrnjena na komentiranje govora dr. Šusteršiča.
Danaj, 11. decembra. »Lidove No-viny« pišejo ob priliki govora dr. Šusteršiča dobesedno sledeče:
»V teku opozicijske kampanje »Slovanske Unije« je dr. Šusteršič od dne do dne bolj rastel na veljavi, tako da je danes nad vsemi. Ni se pa samo povečal njegov ugled, ampak tudi ugled »Slovenskega kluba«, zastopstva katoliških Slovencev, majhnega kluba, ki ga je prejo v parlamentu komaj kdo opazil, a jc danes postal prvi politični laktor v avstrijskem parlamenta. Njegov voditelj je mož izredne inteligence, politične previdnosti, skrajno vztrajen in energičen. S svojim bojem zoper bosansko banko se je dvignil v zbornici do prvega mesta in z njim ves njegov klub, ki se po voiivni reformi ni samo okrepil po številu, marveč je v parlament postavil inteligentne in patrioti-ške može obenem.«
SITUACIJA ZELO RESNA.
Dunaj, 11. decembra. Danes se je pošla »Slovanska Unija« h kratkemu
posvetu. Posvetovanja se nadaljujejo v torek. Danos se je vršila dolga konferenca med dr. šusteršičom in dr. Globinskim. Situacija jo zolo resna, odločitev mora v kratkem pasti,
PARLAMENT RAZPUŠČEN?
Dunaj, 11. decembra. Krščansko-socialna korespondenca »Austria« trdi, da ako so še pred Božičem ne sprejme trgovinska pogodba z Rumunijo, bo zbornica razpuščena.
PARLAMENT.
Dunaj, 11. decembra. Pri nadaljevanju budget.no debate govori Bian-kini. Naglaša potrebo gospodarske akcije za Dalmacijo in se pritožuje, da se vsled mažarskih intrig ustava za Bosno šc ni proglasila. Jugoslovanski problem se mora previdno rešiti, nasto-ipti mora slovanoljubni kurz in potrebno jc dobro razmerje z Rusijo in balkanskimi državami. Nato se jc bud-getna debata zaključila in v torek se snido odsek.
GROF JAN HARRACH.
Dunaj, 11. decembra. Grof Jan Harrach je zelo bolan. Nastopilo je poslabšanje.
OGRSKE ZADEVE.
Dunaj, 11. decembra. Cesar je danes sprejel v avdijenci grofa Aladarja Zichyja. V sredo se snide ogrska zbornica. Justh grozi z obstrukcijo.
SNEŽENI VIHARJI.
Gradec, 11. decembra. Na Štajerskem in Koroškem divjajo hudi snežni viharji.
Praga, 11. decembra. Tu hudo in neprestano sneži. Veliko krajev je radi velikega snega ločenih od sveta.
Reka, 11. decembra. V Kvarneru divja široko in neprestano dežuje. Promet je skoro onemogočen.
XXVII. c. kr. državna loterija. Ž e
1 6. d e c e m b r a 1 9 0 9. se vrši sree-kanjo XXVII. državne loterije za vojaške dobrodelne namene, ki ima 1S.3S6 dobitkov v skupnem znesku 51 i.800 K, med istimi je glavni dobitek za 200.000 kron v gotovini. Srečke po 4K se dobivajo v tobakarnah, loterijskih kolek-turah, menjalnicah itd.
Kot božično in novoletno darilo za slovenske gospodarje in gospodinje je pač najprimernej ša in, kar je treba povdariti, tudi najcenejša naša ^Družinska Pra-tika" 1910, ki jo krase lepe slike in vsebuje tpliko razvedrilnega in koristnega berila, kakor noben drugi koledar te vrste. Povsod, koder Miklavž* ni zadostil svoji nalogi, mora Pratika kot novoletni dar priti v roke sorodnikom, prijateljem in znancem. Pripominjamo še, da se vsakdo pod viza z nakupom dokler je še kaj zaloge.
Avguštin Šinkovec, župnik škofjeloški naznanja, da je danes, 10. decembra, previden s svetimi zakramenti mimo v Gospodu zaspal v 78. letu svoje starosti prečastiti gospod
Lovrenc Krištofič
vpokojeni župnik kovorski.
Pogreb bo v pondeljek, dne 13. decembra ob 9. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče.
V Skofji Loki, 10. decembra 1909.
Zahvala.
Povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega soproga gospoda
Petra Keršiča
tovarnarja
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo lc tem potem zanje zahvaliti.
Posebno pa se čutimo dolžne, izreči najtoplejo zahvalo slavnemu šišenskemu občinskemu odboru za korpo-rativno udeležbo pri pogrebu, pro Bratjim sorodnikom, dalje slavnim gasilnim društvom iz Spod. Šiške, Zgor. Šiške in Ljubljane in slavni Šišenski .Čitalnici" za častuo spremstvo pri pogrebu, gospodu Bajdi s tovariši za ganljivo "nagrobno petje, gospodom železničarjem, osobito gg. strojevodjem za krasen poklonjeni venec in udeležbo pri pogrebu, vsem ostalim da-valcem krasnih vencev ln sploh vsem mnogobrojnini udeležnikom pogreba. Iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku in nas tolažili ob britkih urah.
Spod. Šišlsu 10. dccembra 1909.
3389 Žalujoča rodbina.

3412
Učiteljski zbor mestne nemške \ deške ljudske šole javlja slavnemu občinstvu žalostno vest, da jc njega član, gospod
Avgust Kleč
mestni učitelj
danes zjutraj po kratki, mučni bolezni preminul.
Pogreb drugega pokojnika bo v nedeljo ob 4. uri popoldne s Turjaškega trga štev. Blag mu spomin!
Ljubljana, 11. decembra 1909.
Učiteljski zbor.
3107
Zahvala.
i-i
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube naše iskrenoljubljene matere oziroma soproge in tašče, gospe
Ane Kunsteli
posestnice
za častno spremstvo drage pokojnice na zadnjem potu. za krasne darovane vence izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter slavni mesarski zadrugi ln vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
laročajte »Slovenca 1'
uan
NO M HI5fl
s s stanovanji, se iz lastne roke
proda w tnsuem Uodmatn 139.
Vsled naglega širjenja izvir franc. pa . rečnega razpraševalca .BIBUffll", so ga posku.ali mnogostransko ponarejati. V zunanji obliki se jim je to posrečilo. Nedosežna pa je solidna, nepo-rušna konstrukcija „Biruina", ki ga izdeluje iznajditelj sam.
P. n. občinstvo se vsled tega nujno svari pred manjvrednimi in tedaj cenejšimi aparati in prosi v lastnem interesu, da pazi na znamko „Biruin".
„Birum"-tovarne
5373	Dunaj - Pariš.
Več se izve istotam.
3387 3-1
* V	« V
ec ms
3378 3-: med fa terimista. tudi dve
dobro vodjami gostilni, se proia po Zelo ugodn mi p:goji. Pojasnila se dajo v „Gcst>lni pri mostu", Aovi Vodmat 16,
svojo bogato zalogo najnovejših
nakitenih klobukov, čepic in praznih oblik, peres
in drugih nakitnih predmetov po znatno znižanih cenah
dokler bo kaj v zalogi.
Globoke žalosti potrti naznanjamo podpisani v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest o nenadomestljivi izgubi ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, brata, svaka, strica in nečaka, blag. gospoda
Avgusta Kleca
mestnega učitelja
ki je danes zjutraj ob sedmi uri zjutraj po kratki a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 51. let mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki dragega pokojnika se bodo v nedeljo dne 12. decembra v hiši žalosti Turjaški trg 4 slovesno blagoslovili in prenesli na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvL
Ljubljana, ll.decembra 1909.	3411 l-t
Lina Kleč, roj. Abn, soproga.
Karla in Gnsti,	Karlo ln Silvio,
hčeri.	sinova.
Mosto vsakega posebnega oznanila.
Radi prevelike
je priredila dno 8. decembra, popoldne v Bušcči vasi, župnije Sv. Križ, lep shod. Udeležencev je bilo nad 300. Poročal jo državni opslanec g. dr. Hočc-ročal je državni poslanec g. dr. Hoče-ski postavi, o deželni banki, preosnovi občinskega volivnega reda in nadzorstva šol, o cestnem zakonu. Dalje je poročal o političnem položaju v državnem zboru; pojasnil je, zakaj so naši poslanci glasovali za pogodbo z Ogrsko, zakaj pa odklonili nameravano pogodbo z balkanskimi državami, razložil je novo postavo zoper kužno bolezni, obširnejše je pa govoril gosp. poslanec o primanjkljaju v letošnjem državnem proračunu in o pokritju istega —- zlasti o novem davku na vino, kar so kmetje, sami vinogradniki, s posebnim zanimanjem poslušali. Ko jo še g. kaplan Fatur omenjal nameravano zvišanje tarifov za tovorno blago na južni železnici, so bile na predlog istega soglasno in z velikim navdušenjem sprejete sledeče resolucije:
1.	Shod »Kmečko zveze« za kosta-njeviški okraj izreka popolno zaupnico državnemu poslancu dr. Hočevarju in vsej S. L. S.
2.	Shod »Kmočke zveze« ogorčeno ugovarja proti nameravanemu novemu davku na vino in zahteva od poslancev S. L. S., da nadaljujejo neizprosni boj proti nam tako sovražni sedanji vladi.
3.	Shod »Kmečke zveze« se tudi odločno upira proti zvišanju tarifov za tovorno blago na južni železnici ter progi merodajne faktorje, da preprečijo ta novi naskok na našega vinogradnika.
Gospod državni poslanec jo na vprašanje glecle železnice Brežice-Novo mesto še pojasnil, da novi železnični odbor v Krškem nima nobenega projekta, ki bi določeval smer železnice pod Rako na Krško, pač pa si on misli železnico po šentjernejski ravnini mimo Kostanjevice in Sv. Križa, nad C. rkljami do Mrtviškega broda. Sicer pa bo imela končno besedo glede železnice vojaška upx*ava in bo sprejela le tisti projekt, ki bo njej ugajal.
Tudi je obljubil gospod poslanec, znova poskrbeti za dobavo lesa in listja iz krakovskega gozda.
Z Živio- in Na zdar-klici na priljubljenega poslanca se je zaključil veličasten shod.
zaloge prodajam
konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice po tovarniški ceni,
Pred Škofijo 19
lastnika, ženo in tasta pa smrtnone-varno ranila. Roparji so odnesli 4500 kron.
Državni pravdnik tat.
Belgrajskega bivšega državnega pravdnika zasledujejo, ker je ukradel, oziroma poneveril 43.000 dinarjev.
Raztelešena deklica.
Tista raztelešena deklica, ki so jo potegnili iz reke Spree, je neka služkinja. Našli so zavoj, v katerem so bile zavite dekličina pljuča, želodec in strjena kri. Sumijo, da jo je usmrtil in raztelesil njen prijatelj, po poklicu mesar.
Trgovina z deklicami.
Zaprli so v Lodzu trgovca Funkel-steilia, ki je imel eksportno trgovino za Argnetinijo. Policija je dognala, da se je Funkelsteinova eksportna trgovina pečala edinole z eksportom deklic v Argentinijo. Policija je zaprla Funkel-steina in vseh 15 njegovih uradnikov.
Nc prezrite sledečih vrstic,
in so vsletltega motena tudi druga opravila organizma, potem naj se uporablja z uspehom dr. Rose balzam.
Preizkušeno Iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoč« in pre-bavijanje pospešujoče in lahko odvaj ajoCc domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke neziner-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorcCIco, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krCe jc dr. Rose balzam za že-lodec iz lekarne U. Fragnerja v Pragi.
SVfiRILOI Vsi deli embalaže
- imajo postavno li	1
deponovano varst. znamko tfff, g J
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNfl Xi««s iy
registrovana zadruga z neorn. zavezo fs^fs^ sprejme -ses^^es^.
zurjenega v posojilniškem poslovanju. Plača po dovoru. Prošnje je vložiti do 14. t. m., pri načel-stvu posojilnice v Celju. H
zanesljiva izobražena in pobožna, sc išče k štirim otrokom 4—8 let, ki so brez mamice. Starejše in one, ki bi znale poučevati gla-sovir, imajo prednost.	3400 2—1
Naslov pove upravništvo tega lista.
Najcenejše
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti Členkov in odstranitev utripanja uCinkuje presenetljivo, zanesljivo
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Prsll Molijo št. 19. Stori trs Si. 4. Prešernove ulica št 4.
- Popravila točno in ceno. -
Besedni znak za (menthoio< saliclliziran kostanjev Izvleček),
i RT na Koroškem. Najemnik mora ^ | f biti zmožen slovenščine in nem-ščine in mora biti na vsak način tudi mesar. Gostilna in mesarija je najboljša v celem mestu. Zglasiti sc je treba, kakor hitro le mogoče. - Več pove ..Hranilnica in posojilnica" v Velikovcu.	3377 3-1
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpoSiljatvi K 1-50 sc pošlje i pušlca franko
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c, kr, dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pozor na ime izdeliia in lzdelovatcljal
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Savno 6dni
Havre New-York
Francoska ppekomonka dražba.
Odpotuje te lz LJubljana vsak torek. Voacno list* in pojasnila daje ^amo
istU!
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana. Punajska ossCa A«. 2S, nasproti zna.-s (oitilne pri flFigoveu<". 1878 26 24
pripravni za pšsamo v pritličju, ali pa v I. nadstropju se iščefa. Najraje v sredini mesta. Prijazne ponudbe pod „U. P, pOŠlr.O-iežeče, Ljubljana.	' 3330 (t)
j Naslov pove uprav-« ništvo »Slovenca«
H. O. Vogrfč, kapelnik. 5387 3~1
LJubljana, Sodna ulico it. 4, U. nadstropic.
M najvišje povells	||§ s, !n kr. Hposto\ Veličanstva.
XXVII. c. kr. državna loterija
Za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje lS.SBS dobitkov v gotovini v skupnem znesku 514.800 kron.
bUeknLna^ 200.000 IfFOfL
Srežfcanje nepreklicno 16. decembra 1989. - - • Esa srečka sfaaa 4 krone.
Srečke sc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstr. 7 v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih-, postnih-, brzojavnih- in železniških uradih v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
Podučnje glasovlr na domu In slanovanflli,
Osebno se dogovarja s strankami 11 -12. prerfp. 5.-8 zveč.
KONGRESNI TRG 19
Vinko Peter
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
!Mha se sprejemajo u obeti skladiščih in tudi u LjiibM, Dunajska sesta 32.
Telefon št. 165.	HHREL 10 OŠ L Id	Telefon št. 165.
3340 lasUnSk tvrdke LaoienCič ft Domlcelj, žitna iigacina. 3-1
VINSKE SODE
z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, močne od litrov 56/65 100/120
200/220 600/800
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih
sodov 7. vraticami v obsegu hit. 56, 56, 39, 39, 40 '16, '12 in 50 itna naprodaj po primemo nizki cen
295 119-1 tvrdka JH.. Hosuer & Co,
Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne,
»ww
z večpm gospodarskim poslopjem, z obsežnim prostorom, lepim vrtom ob deželni cesti, ob žclez-nici, zelo prip-avna za vsako obrt ali trgovino, je takoj na prodaj. Kraj ima zelo živahen promet, posebno v lesni trgovini, za kar bi bilo posestvo zelo pripravno. Več se izve pri županstva na Rakeku. 3408
Mestni
•—3
5" 5 fzH
C
S»S


M*
Ha am
	ts;	N	o N
	o	a	
rj	C/5 < 3.	cr	N OS "O
o -J	C- o		t) R*
	s	yy	
O			O
m		X*	"t
o	rs		
	Di		
			
	a	zz	
	v-.		OS
	^		s
			n*
	tS)		rx ■
	z?		K
	O IS/	O	•o -t
			03
	O	CJ	t
a
Tj trn
Š I 3R
S-'-' ^
-g B Sl: B.
»a
O
" s*	y
-g *	aj
•2 "-J
=■2	©
3	««8
| g	ra
3
MM
sr«
uai und O***«
as
to E m g*
sa ss
Ea »i
m
KCsjHSe
t- n K w O O g'
5» «
E U S ^
HgiS'3 ®
aS-n« F f8^ m
■a
SM •ffiss.
acscci
c. a. c. D.
o o o c.
ta ta ta"tS
sgistž
OD IO Ol Ol
3 5 3 3
rt: ^ ra <"5 —, —t --
OBOO < < <
£=3
Na deželni prisilni delavnici popolniti je več
W i
isafeSisfuo dežeSne prisilne delavnice.
Ljubljana, dne 11. decembra 1909.
va
Otvoritev gostilne.
Vljudno naznanjam, da sem otvorila gostilno v svoji lastni hiši pod znanim imenom	_
cTri deteljici66
v Sv, cFlorijana ulici st. 2%.
Točila bodem pristna dolenjska, istrska in goriška vina, kakor tudi pivo po nizki ceni, ter bodem imela na razpolago gorka in mrzla jedila.
Za dobro in točno postrežbo bodem vedno skrbela, ter sc priporočam za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
%3vanRa JSrencic, gostilničarja.

33o3 2-1

za kakega boljšega slugo ali temu primerna. -- Položi se na zahtevo lahko tudi kavcija. Prosilec jc vešč slov. in nemšk. jezika v govoru in o> pisavi. Naslov pove uprava >Slov.«. g
Razpisana je sJu£ba	3404

v mestu piiberk na Koroškem. Samec, lepega vedenja, ki je v cerkveni glasbi izurjen in sam dober pcvec ima prednost -Prosilci se morejo osei?no predstaviti. Služba jc prijetna. — Pl3ča povišana.
Prosilci, ki morajo biti trdnega zdravja, krepke postave in vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, in laškega za službeno potrebo, ter so izpolnili svojo vojno dolžnost, naj osebno izročijo dotične, s potrebnimi dokazili opremljene prošnje ravnateljstvu tega zavoda
do 28. imemiira 1909.
Bivši podčastniki, ki so vešči tudi mizarskega, vrtnarskega, ključavničarskega, kleparskega ali tesarskega rokodelstva, imajo prednost.
5409 1-1
Na;
» iPmsJssš uSSd Sžes?. 3 n« »Frišliaron" Jp©Icg Isapslkg).
Trudil se bodem cenjene odjemalce postreči z nizkimi cenami in najboljšim blagom. — Dostavljal boin strankam na željo blago tudi na dom.
Za mnogobrojni obisk sc priporoča velespoštovanjem
3402 5-1

2>lot>enci, pozor!
pri nakupovanju vencev.
■ w


£iubllatia,	11
priporoča največjo zalogo krasnih
z napisi
Eunanfa naročila sa Izvršujejo :: hitro in točno. ::
Gene brez konkurence! -
n« rroiueaeaEsts:

Usojam se javiti vclecenjeneinu občinstvu, osobito p. n. gg. naročnikom, da bom po prerani smrti nepozabnega soproga


tovarnarja vozov
nespremenjeno nadalje vodila to obrt pod dosedanjo tvrdko ter prosim, da se tudi meni izvoli ohraniti enako zaupanje, kakoršno se je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu, zagotavljajoč vsikdar najtočnejšo postrežbo.
Spodnja Šiška, 10. decembra 1909.	,	w. _
3390 1-1	Vdova KeršiČ.
Urodno ugodna nakupna prilika za kupčovalce. razpošiljanje tai Kupon A 50 do 35 metrov	K ll-SO
sortirano, in sicer flanc.Ie za srajce, barhent. Pepita delain, krizet za spodnja krila, modrotisk za kuhinjske predpasnike in domaČo obleko, oksford za srajce, kanefas. Kupon B 30 do 35 metrov	K 14 SO
sortirano, in sicer 110 cm Široko blago za obleko (najmanj 5 m) 80 cm cefirja, šlesko platno, velurna flanela, oksford za turiste, kanofas, delain in barhent za obleke. Kupon C 30 do 35 metrov	K 18-50
sortirano, in sicer velurna flanela, barhent, kašinir, franc. atlasov barhent in najnovejši cefir s svilnatimi efekti. Kupon O 25 metrov	K 16-50
110 cm široko blago za obleke >Pepita< za 5 popolnih oblek Kupon E 25 metrov'	K 16" —
120 cm širok damastni kanefas. cvetlični vzorci in ornamenti in 120cni širok kanefas znamka ->Giit bfirgerlidi«. Kupon F 30 do 55 metrov	K IS" —
naifineje beljeno, izredno voljno platno >Edelweiss*, oblastveno varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom nepokončljiv. Kupon IS 6 rjuh brez šiva	K 10-80
200 cm dolgih, 150 cm širokih iz najmočnejšega izredno stanovitnega usnjatega platna. Kupon K 6 rjuh brez šiva	K 15-—
235 cm dolgih, 150 cm širokih, zajamčeno najžlahtnejša platnina, moja predobro znana znamka »Jekleno platno«. Kupon J tucat dvojnodamastnih brisač	K 8-50
50/110cm dolgih, prekrasen secesijski vzorec, popolnoma bela, gostovita čisto-platnena kakovost 60/110.	*	K 12'50
Kupon K garnitura brokatnega daniasta, belega	K I 6*20
to jc 18 ni, 120 cm širokosti, za dve kompletni preobleki, najmodernejši vzorec. Kupon L garnitura francoskega fulardnega daniasta	K 26-40
najfinejša svilnata kakovost, 9 m 90 cm širokosti, za blazinice, 8 m 40 cm, 135 cm za gornje postelje (za 2 kompletni posteljni preobleki). Kupom M 15 ni 180 cm šir. Sifona (Kappen-Chiffon) znamka S	K 21*—
Vse izborna, brezhibna kakovost, za najsolidnejšo izvršitev jamči moj dolgoletni sloves.
Pošilja se po povzetju,
...........l^r ZflNEUGflJHJOČHSE ZNESEK TflKOJ VRNE. "SU1	j
Vzorce vseli mojih izdelkov po tovarniških cenah pošljem vsakomur poštnine prosto.
Tkalnica za platno R. MQRg1£Rt flHCNO®, (CeSkOf.

s

BšlSt
t£sr Izvolite pisati po vzorce?
BOŽOM PlOTiJj
Modno blago, sukno, barhent, flanele, Havličkovo platno, namizne in kavine garniture, brisače, žepni robci i. t. d.
| Opreme za neveste!"
V. J. Mičck a bratr v puha, 1*
1 kos Havlifikcvega platna „Libuša" 23 m 16 K. | 1 zavo 40 m oralnlh ostankov okusno odbranih za 18 K.
po nizki ceni
SB 1 "
m
St 18.472.
^^^^^^Samo pr8 nas pjlstm5
3365 3-1
Za z<?rad<JO mos?u cqz Krko pri Dobravi (oporniki zidani, sfolice lesene nosilci in ograja iz železa) in obojestranskih doovznili cest na 44 000 kron proračuniena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. '	'
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali odplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 24. decembra f. 5. ob 12 ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponndba za prevzetje gradile mostu čez Krko pri Dobravi".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°.'0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo-pridrži si tudi pravico oddati posebej dobavo in montažo železne konstrukcije	'
Načrti proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem' uradu ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 6. decembra 1909.
Razglas.
Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske ima svoj
izredni občni zbor
MSft^SE^" 0b 3-"r' P0P0,d"C V	I-
Dnevni red:
1.	Volitev dveh odbornikov.
2.	Volitev enega člana v računsko pregledovalno komisijo
3.	Prememba §1., § 11., § 24. točka 3., § 28., § 40. in §41. društvenih pravil.	3
4.	Raznoterosti.
Opomba: Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih najmanj 20 društvenlkov.
V Ljubljani, dne 10. dccembra 1909. 5m ___ Engelbert Franchetti, podpredsednik.
3285 1-1
Dražbeni oklic.
Opr. št. E 3385/7
z norimberSkim, galanterijskim blagom, igračami in ■ i 1 i drobnarijami i 1 . *
se po novem fiefu odte
za gotouino, ali pa za golooo jamsko. HasSoo pooe uprao-niSfno tega lista. 3381 2-1
je razpisana v Trzinu. Pošta Trzin ob kanimški železnici.	3364 3—1
Sitarska in žimarska zadruga 3250v Stražištn pri Kranju51
priporoča slav. občinstvu svojo zalogo ij
žime za
t
w ♦
zimmce
Dobi se žima najboljše, kakor tudi srednje vrste. Ceniki in vzorci na razpolago.
Vsled sklepa z dne 23. novembra 1909, oprav. št. ^f 5-H, se prodado
dne 13. decembra 1909 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29, pozneje pa na Sv. Petra cesti št. 30
na javni dražbi
razna sobna oprava, čevlji, usnje, priprava za čevlje in fiva šivalna stroja.
Reči se smejo ogledati dne 13. decembra 1909 med 9. in pol 10. uro dopoldne v navedenih hišah	r	pu v
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V,
dne 23. novembra 1909.

mm
Pozor podjetniki!
Naprodaj jc v bližini Ljubljane skupno več oralov obsežen ob cesti ležeč	3369 3—1
travnik
kjer je izvrstna glina. Tudi za strešno opeko je 3—4 metre na debelo. Cena po dogovoru. Kje pove uprava tega lista-
Dobro ohranjena, skoro nova 3379 z ds-5® POi orala ZKKUlJžiča, vse moderno urejeno in brez konkurence, dnevna prodaja za 100—140 K. Proda se vse sto-
iz medi (Messing) pripravna za špecerijsko	^š^samf 71^8000 K P°trGbn° P'aČi,°
trgovino, se za ugodno ceno proda.	\t - ■ ' _
Na« p0las„i,a Pri Karlu P,a-	JgSS ^MTJS&^i
ninšku, Ljubhana, Dunajska cesta.	j PragarskEin (Štajersko!. 3376 2-1
se prodov Rožni dolini
št. 136. Pet minut od Ljubljane, štiri stanovanja z lepim cvetličnim vrtom, pralnico in kletjo. — Več se izve istotam. 3331 6-1
Mestni trg štev. 13
(ustanovljen leta 1856) priporoča svoja
izvrstna namizna vina.
Stev. 16.903.
Razpis.
3354 (3-1)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Št. Vidu nad Ljubljano. S to službo jc združena plača 1200 K in aktivitetna doklada. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. decembra 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. decembra 1909.
preoimif n iraseme Dozionir
fiflisga domačega in fGornisksga izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših lort in vsakovrstnega oki:suega peo.va. — Fino desertno mandlovo peoivo, kakor tudi okusno peoivo različnih drugih vrst za čaj. Cena kg 4 S tO vin. V zalogi imam različnih deserinih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finim, deseriniini vini in 3276	raznimi likerji.	6—i
Vsak dan sveže medene, orehove, rozinove potice, šartelj, pinoe in drugo peoivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
tauarni
se dobiva vsaki čas
črna in fina bela kava ter izboren čai M. itd.
slaščičarna, kavarna, pekarifa.
Stari trg št. 2!
mea
Zajamčeno po 5 minutah, brez učenja zna vsakdo najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi itd. na ta glasovir igrati. Mogoče ga jc postaviti v vsak prostor brez obratnih stroškov.
P. n. duhovniki, učitelji, uradniki, predvsem taki, kateri so na deželi ter umetniškim izvajanjem in predstavam izključeni, je najtoplejše priporočati, kajti godba povzroča veselje, olajša življenje, krepča um in nudi izvrstno zabavo.
Na zahtevo ceniki zastonj, tudi si lahko vsakdo osebno ogleda vse pri	3386 (i)
1TETZ0, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
nnhnnKpli nnillluinllh iiilnmglnn »Icliiri^nlh raflqri.i.;^<ni*	Ji -I
— — — — — "J JJ'"•.«.»...»« mit.wir.mrww, MiRinilihiitRi ^i«JUMCl	VI nLaiHIIIIUtf 1EU.
PSWWWf

——
mm
SpocIrtižMtce i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritar eva iiiea 2 j	|Podružnice
1 SpSfet, Celovec, 1 Serafevo, Trst		1 Splget, Celovec, 1 Serajevo, Trst
	! sprejema vloge na knjižice iu na te- 1/ O/ ! koči račun, ter jih obrestuje po čistih /fl \ I Kupuje ia prodaja srečke iu vse vrste vrednostnili papirjev po dnevnem karzu. j mmmmmmmiMmEmmmmm® azsM^ma^^	
I - OcljfflJSka plls vcSca -1 - K 8,000.000.		1 - ResKcrvini zaklad -j - K 350.000.
Kronično zaprtje,
oslabljenjc črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobilost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
vSokolnici pri Brnu
Dobiva sc v vseh lekarnah in večjih špe-3243	cerijskih trgovinah.
Slavna zalnna za Kranjsko; a. Sarabon, Ljubljana.
i Trgovci i lUKro^laril)
| naj ne zamude ugodne prilike za naročbo
naravnost iz tkaBnice!
1884 Posebna ponudba: 12—i
40 met. oksforda za srajce, cefira za obleke, piave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, prisilno bar*eno le K 15-40.
40 met. rnmburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18*40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisača 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. la neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na
Julija Miillerja tkalnico, Henn. Meatic, Češko.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za oristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, naj pošlje svoje sode na po-
3548
stajo.
Domača elektrotehnična obrt
SWM elektrotehnik
JI A iraiiišče štev. 1?
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstva v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moC in luč- — Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite ms, ako ja VsS električni obrat moten!
2139	Vclespoštovaujem	(1)
FR. SIK. domača efckiroiehRična obrt Ljubljana
Gradišče Stev. 17.

Št. 17996
3568 3-1
i
s 3 sobami, kabinetom, kuhinjo in pri-tiklinami se odda s 1. februarjem v Spod. Šiški, Franca Josipa cesta št. 107. Vpraša se istotam v 1. nadstropju._3356 3-1
Gospodarsko društvo
Bemn. pošta Pazln, (Istra).
posreduje brezplačno pri prodaji
tri n 51 svojih udov. Cena je nizka. Vino Vllid. je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
Smihel - deaelaa cesta na Žužemberk, Ajdovec - deželna cesta na Žužemberk in Zvšrče-Lazina v žnžemberškem cestnem okraju na 18.500, 53.500 in 71.000 K, proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalne svote naj se predlože
do 18. decembra t. L ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za »revzetje cestnih gradb v žažemberSkera cestnem okraju". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarvih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 30. novembra 1909.
Slavnemu občinstvu ter gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem otvoril v Spod. Šiški na Celovški cesti št. 117 poleg hotela Vega
trgovino z iilnnfn m debelo.
Dobivajo se: belo istrijansko vino, muška-telec, črni teran, sploh več vrst dobrega in pristnega vina. Cene zelo nizke, postrežba točna.
Vljudno se priporoča
3296
Franc Milanovič,
trg. z vinom, Spod. Šiška.
Ugodno pod ceno se proda
(sušilnice za zeljišča)
po 5 m dolge, 90 cm širok«, 13 cm visoke. Poizve se pri g. PHVLU BRTJELtl, mizarju, Radeckega ctsta 1, v Ljubljani. 3342 2—1
Sknpna rezerva sklepom 1908 Bpravno mrnhm sklepom 1908 čez
HMniVMMMMHHIMiull Ul	JJ U IIOMOMIIKn«	■—IW«.IH>Hll»IWHI«l — H —— —I —— t
£ez sfotrldesettlsoč kron. « car trt milijone šeststetisoč kron.
Zadružnikov čez 600.
Glavna
reglstr. zadruga z neonu zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu li 15. nasproti nunske cerkvo obrestuje hranilno vloge po
3| 01 4 0
4
t. j. K 4*75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi sc
obrestovanje pretrgalo.
Ima domače hranilnike.
Uradne ure od 8. do 12 dopoldne fn od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 135.
Uomate slovenske tvrdke
Posojilnice.
Kmetska posojilnica SfKs:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta 8. — Glej inserat
podporno društvo, Kongresni trg 19
Glej inserat.
Kasne tvrdke.
JagGF Toni< 'rgovina ročnih del, Židovske nI. 5.
Kollmann F&i2Srporcelana in 8tetden,ne
tvor-
svoje
Josip Košmer! 5S?®SS£g
izborne droži (kvas).
t Ljubljani, zraven ro-
tovža.
Lekarna Trnkoczy
Mpt^fintjpr T., trgovina s špec. blagom In iVientlUgCI delikatesami. Sv. Petra cesta
št. 37. in 42.
Oortno pomožno društvo j£.Tnitre
Filip, slikar za napise, Črke in grbe, ril&lUU Prešernova ul. 50.
TrCO Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Zoreč
Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21.
7nfPr Franc, trgovina z meš. blagom, manufak-L,Vj I CC- turo, potreb, za šivilje, Sv." Martina c. 23.
'tih ar t A., največja zaloga čevljev domačega iz-&JMCU delka, Prešernove uiice.
Zobozdraonika Schioelgeija še iboljSana ustna uoda
želi prevzeli pri duhovnem gospodu ali samski dvojici v mestu ali na deželi priletna vdova
Naslov pri upravništvu »Slovenca«. 3367 (2-1)

povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestljivo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj omili bolečino.	;-:
Tacitol 2759 1
ne bi smela nobena hiša pogrešati 1
Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je 1 K 60 vin.
Dobi sc v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnk6cz{j; pri drogistu g. Kancu iu vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
obstoječ iz treh prostorov, pripraven za raznovrstno trgovino, gostilno, kavarno ali akcidenčno tiskarno sc od 1. januar. 1910 « j Več se pozve Zvonarska ulica vOlld« št. 5 pri blagajniku. 3359 3—1
Ž5 Božič! Krasna M
prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, ur, očal i. t. d.
Blaso prve vrste. Solidna postrežbo.
195 52-1
0
13
•I*
(S
fa-i
§
M«
Izdelovanje umetnega kamenja: cevi za kanale in vodovode, stopnice, mozaične in
hidravlične metallique-plošče za tlakovc v raznih vzorcih, podboji, nagrobni spomeniki in okvirji, postamenti, balustrade, orna-menti, fasade; naprava železno-betonskih stropov, mostov in načrte zanje po inženirju-979	strokovnjaku.
Betonsko podjetje
Tvornlca umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC &
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73. Fllijalka na Pešati, p. Dol pri kliibUJaniI.
m—i■mi>iiui bihih—m
tMejene. -
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami in očali ter zapriseženi sodnijski cenilec.
štev. 3. fF
T li
Nikomur šc ni bilo žal, kdor jc poskusil prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijt-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko stebrov in celih sten v cerkvah, vilah, prodajalnah itd.; najpopolnejše nadomestilo naravnega marmorja. Opozarjamo na pat. Ceolitne plošče, krasno, a ceno nadomestilo glazi-ranih porcelanskih plošč za obkladanjc sten v kopalnih sobah, kuhinjah, za mizne plošče, podoknice (Fensterbankc), za zunanje dežju izpostavljene stene itd. Terrazzo-tlakovi; Ksilolith (katnenoles) je izmej najmodernejših tlakov: tiha hoja, topel, brez špranj, higi-jeničen, nezgorljiv, v raznih barvali, lepši in trpežnejši nego parket.
ii sopars i mehi h firiilu
ima na prodaj isiaiago
žt Sa „PROSEKHRM. - na želja se slsaži z uzorcL
Telefon 177.
K
v sa
v Spodnji SlškS pri LJoliIjass!.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
vseh vrst za urade, drušSva trgovce Hd.
Anion Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - Stambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 0.
Ceniki Španko. 3450 521
Ustanovljeno 1862. Teleton 584
RUDOLF 61
C. IN KR. DVORNI MASINIST
VII. Kaiscrstrasse štev. 71, vogal Burggasss.
največja in najbogatejša zaloga vseh vrst
90?ii posebo finih v vseh barvah, v tCbij ognju email. z nikeln. montažo peči za reguliranje (Fiillofen) otl iS K višje, peči za trajno kurjavo za premog «
„, ..JIMIHI, 5111!
v vseh velikostih
železne peči s noDnlcaml
za dve ali tri sobe
peči in talni u pl.
Ceniki zastonj in franko. 2442
Kdor je siv, izgleda star.
Izborilo, zajamčeno neškodliivo barvilo za lase iu brado sli
1.	Vitek-ov „immerjung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, kart. Ki--.
2.	Vitek-ov „Kucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili tla asockrat preizkušeni, tdino pristni iz kem. laboratoriji
FH. VITEK & Co. PEilGfi. 1021
Fotografski umetni zavod
LJubljana, Sodnifske nlice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-o. grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
" — Vsa dela se Izvršujejo točno M v največji množini. —

Fitok-ov »Immerjiinfl"
dred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke In odVlanj. odločno vse dram Dobi se pri: rtnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana!
m
= čevljarski mojster == LJubljana, Radeckeaa cesta z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naroČila. Izgotavljam natanCno po meri ter isto ohranim za prihodnja naroČila. Obnovitev naroČila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
c. in kr. dvorna založnika
Pmj I. Frsnz JGsels-Kai 15 In 17
priporočata
454 34—1
• •
(pisalne stroje) model X. In XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične :: za porabo. ::
Prospekte zasloni in poštnine prosto.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Umeriko je s parniki
3 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilbelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofje. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. -
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
'pnfiSHKS
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlcrju".
Odhod iz Ljubljane jc vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, MexikQ, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, iti VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat meseCno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor« Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
MHEKKES
MW

2184 20-1
puškar v LJubljani Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi
glede strela vse druge puSkarske izdelke.	-
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam ,v	s povratno pošto.
^SSBSSm^^' Ceniki na zahtevo zastonj
lil poštnine proste.
Osno posteljno perje.
®kub|iene«a perja K 2, polbelega K 2-80, fiJSS K 5- in(LgaJf g> "»iboljSega skubljenegn K 8. sivega puha K «, belem. K 10, prsnega puhu K 12, ud o kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje KVT'.;
S?™.®1"1 inkcl 'rPe2"®na rdečega, modrega, belega ali rnnienemi mlet-nanking-blugn, 1 pernica vel. 180X116
foni™ t, "m"0"10'- vcl!!<osl	napolnjena z iaito
lepim mehkim perjem K 16, s polpuhora K 20, s puhom
K t«<PZS?,mez','? pcfilce K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, K 3 50, K H.-. Pernice 180X110 cirl veilkeK 15, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 80v80cm K 4'50,5'—, S'50. sbod npnii ha gradla 180V116 cm K 15- ■ , 15- razpošilja proti povzetju poŠt«, prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les.
rp,,n,C|Ufiai>'!ioC,e d,enar, "nz"i Hli se bln3° zamenja. -Leniki o žlmnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem r /16 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52—i
1068
tovarna dežnikov
m	Mestni trg 15. »
Preden kupiš ali izposodiš n ♦
potrudi se šc k rodoljubu, edini narodni tvrdki
EFFHII Gradi§če 11
.jL&illII& (mestna hiša)
Prepričaj se o blagogiasnosti in najtrpežnejšl konstrukciji moiih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic.
Kot strokovnjak in nCltel| Glasbene Matice !n zapriseženi izvedenec c. kr deželne sodnije jamčim za vsak Instrument, ki sem ga preizkusil sam. -
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja
Več vrst sodov ima naprodaj R. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
3C92 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. H i TI prec! Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Priporoča se:
a F^M i!® V
šf; /Ju & it, i
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1-20 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52—1
najboljšega § sistema,
oforje
in stiskalnice
za grozdje jn sadje.
N
Železne blagajne,
stavbene ptrelsšli
drugo0 železnico
dobavlja po najnižjih c p.
cenah slovenska vele- *3tUpiCa [ ;
M t
1
jgwl j-!«*
trgovina z žclcznino » £'i*fcl]sni, J^iaiije t- ;
Screzije ccsta itev. I.

IZPELJHVH
vse!; roslovnili transakcij. - lzdajanie cehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa slavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
MENJHLNICNH DELNISKH DRUZBH
> m	i osrednja menjalnica:
'	ij	dunaj i., wollzeile 1.
^PodrtiS^niarP ♦ Bad8n' Kamntca, CsSka Lipa, Črno, Lllomerloe, Moravski Zumbara, Modilnn, * Novi JiSIn, Plzon, Praga, Graben, In Praga, Mala stran, Llberca, Cvitava,
NAKUP IN PRODHJfH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk l.td., i. t. d.
š Zavarovanje proti izji pri žreHiib sreOH ln vreiln. papirjev.
•»j
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Konkurzni razpis. 3171 4-1
V termalnem kopališču Toplice na Dolenjskem se razpisuje služba
kopališkega upravitelja
s 1. marcem 1910 v novo namestitev. Plača 1440 K, prosto stanovanje in de-putati. Na željo se prepusti oskrbniku zdraviliška restavracija na lasten račun.
Prosilci s primerno strokovno naobrazbo naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s prepisom izpričeval do 1. januarja 1910
kneza Auersperga gozdnemu uradu Soteska, p. Straža, Dolenjsko.
Prednost imajo taki bivši hotelirji, ki so poleg nemščine zmožni tudi kakega jugoslovanskega jezika.
fir. J{Iav/(a
i^delovatelj l^irurgičnih in orto-pediinih predmetov in bandajf,
JLjubljana, Prešernova ulica 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil 2a zdravstvo \n boir.išfo postrežbo, bijejev, irigatonev, aparatov jer inhaiacije s Paro in m*i(o, sierelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic jror l^rčne žile, /^ilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samo/(iistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podiožk• Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po oaredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno doDošiljajo Galva^'čniponiklovalniyavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršu-ejo točno in ceno.	3172 1
Vsled odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 2. decembra 1900, št. 3244, odda krajni šolski svet na Viču pri Ljubljani potom ponudbe pri
s 14 učnimi sobami sledeča dela:
1.	dninarska in zidarska dela,
2.	kamnoseška dela,
3.	naprava železnobetonskih stropov,
4.	tesarska dela.
5.	kleparska dela.
6.	krovska dela.
7.	mizarska dela.
8.	okov oken in vrat.
9.	ključavničarska dela z dobavo železnih nosilcev.
Načrte se lahko vpogleda, tudi ustmena pojasnila se dobivajo v občinski pisarni na Glincah št S in to vsaki dan od 7. tega meseca naprej od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer se ob enem tudi dobijo proti primerni odškodnini tiskovine proračunov, splošnih in posebnih pogojev ter ponudb, seveda dokler zaloga traja.
Ponudbe po pogojih in predpisanem vzorcu sestavljene, se morajo vložiti najpozneje do 24. grudna t 1. do 12. ure dopoldne v občinski pisarni na Glincah št. 8. Pred ali ob enem z vložitvijo ponudbe se mora vložiti 5% vadijuma v vrednostnih papirjih ali potom hranilne knjižice v občinski pisarni istotam. Ponudba naj ima naslov: Ponudba za dela pri zgradbi nove ljudske šole na Viču.
Na Viču, dne 6. grudna 1909.
Za krajni šolski svet:
336i 2-1	Andrej Knez, predsednik.
m odvajalno sredstvo
Filipa Neusteina
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodniem delu telesa, lahno odvajajoče, kri CisteCe; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo	3006 *Q—1
izvor premnogih bolezni. Radi poslaiene oblike |ih radi uživajo tudi otroci.
Škatljlca s 15 krogljlcaml stane 30 vin., ovoj z 8 Skatljlc., torel 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se po5lje naprej K 2-15, sc pošlie franko 1 ovo)!
p———n t. Ciiovilnl Nujno se svari pred ponare-aVdrllu! janjl. Zahtevajte Filipa Neu-steina odvajalne krogljice'. Pristne ie, Ce nosi vsaka Skatlja in navodilo naSo zakonito varstveno znamko v rudeCe-čmctn tisku .Sv. Leopold" in podpis .Filip Ncu-stein. flpotlieke". Na5e trgovsko sodni), zavar. embalaže morajo Imeti naSo tvrdko
Filipa Neustelna lekarna ,prl sv, Leopoldu'
Dunaj 1., Plankengasse 6,
S^ilffil!! Zaloga v Ljubljani: Rlhard SuSnlk, lekarnar, in v več drugih lekarnah.
Za zimsk0 sezono: fino izdelane suknfe, kratki in dolgi k°3uhi, moderne obleke od 24 J\ naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi ser dečke v velikanski izberi. - Stalne, vsakem predmetu označene cene. — Velikanska zaloga
/j. )junc
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Podružnica:
Jesenice (Gorenjsko).
blaga $a naročila po meri.
5169
■sranm
■ 1
-
i |ilpf| 8mm
'' p -'4. OHHIHH
leititn it m.
Osrednja banka ceskih
Uipplierstrasse 22. = (Ustredni banka českgh sporitelen)
Vloge na knjižice in račun in 4'/«%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. -Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in
Telefon $112017.
22.
1431
Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija instniii 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilartto sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobanka'. Deponiranje kavcij ln : vadlj raznih vrst : Eskont menjlc samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije i in svete brezplačno

v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41
H H B	0 B M 3143 52-1 B B B
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena t847,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadraznem doma y ||JU&1 J3H! 03	13
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344-75
Največja zaloga pohištva
za spalne In jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
mm ti Me Tloie na M\ rami t zrczi s teMio prometom u m obrusim« o3 dne vlo^e fio tfns hHi.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............k 17,519.983-93
Posojujc na zemljišča po 5'UVo z l«/a°/o na amortizacijo ali pa po 5>/«°/o braz amortizacije; na menice po 6»/0.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga.
URilDNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj
in praznikov.	52—1
Dsisrajska cesSs It. o poleg „Flgo®ca"
se priporoča preCastlti dnhovSCini in cerkvenim predstoJnlStvom kakor p. n. občinstva za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva ta sifala na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
z modernimi, velikimi brzoparaiki iz
itliUB m Sn(werpBn v Ita-Tori in čez

je proga
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana,
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na me vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste In najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago-
Franc Dolenc
ae——u -TT-t?ess3Saagtaaa:a3P:
iačrtl In izvršitev Ie prS domači specialni tvrdki. Tehniške ocene In načrti za.tonj. ko se poveri delo.
Inžener-hidrotekt
kanalizacije, kopališča
Beethovenove nI. 4. Brzojavi: Lacitnik, Ljubljana, š
Delniška di-užba združenih pifoiarei Žalec in Laško
Speciaiiteia: P|SaIvf»'torfC (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. !87)
--------P®if!]atve na dom sprt^ni« res«a*rater »Narodnega doma" g. Kržfšnfk. (Telefon 51. 82.)	■■
Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
Zarezane strešnike (prve vrste) torej popolnoma varno proti neslhtl).
zidarsko strojno opeko, Portland-oeme.it, peči, štedilnike, Samotne plo*že __za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. --—--—1
F. P. lflDIC & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
He<r>babny-jev podfosfomokisli
apneno-železni sirup.
Ta ic že 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen Izborno .redstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstran]U|e slez. pomirile kašelj in vzbuia slast. Pospešuje prebavo in reditev posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2"50. po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
"Zaloga tii'.oro v~v»eh »t^t-nah.
S 0
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
le že 35 lat uveden in najbolje preizkušen. - Izvrstno odvaialno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. - Pospešuje odvajanje^in Ustali r ^ ^ ^ ^ vinarjev yeC „ Mvttek. 2935 16-1
I VZUUia »lasi. rusptOMjv	... ------- ,---_	.	■ —	ijfJJULIUO Jiuno^mi,',	• i^t' ti ^ I	VHIU U.V...V.....	f. •	___
Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom irdeC in £rn tisk na :: rumenem papirju). ::
, J'. A.Vv
JJusiej nedosežen! !

POZOR
W. MAAaER Ja
s. c ;®»a-JI ia ®
& SMtO S X
1P«
itMliJ

ii
Ponarejanja se
(v zakonito zajamfien opravi)
rumenn, steklenica R 2 — helo. .. .. 3"-
Viljemn Maager-ju
na Dunaiju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Oospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. Wlaager, Dunaj,
1113, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
nr J£<
«1
co tsi
S »
fi aS
ra r.™
sa m
tx> ™
F S'
Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor »udi damskih jop, kolerjev, mufov.
V zalogi ima vedno veliko izbere vseh vrst kotu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-53» predmetoi. Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
Sv« Petra cesta štev. 21
Ceno češko posteljno perje!
5 ko novo skotil. K 8 60 boLiša K 12—. ti«IO kot poh mehko skuhluno K 18'— K 24' -. snežnobslo kot puh mehko skobljeno K 30 -. K 36--. PožilJ« tranko po povzetja Zdinont dovoliena proti povratni poštnin« Benedikt Saohsel, Lobe« 159, pri Ptzno. Cefto. 3i33 6-1
Božič 1909!
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter ie velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo zqolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu. da se mi povrne K 13*80 in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo;	. ,	,
6 kom. ainer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žUc; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavlnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico zainho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 kom.ang.Viktoria čašlc za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svetnikov; 1 kom. cedilnik za Caj; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor.
VZ komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teli 42 predmetov je poprej stalo K 80— ter iin je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K	KmeriCansko pat. srebro ie znano, je
7-avezujcm se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek ln naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli lo krasno garnituro, ki je posebuo prikladno kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a ekspertni hiši amer, pat. srebrnega blaga
na Cunafl II., RemtiranElstrasse is S. L. Ielelon 14551
Pošilja se v provincl|o proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za njo
20 vin. — Pristno le z zraven natis- - £ p no va/stveno znamko (zdrava ^ rinaj, — izvleček iz pohval, pi- T" i: Bil semspošlljatvijo krasne •

iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, tWT Odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 1
la. H. Hartmanna nasl.
Rog. Tomaiič
LJnMjaraa.mailjeT^
F*
JVIarija Sattner ::
£jubliana, dunajska cesta 10, II. stop., H. nadstr. (JYCediiatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
izflelovanie cerkveni paramentov.
izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah. pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božio potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. - Prenovljenje starih paramentov
... _ tudi zadovoljno prevzame._■»
52
kovinaj, — izvleček iz pohval, pisem: Bil semspošlljatvijo krasni narnlture jako zadovoljen. Ljub- #0 g ^ liana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik 4 v 27. pešpolku. — S pat. srebrno ' tarnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, Jekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v aospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml pošljete šc eno. Sent Pavel p.1 Preboldu. Dr. Kanilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovnčevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra ly04.	5208 3-1
S
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših iaconah in velikih izberah
112
priporoča
52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in prlležnosti
izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Na) torej nikogar
ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko r. L.
Edina prodaja za Kranjsko:
JULIJASTOR. Liubliana, Precernove ul. 5.
ZnamkaF.L.P.