CENA 20 lir, 6 dia	TRST 23. sept. 191»	IET0 ČETRTO številka 184
Poštnina plačana v gotovini.	Spedizione In abb. post. II. gruppo
Pred zaključkom redakcije :
Vojaško sodišče anelo ameriške vojaške uprave je obsodilo glasilo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje «Primorski dnevnika na 1*0 tisoč lir globe, odgovornega urednika istega glasila pa na 3 mesece zapora pogojno zaradi obtožbe o «nespoštljivem in za vojaško upravo škodljivem» poročanju v zvezi s pretepanjem delavcev v avtoparku RASC.
Je mar s to obsodbo dokazano, da «Primorski dnevnik« ni poročal resnice?
KONGRES
likvidatorstva in laži
O kongresu Vidalijevih socialpatriotov bi se zaradi njegove dejanske nepomembnosti sploh ne izplačalo izgubljati besed, če ne bi prišle na njem do tako vidnega izraza revizionistične težnje Vidalja in njegove družbe. Kongres Vidalijevega priveska KPI tudi ni mogel drugače povedati nič novega, saj določa vodstvo KPI linijo Vi dalijeve frakcije in je vse ostalo le pesek v oči tržaškemu proletariatu. To nepomembnost kongresa je potrdil Viđali sam, ko je dejal, da «je bila predkongresna diskusija šibka in ni prinesla sadov». Ravno zaradi vse te praznine pa so priredili bučne manifestacije ob čitanju raznih brzojavk, ki so po samih njihovih besedah vlile kongre-sistom veliko dozo optimizma.
Nas zanimata predvsem Vidalijev referat in koreferat o nacionalnem vprašanju, ki ga je vsaj brala Marina Bernetič. Referat in koreferat namreč jasno osvetljujeta revizionistično politiko vidalijevcev in njihovo nacional-šovinistično stališče do slovenskega narodnega vprašanja. Hkrati pa še enkrat potrjujeta, da so viđalijevci na istem stališču kot italijanska buržoazija v pogledu Tržaškega ozemlja. Toda tudi tokrat smo zaman pričakovali odk rit*? besede o tem vprašanju ter smo bili ponovno priča za v'janjem, ki pa ne morejo prikriti bistva.
Viđali prvi: «Mi ostajamo pri zahtevi o imenovanju guvernerja. To je edini možni Izhod iz sedanjega položaja. Potem bo iskanje nove rešitve lažje m manj zapleteno kakor sedaj. Vprašujejo nas, kakšno bi bilo naše stališče o tem vprašanju, če bi Sovjetska zveza men j ala svoje stališče. Mi smo bili vedno na strani Sovjetske z veze in bomo vedno ostali, kajti vsako njeno stališče do tržaškega vprašanja se bo navdihovalo ob čustvih solidarnosti in uuru.»
Viđali ni po svoji stari navadi povedal nič jasnega in se obira okoli tržaškega vprašanja kot mačka okoli vrele kaše. Toda kaj misli s svojo «no vo rešitvijo» po imenovanju guvernerja, vsakdo še predobro razume. Guverner naj omogoči združitev obeh con STO, da jih lahko potem' vidalijevci izročijo Italiji. Iz njegovih besed tudi veje tiha in pobožna želja, da bi Sovjetska zveza menjala svoje stališče do tržaškega vprašanja in zato hiti izjav Ijati, da bo vedno na njeni strani, pa naj odloči v tem pogledu kar koli.
Marina, oziroma kdor je napisal koreferat o nacionalnem vprašanju, ki ga je ona brala, je šebolj pokazala, kam pes taco moli. Tu se ne bomo spušča li v doktrinarno razglabljanje njenih teorij o nacionalnem vprašanju, ki jih vsebuje koreferat, pravo sračje gnezdo raznih Leninovih in Stalinovih citatov brez sleherne medsebojne zveze, ker nismo za to poklicani. Toda izluščiti hočemo iz ko referata le nekaj Marininih misli, ali bolje misli onega, ki je koreferat sestavil, katere jasno kažejo, da je bil edini pomen kongresa le v tem, da se tržaški proletariat pripravi za sprejem politike italijanske buržoazije in torej tudi njenih ookrovi teljev; politike, ki združuje v Trstu fašiste pri MSI pa vse do vidalijevcev.
Marina je brala: «Trocki stični elementi, ki so vodili našo partijo, so jo skušali skaziti s tem, da so sprejemali v partijske vrste nacionalistične elemente.»
Za Marino, ki se v svojem koreferatu toliko zaganja proti kozmopolitizmu, ki pa je v bistvu vsa zastrupljena z njim, Je namreč vsakdo, ki se zaveda, da Je Slovenec, nacionalist. Resnični proletarski internacionalizem v Trstu po njenem mnenju namreč zahteva, da se Slovenec odpove svojemu jeziku, ©ziro ma da je vsaj popolnoma narodno mlačen in da priznava civili-zatorske sposobnosti višji rasi. Ce ni stvar tako, čemu bi Marina brala na primer tole: «Moramo se odločno boriti ne lo za popolno izenačenje pravic Slovencev, temveč hkrati braniti nacionalne pravice Italijanov v coni B ter se pri tem razločevati od obojih šovinistov: slovenskih in italijanskih».
Pred kom mora Marina braniti nacionalne pravice Italijanov v coni B? Morda pred ljudsko oblastjo, ki jim je dala nove šole. vse možnosti kulturnega razvoja, enake pravice kakor Slovencem in Hrvatom? Pa vendar ne misli braniti pravic razlaščenih veleposestnikov, tipa Madonize itd.? Ze dejstvo, da postavlja v i?'"' vrsto zatirane Slovence v coni A s svobodnimi •talijani v ct i B, Je naj hujše vrste šovinizem, vreden piscev «Fiaccole» in «Fiamme».
Šovinizem Marine pa se še bolj kaže v poglavju, kjer govori o vprašanjih Trsta, Tržaškega ozemlja in Julijske krajine. Kakor vsi italijanski iredentisti in šovinisti torej načenja tudi vprašanje Julijske krajine (Regione Giulia, prav ona). Osvoboditev Krasa, Vipavske in Soške doline itd. zanjo torej ne velja in obstaja zanjo še problem teh krajev! Medtem ko Je za nas Julijska krajina le še ime iz žalostne preteklosti, bi morda Marina rada priborila svojim gospodarjem tudi Postojno. Snežnik itd.? Kaj druge ga naj bi sicer pomenilo njeno razglabljanje o vprašanju Regione Giulia?
Marina dalje razglablja: «Sprejeli smo rešitev Tržaškega ozemlja kot prispevek k stv ari miru, čeprav smo priznali, da to ni bila najboljša niti dokončna rešitev... Položaj v svetu se lahko menja in se dejansko menja.' Zato pa se lahko tudi menja rešitev, ki je bila v do ločenem trenutku pravilna. Ni «pravilnih» rešitev, ki so do bre za vse čase in vse položaje-Kdor ne razume, da se polo žaji spreminjajo in da se mora spreminjati tudi naše zadrža nje, ta ne razume marksizma-leni-nizma. Ce postavljamo vpra sanja takole, tedaj stvarno delujemo y duhu proletarskega internacionalizma. Problemi Julijske krajine, Trsta in njegovega ozemlja so problemi, ki načenjajo nacionalno vp ašanje. Italijanski in slovenski buržoazni nacio-
(foto Magajna)
Trgatev v svetokriškem bregu
nalisti zahteva4© i ravico do suverenosti nad temi ozemlji v imenu nacionalnih pravic. Pr Iznanje pravice do samoodločbe narodov ne pomeni vedno In povsod obveznosti podpirati odcepitev. Pravica do samoodloč be, federalizem, odcepitev so vprašanja, ki so odvisna od kon kretnih pogojev. Toda pogoji se menjajo in odloč'icv, ki Je v nekem trenutku pravilo'*. Je v drugem trenutku popolnoma zgrešena.»
Koliko besed, koli co teorije! Mar t? Marina odkr. o povedala: «Zahteva po priključitvi k Jugoslaviji je bila leta 1945 pravilna, sedaj se je stanje menjalo in zahtevamo priključitev k De Gasparijevi Italiji ter upamo, da bo to naše stališče spre Jela tudi Sovjetska zveza » Koliko manj umskega napora, misel pa bi bila ista!	(Nadaljevanje 'na 3. strani)
* f JDSftl
I «lDNIIS
RAZVREDNOTENJE VALUT
prinaša evropskim maršalizirancem nove gospodarske težave
KRONIKA
Narodno-osvobodilna bocba grškega ljudstva se kljub zadnjim neuspehom na gori Gramos nadaljuje s posebno ostrino v srednji Makedoniji. Radio Svobodne Grčije javlja, da sp tam v teku sabotažne in diverzantske ak.ije in da sta bila uničena dva tanka in nekaj monarhofašlstičnih vojakov.
Ob 12. obletnici smrti Tomaža Masaryka, je predsednik republike Gotwald položil na njegov grob venec.
Med neko tiskovno konterenco
je ameriški zunanji minister Ache-son dejal, da ZDA predlagajo konferenco za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, katera je bila svojčas prekinjena zaradi nasprotovanja med ZSSR in ZDA glede pravice veta. ZDA račun io sedaj na pomoč kitajske nacionalistične vlade, kar pa ne more dosti veljati, ker je med tem že nastopilo vprašanje, katera kitajska vlada ima pravico nastopati v imenu Kitajske.
V	Helsinkih je bij podpisan protokol. ki določa seznam kon. ngen-tov trgovinskih izmenjav med Finsko in FLRJ. Ta protokoj bo veljaven do konca 1. 1950. Istega dne je bil na Dunaju podpisan protokol o trgovinskih izmenjavah in načinu plačevanja med Madžarsko in Avstrijo. Med ZSSR In V. Britanijo pa je bila podpisana pogodba za nakup 100 tisoč «standardov» lesa v ZSSR ter več milijonov ton živil.
Romunska vlada je sporočila 1-talijanski vladi, da namerava zapreti vse Italijanske konzulate v Romuniji. Po protestu je italijanska vlada odbila tudi romunski kompromisni predlog, po katerem naj bi Italija obdržala konzulat sa. mo v Bukarešti.
\ ZDA se je zečela v rudarskem središču velika stavka 480.000 rudarjev. Iz solidarnosti so stopili v stavko rudarji držav: Pensilvanije. Illinois, Ohia, Virginije, Indiane, Utaha, Viominga.
Mednarodna zveza grških antifašistov je izjavila, da bo gen. Van Fleet, poveljnik ameriških čet v Grčiji, smatran za vojnega zločinca in kot tak sojen, če bo prišel v roke narodnoosvobodilnim silam.
Indijska ustavodajna zbornica je
sprejela sklep, da bo uradni jezik dežele postal jezik Indu namesto angleškega jtzika. Sklep pa bo stopil v veljavo šele žez 15 let.
Turčija Je protestirala pri bolgarski vladi zaradi eksplozij peklenskih strojev v turškem konzulatu v Plovdivu 'n zahlevala najstrožjo kazen za atenta.orje.
Stalni Jugoslovanski delegat pri OZN dr. Jože Vilfan je glavnemu tajniku OZN poročal o 13 novih kršitvah jugoslovanske meje po grških monarhofašističnih četah in letalih.
■Ameriški svet za demokratično Grčijo» je izročil delegacijam pri OZN spomenico grške demokratične vlade, ki sporoča OZN, da je pripravljena napraviti konec državljanski vojni v Grčiji ter Sprejeti častni demokratični sporazum.
V	Beograd je na predlog jugoslovanske vlade prispela albanska delegacija na pogajanja o vprašanjih albanskega tranzita preko Jugoslavije.
Statistični urad ameriške vlade
javlja, da znaša sedaj število a-n.eriškega prebivalstva 14J.45J.000 in da se je v zadnjih letih dvignilo za skoraj 132 tisoč ljudi.
V	Nankingu so mnenja!, da bo za predsednika prve kitajske svobodne vlade imenovana vdova po ustanovitelju kitajske republike Sun Pat Senu.
Albanska vlada, ki stalno napada Jugoslavijo, da sklepa trgovinske pogodbe s kapitalisti, je sklenila z neko ameriško firmo pogodbo za nakup industrijskih naprav v vrednosti 800 milijonov dolarjev.
Voditelj KPJ Togliatti je Izjavil, da bo komunistična opozicija v parlamentu zahtevala spremembo zunanje in notranje politike Italije. Obsodil je pristop Italije v vojaške bloke.
Ko smo v. zadnji številki pisali o zaključjcih finančne konference tried predstavniki ZDA, Kanade in
V. Britanije smo dejali, da ni biki s sklepi niti najmanj ublažena kriza, v. katero so zašli evropski privrženci Marshallovega plana, predvsem V, Britanija. Ta naša ocena omenjenih finančnih razgovorov je bila popolnoma pravilna, kar se je pokazalo sedaj, ko je angleški finančni minister proti vsakemu pričakovanju objavil razvrednotenje funta šterlinga V odnosu d<j dolarja za več kot 30 odst.
O.dločitev britanske vlade je imela za posledico, da so tudi druge države, ki so vezane na funt sterlina odločile razvrednotenje svojih valut. Do sedaj je že 10 držav sklenilo razvrednotiti svoje valute v odnosu do funta šterlinga in sicer; Norveška, Danska, Švedska, Indija, Avstralija, Nova Zelandija,
Vso Avstrijo je že zajela pred-volivna mr lic a, ki se odraža na zunaj x plakatni tekmi po avstrijskih' mestih ter propagandnih govorih, na gnotraj pa y zakulisnih borbah med posameznimi strankami. Volitve X avstrijski parlament bodo 9. oktobra.
NEKAJ ANALIZE
V začetku sc je zdelo, da bo vo-Uvni boj v glavnem med obema vladnima strankama, med ljudsko in socialistično stranko. Ljudska stranka si je hotela pomagati k zmagi s pomilostitvijo bivših nacistov, s katerimi se je celo pogajal njen funkcionar. Ko pa se je pokazalo, da bi ljudska stranka znala imeti od tega le preveliko korist, je socialistična stranka, ki se je doslej tudi zavzemala za pomilostitev nacistov, menjala svoje stališče in v parlamentu preprečila izglasovanje zakona o splošni amnestiji, ki je predložila ljudska stranka.
loda nacisti se ljudski stranka niso pokazali preveč hvaležni. U-stanovili so svojo lastno stranko, tako imenovano zvezo neodvisnih, ki jo vodi ilegalni nacist Krauss in ki se je v «denacificirani» Avstriji hitro razširila. Pod okriljem Amerikancev ta zveza razširja stara pangermanistična gesla, poudarjajoč, da se mora vsak Avstrijec čutiti kot del velikega nemškega naroda. Ljudska stranka je sedaj s parlamentu prisiljena boriti se proti ljudem, za katere se je sama zavzemala, mislič, da se bo z njimi okoristila na škodo demokratičnega ljudstva. Socialistična stranka pa računa, da bo uveljavljanje neodvisne zveze nacistov škodovalo ljudski stranki in si
zato prizadeva za njeno priznanje y parlamentu.
Po drugi strani pa se mora socialistična stranka boriti tudi v svpji notranjosU, v kateri je prišlo do razkola, potem ko se je njeno
levo krilo združilo s komunistično stranko. Eden izmed voditeljev socialistične stranke Ervin Scharf, ki se je boril proti nacizmu kot borec NOV v Jugoslaviji, se je uprl politiki vodstva, ki izdaja interese delavstva in njemu so kmalu sledili drugi vplivni člani stranke in njeni pristaši. Danes je Scharfovo gibanje precej močno. Scharf ima tudi danes pozitivno mišljenje o Jugoslaviji in tako on kot večina njegovih pristašev ne odobravajo klevetniške gonje proti Jugoslaviji. Prav zaradi tega voditelji KRA pred njega še niso postavili vprašanja resolucije. Morda pa bodo to storili po volitvah, ko se bodo že okoristili z njegovimi glasovi.
KOROŠKI SLOVENCI IN VOLITVE
Koroški Slovenci bodo nastopili na ihe volitvah samostojno, združe-
Izrael, Irska, Egipt in končno Francija, ki je razvrednotila frank za 10 odst. napram dolarju. Francoska
vlada je sklicala takoj, ko je izvedela za znižanje vrednosti šterlinga, posebno sejo in ukazala zapreti vse banke, dokler se položaj ne razjasni. Isto sta storili italijanska in grška vlada. Veliko vznemirjenost so nad razvrednotenjem valut izrazili tudi švicarski finančni krogi, ki predvidevajo potrebo razvrednotenja švicarskega franka, da preprečijo udarec švicarskemu turizmu. Tudi iz Helsinkija javljajo, da bo Finska razvrednotila svojo valuto. Glede zahodne nemške marke je ameriški vojaški komisar v Nemčiji že izjavil, da je naklonjena razvrednotenju, velika zaskrbljenost pa vlada tudi na Dunaju, ker je bil tudi šiling vezan na funt šterling.
Vsi italijanski Usti, ki zagovor-
ni okrog Demokratične fronte delovnega ljudstva, edine organizacije, ki dosledno zastopa interese slovenskega ljudstva na Kroškem. Ob ustanovitvi 17. julija si je postavila Demokratična fronta jasen program, boriti se proti zatiranju, za enakopravnost in socialne pravice koroških Slovencev, za prijateljstvo med slovenskim in avstrijskim ^prebivalstvom Koroške, kakor tudi za prijateljstvo z Jugoslavijo, ki je prava domovina koroških Slovencev. V volivnj kampanji, ki jo je začela Demokratična fronta 1. septembra, so po številnih krajih Slovenske Koroške predvolivna množična zborovanja, na katerih izražajo koroški Slovenci trdno voljo in odločnost; da z vsemi silami podpro Demokratično fronto na oktobrskih volitvah. Za svoje kandidate je Demokratična fronta delovnega ljudstva predložila sledeče tovariše: Za pokrajinsko skupščino:	dr. Franc
Zwitter, Janko Ogriz, dr. Luka Sienčnlk, Janko Reiman, Stefan Potočnik, Miloš Wìjer; Kandidata fronte za avstrijski parlament pa sta dr. Luka Sjenčnik in dr. Franc Zwitter.
VOLIVNE PROGNOZE Izid volitev je težko predvidevati poleg drugega tudi zaradi tega, ker bo v primeri z volitvami
1.	1945 ko je volilo 3. 449.805 volivcev, volilo letos 4.356.562 ljudi. Večino voliynih upravičencev tvorijo ženske. Tako' povečanje voliv-nih upravičencev je pripisati dejstvu, da so bivšim nacistom in povratnikom vrnili volivno pravico.
20. t. m. se je v Flushing Mea-dows (New York) začela 4. redno zasedanje Glavne skupščine organizacije Združenih narodov, ki bo verjetno do konca tega leta moralo reševati 80 vpisanih vprašanj. Zasedanju prisostvuje nad 300 delegatov 59 držav. Otvoritveni seji je predsedoval avstralski zunanji minister E watt, ki je po otvoritvenem govoru dal pregled čez delo prejšnjega zasedanja. Za prvega rednega predsednika je bil izvoljen filipinski delegat Romulo z 53 glasovi, njegov protikandidat češkoslovaški zunanji minister Cle-mentis pa je dobil 5 glasov. V pod-predsetstvo zasedanja so bili izvoljeni člani 5 velesil ter delegata Brazilije in Pakistana. Za predsednika najvažnejšega odbora, t. j. političnega odbora, je bil izvoljen kanadski zunanji minister Pearson.
Komentarji svetovnega tiska tokratnemu zasedanju ne posvečajo zaenkrat posebne pozornosti, ker je v ospredju svetovnih dogodkov pač razvrednotenje funta šterlinga in ostalih valut, ki so preko funta vezane na dolar, yendar so ko-
jajo politiko vlade, so na -razvrednotenje zapadnih mlut reagirali zatrjujoč, da Uri ne grozi razvrednotenje. Čeprav to zatrjujejo tudi vladni krogi, je javno mnenja vseeno prepričano, da je razvrednotenje Ure samo vprašanje časa in načina. Milanska «Unità» pa piše, da je lira dejansko že razvrednotena, vprašanje je le, če se bo ustavila na kvoti 650 lir s 13-04 odst. poviška, ali pa bo njen padec znatnejši.
Nenadno razvrednotenje funta šterlinga (saj je britanski finančni minister Cripps vse do zadnjega trdil, da funt šterling ne bo razvrednoten), je poleg velikega poplaha med ljudstvom prizadetih držav, dvignilo tudi val zadovoljstva med kapitalističnimi frusti, kar V bistvu že daje najboljšo analizo dogodku.
Kakšne bodo neposredne posledice tega poraznega razvrednotenja zapadnih, na dolar vezanih valut? Britanski finančni minister Cripps je sicer dejal, da njemu samemu niso jasne posledice, vendar ve zanje prav tako dobro on kot vsak britanski delavec, ki iih bo čutil na lastnih ramah. Neposredna posledica razvrednotenja valut bo porast cen večini predmetov osnovne potrošnje, predvsem kruhu, ki so navezani na uvoz iz področja dolarja. Poudariti je treba, da V, Britanija uvaža skoraj SO odst. vseh prehrambenih predmetov. To v praksi pomeni zmanjšanje vrednosti delavskih mezd in ravno v te) zvezi je Cripps poudaril, da bo vlada odločno vztrajala na blokadi delavskih prejemkov, kljub novemu položaju.
Britansko delovno ljudstvo in poterli delovne množice vseh ostalih prizadetih držav bo torej ono, ki bo prvo in najmočneje prizadeto zaradi razvrednotenja mlut. Kdo pa bo imel od tega neposredno korist, so spet finančne in industrijske skupine. List britanskih indù-
mentarji z vidnim zadovoljstvom poudarili dejstvo, da so štirje zunanji minister tik pred zasedanjem QZN sporazumno napovedali, da bodo nadaljevali razpravo o avstrijski mirovni pogodbi z željo, da jo dokončno spravijo pod streho. Komentarji pravijo, da je ta nepričakovana soglasnost dober predznak za uspešno delo zasedanja.
Tudi člani posameznih delegacij niso preveč zgovorni. Sovjetski zunanji minister Višinski je na primer takoj pri svojem prihodu dejal, da bodo OZN lahko z uspehom reševala vprašanje, če bodo vse države pokazale željo po sodelovanju in sledile principom listine OfčN. « Ko prihajamo v Ameriko, je dejal Višinski, pozdravljamo ameriško ljudstvo. Sovjetska zveza bo zastavila yse svoje sile za moč
strijcev je takoj z zadovoljstvom ugotovil, da bo razvrednotenje valut prineslo dobičke črpalcem zlata in vsem lastnikom bogatih akci) v industrijah kavčuka in petroleja, ki jih ameriške tvrdke favorizirajo zaradi carin, ki jih pri tern uživajo. Kdor je pi'i vsem tem, ko je poslušal po radiu Crippsov govor o nujnosti varčevanja pri vladnih izdatkih, mislil, da se to nanaša na vojaške izdatke, mu je že naslednjega dne Cripps preko posebne tiskovne konference pojasnil, da bodo vojaški izdatki ostali nedotaknjeni.
Ameriški finančni krogi so vest o razvrednotenju zapadnoevropskih valut sprejeli z vellkfm zadovoljstvom. Ameriški finančni minister Snpder je dejal: Sele sedaj lahko rečemo, da je položaj v ZDA zadovoljiv. Isti krogi dodajajo, da bo neposredna jrosledica razvrednotenja ponovno zmanjšanje nakazil s strani Marshallovega plana, kar bi prisililo zapadne satelite, da bodo še veš blaga nakupovali v ZDA in zanj plačevali 30 odst. več kot so plačevali doslej. Ameriški senatorji pi so bih še bolj jasni, ko so dejali, da bo morala sedaj V. Britanija zmanjšati svoje cene, kar pa da bo dosegla le z znižanjem delavskih mezd in z opustitvijo še onih redkih in bledih socialnih re-form, ki so jih izvedli angleški so-auldemoJcrati.
Najbolj jasen pa je v zvezi z razvrednotenjem zapadno tv ropskih valut konientar moskovskega radia, ki pravi; Gospodarska pogajanja v Washingtonu niso prinesla uspehov. ki bi jih želela V. Britiuiju. Povzročila so velika razočaranja v Londonu ter neugodno vplivala na prestiž britanske l'lade. Skoraj bi se dejalo, da so se britanski predstavniki trudili v Washingtonu, da omogočijo prodiranje dolarja v britansko gospodarstvo. V vsakem primeru je jasno, da je ta konferenca, namesto da bi rešila gospodarske težkoče V. Britanije, samo še povečala odvisnost Anglije od dolarja. Britansko ljudstvo br podvrženo novim omejitvam. To je rezultat izdajstva desničarskih tyodi-téljev laburistične stranke in britanskih reakcionarjev
OZN. Sovjetska delegacija je prepričana, da je OZN resno orodje za ohranitev miru in mednarodne varnosti». Višinski je še dejal, da je optimist kar se tiče svetovnega miru, da pa je optimist že po naravi.
Vodja jugoslovanske delegacije zunanji minister FLRJ Kardelj pa je dejal pri svojem prihodu v New York, da smatra, da ne obstaja nevarnost vojne, ter da bo jugoslovansko stališče do Grčije na tem zasedanju isto kakor je bilo na prejšnjih zasedanjih OZN. Kardelj je tudi zanikal vesti o morebitni spremembi jugoslovanske politike o tržaškem vprašanju.
Kardeljeva -izjava o Grčiji sovpada s splošnim mnenjem, da bo Višinski zahteval sklicanje štirih velikih, da preučijo grško vprašanje.
Preti volitvami
v avstrijski parlament
Obnovitev pogajanj za mirovno pogodbo z Avstrijo
Britanski povratek iz Washingtoaa
Četrto redno zasedanje
Glavne skupščine OZN
LiuDSfti TEDNIK
3
„KOLEKTIVNA OBRAMBA ZAPABA" pred idejo demokracije in miru
17. t.m. so se v Washingtonu sestali zunanji ministri 12 držav, ki pripadajo atlantskemu paktu. Po enournem zasedanju so sprejeli p-meriški načrt za «org, % za jo o-brambe severno atlantskega področja». Iz uradnega poročila, ki so ga izdali takoj po zasedanju, je razvidno. da je bil za predsednika atlantskega sveta izbran Acheson, da bo sedež atlantske zveze v Wa-shingtonu in da bo naredbodajna komisija te zveze tričlanska (ZDA, V. Britanija in Francija). «Obrambne» načrte, kakor pravijo Amerikanci, bodo vedno predno jih bodo uveljavili, preštudirale ZDA in v Vsakem geografskem področju te atlantske zveze bodo ZDA imele pravico direktne kontrole.
Čeprav pravi poročilo, da so bili vsi sklepi doseženi na osnovi «popolne enakosti», je iz opisane Vloge ZDA razvidno, da so vse o-stale države igrale podrejeno vlogo in le odobrile zamisel ZDA. Drugače tudi ni moglo biti, kajti v eni sami uri. kolikor je zborovanje trajalo, je bilo komaj časa za 12 podpisov in kratek Achesonov vljudnostni govor. Vljudno sta bili pori-‘ njeni ob stran V. Britanija in Francija, katerima je bila podeljena le častna vloga v nadzorstvenem svetu ob boku ZDA, dosti manj vljudno pa so odpravili Italijo, ki je po novih sklepih podrejena vsem ostalim državam.
«Obrambni odbor» bodo vodili o-brambni ministri 12 držav in sestajal se bo enkrat na leto oz. večkrat, če bo to potrebno. Prvi sestanek tega odbora bo 5. oktobra v Washingtonu.
Ta odbor ima sedaj nalogo, izdelati načrt za 5 ločenih strateško pokrajinskih skupin tega «obrambnega sistema». Te skupine bodo sestavljene tako:
Severna Evropa: Danska, Norveška in V. Britanija (ZDA bodo prisostvovale delu te skupine samo ka-
Francija, Belgija, Holandska, Luksemburg.
Jugozapadna Evropa:	Francija,
Italija, Britanski imperij. (Tudi pri obrambnih pripravah tega bloka bodo sodelovale ZDA.)
Četrto skupino bodo sestavljale Kanada, ZDA in V. Britanija.
V peto skupino pa bodo spadale vse države atlantskega pakta razen Italije in Luksemburga.
Da -podpre nujnost teh «obrambnih priprav» je istočasno z omenjenimi sklepi posebna ameriška senatna komisija zahtevala potrditev programa za oborožitev «svobodnih držav» v višini 1.314.010.000 dolarjev.
Sadovi maršalizacile v Belsiil
Znano je, da je bil gospodarski položaj p, Belgiji ob koncu vojne mnogo boljši kot p ostalih zapadnoevropskih državah, ki so prestale hitlerjevsko okupacijo. Vojaške operacije belgijskemu gospodarstvu niso prizadejale bistvene škode. Belgija je bila v tistem času v zapadni Evropi edina država, pri kateri so imele ZDA dolg. Amerikanci so namreč med vojno izvozili iz belgijskega Konga v. Afriki cenjene strateške rudnike, za katere so dolgovale Belgiji 100 milijonov dolarjev.
Predvojni nivo industrijske produkcije v Belgiji je bil dosežen v sredini l. 1946, ker so se delavci takoj po osvoboditvi lotili produkcije, sledeč dnevnemu povelju komunistične stranke: «V prvi vrsti produkcija!»
Toda kapitalistični monopoli so a pomočjo desničarskih sindikatov, ki ščitijo interesč svojih gospodarjev, odločno odbili demokratični
dar bo to potrebno.) _ .	.. I načrt obnovitve narodnega gospo-
Zapadna Evropa: V. Britanija, |	.... , . .	____
ŠOLA SADIZMA
Ko so v nacističnem koncentracijskem taborišču Buchenwal-d v krematorijskih pečeh noč in dan gorela trupla internirancev, je lise Koch, žena taboriščnega po. veljnika, izdelovala iz Clovešče kaže senčnike... Ta zločinska nacistka je postala znana po svojem sadizmu in zverinstvu.
Toda lise Koch je našla po vojni vnetega zaščitnika v osebi gen. Claya, ki Je izdal dekret o njeni pomilostitvi.
Naloga ameriške reakcije pa i.i samo preprečiti, da bi Use Koch zadela pravična kazen. Sedaj povzdiguje med mladimi ameriškimi generacijami njene zločine.
Kakor poroča ameriški list «Po-eole’s world», nosi sedanja serija tednikov, tako imenovanih «comics» naslov: «lise Koch za šolarje» In jo sestavljajo risbe, ki predstavljajo plavolaso, napol golo ženo z zmagovalnim Izrazom pri linčanju črncev.
Da bi si mladi čitatelji laže obogatili svoje praktične pojme, So v skicah posebno poudarjene potrebne «tehnične metode».
(Iz Literaturnaje .gazete)
darstva, ki je predvideval p-ed vsem nacionalizacijo ključne industrije. V Belgiji ni bil storjen niti formalni poskus nacionalizacije, pač pa se vodilni belgijski krogi niso niti najmanj obotavljali prositi za «ameriško pomoč».
«Marshallov načrt» je od p- belgijska tržišča za ameriško blago. Poplava uvoza iz ZDA je imela za posledico uničenje belgijske produkcije. Ze takoj v prvih mesecih izvajanja «ameriške pomoči» je belgijska produkcija, ki je konec l. 1947 dosegla 130 odst. predvojne produkcije, začela nazadovati.
Po uradnih podatkih je produkcija lanenih tkanin v začetku preteklega leta padla ta 50 odst. v primeri z l. 1947. Produkcija surovo pletene volne je padla na če trtino predvojne produkcije. Mno ge tekstilne tovarne delajo sam« en teden na tri tedne. Vse to jt ix>sledica masovne importacije tekstila iz ZDA. Samo lansko leto so ameriški monopoli izvozili v Bel gijo za 70 milijonov frankov tekstila.
V težkem položaju je tudi industrija kož, ki trenutno dela le 50 odst. svoje zmogljivosti, nekatere njene veje pa celo s samo 15 odst. Čeprav Belgija nima potrebo uvažati kožnih izdelkov, je kljub
temu uvoz ameriških čevljev za osemkrat prekoračil predvojni uvoz.
Izvajanje «Marshallovega plana» je neugodno vplivalo tudi na druge veje belgijske proizvodnje. Fe bruarja 1949 je zveza podjetnikov industrije stekla sklenila zapreti vse tovarne. F preteklem letu so Amerikanci uvozili v Belgijo skoraj 50 milijonov steklenih izdelkov. Močno je nazadovala proizvodnja kemičnih izdelkov, metalurgična proizvodnja, pomorska proizvodnja ter proizvodnja gumija in vžigalic Glavni vzrok je vedno isti: popla va belgijskega trga z ameriškimi proizvodi.
Nič manj kot industrija, je zaradi ameriške «pomoči» trpelo tudi belgijsko kmetijstvo. V preteklem letu so Američani uvozili v Belgijo za 847 milijonov frankov kondenziranega mleka in mlečnih izdelkov. S tem je belgijskim kmetom onemogo&Čno prodajati mleko po primerni ceni. Čeprav ima Belgija domačega tobaka več kot ga potrebuje, so lansko leto Amerikanci uvozili v Belgijo za 407 milijonov frankov tobačnih izdelkov Položaj za Cndustrijske delavce v Belgiji je zelo težek, ker dela 35 do 40 od stotih delavcev v industriji, ki dela za izvoz. Ena izmed posledic udeležbe pri Marshallovem planu je tudi ta, da se je zelo povišal uvoz, istočasno pa močno zmanjšal izvoz. Sedaj izvaža Belgija manj kot pred vojno in uvaža skoraj dvakrat več.
Po podatkih glasila trustov «Industrije», je 25 odst. celotnega u-voza v Belgijo prihajalo iz ZDA, medtem ko je T>il delež belgijskega izvoza v ZDA samo 5,5 odst. celotnega belgijskega izvoza. Mesečni de/icit belgijske trgovine z ZDA znaša približno 1 milijardo frankov plačljivih v dolarjih. In poleg tega je Belgija namesto surovin in polizdelkov, ki jih potrebuje, prisiljena nakupovati v ZDA stvari, ki jih ne potrebuje in ki jih proizvaja celo za izvoz. Tako je Belgija na primer v prvih 11 mesecih preteklega leta uvozila iz ZDA za 407 milijonov frankov suhega sadja, za 158 milijonov frankov nogavic nylon, sa 22 milijonov frankov nalivnih peres in tako naprej.
Del maršalizacije Belgije pred-
stavlja njeno militarizacijo. Nakazila za vojsko in oborožitev so se dvignila od 7.250.000 frankov v l 1947 na 14 milijard frankov l. 1949 Predvidevajo, kakor piše list «Libre Belgigue», da se bodo stroški za vojaške potrebe v finančnem letu 1949 - 1950 še dvignili.
Izdatki za militarizacijo dežele gredo v breme delovnega ljudstva. Celo uradni podatki priznavajo, da te je kupna moč delavstva zmanjšala za 20 odst. Vrgli Pa so zato med delovno javnost novo «teorijo», po kateri pripisujejo sedanje gospodarske težave visoki ceni belgijskega blaga, kar da je zopet odvisno od «visokih» delavskih plač.
(Po Krasnaji zvezdi)
ludi libet jim disi
Znani kitajski pravnik Ho Su Cing je napisal članek o zaroti an-gloameriških imperialistov in indijske Nehruoye vlade za anekcijo Tibeta. Članek je zelo zanimiv, ker kaže na načrte zapadnih imperialistov, kako bi se polastili nadzorstva nad centralnimi predeli Azije potem, ko so izgubili oz. ko bodo izgubili nadzorstvo nad Kitajsko.
V čem obstaja ta zarota proti Tibetu?
Tibetanske oblasti so v začetku julija pregnale pleme Hana in njegove svečenike ter zaprle banske šole, 20 dni pozneje pa je Nehru-oya vlada Indije objavila, da Tibet baje nikoli ni priznaval kitajske suverenitete. Istega dne so bri. tanski uradni krogi sporočili, da bi tibetska vlada v primeru, če bi narodnoosvobodilna vojska skušala prekoračiti meje Tibeta, lahko zaprosila za britansko intervencijo.
Angloameriški imperialisti in Nehruova vlada že dalj časa skušajo razširiti in okrepiti svoj vpliv v Tibetu. V ta namen pošiljajo svoje agente, ki naj bi podpihovali Sovraštvo med raznimi narodi in izpodkopavali enotnost, da bi tako laže uresničili svoje zasužnjevalne namene. Prve poskuse v tem smislu je Ž2 napravila indijska vlada z objavo formalne suverenosti Indije nad malo državo Butan. Toda pojma formalne suverenosti ni niti v ustanovni listini OZN niti v katerem koli mednarodnem pravnem dokumentu, sfldenjenem po vojni. Formalna suverenost, ki jo je indijska vlada protipravno razglasila nad državico Butan, pomeni dejansko protektorat nad to državo, zatiranje in zasužnjevanje njenega prebivalstva.
KOINGRES
H k vida tor st va in laži
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zahteva po naši zemlji je za Marino torej nacionalizem, nacionalisti so bili vsi tisoči Primorcev, ki so se borili in umirali za svojo osvoboditev, nacionalisti sinovi jugoslovanskih narodov, ki so nas pomagali osvobajati s svojo krvjo, nacionalistična Sovjetska zveza, ki je naše zahteve po pravičnih mejah podpirala. Vsa naša borba je bila torej zgrešena, Regione Giulia je italjanska zemlja, Trst je treba vrniti «materi domovini», upogniti moramo tilnik samo zato, ker tako ukazuje KPi in v njenem imenu velika Marina. Teorije, da dežela odloča tudi o nacionalni pripadnosti mesta, teorija o gospodarski povezavi mesta z zaledjem ne drži več, ker je Marina razsodila drugače! Toda Marina lahko čveka kolikor se ji ljubi, naše ljudstvo pa se bo borilo naprej za svoje pravice vse dotlej, dokler ne bo dokončno rešeno njegevo nac;onalno vprašan.'«.
Zaradi vsega tega Je bi' ta konkres likvidatorstva in koo-Kres laži ter potvarjanja zgodovinskih dejstev.
Vprašanje avslriishe mirovne pogodbe
Zunanji ministri štirih velesil, ki so se sestali pred začetkom za sedanja Glavne skupščine QZN. so se sporazumeli, da bodo vzporedno z delom v Glavni skupščini nadaljevali razpravljanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Prvo zasedanje v tem smislu je bilo 22 septembra V New yorku. Radio
Moskva je poudaril, da je rešitev avstrijskega vprašanje eno najvai nejših stvari za mirno rešitev vseh preostalih vprašanj srednje Evrope. Pomočnik francoskega zunanjega ministra Berthelot pa i izjavil, da so vprašanja, ki jih I treba rešiti v glavnem tehničnega I enačaja.
HENRI WALLACE
obsoja klevelniško gonjo proli novi Jugoslaviji
Dosledno marksistično stališče Ju- Jugoslavija. Dočim je Jugoslavija
objavila vse sovjetske obtožbe proti njej, ni sovjetski tisk objavil nobenega jugoslovanskega dokumenta.
Kaj gasare jugoslosaiiski izseljenci o Jugoslaviji
- - . - .	...	__V preteklih dneh se je mudila v
Ifubmm in naprednim narodom sve- jugoslavjji na obiSku večja skupina
ta. Poroča 1	® intelektualca jugoslovanskih izseljencev iz Fran-
SSS.-SSTSMTSKE V «, *,>-«»>«>»	v«, Ja.
stičnega poslanca Zilliacusa in o goslavijo, Se seznanila z graditvijo
goslavije v sporu s kominformistič-nim blokom s Sovjetsko zvezo na čelu je začelo odpirati oči vsemu svetovnemu naprednemu gibanju, ki se nikakor ne more sprijazniti z breznačelno gonjo proti oni Jugoslaviji. ki je bila vse do zloglasne resolucije za vzgled vsem svobodo-
stičnega poslanca izjavah italijanskih delavcev — komunistov. Sedaj se tem izjavam pridružujejo podobne izjave ameriških progresivnih avtoritet, med njimi izjave predsednika progresivne stranke ZDA Henria Wallacea, ter
socializma v njen in obiskala tudi maršala Tita. Ko so se vrnili, so iz Francije poslali maršalu Titu piano, v katerem pravijo med drugim:
V petnajstih dneh bivanja v Jugoslaviji smo videli mesta in vasi.
še vplivnega voditelja iste stranke videli sm° Beograd, Zagreb in druse vplivnega vouacija	^ glavna mesta ljudskih republik,
videli smo gigantska gradbišča, nove tovarne, kmetijske obdelovalne
Johna Rogerja.
Pred kratkim je Wallace imel govor, ki ga je tisk tolmačil kot izjavo, proti protijugoslovanski kampanji, ki jo je sprožila Sovjetska zveza. V tem svojem govoru je med drugim dejal: Nasprotni smo temu, da ena država grozi drugi, in kaže svojo silo, svojo mornarico ali s premikanjem svojih čet. To velja tako za Sovjetsko zvezo kakor za ZDA in V. Britanijo.
Te Wallaceove izjave predstavlja-
zadruge, seznanili smo se z junaško mladino Jugoslavije, s pionirji, ki uživajo srečna otroška leta v svoji prerojeni domovini. Ko smo vse to gledali, smo z občudovanjem opažali velikansko preobrazbo Jugoslavije, doseženo pod vodstvom KP na čelu s Teboj, tovariš Tito. Povsod na vsakem koraku smo videli, da so se v naši domovini dogodile velike stvari, da ona zares s hitrimi koraki
jo namreč stališče tisočev napred- izgrajuje socializem, da v njej zelo nih Američanov, ki se ne morejo hitro izginjajo sledovi tiste nazad-sprijazniti z dejstvom, da Sovjetska njjjjjg kapitalistične dežeie, ki smo zveza vodi politiko ustrahovanja j0 mi moraji zapustiti. Ko smo se proti drugim narodom.	vrnili in obiskali svoje rodne vasi
Drugi voditelj ameriške napredne in mesta, kamor smo se vračali s stranke. John Roger, pa je na kon- SVojlmi družinami, smo se prepri-tincntalnem kongresu za mir obsodil jiah( da vstaja novo življenje, da neprijateljsko postopanje Sovjetske tj ne žive več tistega življenja, kot zveze do Jugoslavije. Zatrjujoč, da sm0 ga mi	pustili, da je nji-
ne vidi razlike med poskusi ameriških imperialistov, ki imajo namen obkoliti in izolirati države vzhodne Evrope, ter gospodarsko blokado, ki jo izvaja Sovjetska zveza proti Jugoslaviji, je Roger dejal: «V skla-
hova sedanjost srečna in bodočnost zagotovljena. Zato se mnogi od nas že pripravljajo na vrnitev v našo drago domovino — Jugoslavijo.
Vse to, kar smo s svojimi očmi videli v svoji domovini, vse to kar
du z Marshallovim planom pravim^ Emo doživeli v socialistični Jugosla-mi, ZDA. vzhodni Evropi, naj preu vjjj: nam omogoča, da bomo vsemu neha trgovati z Vzhodom. Imorm- sve[U jasno povedali, da je vse tisto biro pravi svojim državam, naj pre- ]a^ ^j. gOVOre 0 Jugoslaviji tvorci nehajo trgovati z Jugoslav jo.	jn pristaši resolucije Informbiroja,
Ameriška napredna javnost kaže .je laž> da se Jugoslavija vrača vedno večje zanimanje *a •[“*	v kapitalizem. Razumljivo nam je,
vijo in želi	o bi- da kapitalisti£ne in imperialistične
stvo spora	države mrze FLRJ, ker njeno vod-
iljo ZSSR in KPJ. Napredni ame- stvo dosiedno ustvarja socializem riški list «Compas» je v ta namen	p0 naukih marksiz-
odprl diskusijo, v kateri poziva svo- ma_ientnizma. za nas delavce pa je je čitatelje, naj izrazijo svoje mne- nera2umijivo in nedopustno, da vod-nje in postavljajo vprašanja. Arne* s^va nekaterih komunističnih par-riška protestantska napredna revija Uj Uporabljajo navadne laži in kle-«Chiurchman» pa ugotavlja, da ob- vete v Odnosih do narodov Jugosla-staja temeljita razlika med metoda- Vije, do njihove slavne Partije mi, ki se jih poslužujeta ZSSR in junaškega vodstva.
Obtožba proti Primorskemu dnevniku
se je zrušili! kakor na pesek grajena stavba
KRONIKA
PristaSi mnoZlzoib organizacij raznih okrajev so sprejeli Številne protestne resolucije proti sodnemu postopanju proti listoma «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste» ter proti prepovedi Sirjenja milanskega lista «Unita».
Protestna stavka v montažnem oddelku tovarne strojev se je po šestih tednih brezuspešno končala. Se vedno pa traja stavka pomorščakov in več ladij ni zaradi tega moglo odpluti iz pristanišča.
V	Sv. Križu so obnovili občinsko delegacijo. Urad je odprt za občinstvo ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure.
Na krovu ladje, kjer je delal, se je teže ponesrečil težak Mihael Catterina.
Lastnik agencije Stetanelli, ki se
je pečala z navajanjem deklet k prostituciji, je bil obsojen na 8 mesecev zapora, pohotni njen «klient» Dumicih pa na leto dni ječe pogojno.
Matere otrok, ki so bili na letovanju v Jugoslaviji, pošiljajo iz raznih krajev in okrajev zahvale Podpornemu društvu za STO, ASI2Z ter dr. Danevu in dr. Mašerov! za vso skrb, iti so jo posvečali otrokom.
V	zadnjem času se širijo vosu, da bodo pcpolnoma ukinili delo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Ce se bo to uresničilo, ostane brez dela kakih 700 delavcev m nameščencev, večinoma iz Milj.
V	Milje bodo napeljali dva nova električna voda s skupni napetostjo 37 000 voltov.
V	tržaški bolnišnici je umrl Bu-sechian Guerrino, ki je zaradi nesrečne ljubezni zavžil 60 tablet Veronala. Se prej je dal svoji zaročenki zaužiti neko strupeno snov. Zaročenka bo ozdravela in pričakuje otroka. Busecchian je šel po zaužitju Veronala na obisk k zaročenki v bolnico, kjer je obležal in je štiri dni visel med življenjem in smrtjo.
Prizivno sodišče je odpustilo kazen Juriju Rossiju, ki ga je svoj-čas sodišče obsodilo na leto dni ječe zaradi «sequestro di persona», ker je maja 1945. leta aretiral karabinerja Sangiorgia.
Pekovski delavci niso hoteli sprejeti neznatnih izboljšanj mezde, ki so Jim jih prèulagall delodajalci ter so sklenili, da bodo proti delodajalcem odločno nastopil'.
Tržaška občina se hoče sedaj polastiti zemljišča, k= ga je še leta 1884. dala Lonjercem in Katir.ar-cem v zameno za drugo zemljišče. Lonjerd pa se ne bodo dali ugnali.
Tržaški župan ing. Bartoli je na tiskovni konferenci izjavi), da bodo v letu 1950, zgradili 1.800 novih stanovanj ter da bosta tudi kmalu dograjeni dve novi šoli. Seveda so vse to le obljube in ne vemo, ali bo iz te moke tudi kaj kruha. Povedal je tudi, da je bilo vloženih nad 6.000 prošenj za stanovanja.
Policija je aretirala Viktorja Furlana iz ul. XX septembra zaradi njegovega divjaškega ravnanja z ženo.
Pred sodiščem se ie 'ugovarjala skupina jetnikov, ki so !c’a I9<!6. pou- gni'i iz ječe Coro •‘»•o, še prej pa lirli v celice skupno jetni-šk;h paznikov, Tpkrat ;e pa zares šlo za «seques*'o dl p»:ior:a>.
Tudi tiskarski delavci so v borbi s svojimi delodajalci. V Italiji so tiskarji napovedali stavko in razširila se je vest, da bodo stavkali tudi v Trstu.
v Devinu so začeli italijanski šovinisti ob podpori nekaterih slovenskih . renegatskih ' staršev spletkariti, da bi spravili slovenske otroke ob slovenski otroški vrtec in jih prisilili hoditi v italijanski Otroški vrtec. Zavedni starši proti temu ostro protestirajo.
S ponarejemo osebno izkaznico, •tl Jo Je dala trgovki Fernandi Guardi na Akvedatu kot jamstvo, je .!2 etna Mara Jer"ol.‘no opeharila trgovko za jG.090 lir. Trgovka je namreč dala slepi k večjo količino blaga. Poltem pa je k sreč! premeteno žensko kmalu mšla
Proces proti «Primorskemu dnevniku» je dosegel svojo zadnjo fazo. Po osmih dneh dokaznega postopka so se vsi poskusi obtožbe, da bi postavila Primorski dnevnik na laž, zrušili.
Da so bili trije delavci, ki so bili zaposleni pri RASC, pri zasliševanju tepeni, tega obtožba ni mogla več zanikati, čeprav je vojaški tožilec kap. Dye predložil kar 12 prič, ki naj bi to ovrgle. Priče kot Spencer in Lugnani so sicer dosledno trdile, da niso pretepale delavcev na zasliševanju, vendar pa so pretepeni šoferji Goatin, Sauli in Zupančič pričali, ravno nasprotno. Njihovo pričevanje podkrepu-jejo drugi delavci, ki so bili zaslišani isti dan in še posebno zdravnik Rubini, ki je Goatinu in Sauli-ju nudil prvo pomoč in jima kol blagajniški zdravnik izdal tudi potrdilo o poškodbi.
Priče obtožbe kot so" bile bedni Badovini in njemu podoben Gulli, so lahko obrambo le podkrepile, ker je njuno pričevanje, polno protislovij in laži, zrušilo vse dokazovanje vojaškega tožilca.
Na obtožbo, ki je trdila, da je Primorski dnevnik pisal «škodljivo in nespoštljivo» za vojaško upravo, ker je pisal o angleškem dolgu za bolniško zavarovanje, dalje da v naslovu članka «Zdravstveno in socialno nezavarovani delavci pri an-glo-ameriški vojaški upravi» manjka vprašaj, kar smisel naslova spremeni ter končno pisanje o pretepanju nekaterih delavcev s stran] vojaške policije, pa to je že odgovorni urednik Primorskega dnevnika, Renko, odgovoril. Na zadnjem dneVu razprave pa je to še enkrat poudarila obramba, in sicer: daje vprašaj na koncu naslova-iz-ostai, je tiskarska napaka, da j« lapsus uporaba besede «angleški» dolg namesto ameriški, ker je na Tržaškem ozemlju navada, da se uporablja angloameriška vojna u-prava in se ne loči strogo angleški od ameriškega. Da pa ta dolg s strani ameriške vojne sile res obstaja, je pritrdil na procesu član kontrolne komisije Bolniške blagajne dr. Foci.
Obstane le še obtožba, češ da je «škodljivo in nespoštljivo» pisanje o pretepanju delavcev s strani zavezniške vojaške policije. Ta obtožba pa se je zrušila na samem procesu, kjer je bilo dokazano, da so policisti res tepli delavce in tako pisanje resnice ne more biti niti «škodljivo niti nespoštljivo» za nikogar, najmanj pa za oblast.
Na zadnjem dnevu razprave ie govoril branilec odvetnik Berton, ki je svoj govor začel o svobodi tiska tar poudaril, da je namen članka napisanega 30. avgusta t. 1. v Primorskem dnevniku ta, da opozori oblasti na nekatere nepravilnosti na sindikalnem polju ter na nepravilnosti, ki so se zgodile v po licijskih uradnih SIB. Prav zaradi svojega namena članek ne more biti ne «škodljiv ne nespoštljiv» za angloameriško vojaško upravo.
Branilec je nato govoril o vsebini članka, tj. o sindikalnih pravicah, kar je obramba hotela iznesti že v dokaznem postopku, a jo je sodišče prekinilo, češ da to pisanje ni škodljivo.
Nadalje je branilec govoril o dolgu ter razjasnil, da je urednik, ko je pisal o angleškem, mislil na angloameriški, da pa sicer ni nobena sramota imeti danes dolg, saj so vse države v Evropi dolžnice A-meriki, a ta je dolžnica evropskim državam, ne sicer v denarju, tam-več za vojne žrtve, ki jih je Evropa doprinesla za obrambo Amerike.
Odvetnik je nato prešel na odstavek, v katerem piše Primorski dnevnik o pretepanju delavcev. O. hramba je imela lahko stališče, kajti ves dokazni postopek je jasno in nedvoumno potrdil, da je časopis pisal resnico.
Ne le, da so na dokaznem postopku priče, ki so bile osebno pri-zadete (pretepeni Goatin, Sauli in Zupančič) govorile v prilog obrambe, tudi priča, tolmač Fonda je izja-
vil, da je imel vtis, ko je govoril z Goatinom, «da ta govori resnico», dalje, da «je videl Saulija z zateklim licem». Narednik Robertson je tudi povedal na razpravi, da je videl Saulijev krvavj. robec, ter da je imel vtis, da se pošteno pritožuje.
Ce vsemu temu dodamo še ugotovitev uradnega zdravnika Rubini-ja, potem nam je resnica o postopanju vojaške policije s tržaškirni delavci očitna.
Odvetnik Berton je v svojem obrambnem govoru navedel še citat iz uradnega poročila AIS z dne 1. sept. t. 1., v katerem je bilo pisano, da rezultati preizkave izključujejo možnost, da so bili šoferji, ki so bili zaslišani na SIB brutalno pretepeni. Torej, če je bilo v urad-
Enotni sindikati niso več razredna borbena organizacija, temveč pravo leglo oportunistov, ki varajo delavstvo. Namesto da bi bili na čelu borbe proletariata, na čelu njegovih ekonomskih in socialnih zahtev, bili šola za vzgajanje delavstva, postajajo prava zavora, ki hromi delavstvu njegov polet, mu duši njegovo borbenost, mu jemlje vero v lastne moči.
Vse to nam potrjuje veliko število neuspelih stavk, brezuspešna pogajanja, postopno ukinjevanje svoboščin, ki so si jih delavci priborili s težko in krvavo borbo, omejevanje sindikalnih pravic. Qb vseh teh uspehih pa se na vsakem koraku razgalja bedna vloga sedanjega vodstva Hfiotnih sindikatov, ki se je z izgovorom o nacionalizmu iznebilo vseh doslednih in borbenih sindikalnih' delavcev. Ta-
ko smo bili n.pr, pri zadnji 36-dnevni neuspešni stavki delavcev tovarne strojev priča bednemu opravičevanju «kovinarja». Semillija, ki je za ta neuspeh dolžil Delavsko zbornico in delodajalce, kakor da bi imela ta zbornica in delodajalci kak interes podpreti zahteve delavcev, to je pljuvati v lastno skledo.
Polom nove sindikalne politike, ki prinaša delavstvu poraz za porazom, neuspeh za neuspehom priznavajo posredno celo vidalijev-ci sami. Njihov «kongres», ki ni mogel iti molče mimo sindikalnega položaja, je s svojimi protislovnimi izjavami in nerodnim izvijanjem najbolje potrdil, da so zašli sindikati v slepo ulico, iz katere se ne morejo izmotati.
Viđali je n. pr. v svojem poročilu obravnaval sindikalni položaj in njegovi zaključki nehote priznavajo poraz, pa čeprav ga skuša prikriti z lepimi besedami. Tako pravi: «Pred kratkim smo doživeli celo vrsto stayk, ki jih povzroča
nem poročilu napisano, da šoferji niso bili brutalno pretepeni, potem se prizna, da niso bili sicer brutalno, a pretepeni vendarle.
Odvetnik Berton je svoj govor zaključil z ugotovitvami:
1.	Članek ni nespoštljiv in škodljiv, ker ni imel drugega namena, kot pospešiti rešitev nekega sindikalnega vprašanja, o katerem vemo, da gre po teh dogodkih v resnici po poti rešitve.
2.	Da smo lahko mirni glede socialnega zavarovanja, kajti besede, ki jih je pisec rabil v članku so bile namenjene ameriški komandi in je le lapsus dovedel do obtožbe.
3.	Preprečit* slaba ravnanja, za katera je prepričanje v vseh ljudeh, ki so sledili našemu procesu, da so v resnici bila. Cilj tega članka
težki gospodarski položaj delavstva. Iz kritične ocene teh stavk in mezdnih gibanj je poleg tak-tikčnih napak razvidno, da so lokalna gibanja vedno manj ugodna kot širša gibanja. To sili tržaško delavstvo k vedno tesnejši povezavi z delavstvom Italije. To je rodilo pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju z Italijansko splošno zvezo dela. Kljub nekaterimi napakam je ta nova politika večkrat spravila v zadrego Delavsko zbornico, ki je bila tako vedno bolj prisiljena, pokazati svoje razkol-niško lice».
Viđali, ki daje navodila za «no-yo» sindikalno politiko, mora torej sam priznati, da Enotni sindi-
kati niso več sposobni voditi samostojne borbe, da so se morali zato nasloniti na Italijansko splošno zvezo dela (ne glede na načrtno usmerjanje na Italije in edini njihov «uspeh» je razkrinkavanje Delavske zbornice, kar pa je mlatenje prazne slame, ker je bila ta zbornica že davno razkrinkana in poznajo vsi tržaški delayei njeno razbijaško vlogo.
Viđali nadaljuje:	«Pred letom
dni so Enotni sindikati zapustili svojo pustolovsko pot. ki so jim jo narekovali zločinski nacionalistični cilji klike, katera jih je vodila v likvidacijo. Izdelali so svojo novo linijo, pri čemer so se navdihovali ob načelih delavskega bratstva. Kljub ysem napadom so Enotnj sindikati ohranili svojo strnjenost, enotnost in borbenost».
Kako se te njegove besede strinjajo z njegovimi naslednjimi besedami, je pač za vse uganka: «Kljub vsemu smo napravili korak naprej. Borba je trda in težka in zato moramo imeti pred seboj
je, da se spoštujejo pravice delavcev,
ter zahteval, da sodišče prizna odgovornega urednika tov. Renka za nekrivega ter ga zaradi tega oprosti.
Govoru obrambe je sledil govor vojaškega tožilca, ki je trajal največ 20 minut. Kap. Dye je izjavil, da so incidenti, na SIB (ki so bili podlaga obtožbe!) postranskega pomena. Vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče je, ali je članek žaljiv za vojaške sile. Vojaški tožilec trdi, da je članek v resnici takšen. «Objavljene besede so škodljive za brit-Ske sile in so hkrati tudi grožnja in tu je sedaj čas in prostor, da apliciramo načelo, da naložimo omejitev na določene osebe za splošno dobrobit in s voi# do vseh».. Tako je zaključil kap. Dye svoj govor.
Predsednik sodišča je nato sporočil, da bo sodba izrečena verjetno v sredo in da se do takrat odgovor, ni urednik Primorskega dnevnika ne sme brez posebnega dovoljenja odstraniti iz angloameriškega področja Tržaškega ozemlja.
&voj polom
jasne cilje, biti moramo mimi in odločni. Nujno je, da se borimo proti vsakemu skepticizmu in pro--edsn Tper as iq ijj 'uiruo uiasA ij
vali z geslom «da ni mogoče prav nič storiti».
Sedanja partija ni več partija iz časa resolucije Informacijskega urada in izrednega kongresa. Toda v naši partiji so še napake, zgrešeni sistemi dela, pomanjkljivosti, kj jih je treba odpraviti. V Trstu je razširjeno mnenje, ki ga krepijo imperialisti in njihovi a-genti, da je v položaju vojaške kolonije. kakršen je naš, vsaka borba odveč. To mnenje pomeni podcenjevanje naših sil.
To velja za naše toxxiriie, ki delajo v sindikatih in ki se morajo boriti proti tem težnjam, dobro organizirati borbe ter jih povezati z veliko borbo delavcev Italijanske republike».
Kar smo trdili že od vsega začetka, to je, da je nova sindikalna politika pasivizirala delavstvo, ki je zato postalo brezbrižno, to potrjuje z omiljenimi besedami sam voditelj tržaških socialpatri-otov. Skepsa brezbrižnost, pesimistično mnenje, da je v teh pogojih vojaške okupacije vsaka borba odveč, je le sad vidaiijev-ske politike, katere polom je prišel najbolj konkretno do izraza prav v sindikatih, ker imajo ravno sindikati vsak dan največ opravka s konkretnimi vprašanji delavstva in njegove borbe. Ta pasav-nost in brezbrižnost pa bo le naraščala, ker spričo oportunistične in likvidatorske politike vidalijev-cev drugače sploh biti ne more. Oportunizem in pasivnost, ki so jo zasejali med delavstvo, se bosta vedno bolj maščevali nad njimi samimi in pred njunimi posledicami jih ne bo rešilo niti najtesnejše sodelovanje z Italijapsko splošno zvezo dela. Delodajalci in vsi sovražniki delovnega ljudstva to prav dobro vedo, zato postajajo tudi vedno bolj predrzni in trgajo delavcem postopno iz rok vse njihove pravice in sindikalne svoboščine, '-j so jih stale toliko borb in žrtev. Zato je skrajni čas, da se delavci otresejo pasivnosti in brezbrižnosti ter se vrnejo na pot prave razredne borbe, ki jim je v preteklosti prinašala toliko zmag in uspehov. Vse to pa je nemogoče vse dotlej, dokler delavci ne odstranijo vidalijevskega oportunističnega in likvidatorskega vodstva v Enotnih sindikatih, ki vedno globlje drči v izdajstvo delavskih interesov.
Iz tehničnih razlogov bo Ljudski tednik izhajal spet vsak petek. Ker omejitev električne energije še vedno ni preklicana, so možne še nadaljnje ovire pri rednem izhajanju našega lista. Prosimo naročnike, da to blagohotno upoštevajo.
Sam! priznavajo
stara svetoivanska ljudska šola «Fabio Filzi», ki Je zadostovala potrebam pred 25 leti. Je zdaj veliko premajhna za številne šoloobvezne otroke. Ze v preteklih letih so se morali stiskati v nadštevilnih slovenskih in i-talijanskih razredih. Letos pa bo položaj na šoli še mnogo težji, ker se bodo vanjo vpisali mnogi otroči, katerih družine so se v letošnjem letu naselile v novih stanovanjskih blokih za šolo. Malo bi bil položaj izboljšan, če bi se vsaj otroška vrtca, slovenski in italijanski, ki gostujeta v tem šolskem poslopju, preselilav hišo, ki je zato določena, a Jo imajo zasedeno brezdomci, ker Jim mestna občina ne odkaže primernih stanovanj
I I U DS Kl I t'DNItlj
5
Tekmovalna komisija okrožnega odbora SIAU je ugotovila, da je tekmovanje za «obnovo in zadružne domove» v žast It. kongresa KP STO-ja ter trimesečno tekmovanje zelo dobro uspelo. Ker bo kongres KP od 8. do 10. oktobra, podoljsuje okrožna komisija tekmovanje ter vabi vse članstvo SIAU, da dokončajo, odnosno prekoračijo svoje delovne načrte, ki so si jih še naknadno postavili.
Po nepopolnih podatkih so prostovoljci že do 12. septembra doprinesli 224.279 delovnih ur, kar predstavlja vrednost 4.037.279 dinarjev. Istrsko ljudstvo tako, dokazuje svojo voljo, da čimprej obnovi in izpopolni svojo .svobodno zemljo in tako v tesnem sodelovanju z ljudsko oblastjo utrdi temelje novega življenja.
Na okrožni odbor SIAU prihajajo dnevno poročila, jz katerih je razvidno. kako se ljudje množično udeležujejo prostovoljnega dela. Vsi
sodelujejo: od pionirjev, preko mladine, žena, tovarišev ,do prav starih ljudi. Poročali smo že o stari mami iz Pobegov, toda tudi v Kr-kavcih imajo nekaj očancev, ki tekmujejo lahko z udarniki. Pri popravilu vaških cest delajo v prvi skupini kar štirje, ki imajo pd precej križev na hrbtih. Tam je 74-letni Deluh Ivan, poleg njega krepko dviga lopato Grbac Miha, ki mu je 66-let, a Jerelic Ivan s svojimi 77-leti skoro ne zaostaja za njim. V njihovi skupini dela še Grižon Ivan, ki je tudi že dosegel sedem križev.
Majhna vasica Glem je pokazala v tekmovanju sorazmerno velik uspeh. Tudi v nadaljevanju tekmovanja ne mislijo vaščani popustiti. Obvezali so se, da bodo do kongresa naredili še 1000 prostovoljnih ur To je velika obveznost, ki naj bi bila za zgled vsem drugim krajem.
Bujski okraj neprekinjeno nadaljuje svojim udarniškim delom.
Predkongresno delo
ASIŽZ v coni A
Organizacija naših žena je med najbolj aktivnimi organizacijami na našem ozemlju. Svojega delovanja ni zavrla nit; za hip celo takrat, ko je skoro vso demokratično. javnost pretresla resolucija Informacijskega urada. Naše žene so se
znašle takoj in spoznale pravo pot, ki jo morajo nadaljevati, če hočejo ostati še naprej na braniku demokratičnih svoboščin vsega delovnega ljudstva, še posebej pravic žena, ki so si jih s težko borbo priborile.
Aktivnost naše ženske organizacije je vidna prav povsod. Koliko so naše žene pomagale pri organiziranju počitniških kolonij! Pripravile .so nabiralno akcijo in,jo tudi izvedle, obveščale matere o vseh pripravah za. kolonije, spremljale otroke na počitnice, se zanje brigale, kakor prave matere. Iz vrst ASI2Z so se javile tudi prostovoljne pomočnice, ki so spremljale o-troke v kolonijo, jim tam kuhale in pomagale pri nadzorstvu otrok. Kakšno zadoščenje imajo danes žene, da so toliko pomagale Podpornemu društvu, da so kolonije tako lepo uspele in da so se otroci vrnili tako veseli in zdravi iz lepih krajev Slovenije. Zadoščenje našim ženam pa predstavljajo tudi mnoge zahvale, ki jih matere posamezno ali po svojih okrajih pošiljajo osrednji organizaciji naših žena za tako skrb, ki so jo imele z njihovimi otroki.
Naše žene so tudi vedno mislile na politične pripornike in niso niti enkrat zamudile obroka, ki jim ga dvakrat tedensko pošiljajo v zapore. Hrano naberejo s prostovoljnimi prispevki, kuhajo in nosijo v zapore pa tovarišice udarniško. O tej akciji naših žena morda malokdo ve, a zaporniki jo občutijo, ker jim žene tako olajšajo
da prav povsod store svojo dolžnost.
V	nedeljo 18. t. m. so se žene tudi udeležile udarniškega dela na st-.idionu «Prvi maj». Prišlo je lepo število tovarišic iz centra, bile so tudi Svetoivančanke, v posebno lepem številu pa so se odzvale žene od Sv. Jakoba. Kar 15 jih je prišlo na udarniško delo ter opravilo 5fi delovnih ur.
Tržaške žene, posnemajte svoje tovarišice od Sv. Jakob? in se na prihodnje udarniško delo odzovite
takem in še večjem številu.
Naše žene se pripravljajo tudi na «Teden matere in otroka», ki ga bodo zaključile z dnevom miru.
Y	času pred. JI. kongresom ,pa posvečajo posebno pažnjo ideološki vzgoji svojih članic. V šestnajstih krajih so imele predkongresne sestanke, na katerih ženam razložijo politični položaj, predvsem pa jim razjasnijo, zakaj je prišlo do resolucije IU in posledice te resolucije, da bi ’ ženam popolnoma razjasnile in utrdile zavest, da le na tej poti, na kateri sino šfc danes, lahko dosežemo enkrat popolno svobodo.
Claoi OF Iz Trita na udarniškem delu na štadionu «I. Maj». Opravili so 319 delovnih ur v počasti, tev II. kongresa KP STO-Ja
16. f. m. so v Bujah delali v treh skupinah ter napravili skupno 341 ur pri gradnji zadružnega doma. Tudi delavci tovarne «Arrigoni» iz Umaga so ta dan delali udarniško: počistili so šolo in tovarno ter opravili 50 prostovoljnih ur. Erejšnji dan pa so delavci Arrigonija delali 427 ur na cesti. Bilo jih je poleg njih pa je še 50 prostovoljcev opravilo 130 ur.
Piranska sindikalna podružnica solin je v tekmovanju dosegla 121 odst. predvidenih del. Prostovoljci
skoro po vseh vaseh žene udarniško počistile šolska poslopja. V. okviru tekmovanja pa ne pozabijo na jugoslovansko armado in zdaj, ko je grozdje sladko, obiščejo vojaške edinice ter borce obdarujejo. Tako so vanganelske žene obiskale vojake in jim podarile 2 stota grozdja. Ta povezava ljudstva z vojsko je dokaz, kako so Titovi vojaki y Istri priljubljeni.
17. septembra so pokrili zadružni dom v Materadi. Razen dveh družin so prav vsi vaščani sodelovali
Vsakdanja slika iz tržaške ulice. Brezposelni in lačni ljudje si iščejo brano med odpadki visoke družbe
str popravili kanal' v Dragonji, nasipe v Strunjanu,, Sv. Luciji in drugod, delavci «Selve» pa sq v treh dneh napeljali razsvetljavo na obrežju Gramsci.
Osebje okrajnega sodišča v Piranu je tudi sodelovalo pri udarniškem delu. Večinoma prostovoljnih ur so napravili tako, da so tudi v nedeljah vršili službo, urejevali ar hiv ter imeli predavanja.
Pred pričetkom šolskega leta so
pri gradnji. Samo za tekmovanje na čast drugega kongresa so opravili 7.212 delovnih ur.
To je le nekaj slik jz množičnega tekmovanja na čast kongresa KP. Istrsko ljudstvo se zaveda, da je prav Partija tista, ki je vodila ljudstvo v borbi za svobodo, zato hoče z delovnimi uspehi podčrtati priznanje, ki ga daje svoji Partiji. V dneh, ki ga še ločijo od kongresa, ne bo popustilo, temveč dosezalo nove zmage.
Za zidovi tržaških jetnišnic
so še vedno zoprti antifašisti
V tržaškib zaporih sede še vedno j ukaz zakonito postavljenih oblasti, pa antifašistični borci, ki so bili obsojeni čeprav bi bil ta ukaz protipravnega
njihovo trpljenje. Ženam so iz ječ poslali prekrasno spleteno šatulo iz slame in pa okvir, nad katerim je velika peterokraka zvezda Žene
imajo darila na svojem sedežu, a v okvir so seveda postavile sliko maršala Tita, ki jim je vzor doslednega borca za svobodo in socializem.
Kakor ne pozabijo na priporni' ke, tako tudi ob vsaki priliki okrase grobove fašističnih žrtev, da se tako obdolže njihovemu spominu.
Pomagajo na raznih prireditvah,
Prodajajo značke in podobno, tako ' 5od,‘l on«»> ki izpt"njuJe «koniti
na raznih procesih na dolga leta zaporne kazni kot navadni zločinci, češ, da so v prvih dneh po osvoboditvi sodili in izvršili tudi obsodbo nad fašisti le iz maščevanja, torej brez vsake pravice.
Partizani in aktivisti, ki sede danes v tržaških zaporih, so bili pripadniki zmagovite jugoslovanske armade in so kot taki izvrševali njena povelja, ki so bila tudi med drugim, da tiste fašiste, ki so naše ljudstvo ropali, mučili, pošiljali v koncentracijska taborišča in morili, postavijo pred ljudska sodišča. Tukajšnje oblasti pa zanikajo pravico ljudskemu sodišču, da bi sodilo. Jasno in pravilno je, da so takoj neposredno po vojni morali biti sojeni in likvidirani tisti zagrizeni fašisti in kolaboracionisti, ki so našemu narodu prizadeli toliko gorja, ki so se prostovoljno borili proti partizanom.
Anglo-ameriška okupacijska uprava pa je antifašistične borce postavila pried sodišče in to v najbolj razgibanih političnih obdobjih, da bi tako blatila narodno-osvobodilno borbo, da bi rehabilitirala fašizem in vlila poguma neofašistom. Kljub vsem dokazom, da so dosledni antifašisti, ki so bili za časa anglo-ameriške vojaške uprave postavljeni pred sodišče, le izvršilni organi jugoslovanske armade, ki je imela na našem ozemlju po osvoboditvi oblast in kljub amnestijam, ki so bile izrečene za povojno dobo ter italijanskemu ka inskemu zakoniku, ki se razteza tudi na naše ozemlje, in ki pravi, da sodišče ne more ob-
značaja — so bili obsojeni in so še danes v tržaških ječah.
Vojaška uprava Jim niti noče priznati, da so to politični priporniki in jih izenačuje z navadnimi kaznjenci, zaradi česar naši priporniki v zaporu ne uživajo niti tistib prednosti, ki jim gredo.
Med tem priporniki so tudi taki, ki po svoji pristojnosti spadajo ali v Jugoslavijo ali v Italijo. Fašistične zločince, ki so spadali v Italijo, so tukajšnje oblasti predale italijanskim sodiščem. Tam so bili večinoma izpuščeni na svobodo in nekateri izmed njih so se celo vrnili nazaj v mesto svojih zločinov — v Trst. Partizanov pa oblasti nočejo izročiti ne FLRJ ne Italiji, temveč jih drže v tržaškib zaporih kot navadne zapornike.
Ti, tako krivično obsojeni. antifašisti, preživljajo v svojih zaporih težke dneve. Od majhnih obrokov enolične brane bi v dolgi dobi oslabeli, če bi jim naše množične organizacije ne pomagale. Dvakrat tedensko jim žene skuhajo izdatno in okusno kosilo, ki jim ga neso v zapor. Dneve si kraj'-šajo s čitanjem in z ročnimi deli. Odločili so se, da bodo tudi oni sodelovati pri obdaritvi otrok na novo leto, ko jih obišče Dedek Mraz. Sami ne bodo mogli biti poleg, zato pa pri. pravljajo slamo, lepenko, vosek, in podobno, da bodo otrokom izdelovali igrače in spominčke ter tako doka zali izza zamreženih oken, da so njimi in z nami vsemi.
Naše ljudstvo ne sme pozabiti, da so ti priporniki, ki so danes v zavezniških zaporib, bili borci za Mbšo svo-
bodo; spomniti se jih mora ob vsaki priliki in Jim pomagati.
Edino pravična rešitev bi bila, da bi prišlo do revizije procesov, na katerih bi se uveljavil zakon, da so bili današnji priporniki organi takratne oblasti in botem prišli na svobodo. Tako bi bila popravljena nezaslišana krivica, zaradi katere antifašistični borci sede v ječab, medtem ko fašisti nadaljujejo svoje razdiralno delo na svobodi.
Naši antifašistični borci pa, kljub krivici, k; se jim godi, ne klonejo. Prepričanje, da so delali pošteno, jih krepi v veri, da bodo tudi oni dbbili svoje zadoščenje.
LAVORATORE
Komunistična partija širi svoje vrste. V zadnijh tednih je stopilo v partijo na stotine ljudi. V tem dotoku novih članov pa manjka dotok partizanov... Biti član partije ni privilegij izbrancev. Medtem ko pišem, prihaja velika in radostna vest. V Jugoslaviji so začeli stari in novi partizani oboroženo borbo proti izdajalcem jugoslovanskega ljudstva....
Tako piše Nello Grlšoni, nekdanji Grizonič. Radi verjamemo, da parti, zani ne marajo v takšno partijo, kjer si lahko vsak fašist kupi Izkaznico; ne marajo biti pomešani s sodrgo iz Cavane in Akvedota, ki je metala nanje bombe. Partizani, ki niso v ofenzivah nikoli metali proč brzostrelk, dobro vedo, da je bil za časa borbe sprejem v Partijo velika čast, ki si jo je bilo treba priboriti.
Kar se tiče novih izmišljenih «borb», pa naj pohiti partizan Nello Grisoni na pomoč «zdravim silam», morda pa to pot ne bo vrgel... puške v koruzo, kot je svojčas storil.
CVETKE
Iz tržaških listov
IL LUNEDI
Pod naslovom: «Zabaven slovenski tisk» piše «Il Lunedi»: «Zvedeli smo, da se je v Bujah — italijanski straži Istre — končal festival «hrvaàke kulture». Pa ne oporekajte temu: to ni bil niti tečaj za molžo krav niti za gojitev zelja, šlo je za pravo kulturo! Tržaško kulturo so predstavljali Branko Babič, Franc Stoka itd., cvet kraškega humanizma. Sli so v «velL ki povorki». Ali ni šla pred njimi tudi vrsta istrskih osličkov?
«Naši zabavni sosedje bodo imeli kmalu tudi svoje gledališče. Se ne v Verdiju, kot želijo, temveč pri Sv. Ivanu na stadionu t. maj. Tam ste bodo kraške dramatske skupine menjavale s svojimi smešnimi predstavami tx) «zakai». Repertoar gledališča «zakai» pri Sv. Ivanu bo vseboval «napredna» dela, čeprav bo namenjen mlekaricam in plemenitim žerskam SIAU, ki perejo umazano perilo tržaškega meščanstva.
Tako se izražajo o slovenski kulturi ti oholi in domišljavi sinovi «dvatisočletne kulture», ki jih ni poraz fašizma prav nič naučil. Iz njih strupenega pisanja veje srd premaganih zatiralcev, katerim se je ljudstvo iztrgalo iz krempljev, bes in jeza onemoglih dekadentov, nacionalna in razredna mržnja šovinističnlb nadutežev, za katere slovenski kmet in slovenska perica sploh nista človeka, temveč govno. Ves ta srd pa jim ne bo prav nič pomagal. Slovenska kultura se bo kljub njihovim izlivom sovraštva razvijala in krepila, oni pa se bodo še naprej valjali v svojem govnu, ki že celo stoletje ■ svojim smradom okužuje tržaško ozračje.
DELO
Sikami — Siškovlč Kartil Mitko s« v slovenski slovnici vedno bolj spo-polnjuje, kar mu rade volje priznamo. Kar se logike tiče, je pa velik «joj». V uvodniku «Neomajna zveš stoba Sovjetski zvezi» poje hvalo «II. kongresu» in pravi tudi: «.... sindikati so postali razredni in se uspešno bijejo za enotnost delavskega razreda».
Hm, uspebov Je bilo res na pretek, te vprašajte o tem delavce! Za enotnost z italijanskimi šovinisti pri «Delavski zbornici» se tudi res borijo g uspehom. Viđali v svojem referatu na «kongresu» pa le ni tak optimist Ko govori o sindikalnem vprašanju, pravi: «Kljub temu smo storili korak naprej: borba je težka in trda. Nujno je boriti se proti skepticizmu tu hkrati predi onim, ki bi hoteli oportunistično ostati pri formuli ase nb da nič storiti....«
* » *
«Delo» ima polno fantazije. V Ji», goslaviji divjajo silne borbe. Ljudstvo se tam upira, «za izdajalce prihaja ura obračuna», Sikami bo znova postal kulak. In veste kaj Je vzrok upora: svinje, slavonske svinje z dobrimi «pršuti». «Delo» pravi: «Titovci so namreč prišli v vas plenit kmetom prašiče ter s teroriz-mom in na roparski način hoteli odvesti ugrabljeno blago».
Vsaj malce več fantazije, gospodje pri «Delu». Ker že izmišljate take race, vsaj izberite prave «zdrave silea. Ampak da vzamete za primer ravno kulake, ki se bore za svoje svinje, to pa ni prav nič v skladu z vašo slavno resolucijo! Pa tudi romantično ni niti estetično. «Zdrave silen in svinje, kako pa spada to skupaj!
MessaggeroYenelo
TRST, 16. — V nekaterih novinar, skih krogih se je razširila dane» vest, da so se na neki ameriški ladji sestali zastopniki italijanske in jugoslovanske vlade, da bi preučili možnost sporazuma o razdelitvi cone B. Vest je povzročila veliko zapre: paščenost.
TRST, 17,	— Italijanski uradni
krogi kategorično zanikajo vest o namišljenem italijansko - jugoslovanskem sporazumu o razdelitvi cone B. Z radostjo objavljmo to vest.
Tako je pisal «Messaggero Veneto» Sam je vesi izmislil, nato pa zanikal. Ce to niso komedijanti... Naš človek bi dejal: «Bog daj norcem pamet»,...
KRONIKA
Tl It A < \ A
FARSA
Proces proti Haiku opravičilo za sedanje in bodoče
Alija Sirotanovif Ima vsak dan nove tovariše v delovnih zmagah.
Brigada BabajiCa je v rudniku «Tito» v šestih urah m tričetrt izkopala 709 ton premori.
Ob stoletnici jugoslovanskih železnic so bili odlikovani najboljši železničarji.
V	Ljubljani je bila konferenca L M S Ljubljanske oblasti. Delegate sta pozdravila mladinca iz Holandske in Danske in poudarila, da bo mladina, ki je bila v Jugoslaviji, morala v svetu graniti to deželo napredka in socializma.
Novator Emil Krio jc pred'oii, osnutek za centralne puščice za olje, ki so se odlično obnesle. S tem je omogočil nadaljnjo serijsko Izdelovanje lokomotiv, kar je bilo zaràdi sabotaže s strani CSR o-groženo.
Maršal Tito je sprejel podpredsednika ameriške Napredne stranke g. Davidsona in ameriškega novinarja g. H. Smitha, direktorja urada ameriškega radijskega sistema Columbia za Evropo.
Izseljenci so pred povratkom v Francijo poslali maršalu Titu pismo, v katerem izražajo ponovno svoje navdušenje nad izgradnjo socializma v FLRJ. Obenem zagotavljajo, da bodo branili Ju goslavijo pred krivičnimi napadi.
V	Vladi LRS Je Prezidij ijud-ske skupščine ustanovil ministrstvo za znanost in kulturo. Za ministra je postavljen dr. Jože Potrič. Za ministra novoustanovljenega gozdarskega ministrstva ie imenovan generallajUn.it Jaka Avšič. Tone Fajfar je ostal minister za lesno industrijo. Ivan Regent pa je minister za prosveto. Na dosedanje njegovo mesto ministra za delo pa je postavljen Martin Greif.
Kongres bibliotekarjev priprav-lj»Jo v Ljubljani. Kongres ima namen, da bi dvignil delovazije bibliotekarskih organizacij ter pripomogel k večjemu razmahu knjižnic v vsej državi.
Mladinske brigade hrastniške steklarne so napovedale tekmovanje za večjo storilnost dela vsem mladinskim brigadam steklarske industrije v FLRJ.
Mehaniki in mladina Mariborskih železniških delavnic so zgradili večinoma s prostovoljnim de lom motorni voz, ki bo služil prevozu delavcev.
Madžarske vohune so obsodili v Novem Sadu na pris'l*>o delo.
Jugoslovanski nevicarli zahla. vajo, da na kongresu novinarjev v Bruxellesu postavijo kol. posebno točko d cevnega •'cdr, borbe proti obrekovalnim in lažnim vestem ter dezinformacijam, kot sestavni del borbe za mir, za prijateljske odnose med narodi.
Sfiri najboljše kmetijske obdelovalne zadruge «Njegoš» iz Srbije, «Lazarppolje» iz Makedonije, «Jerko Ivančič» iz Splita tei «Osojnik» iz Slovenije na Zagrebškem velesejmu prikazujejo svoj razvoj in razstavljajo svoje izdelke in pridelke.
Na državnem kmetijskem posestvu Belje je dosegel hektarski donos sladkorne pese 442 meter-skih stotov.
Pri OZN Je Jugoslavija protestirala zaradi 13 novih kršitev jugoslovanske meje po grškomo-narhofašističnih četah in letalih.
V Pazinu se I >do letos šolali dijaki v svoji veliki novi gimnaziji, ki nosi ime po revolucionarju Otokarju Keršovaniju, ki se Je šolal na stari pazinski gimnaziji. V novi šoli je prostora za 400 dijakov.
Delovni kolektiv industrije motorjev v Rakovici pri Beogradu
Je izdelal prve domače traktorje. Poskusni vožnji je prisostvoval Tito, ki je pohvalil solidno izdelavo in dobe- zunanji videz motorjev.
Jugoslovansko . finski trgovinski dogovor so podpisali v llelsmkin
Jugosilavija bo izvažala lamini konopljo, les, tobak, rezan kamen, kovine, v zameno pa bo prejemala celulozo, časopisni in drage vrste papir.
Če analiziramo razvoj dosedanjih informbirojevskih poizkusov, s katerimi hočejo pogaziti socialistično Jugoslavijo, opazimo, da so partijska in driavna vodstva ZSSR in držav ljudske demokracije s svojimi poizkusi, da bi opravičili svojo gonjo, vedno bolj nervozna in sorazmerno s tem vse bolj bučna in brezobzirna. Ko beže od vsake prineipielne diskusije, sipajo in-forrnbirojevski klevetniki Jugoslavije kakor iz rokava najrazličnejše fantastične laži in pri tem niti malo ne vodijo računa, da te ena za drugo pokajo kot milni mehurčki.
Celotna gonja, ki je bila že od prvega dne usmerjena preko najosnovnejših interesov jugoslovanskih ljudstev, se je pričela pod krinko «majhnega personalnega vprašanja» (nezaupanje VKPb v nekoliko partijskih in državnih funkcionarjev FLRJ). Toda maska je kmalu padla. Dogodilo se je namreč nekaj, na kar oni niso računali:	jugoslovanski narodi so
kmalu odkrili pravi namen tega «nezaupanja». Tedaj ni informbi-rojevcem ostalo ničesar drugega, kot da jasno in odprto, prav frontalno usmerijo svojo gonjo proti celi KPJ, osnovnim interesom ljudstva socialistične države, proti pravici do svobodne graditve boljšega, socialističnega življenja. Tako je «kritika» pripeljala do splošnega prokletstva.
Kar so v Jugoslaviji ustvarili od
Sam proces v Budimpešti, ki naj bi popolnoma «razkrinkal» KPJ, poteka s tolikimi protislovji, nejasnostmi, da je pravo skrpucalo, ki tako zaudarja po falsifikatu, da se mora vprašati vsak človek, ki mu Informbirojevski tisk te laži ponuja, če informbirojevci dejansko mislijo, da je on tudi že prišel ob pamet. Zato je najbolje, če pregledamo obtožnico in potek procesa.
Kot prvo, trdijo, da je stFLRJ že leta 1945 organizirala na Madžarskem vohunsko mrežo, da bi strmoglavila madžarsko vlado in spremenila državno ureditev na Madžarskem . . .».
Resnica pa je popolnoma drugačna: Ze pred popolno osvoboditvijo Madžarske od fašističnega okupatorja je poslala vlada FLRJ na Madžarsko 10. marca 104S ob soglasnosti vlade ZSSR svojo delegacijo k Zavezniški kontrolni komisiji. Odnosi med sovjetskimi okupacijskimi oblastmi in jugoslovansko misijo so bili v popolnem medsebojnem zaupanju in vse podatke, ki jih Je potrebovala jugoslovanska misija zaradi normalnega opravljanja poslov, so Ji bili na razpolago od sovjetskih okupacijskih organov.
Jugoslovanski predstavniki so na. vezali najožje prijateljsko sodelovanje z najvišjimi madžarskimi državnimi in partijskimi voditelji. Mathias Ra-kosi in Mihail Farkaš sta čestokrat iskala nasvete in pomoč v Beogradu za reševanje problemov, ki so bili pred njimi in sta skupno z ostalimi madžarskimi predstavniki vsestransko informirale vlado FLRJ o razmerah na Madžarskem.
Linija dejanske pomoči demokratičnim silam sosednib držav je prišla do izraza do Madžarske že med vojno z ustanovitvijo madžarskega partizanskega bataljona «Pctoeffi» na ozemlju FLRJ. O povojni pomoči FLRJ Madžarski je «Szabad Nep» takole pisal ». i. 1347, leta:
«Roka, jc inam jo je ponudila Ju-goslavijti na gospodarskem področju, bo doprinesla k politični utrditvi naše demokracije. Razen od Sovjetske zveze nismo občutili niti od ene druge države toliko prijateljstva kot od Jugoslavije. Jugoslavija je imela kot nobena druga država pravico, da bi se jezila na nas. Toda ugoslavija se noče maščevati demokratični Madžarski za zločine horthyjevcev. in na pariški konferenci je Jugoslavija ponudila roko Madžarski s tem, da je pre-
leta 1941. do danes, med narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo, s svojo politiko in v naporih pri graditvi socializma itd. — vse to je postalo pod očmi «rešiteljev jugoslovanskih narodov» sumljivo, napačno, ker je bila vsaka jugoslovanska krogla, izstreljena na fašiste, vsaka razrušena vas, vsaka resnično bratska beseda izrečena drugim ljudstvom, vsaka socialistična delovna zmaga, vsaka masovna organizacija ... samo del jugoslovanskega peklenskega «ge-stapovsko-fašističnega načrta», ki so ga skovali že leta 1941.
To je «dokazano» — in glavni «dokazi» prihajajo na dan na procesu v Budimpešti proti bivšemu ministru za notranje zadeve, nato ministru za zunanje zadeve v vladi Madžarske republike, članu Politbiroja madžarske partije delovnih ljudi Laszlu Raiku in drugim.
Sama razprava je monstruozna protijugoslovanska provokacija, s katero poskušajo lažnivo obtožiti FLRJ, njeno vlado in partijsko vodstvo vseh tistih umazanih namenov, ki jih pripravljajo ali že izvajajo madžarski oodilni krogi, skupaj z vodilnimi krogi Romunije, Bolgarije, Poljske, CSR in Albanije na pobudo ZSSR, da bi nasilno vrgli zalconito vlado FLRJ, zrušili sedanjo socialistično ureditev ter jo gospodarsko ter politično podredili.
bila ograjo med zmagovalcem in premaganim».
Znano je prav tako, da Je Jugoslavija v nadi, da pomaga madžarskemu ljudstvu k vzpostavitvi trdne demokratične ureditve v državi, nudila Madžarski tudi gospodarsko pomoč. Svoje reparacijske zahteve je za deset krat zmanjšala v primeri z dejansko škodo, ki ji Jo je prizadela madžarska okupacija, samo zato da si Madžarska opomore. Dala ji je olajšave pri plačevanju reparacij, dala ji je brezobrestno posojilo, denarna predplačila itd. Na procesu govore, da je obisk maršala Tita na Madžarskem leta 1047 pomenil spripravo za izvedbo načrta o strmoglavljenju madžarske vlade«.
Ves svet ve, kako je FLRJ pomagala madžarski demokraciji
Toda Szabad Nep Je takrat o tem drugače pisal:
Naš narod je hvaležen maršalu Titu jn njegovemu ljudstvu ne samo zato, ker sta nam izkazala zaupanje in prijateljstvo v najtežjih časih naše borbe za svobodo in demokracijo, temveč tudi zaradi tega, ker je maršal Tito prvi med našimi sosedi zapazil pomembne uspehe madžarske demokracije».
Jugoslavija je videla v podpisu pogodbe o sodelovanju, prijateljstvu in vzajemni pomoči potrdilo svoje prijateljske politike do Madžarske in maršal Tito je ob podpisu v Budimpešti 0. 12. 1047. dejal:
«Ko je postavila nova Jugoslavija ob zaključku vojne, v začetkih svojega ustvarjanja, smernice svoji zunanji politiki, je bila glavna črta te politike: prekiniti z vsem tistim, kar je bilo v preteklosti, z vsem tistim, kar nas je razdvajalo, in razumljivo je, če si je vlada FLRJ zadala tako nalogo, da je morala pri tem imeti tudi nadaljnje perspektive. V prvi vrstil smo težili za tem, da bi z našimi sosedi, med njimi tudi z Madžarsko, ustvarili dobre odnose. Čeprav madžarski narod Usti ičas ni mogel priti do polnega izraza, ker so mu sile, ki so bile tam, branile, smo prav zaradi tega, želeč da bi pomagali madžarskemu narodu, da tudi ta v svoji notranji preureditvi ures-
niči svoje želje, pmnudilii prijateljsko roko in sklenili, da bomo pozabili na preteklost, na preteklost, ki je bila zares mračna, in stopali v skupno prihodnost, to je ustvarili najboljše odnose med novo Jugo-slaviijo in novo Madžarsko».
Vlada FLRJ je podpisala pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju |n vza-
Toda to še ni vse. Budimpeštanski «tožilci» so si s procesom proti Raiku in drugim, zadali še važnejše, temeljitejše naloge .Dokazati bočejo, da so osvobodilno borbo jugoslovanskih ljudstev pričeli kar... gestapovci. Citiramo obtožnico proti Laszlu Raiku, ki ga dolže, da je bil policijski špijon in že leta 1931. imperialistični agent v vrstah revolucionarnih španskih borcev:
«Pred porazom španskega osvobodilnega gibanja je pobegnil v Francijo (Rajkj, kjer se je v taboriščih Girce, Saint Cyrien iin Ver-nen povezal z jugoslovanskimi agenti inozemske vohunske organizacije Beblerjem, Kostom Nagyjem, Gošnjakom, Maslaričem, Mrazovi-Čem itd., ki so kakor Raik v Španiji in pozneje, provovirali po internacijskih taboriščih».
To kleveto so Jugoslovanski španski borci razkrinkali na svojem izrednem zborovanju v Beogradu. Na njem so sprejeli protestno izjavo, ki pravi med drugim:
«Njih se, kot je videli, prav nič ne tiče, da razglašajo španske borce iz Jugoslavije za gestapovske agente in blatijo junaške mednarodne brigade, blatijà ne samo nas Žive, ampak tudi tiste številne naše tovariše, ki so se v tej skupini ISO španskih borcev vrnili 1941. leta v državo in padli junaške smrti na čelu naših enot. Med temi ISO tovariši je bilo tudi 15 naših narodnih herojev, in sicer: Marko Ore-skovič, Franc Rozman, Vlado Čet-kovič, Franjo Ogulinac-Seljo, Milan Blagojevič, Slobodan - Dah k o Mitrov, Rafko Pavlovič, Ahmed Petahagič. Branko Krsmanovič in Milenko Cvitkovič, ki so dalj svoje Življenje v borbi proti okupatorjem ter domačim izdajalcem, kakor tudi živi narodni heroji, španski borci Ivan Hariš, Peko Dapčevič in Stanko Semič - Daki, dočim so številni drugi padli junaške smrti
Sloleinico jugoslovanskih železnic so praznovali v Ljubljani od 11. do 18. septembra. V okviru slovesnosti je bila prirejena razslavp, kulturni večeri in fizkuiturne tekme, na katerih so sodelovali železničarji iz vseh republik Jugoslavije.
Na akademiji je govoril minister za železnice vlade FLRJ Todor Vujasinovič, ki je prikazal razvoj jugoslovanskih železnic na jugoslovanskem ozemlju v 100 letih. Prve železnice so bile zgrajene v Sloveniji, ker je lo progo potrebovala Avstroogrska za uresničenje svojih imperialističnih stremljenj. Tudi poznejše proge, ki so jih gradili, so vse težile na Dunaj in proti Budimpešti, v glavni mesti avstro-ogrske monarhije. Pokrajine kot Srbija in Črna gora pa so bile pod Turki in tako v večnih borbah zn svoj obstanek. Ljudstvo v teh deželah pa se je vsakemu poskusu gradnje železnic celo uprlo, ker je vedelo, da bi jim to prineslo še večje zasužr.jenje in izkoriščanje.
Tako neenakomerr.o železniško omrežje je moralo vplivati na go-
jenim pomoči z republiko Madžarsko, ne da bi se ozirala na demaršo predstavnikov vlade CSR pri vladi FLRJ, ki je bolela preprečiti sklenitev ie pogodbe.
To so zgodovinska dejstva, ki so dobro znana ne samo madžarski vladi in madžarskemu narodu, temveč tudi celotni svetovni javnosti.
kot borci in komandanti naših slavnih enot.
Mi, tovariši padlih narodnih herojev, in naši narodi ne dovoljujemo nikomur, da bi nesramno klevetal svetle žrtve in grobove padlih borcev: najmanj pa ljudem, ki so brezbrižno in daleč od svoje države ter ljudstva prebili ves čas vojne, ko smo mi in naši padli tovariši krvaveli tako Za svobodo naših narodov kakor tudi za svobodo drugih zasužnjenih narodov.
Od podcenjevanja naše osvobodilne borbe do teh najnove^ših klevet je bil samo en korak. Madžarski informbirtjevci so napravili tudi ta korak in s tem še enkrat pokazali bistvo ter metode protijugoslovanske gonje».
Raik je «priznal» vse svoje početje po taboriščih. «Priznal» je •tudi, da je imel tam zveze z Beblerjem, ki v taboriščih sploh ni bil, temveč se je zdravil kot težko ranjen v Parizu, prav tako Mrazo-vič, Maslr.rič pa premeščen iz Španije v Severno Afriko in od tam v ZSSR.
Raik je na procesu tudi «priznal», da je tam srečal Svetozarja Vuk-manoviča, Tempa, v resnici pa Vukmanovič Španije nikoli videl ni in je bil pred vojno so.mo v Grčiji, Albaniji in Bolgariji, leta 1948 pa je potoval čez Romunijo v ZSSR.
Kot vidimo oe preostane Raiku drugega, kot da prizna še to, da so stvar blatenja Jugoslovanskih španskih borcev v notranjem ministrstvu v Moskvi in Budimpešti kaj slabo skubali.
Spijonaža. na Madžarskem
Pojdimo dalje in občudujmo logiko avtorjev budimpeštanske obtožnice. Kot vidimo, Je bila Raikova «povezava» v taborišču popolnoma «dokazana». Ker Je to dokazano, za naslednjo trditev ni potrebnih več ni-kakih dokazov:
«Ameriška špijonaža se je na
spodarski in kulturni razvoj jugoslovanskih narodov. Tudi prejšnja Jugoslavija, ki je bila čisto v oblasti zapadnih imperialistov, prav zaradi tega ni mogla zadovoljivo re-; šili tega važnega vprašanja. Tako je sppdala Jugoslavija po železniškem omrežju med najbolj zaostale države v Evropi.
In če pomislimo, da je bilo še od teh železnic med narodnoosvobodilno vojno uničenih in poškodovanih 75 odst. prog (stranske proge niso vštete), porušenih 61 odst. nad 30 m dolgih mostov, 33 odst, pod 30 m dolgih, postaj je bilo porušenih 45 odst., kurilnic 53 odst., kurilni-ških delavnic pa je bilo uničenih 80 odst., potem vidimo, v kako težkem položaju so se narodi Jugoslavije znašli po končani vojni.
Takoj so se lotili dela in od končane vojne do danes je bilo izročenih prometu 825,5 km novih železniških prog, v gradnji pa jih je še 400,8 km. To je velikanski uspeh vseh delovnih kolektivov, ki ga nobeno obrekovanje sovražnikov socialistične Jugoslavije ne more zasenčiti. Železniški delovni kolektivi
Načrt „strmoglavljenja madžarske vlade“ in zgodovinska dejstva
„Priznanja* Raika so ovrgla klevete proti jugoslovanskim španskim borcem
Sfolefnica jugoslovanskih železnic
KOMIHFOltllA V PESTI
delo i/odstei/ ZSSR in ljudskih demokracij proti FLRJ
Madžarskem le vedno bolj opirala na jugoslovanske vohune. Titovi diplomatski poslaniki in poedini uslužbenci so v začetku leta 1945, takoj ob svojem prihodu, izkoriščali bratsko razpoloženje in zaupanje madžarske diplomacije proti jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu in najpodleje spletli svojo vohunsko mrežo. V prvi vrsti so postavili v svojo službo Raika, za čigar politično irj vohunsko službo v preteklosti so vedeli .. .».
Tu se bomo zadržali samo pri enem vprašanju pri madžarski diplomacij) od leta IM*, naprej. Tedaj je držala stranka malih posestnikov, v kateri je prevladovalo reakcionarno krilo na čelu z Ferenczem Nag/Jem in Belo Kovaczem, v svojih rokah ministrstvo zunanjih zadev. Prav tako so bili v madžarskih predstavništvih v ino-zemstvo ter v ministrskem aparatu v Budimpešti ljudje, bivši hortyjevci, k) so bili popolnoma zvezani z vrhovi stranke malih posestnikov. Mnogi od teh diplomatov so dezertirali v imperialistične države, številne pa so odkrili v državi kot imperialistične agente. Taki diplomaciji deli partijsko in državno vodstvo Madžarske laskave komplimente preko budimpe šianske obtožnice in ji pripisuje ■■bratsko razpoloženje in zaupanje Proti jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu». Res, kadar je treba oklevetali FLRJ, so lafortnbiroju prišli prav tudi boriyjevci kot vzori internacionalizma.
Razdeljene vloge provokatorjev
Citirajno naprej obtožnico:
«Postavljanje Jugoslovanskih àpi. joTiov y prvo vršio je bilo v zvezi z dejstvom, da so prišli y osvobojeni FLRJ na oblast Rajku podobni ameriški špijoni, provokatorji in trockisti, katere j.e Gestapo leta 1941, istočasno kot Rajka samo iz francoskih taborišč 150 poslal v domovino na špijonzko delo. Ti špijoni so tvorili jedro Titove okolice in so vedno potiskali v ozadje po »tene in ljudstvu zveste partizane. Ameriški imperialisti so si, oslanja joč se na take uspehe, postavili za cilj ... da pridobe zase ljudskode. mokrafcične države».
Tu se bomo pobavili samo z enim vprašanjem: kako »o se iniormbiro-jevci rotili »dokazovanja» teh trditev. Cista enostavno so to proglasili za «dejstvo», za katero jamčijo trije provokatorji: Laza Braokov, Panili Gyo-ergy in Milan Ognjenovič.
Laza Brankov, je politemigrant-ska, informbirojevska «glava» v Pešti. Njegovo izdajo, krajo, poneverbe ter pretepanje jugoslovanskih
agentura v Budimpešti pozdravila velikimi ovacijami, čeprav so dobro vedeli, s kakšnim kriminalnim tipom imajo posla. Ker je propadel kot mobilizatop «zdravih sil v FLRJ», je ta predvojni fašist in policijski obveščevalec — in med vojno — špijon v Budimpešti, ki se je izrazil za resolucijo IU, ko je KPJ uvidela njegovo prevaro, sedaj proglašen za «glavnega jugoslovanskega agenta». Ta naravno «vse ve» o FLRJ, kar mu organizatorji procesa zapovejo, da «ve». Tako pripravljenega so postavili Laza Brankova na zatožno klop. kot «glavo» sedanje jugoslovanske špijonaže V Madžarski. Organizatorji procesa so sedaj bolj sigurni: če se obtoženi česa ne «spomnijo», Če se kaj zatakne — je tu «glavni agent», ki ima vse v malem prstu — tudi jugoslovanska peklenske načrte. -
Palfi Gyoergy, generallajtnant madžarske vojske predava na pro ccsu o svojih zvezah z jugoslovanskimi agenti v službenem položaju povelj.' ika obmejnih sil. Ta ni pokazal do predstavnikov FLRJ v Budimpešti niti toliko konvencionalne vljudnosti, kolikor tol bilo glede na njegov položaj obvezno. To ve cela Budimpešta, prav tako kot Rakosi in Farkaš, ki sta izvedla napredovanje v madžarski vojski in ki sta prav tako dobro vedela, kot vsi ostali, komu dejansko služi Gyoergy.
Izmed ostalih «prič» je zanimiv tudi Ognjenovič, ki je znan po tem. da so ga Nemci kot četnika prepeljali v Nemčijo, da se je stavil na razpolago Rdeči vojski, bil šef madžarske policije y Vezspem, nato pa odšel v Pečujske rudnike, ki so bili pod upravo sovjetskih oficirjev. Nato je bil poslan v «Zvezo Južnih Slovanov». Njegova naloga je, da diskreditira na tem procesu jugoslovansko narodno manjšino na Madžarskem.
Na procesu tudi mnogo razpravljajo o obisku maršala Tita in ministra HSnkoviča na Madžarskem. Tovariš Rankovič se Je tedaj sestal s članom politbiroja CK KPM Laszlom Raikom. Kakšna prilika, da se to srečanje
dveh ministrov prijateljskih držav osvetli z informbirojevskim reflektorjem! In že Je pri roki Brankov, kot zapriseženi «tolmač». Brankov se svojo vlogo nauči na pamet in pri souče--nju «pomaga» Haiku, da se «spomni»,
Napredni krogi IDA
ubino sotielsho liampio
Henry Wallace, -predsednik napredne stranke v ZDA, je imel pred kratkim aovor, za katerega pravi tisk, da je izjava proti an-tijugoslovanski kampanji Sovjetske zveze. Wallace je med drugim dejal:
Protivimo se, da neka država grozi drugi s poudarjanjem svoje mornarice ali z množičnim premikanjem svojih Čet. To velja prav tako za ZSSR kot za Veliko Britanijo in ZDA.
Kot Wallace, tako je tudi John Roger, na nedavnem ameriškem kontinentalnem kongresu za mir. obsodil sovražno ravnanje ZSSR do Jugoslavije. V ' svojem govoru je razkrinkaval imperialistične namere ZDA ter poudaril, da se prav tako ne more strinjati s politiko SZ do FLRJ, ker ne vidi nobene razlike med poskusi ameriških imperialistov, da bi obkrožili in osamili vzhodne evropske ččržave od, zapada, in med gospodarsko blokado, ki jo izvaja ZSSR proti Jugoslaviji.
Tackery, urednik naprednega Usta «Compas» piše v svojem u-vednem članku o sklepu «Banke za uvoz in izvoz» o posojilu Jugoslaviji. Taakery poudarja, da je 'obnova trgovine med zapadom in vzhodom silne važnosti za razvoj svetovne obnove.
dokler niso prišle Brankove izjave na zapisnik in obtožnico, koč «izjave Haiba:
«Rankovič je sporočil Titovo navodilo, po katerem naj Raik likvidira tedanje državno in partijsko vodstvo, potem pa prevzame vodstvo Madžarske v svoje roke».
Rankovič in Raik v Pakšu in kominformistična logika
Pa pojdimo dalje. Pri Beblerju, Maslariču, Mrazoviču in Tempu so Že pokazali budimpeštanski inscenatorji, kako znajo kar sami organizirati «sestanke na daljavo tisočih kilometrov». Ko jim je to že enkrat uspelo, tako da se jim bo mednarodna javnost nasmejala v obraz, zakaj ne bi še posku. državljanov je informbirojevska drugič? In tako so skuhali tudi
te	- ^ Ì
"	■	' lilf* [ ' ' "
so se obvezali, da bodo petletni plan y prometu izpolnili že v 4 letih.
Razstava, ki je prirejena ob stoletnici jugoslovanskih železnic je v Moderni galeriji v Ljubljani. S fotografijami in dokumenti prikazuje razvoj železnic na jugoslovanskem ozemlju, vzporedno z železniškim omrežjem pa tudi rast železniških tehničnih sredstev. Posebno so zani-
mivi Železniški vozovi, ki so bili izdelani y domačih delavnicah.
Uspehi, ki so jih dosegle jugoslovanske železnice v razvoju po osvoboditvi, so močni le v ljudski državi, Prav tako kot doslej in še bolj uspešno se bodo razvijale jugoslovanske železnice tudi v bodoče kot eden najvažnejših faktorjev socialistične gospodarske izgradnje.
«tajni sestanek», med Rankovičem in obtoženim Raikom. Evo nekaj podrobnosti te fantastične pripovedke: «Sestanek je bil na Madžarskem, v bližini Pakša v začetku oktobra 1948 na lovišču hortyjevskega veleposestnika Antona Kleina». Na ta «tajni sestanek» je pripeljal Raika baje poslanik FLRJ na Madžarskem Karlo Mrazo-vič, ki je bil v spremstvu neke Ta-risnjas Gyoergy.
Pa sl oglejmo malo ta dejstva: Prvič mesto sestanka. Tu moramo priznati avtorjem obtožnice vso sposobnost. Izbrali so najugodnejše mesto (lovišče hortyjevskega veleposestnika) in s tem neizpodbitno «dokazali» jugoslovanske simpatije do teh ljudi, s čimer so tudi rešili problem zveze bortyjevcev z Jugoslovanskimi «načrti» Drugo «ilegalen prehod meje». Ce Je mogoč prehod z ene strani, je lahko tudi z druge. Ali bi ne bilo morda bolje, če bi prepeljali raje Raika preko jugoslovanske meje in ne Rankovi-ča, da bi bil sestanek, ki je trajal «dve in pol uri» raje v FLRJ, z manjšim rizikom, ker Je Raik razpolagal — po obtožnici — samo z majhnim spremstvom in ko so bila mogoča iznenađenja (nesrečna patrola, možnost izdaje v «spremstvu» itd.) Rankovič pa, kot sodišče prav dobro ve, razpolaga z vdanostjo celega državnega aparata, ljudstva itd. Vprašali bi se, zakaj niso vzeli avtorji obtožnice raje druge variante kot me:o-dajne. Najbrže so vzeli raje prvo Iz sledečih razlogov: neradi so se odrekli «hortyjevskega lovišča», s prehodom meje so dokazali, da delajo obmejne incidente Jugoslovani in ne madžarski, bolgarski, romunski le albanski obmejni stražniki, težko so se
ločili tudi od prijazne Tarisnjase Gyoergy, ki bi jo zarotniki najbrže ne vzeli s seboj v FLRJ,
Važno je tudi, da preuč:mo datum:
-v začetku oktobra 1948». Rsil« bi se moral natančno spomniti, kdaj je bil ta važni sestanek... če bi Jugoslovani ne mogli dokazati, kje je bil minister rankovič tistega dne..
Prav ob koncu obtožnice pa sloji zaključek:
«Zarotniki so hoteli napraviti iz Madžarske jugoslovansko kolonijo, kolonijo tistega Tita, ki je skupno s syojo bando prešel iz tabora socializma v tabor inozemnih kapitalistov in reakcije in s tem napravili iz FLRJ imperialistično satelitno državo».
Te zadnje klevete nam tudi ni treba pobijati. Cel svet in prav gotovo tudi madžarskn ljudstvo ve, v kolik» so pomagali KPJ in vlada mladi tnadi.iski demokraciji v borbi proti fašistični reakciji, proti zasutoj-valnim r-meram ameriških imperiali slov na mednarodnih ko-i .'crei.Cdh in na gevpodarskem polju.
Proces v Budimpešti Se nadaljije.
Besede Danila Lekiča na zborovanju španskih borcev
Na zborovanju Zdruz; >ji:	bivših
španskih borcev Jngosiavij», kjer so ti protestirali proti nasramnim napadom na Jugoslovanske narode in jugoslovanske borce internacionalnih brigad v Španiji, Je imel govor tudi generallajtnant Danilo Lekič (osvoboditelj Trsta, ki so mu informbiro-jevci peli slavo kot najboljšemu sinu jugoslovanskih narodov, dokler So bili prepričani, da je zaprt kot infoi m-birojevec, katerega so pa potem, ko so zvedeli, da ni, prog-mil obenem z vsemi jugoslovanskim'' borci v Španiji — za gestapovci), ki je med diugira dej«l:
«Potrebo take posebne konference je izzvala gnusna in ničvredna obtožba madžarskega državnega tožilca proti novi Jugoslaviji, našim narodom in nam, bivšim jugoslovanskim prostovoljcem iz španske osvobodilne vojne. Brez dvorna mora tudi ta najnovejša laž in kìeveta, tako kot vse dosedanje klevete vodstev Komunističnih partij, pomagati vodstvu VKP(b). vladi Sovjetske zveze in Informbi-roju pri njihovi nečastni in nedostojni politiki proti majhni socialistični državi.
Ta stvarni spor, to načelno nesoglasje med našo Partijo in VKP (b) je opozorilo na resno krizo v socialističnem gibanju, ki so jo povzročili Z odstopom vodstva VKP(b) s pozicij marksizma-leni-nizma v tako važnih načelnih v-praSanjih. Zaradi tega postaja jasen ves zgodovinski pomen borbe naše Partije in naše socialistične države proti takim pojmovanjem, ki so neposredna nevarnost za nadaljnji družbeni razvoj. Ta borba se bo še nadalje zaostrovala vse dotlej, doMer ne bodo postala načela marksizma-lèninizma in socialistična stvarnost naše države materialna sila v rokah mednarodnega delavskega gibanja, s katero bodo prisilili svoja vodstva, da zavzamejo pravilne marksistično-leninistične pozicije. Nd nezlomljivo enotnost naše Partije, naših narodov, na požrtvovalno delo in veličastni polet naših delovnih ljudi, na budno varovanje nedotakljivosti in neodvisnosti naše socialistične države, na vsakdanje zmage socializma v naši državi, na dostojanstvo, hladnokrvno, načelno in edino pravilno stališče našega vodstva bodo odgovorili z novimi klevetami, psovkami, lažmi, vohunstvom, sabotažo, grožnjo, izzivanji itd. itd., kdo ve, s čim še, kajti po tistem, kar so danes napravili in storili, se lahko z gotovostjo sklepa, da so izgubili vsak občutek mere, ne samo komunističnega, tem več tudi najnavadnejšega človeškega poštenja. To še enkrat potrjuje tudi obtožba madžarskega državnega tožilca proti jugoslovanskim prostovoljcem iz .španske osvobodilne vojne.
KRONIKA
Trgovinska pogajanja med CSR in Belgijo bodo v Pragi. Belgijsko trgovinsko delegacijo vodi Konzul Maire.
V Pragi se je začelo zasedanje izvršilnega odbora Mednarodne organizacije novinarjev, ki naj pripravi vse za kongres novinar, jev, ki bo v Bruslju meseca oktobra. Jugoslovanski delegaciji češkoslovaško poslaništvo ni hotelo izdati vizuma, zato so jugoslovanski novinarji poslali izvršilnemu odboru zveze protest. Tudi zahtevi jugoslovanskih novinarjev, naj izvršilni odbor zasliši tov. R. Bajagiča, dopisnika Tanjuga, ni bilo do sedaj ugodeno.
Nova dvigala za metalurško industrijo in rudnike premoga so začeli izdelovati v ZSSR. Dvigala imajo 179 ton zmogljivosti.
CK Romunske delavske partije je obsodil poskus, «da bi se ustanovile proizvodne zadruge, ker za njihov razvoj niso bili zagotovljeni vsi pogoji». Pri vseh mnogoštevilnih zadrugah v Jugoslaviji pa imajo romunski kominfor-misti še pogum trditi, da v FLRJ zaostrujejo razredno borbo aia vasi.
Protokol o podaljšanja trgovinskega in plačilnega sporazuma za
leto dni sta podpisali Madžarska in Avstrija. Avstrija bo izvažala izdelke kovinske industrije, razen lesa, magnezita, strojev In papirja, Madžarska pa žito, živino, povrtnino.
Preko 3,300.090 prebivalcev Je osvobodila Ljudska vojska Kitajske v pokrajinah Junan in Kiang-si. Na tem ozemlju se je osnovalo 18 ljudskih oblastnih vlad.
Albanska delegacija je prispela v Beograd. Na pobudo jugoslovanske vlade se bo pogajala z delegacijo FLRJ o pošiljkah albanskega reparacijskega blaga iz Nemčije, ki je v tranzitu preko FLRJ.
Sabotažne akcije v srednji Makedoniji in Trakiji se nadaljujejo. V spopadih z grškimi partizani sta bila uničena dva tanka monarhofašistične vojske.
Sovjetsko delegacijo pri OZN sestavljajo zunanji minister Višinski, namestnik zunanjega ministra Malik, dalje poslanik v VVashingtonu Panjuškin in predstavnik ZSSR pri OZN Carapkin, Sovjetska zveza je prodala Veliki Britaniji 100 tisoč standardov lesa za gradnjo ter milijon ton žita.
Bolgarske obmejne oblasti so na meji aretirale in nato izgnale mladinsko delegacijo, ki je potovala v Sofijo na vabilo Sveta mednarodne zveze študentov, če prav so imeli člani vse listine v redu. Ljudska mladina Iugoslavi je ie poslala Mednarodni zvezi 'študentov protest proti takemu grobemu postopanju ootgutoKih oblasti
«Mlado italijansko slikarstvo» je priredilo v Pragi razstavo, ki
jo je otvoril pomočnik ministra za informacije.
Letošnji pridelek vina v ZSSR predvidevajo na 20 milijonov hi. Tako bo zavzela SZ v proizvodnji vina 4. mesto na svetu za Francijo, Italijo, Španijo.
V Južnji Koreji se širi partizansko gibanj« proti vladni policiji in vojski. Partizanski odredi so osvobodili Unmun v pokrajini Kensan, pobrali hrano in orožje in se nato umaknili.
30 tisoč novih stanovanj so dobili sovjetski rudarji, kovinarji 16 tisoč, delavci industrije težkimi strojev nad 3 tisoč.
Ukralnski znanstveni inštitut Je izdelal obsežen načrt za izboljšanje živine v kolhozih in sovho. zih. Letos je inštitut že izročil 800 plemenskih ovac po 113 do 130 kg težkih. Te ovce dajo letno do 20 kg prvovrstne volne.
V SZ pripravljajo novo izdajo Velike sovjetske enciklopedije, ki bo obsegala 50 zvezkov, 100 tisoč besed in okrog 30 tisoč ilustracij. Zadnji del enciklopedije mora iziti leta 1954. Prava izdaja Velike enciklopedije je vsebovala 65.000 besed in je bila tiskana v letih 1928-1947.
[?„ BL (Ml iBfiMM
MS m poma ouì'i pii foojem chiù

Prosvetno društvo «Ivan Cankar» še posebno pa njegov pevski zbor ie že od l. 1945 eno najbolj aktivnih društev. Pevci spadajo med One silno redke skupine, ki so nepretrgano delovale vso fašistično dobo .Pevci bivših pevskih zborov «KOLO» in «ILIRIJA» so se zbirali potem, ko sta bili dve društvi prepovedani. Zbirali so se po raznih kotičkih Trstu, prirejali daljše ali krajše izlete in uporabili vsako možno priliko, da so zapeli našo pesem, sebi in poslušalcem v uteho in vzpodbudo. V tej dobi je moral radi razmer marsikdo odpasti, toda pevci so znali pritegovati tudi nove moči, tako da je skupina ostala vedno živa in agilna. Ko je prišel dan osvoboditve, je bil zbor že tu. Ze uvežban (kolikor se more o tem govorili v danih razmerah) in z gotovim repertoarjem. Stopil je iz ilegale v javno življenje.
Seveda je imel od vsega početka težave s prostori. Do spora v demokratičnem taboru je še nekam šlo. Toda po kominformu so ga seveda vrgli iz dotedanjega zatočišča. Nekaj časa je bilo društvo skoro v istem položaju kakor v dobi fašizma. «Smelo» je sicer delovati, toda ni imelo kje. V komin-formističnem časopisju smo lansko leto brali, da je bilo tudi ono med onimi «junaki», ki so zasedli prostore v uiici Montecchi in da je ob tej priliki tudi sebi prisvojilo prostore. Seveda smo prav kmalu mogli ugotoviti, da je bilo to — kakor običajno — navadna laž. Društveniki «Cankarja» niso ljudje, ki bi se spuščali v taka poceni junaštva!
No, prostori so se le dobili. So vse prej kakor idealni, toda resnična ljubezen do prosvete zna iti tudi preko težav in pomanjkanja. Kajti Sentjakobčani ljubijo resnično in pristno prosveto ne pa širokoustenja o neki laži - prosveti o »tilu dopolavorističnih plesov, kvartanja, volitev raznih «kraljic» in podobno.
Slučaj je nanesel, da sem pretekli teden prišel k vaji pevskega zbora. Ko sem vstopil skozi vrata, sem v prvem trenutku zagledal samo skladovnice papirja, lepenke,
stiskalnice in stroje, ki jim človek ne ve ne imena ne namena. Le tam na sredi je molelo nekaj glav
UB4.LD VRABEC
izza razne šare. Sele ko sem stopil prav do njih, sem mogel videti vse pevce, sredi njih pa njihovega dirigenta Svaro. Stari znanci smo. Se med vojno smo katero skupaj zapeli, povezani smo bili v OF. Toda ni več vseh. Marsikaterega je vzela vojna, Buchenwald... Pred seboj imamo bivše partizane, biv-še ilegalne terenske delavce. Tudi njihov pevovodja Vlado Svara je okusil ječe in konfinacijo fašističnega režima. Res, ti tovariši so tvegali kaj drugega kakor «okupacijo» v stilu Montecchi!
Prijateljsko smo se pomenili o naših organizacijskih vprašanjih. Pevovodja mi je pokazal svoje skladbe. Eno se pravkar uče. Le škoda, da se Vlado ne more intenzivneje posvetiti kompoziciji! Saj
izhaja iz znane muzikalno nadarjene družine.
Toda poklic mu dopušča zelo malo prostega časa. Komaj, da si ukrade čas za pevske vaje.
Ogledujem si prostor: vse naokoli dolge mize, na njih in na tleh kupi raznovrstnega papirja, vrčki z lepilom in razne naprave, ki jih muzik ne more razumeti. In tu goji našo pesem eden najboljših pevskih Zborovi Zbor, ki je imel že vzorne koncerte doma in v Slcve-niji! Zbor, na katerega je vsak tržaški Slovenec ponosen! Nehote moram primerjati prostore in delo. Na eni strani prostorne dvorane za ples in «reginette» v stilu neke namišljene «ljudske pi'osve-te», na drugi strani skladišča, barake, pa [vatna stanovanja za resno in smotrno kulturno delo. Tako je pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, v Barkovljah, v Skednju...
Z mojim obiskom sem jim vzel
nekaj časa. namenjenega šiulliju. Se dve pesmi so zapeli, potem pa je Vlado vajo zaključil. Povabil me je naj obiščem še tamburaše, ki vadijo v neposredni bližini. Nekaj korakov po ulici navzdol, skozi dvorišče, po kratkih stopnicah
in že smo v skromni sobici. Tu se trudi tov. Gerdol z mladimi tamburaši. Sama doraščajoča mladina. Tov. Gerdol, ki so ga izgnali iz nrosvetnega društva v Rocolu, se je stavil na razpolago šentjakobskim tamburašem. Na tak način «zapuščajo» slovensko prosveto naši intelektualci! — Zaigrali so nam
nekaj pesmi domenili smo se o nekaterih podrobnostih glede skupnega nastopa s pevskim zborom. Pripravljajo se namreč na večji koncert, na katerem bodo nastopili vsi društveni odseki. Ura je Že pozna in tudi tov. Gerdol mora zaključiti vajo. Se nekaj naročil o prosvetnih problemih in razhajamo se. Razhajamo se v zavesti, da po svojih močeh koristimo razvoju naše ljudske prosvete, pa četudi nam to nekateri lažnivi preroki zanikujejo.
Mom kdelki jugoslovasìslbe mdhfrtrijj© ma ^agireblkem ¥el©s©§mm
Na letošnjem zagrebškem velesejmu je močno zastopana mlada jugoslovanska industrija avtomobilov in trakih'', ki že izdeluje svoje izdelke
serijah. Tovrstni izdelki jugoslovanske industrije v ničpmer ne zaostajajo -	-	• sliki "	‘ '	* -*	■
za inozemskimi izdelki, temveč jih prekašajo po racionalnosti glede uporabe pogonskega goriva ter f^Mdadnosti za domače Jugoslovanske potrebe. Gornji sliki prikazujeta traktor in tovorni avtomobil
..................... ...............................................................milil,imtiimi,n..................................................................................................................................................
RAZVOJ PROMETA
#<o|jfir>fii
Viti
Ko v davnih časih še ni bilo prevoznih sredstev, je človek premeščal tovore iz enega kraja v drugega na ta način, da jih je položil na lesene valje in valil proti cilju. Sčasoma so izumili kolesa in vozove. F.rvotna kolesa so bila ie imalo okretna. Bila sq tudi težka. Saj so h ila takratna kolesa iz debel žagane, okrogle plošče. Dandanes so v rabi dokaj lahka ter kovinska kolesa. Obdana so z železnim ali pa gumijastim obročem. Večinoma pa z gumijastim plaščem, y katerem je z zrakom napihnjena zračnica.
Obračanje koles na osi zboljšamo s tem, da mažemo ležaje s ko-lomazom, oziroma z mazalnim oljem. Poleg navadnih kovinskih ležajev sq vedno bolj v rabi kroglični in valjčni ležaj«
Vozove je sprva vlekel človek sam ali je vanje vpregel živali. Sele ko »o izumili stroje, ki izrabljajo toplotno, oziro.ma električno energijo, je stroj zamenjal silo živih bitij.
Za promet po kopnem uporabljamo vozila, ki se pomikajo po cestah, tračnicah, pa tudi po ne-izravnani zemeljski površini.
Kljub temu da so stroji zame-
Rusini v Jugoslaviji so ena izmed .njenih najmanjših narodnih ma-nišin.
Po najnovejših podatkih jih živi v raznih jugoslovanskih deželah oko li 25.000, in sicer v Vojvodini v okraju Kula, dalje v velikih vaseh Srema in Slavonije ir.' še v neka terih mestih Vojvodine kot na ! c v .Novem Sadu.
Rusinov v Jugoslaviji je torej dobrih 10 tisoč manj kot pa bene-skili S ovt ncev v Italiji. Razen tega so Rusini, nekoliko sto kilometrov daleč proč od materinega naroda raztreseni v dveh ljudskih republikah Jugoslavije, v Srbiji irT Hrvatski. Medtem ko so beneški Slovenci naseljeni v dolinah Idrijce, Nadiže in Tera že trinajst stoletij, so se pa Rusini naselili na ozemlju sedanje Jugoslavije še niti ne pred dvema stoletjema. Vsi pogoji so torej proti Rusinom in v vsaki kapitalistični državi bi jih kateri koli režim mirne duše potujčeval prvič kot vrinjene «tujce», dalje, kot lahko prebavljive narodne drobce v upravnem črevesju večinskega naroda in končno kot maloštevilno narodno skupino, daleč proč od matičnega naroda, ki bi pač morala sama po sebi izginiti po naravnih zakonih, ker si v svoji nebogljenosti ne more pomagati in so čas, število in prostor njeni nasprotniki. In vendar bodo Rusini v Jugoslaviji živeli inv postajali čedalje trdnejša narodna enota, ker je državna ureditev resnično demokratična, da v smislu pravilnega pojmovanja narodnega vprašanja, v vrednotenju vseh državljanov, ne glede na narodnost, ne dopušča nobenega vsrkavanja pa še tako majhnih manjšin.
Nadaljnji obstoj rusinske narodne manjšine je sedaj zagotovljen, ni pa bil v njenem dosedanjem dvestoletnem življenju na bogatih ravninah Jugoslavije. V te kraje jih je začela priseljevati iz Zakarpatske Ukrajine vlada cesarice Mariie Terezije začenši z letom 1746. Po večstoletnih vojnah s Turki je ostala Vojvodina na pol prazna, zapuščena, pretkana z močvirji in razvalinami razrušenih naselij. Avstrijska monarhija fi je hotela zavarovati južne meje nasproti turškemu imperiju in je vse 18. stoletje naseljevala narode iz severnih pokrajin: Slovake, Nemce, Madžare in Rusine na ogromnih ploskvah Bačke, Banata in Srema. Nemci so seveda dobili najboljšo zemljo, postavljali so jim hiše in po vrhu so dobili še potrebni inventar za obdelovanje zemlje. Rusini so pa prišli iz svojih nepreglednih karpatskih gozdov na zemljo, ki še ni bila dosti boljša od one v stari domovini in so jo morali šele krčiti, izsuševati in zavarovati prei poplavami. S samimi obljubami avstrijske vlade si tudi v tistih časih niso mogli dosti pomagati in jih je ra-zočaranjp pognalo dobršen del nazaj, tok novih naseljencev iz Zg-karpatja pa ustavilo doma v njihovih gozdnih jasah.
Kar jih je pa ostalo v «dolnji» do-
tutiodtiCdU Ut Me mtio-dne nutHiine u	užUmie (tOfUltnA enatoftidu--
hMl Ut tfud&fe&E
• Tako- i-eiilea
RUSIM V JUGOSLAVIJI
MMadMkUnega uffaUatija a dežefi fc txmo^aaia tomo- ftMvdita f^oiiiika
movinl je pa skozi vse zgodovinsko obdobje pod avstro-ogrsko monarhijo moralo vzdrževati odpor proti nenehni madžarizaeiji. Od vsega začetka so bile njihove šole madžarske, učitelji Madžari. Le tu pa tam je kapnil kak rusinski učitelj iz Zakarpatja. Kot Slovenci pod fašizmom, tako tudi rusinski šolski otroci niso smeli govoriti v šoli in niti ne na ulici v materinem jeziku. Rusinskih knjig sploh niso smeli in mogli izdaj.ati, le tu pa tam je zašla med vojvodinske Rusi-
nizačije pod Italijo v velikem številu primerov izpačili . priimke. O nekem ljudskem prosvetnem delu med Rusini seveda pod Avstro-Ogrsko ni bilo niti govora. Niso i-meli svoje rusinske inteligence in ni imel kdo zastavili plug v pusto ledino narodne zapuščenosti.
Sele z razpadom Avstro-Ogrske monarhije so prišli Rusini po 1. 1918 v stari Jugoslaviji do omejenih narodnih pravic. Ze 1. 1919 je ustanovila predvsem rusinska duhovščina «Rusinsko narodno prosvetno
na cerkev je začela podpirati del °koli 500. Letos je napravilo Rusinov proti katoliški duhovščini, .^4 maturo 100 Rusinov, v višji ki je predstavljala konservativni ^naziji jih je tudi sto, a 22 Rusi-
SrDska mladina izvaja
naroda e plese na zagrebškem velesejmu
ne kakšna rusinska nabožna knjiga, na isti način kot redki slovenski molitveniki in katekizmi med beneške Slovence. Stoletna madžari-zacija je nujno pustila posledice v nekaterih rusinskih vaseh. Ko so pričeli sistematično vpeljevati družinske priimke in jih vpisovati v matične knjige, so jim nadeli kar madžarske. V nekih krajiii so toliko izpodkopali narodno zavest rusinskih kmetov, d ^ sc še zdaj v Kucurih, važnem središču vojvodinskih Rusinov smatrajo sebe same, za Madžare, pa čeprav zlasti mlajši rod ne Zna madžarski in še zmeraj nosi rusinsko narodno nošo. Pač isti pojav kot tudi drugod, kjer večinski narod izvaja skozi daljšo razdobje sistematično raznarodovanje. Tudi beneškim Slovencem so še pred 1. 1866 in v 80 letih italija-
društvo», ki je y svojem prosvetnem delu poudarjalo večidel nabožno smer. L. 1920 so izdali prvi svoj koledar v rusinskem jeziku (Ruski kalendar za Rusinoh u Jugoslaviji), ki je izhajal vse do druge svetovne vojne, a leta 1938 prvi list «Ruske novine». Vse ljudstvo je začelo zbirati sredstva za posebno rusinsko tiskarno, ki je začela delovati 1. 1936 z izdajanjem šolskih knjig m raznih knjižic verskega značaja. Vprašanje rusinskih osnovnih šol je bilo deloma rešeno, niso pa dobili srednjih šol in tudi vprašanje ru-sinskega učiteljskega kadra ni bilo zadovoljivo, ker so mnogi rusinski učitelji učili v raznih drugih šolah, ne pa izključno na lastnih ru sinskih. Nekoliko let pred drugo svetovno vojno je začela med Rusi ni verska borba. Srbska pravoslav-
del naroda in se ogrevala za separatistično «hetmansko Ukrajino».
Ko so L 1941 vdrli razni okupa-.torii v Jugoslavijo, so se začeli pod starimi gospodarji Madžari težki dnevi za Rusine kot za vse jugoslovanske narode. Padli so v narodnem oziru zopet na stanje pred 1. 1918. V osnovne šol.e so Madžari takoj vpeljali madžarski • jezik in povsod so se razlezli madžarski u-čitelji. Prepovedali so rusinske šol ske knjige in sploh tiskanje uisin- ! skih knjig. Madžarski fašisti so pokazali zobe in pisali v svojih listih, da so Rusini sanio slovanizirani Madžari in navajali kot glavni argument madžarske priimke, ki so jih Rusinom bile vsilile v prejšnjem stoletju madžarske oblasti. Rusini so spričo teh zatiralnih ukrepov že prve mesece pravilno doumeli pomen narodno-osvobodilne borbe in se vključili v navodno-osVobodiitio gibanje. Čeprav je bilo njihovo število majhno, so pa Rusini vendarle dali 1921 borcev, a v koncetracij-skih taboriščih jih je bilo 317, na prisilnem delu v Madžarski in Nemčiji 1534. Osvobohfev nove Jugoslavije je tudi majhna rusinska narodna manjšina plačala s krvjo svojih najboljših sinov.
Jugoslovanslci Rusini se niso za man žrtvovali v narodno-osvobodil' ni borbi, ker jim je nova Jugoslavija prinesla velik gospodarski 1° političen napredek. Ze takoj oktobra 1945 so ustanovili Rusinsko matico (Ruska Matka) zaširjenjekul turno-prosvetnega dela med Rusini' Seveda so tudi takoj prve dneve osvoboditve odprli povsod, kjer živi vsaj toliko za šolo odraslih rusinskih otrok, da lahko sestavijo šol’ ski razred, rusinske šole. Števil0 rusinskih šol je po vojni raslo >z leta v leto tako, da imajo 31 rei-redov s 1.500 učenci, a kar je gluv’ no, da uče v vseh razredih učitelj* Rusini. V primeri z letom 1939 staro Jugoslavijo ima rusinska narodna manjšina v osnovnih, srednjih in visokih šolah 400 učencev več ko prej. Poleg osnovnih šol 1" majo Rusini še tri rusinske gimnazije, in sicer: nižji gimnaziji v Djurdjevu in v Kucurih, v Rusken1 Krsturu, ki je njihovo glavno središče, so pa odprli 1. 1945 gimnazij0' ki dobiva vsako leto nov razred, ia' ko da bo kmalu poslala popolna gimnazija. Vseh rusinskih dijakov
se pripravlja v učiteljiščih, da .do poučevali v rusinskih osnov-ri'h šolah. Na raznih visokih šolah Pa študira okoli 30 rusinskih vi-^Dšolcev. Dve strokovni šoli sltrMta za učence v gospodarstvu.
2«lo razgibano je ljudsko pro-SVeW delo med Rusini. Da bi pro-‘Vetno delo zajelo prav vse sloje finske narodne manjšine, je bi-
Ali veš tla...
, --da ima ribje meso več belja-kakor meso drugih živali? -'•da je malo poznana kovina lfidij približno dvakrat tako tež-kakor svinec?
. -da kopljejo v Turčiji že 100 premog? Cenijo, da je v tej pželi še 500 milijonov ton nedosojenih premogovih skladov, •••da je ena tretjina vseh na Setu živečih oslov (namreč ži-Sli) na Kitajskem?
-da je največ goveje živine na sMu v Indiji?
; -da je le 1 odst. Avstralije po-fSčen z gozdovi?
»«•••da pridelajo največ palmine-®i olja v Nigeriji v Afriki?
S-.da porabijo, v. ameriških je-jv^rnah letno 25 tisoč ton pal-I Oega olja? Rabijo ga za mazi-Pri valjanju jeklenih plošč v hladu.
-da so po ugotovitvah znan-5tvenikov jegulje vir dragocene-Sa olja? To olje je primerno hra-,, So za perutnino ter gnojilo. To S snov, v. kateri so nakopičene 'rlvečje množine vitaminov.
V—da raste v ZDA približno 800 pSnih vrst dreves? Vendar tr-5°Vsko izrabljajo le okoli 90 vrst ^čves.
•••da z Ròntgenovimi žarki ne Preiskujemo samo bolnih mest Našega telesa! temveč odkrivamo \Pjimi tudi razne napake kovin-Sih izdelkov?
-da sta konec meseca maja ^letela iz Anglije v Francijo ^Va helikoptera (letalo, ki ima Propeler nad trupom) z nalogo, 9 Uničita zajedalce, ki so sc i*az-p*sli na njivah Francije?
, se je neki ameriški beli-dvignil (5360 m visoko?
. je bil zrušen prvotni sve-rekord: dvie v višino S?50
P^tr«
rekord: dvig v rov.
la v okviru Zveze kulturno-prosvet-nih in umetniških društev Srbije ustanovljena sekcija za kulturno delo Rusinov s sedežem v Ruskem Krsturu. Zategadelj pa ni rusinske vasi, ki ne bi imela svojega prosvetnega društva. V Ruskem Krstu-tu dela in se razvija amatersko gledališče s 56 igralci in obstoje vsi pogoji, da se razvije v poklicno gledališče. Delo gledališča v Ruskem Krsturu podpirajo številne dramske skuoine po vaseh, ki so samo v zadnjih 6 mesecih dale 82 predstav: Tečaji zp režiserje in za knjižniča-'je po vaseh stalno dvigajo raven rusinskega prosvetnega dela v 13 orosvetnih društvih s 1.200 člani. Vsa ta društva razvijajo bogato delavnost v dramskih, folklornih, glasbenih in prosvetnih odsekih. Narodne noše so pestre in z neizpremenje-nimi motivi še od časa njihove preselitve iz Zakarpatske Ukrajine, živi in globoko vsidrani so njihovi narodni običaji.
Zato razvijajo foklorni odseki pri prosvetnih društvih mnogo večjo delavnost ko pri naših slovenski, prirejajo čisto folklorne nastope in tekmujejo v posebnih foklornih festivalih z ostalimj narodi v Vojvodini. Rusini imajo tudi svojo ljudsko univerzo, ki zbira na svojih poljudno-znanstvenih predavanjih v Ruskem Krsturu na stotine delovnih rusinskih ljudi. Poleg osrednjega kulturnega doma v Ruskem Krsturu se dvigajo drugi rusinski kulturni domovi v Vrbasu, Kucurih in Novem Sadu. Rusini pa niso zadovoljni s svojim dosedanjim prosvetnim delom in streme čedalje više. Ze leta 1948 so začeli s pripravami za ustanovitev rusinskega muzeja, kot ga že imajo njihovi sosedje v Vojvodini, Slovaki.
Tiskano rusinsko besedo širi med Kusini tednik «Rusko slovo», a rutinske pionirje uvaja v življenje list «Pionrska zagradka». Nameravajo pa ti podjetni Rusini, ki imajo v Ruskem Krsturu svojo tiskarno, izdajati še svojo literarno revijo, ki bo zagledala svetlo, če premagajo tehnične težave, že letos septembra. Ze vsa leta po vojni izdajajo «Ruski narodni kalendar», izdali so nadalje «rusinske narodne pesme», razne politične in poljudno znanstvene knjige.
Čeravno so živeli jugoslovanski Rusinj na poljedelsko najbolj bogatem delu Evrope v rodovitni Bački in v ne manj plodnem Sremu. je pa vkljub temu usoda rusinskih kmetov bila zelo težka, ker
jim je Avstrija pri naselitvi dodelila premalo zemlje/tako da je moral večji del njih zbirati dnine na bogatih nemških in srbskih salaših Vojvodine. Zato je nova Jugoslavija pri izvajanju agrarne reforme dodelila na tisoče hektarjev zemlje tudi 4.402 rusinskim družinam. Rusinski napredni kmet. je so bili tudi med prvimi, ki so ustanovili celo vrsto kmečkih obdelovalnih zadrug. Ker ie oblast ljudska, jo izvajajo tudi Rusini sami. V kulskem okraju je od 76.629 prebivalcev 13.657 Rusinov in zato je od 85 članov okrajnega odbora 12 Rusinov. Podobno sq zastopani Rusini tudi v drugih krajih, kjer jih živi le količkaj znatno število. Večinski narod nima monopola nad ljudsko oblastjo, temveč stvori j o oblast vsj državljani ne glede na narodnost.
Jugoslovanske ljudske oblasti podpirajo z vsem; sredstvi vsako stremljenje rusinske narodne manj šine i ndostikrat niti ne čakajo, da bi Rusini sami začeli s kakšno akcijo, temveč jih vzpodbujajo, da si zgrade vse one kulturne ustanove kakršne imajo Srbi, Hrvati ali pa’ velike napredne manjšine kakor na pr. Madžari. Ljudske oblasti ’skrbe, da imajo prav vsi rusinski otroci svoje sole, da se pravočasno vzgajajp rusinski učiteljski kadri, da sc odrasli Rusini lah"
ko zbirajo v svoji prosvetni organizaciji, da sq Rusini politično in kulturno popolnoma enakopravni z večinskim narodom. Zato se ne zadovoljujejo, da dobi manjšina pouk V materinem jeziku zgolj v osnovnih šolah, temveč mora imeti tudi srednje šole ih nadarjeni rusinski otroci morajo imeti vse možnosti in podpore, da lahko študirajo na visokih šolah. Rusinska narodna manjšina mora imeti tudi višjo stopnjo kulturnih ustanov in ne samo vaške prosvetne organizacije, zato dajmo ji gledališče, muzej. Ce bi bila le količkaj večja, bi dobila kot večje narodne manjšin^ kot na pr. Madžari, Italijani in drug; še razne šole za umetnost. Cisto drugačno pojmovanje, nov svet, popolnoma drugačna slika . od tega, kako postopajo italijanske oblasti z beneškimi Slovenci, da niti ne omenjamp pet tisoč Hrvatov naseljenih na polotoku Garganu v južni Italiji, ki so tudi ločeni kot Rusini v Jugoslaviji nekaj sto kilometrov od matičnega hrvaškega naroda. Ce bi 40.000 beneških Slovencev imelo vsaj približno podobne narodne pravice kot 25 tisoč Rusirtov v Jugoslaviji, potem bi morali imeti popolno gimnazijo v Ct. Petru, nižji gimnaziji v St. Lenartu in Tajpani, syojp tiskarno in gledališče v St Petru, svoj fednik «Glas beneških Sloven. cev», svoj mladinski list, svoj književni mesečnik, da bi ne bilo potreba njihovim bodočim Trinkom pisati kot Zamejski v liste izven njihove dežele, svoje osnovne, slovenske šole v 103 slovenskih beneških vaseh od Cel do Učeje, svoj narodni muzej v St. Petru, ki bi bil pač prepoln listin o svoboščinah in lastni samoupravi, ki so jih dajali oglejski patriarhi, čedadski kapitel in mogočna beneška republika, ne pa «demokratična» Italija. Imeti bi morali, če jih »e nadalje
B. R.
Nadaljevanje na 14. strani)
njali sil« živih bitij pri prometnih sredstvih, se še vedno uporabljajo v dokajšnji meri živali, da vlečejo vozove. Tudi dvokolesa (bicikle) poganja sila mišic.
Približno sto let preden so se pojavili prvi avtomobili je zgradil Francoz Cugnct leta 1769 voz na parni pogon. Po letu 1801 so pričele voziti po ulicah evropskih mest parne kočije in parni avtobusi. Londonski parni avtobusi so biii nevarni tekmeci vlaka, ki je prav v enih letih pričel obrato-tovati.
Sele ko je bil zgrajen bencinski motor, je nastala nova doba v razvoju prometnih sredstev. Prvo zasnovo tega eksplozicijskega motorja sta dala Francoza Lenoir (1863) in Ravel (1868), vendar pa sta šele Nemca Otto in Langen leta 1876 tako izpopolnila bencinski motor, da je prišel v splošno uporabo. Leta 1856 je zgradil Gottleb Dajm-ler prvo jnotomo dvokolo, a leto kasneje se je pojavil prvi avtomobil, ki ga je gnal bencinski motor.
Sodobna vozila z eksplozijskimi motorji uporabljajo bencinske in Dieslove motorje. Za pr met po cestah nam služijo naslednja Vozila;
Zelo v rabi je motorno dvokolo, ki je mnogokrat združeno s prikolico. Uporabljamo ga za prevažanje ljudi. Lažje tovore prevažamo z motornim trikolesom (tricikljem). PQ cestah brze osebni avtomobili v najrazličnejših iz-' delavah. Prvotni avtomobili so bili oglate oblike. To pa ni bilo ugodno, ker je zračni upor zaviral vozeči avtomobil. Danes imajo avtomobili iztegnjeno, aerodinamično obliko, da jih zrak čim manj ovira. Tovorni avtomobili, ki služijo za prevažanje tovorov, so zgrajeni zelo trdno. Večinoma jih poganja Dieslov motor in običajno so na dveh oseh. Oni za večje toyore pa imajo tudi tri osi. Hitrost natovorjenih tovornih avtomobilov je vsekakor mnogo manjša od hitrosti osebnih avtomobilov. Avtobusi sq zelo razširjeno prometno sredstvo za prevoz potnikov. V mestih uporabljajo namesto cestne železnice trolejbuse. To so avtobusi, katere žene elektromotor. Električni tok pride do elektromotorja preko drsala iz dveh žic. ki sta speljani nad cesto.
Stari tip lokomotive na razstavi IDO letnice železnice v Ljubljani
PAULIN I.
Vozila, s katerimi yozimo po ne-izravnanih tleh, so opremljena z gosenicami. To je gibljiv kovinski trak, ki je speljan okoli koles. Tako so zgrajeni traktorji.
Vendar ne potujemo samo v vozilih, ki se pomikajo po cestah; poslužujemo se tudi vlaka. Ta se sestoji iz lokomotive, ki vleče nanjo priključene vagone. Prevozu potnikov so namenjeni osebni vagoni, tovore pa prevažamo v tovornih vagonih. Lokomotive so na parni ali električni pogon, žene jih Pa lahko tudi Dieslov motor.
Prvo lokomotivo je zgradil leta 1829 Anglež George Stephenson. To lokomotivo je poganjal parni stroj. Vendar je bila prva lokomotiva zelo počasna. Velike lokomotive aerodinamične oblike, ki vozijo dandanes po vsem svetu, imajo hitrftst približno 150 km na uro. Ponekod vozijo izredno hitre parne lokomotive, ki imajo namesto parnih strojev parne turbine. Najhitrejše turbinske lokomotive prevozijo razdaljo 170 km v eni uri.
V državah, ki nimajo dovolj premoga, potrebnega za ogrevanje parnih kotlov lokomotiv, a imajo na razpolago električno energijo, obratujejo v glavnem le električne lokomotive. Električni tok pride do elektromotorjev preko drsala iz voda, ki je speljan nad progo. Napeljava električnih vo-d >v pa je precej draga. Zato nameščajo v sodobnih lokomotivah Dieslov motor, ki poganja električni generator. Ta proizvaja električni tok, ki žene elektromotorje lokomotive.
Tako je dandanes stanje prometa na kopnem. Vendar znanost in tehnika ne počivata: v nekaj letih bomo verjetno videli nova vozila, še hitrejša od današnjih.
Kako naj sadje ponudim gostom?
Sadje, ki ga ponudimo gostu, mora Piti predvsem zrelo in čisto. Ako je kakor koli onesnaženo bodisi od pra. hu, zemlje itd., ga moramo poprej temeljito oprati in ga osušiti, nikdar pa brisati, ker bi tako odstranili prirodno voščeno oblogo. To velja za vse sadje, prav posebej pa za jabolka in slive.
Gostu smemo postreči le z nepoškodo vanim in nenagnitim sadjem. Črvivo ali skvarjeno sadje ni samo manj lepo videti, ampak je tudi manj okusno. Tudi pregreto in sparjeno sadje ne spada na mizo. Poprej ga moramo primerno ohladiti. Ce nimamo hladne shrambe, ga ohladimo v vodi, seveda ga moramo pred uporabo osušiti.
Ni pa važno samo to, kakšno sadje ponudimo ali podarimo gostu. Važno je tudi, kako in v kakšni posodi ga postavimo pred goste.
Pri mizi nudimo sadje v priljubljenih posodah, lahko tudi na plitvem krožniku, pa tudi v plitvi porcelanasti ali lončeni skledi. Posebno primerne so lično pletene košarice in leseni krožniki.
Vse sadje, ki ga nudimo gostu, naj
ima, če le mogoče, peclje, ker je pri-kupnejše na pogled. Tr. velja zlasti za slive in češnje. ^
S ponujenim sadjem postavimo pred gosta k»3žnik za olupke, peclje in ko. ščice ter druge odpadke. K skledi jagod pridenemo žlico, da si gost lahko vzame ponujeni sad na poseben krožnik ali v skledico. Priložimo žličico. Ce zmoremo, ponudimo gostu v posebni posodi z žlico tudi sladkor v prahu. Nekateri postavijo pred gosta k jagodam tudi vino.
K jaboikam in hruškam priložimo tudi oster nož.
Pri grozdju i?režemo vse nezrele in pokvarjene jagode. Grozdje po potrebi operemo v tekoči vodi.
Melone ohladimo na ledu ali vsaj v mrzli vodi in jih razrežemo v primerno velike rezine.
Kadar podarimo komu sadje, da ga nese domov, muga denimo v pleten košek.
Ali Veš da...
. . . slana voda poživi človeka, ki
je omedlel?
... je slana voda dobro sredstvo za grgranje pr C vnetju ust in grla?
.. . nam raztopina soli v podi odpravi prebavne motnje?
... sta najprimernejši uri za kopanje 11. in 16.
... je primerna toplina vode za kopanje 33 do 35 stopinj.
... je dobro, da dodaš vodi, v kateri se kopaš, malo boraksa; če pa imaš mastno kožo deni v vodo 250 g natrijevega bikarbonata.
-.. se moramo kopati tešči ali tri ure po obedu.
... bel ali svetel prt na mizi luč močno odbija in jo krepi.
... ne smeš majhno sobo preslikati s temnimi barvami, ker bo sicer videti manjša.
Plaščka in oblek ca za naše šolarke!
Obleke, ki sp predolgo ležale v kovčegu, obesimo ob deževnem dnevu na prosto, ne pustimo pa, da b! se zmočile. Se bolje je, ge jih obesimo r.ad kopalno kad, v katero puščamo vrelo vodo. Sopara prodre v obleke in jih «zlika».
Ob začetku šolskega leta
Kvačkan čipkast ovratnik, ki ga delaš kot kaže podrobna slika
Ohranimo i/itko linijo!
«2 m£' £% Z, ‘fes
Starejšim ljudem se često nabira mast okrog trebuha. Malokdo bo verjel, da je temu vzredi nepravilno dihanje, toda je le res. Pri človeku s preobilnim trebuhom se prsni koš pri dihanju izboči le za 1-2 cm, trebuh pa kar miruje. Pri pravilnem dihanju se mora prsni koš močno izbočiti, trebuh, po zravnati. Tako dihanje dokazuje, da trebušna prepona pravilno deluje. Ce se torej nekdo zredi v trebuh, pomeni, da trčbušne mišice ne sode-lujejo pri dihanju, kar je posledica površnega "prsnega dihanja.
Trebušna prepona moro sodelovati zlasti pri izdihu, fa pa se lah-
S t>ornočjo trebušnih mišic. Oslabeli trebuh pa n» more več opravljati svoje funkcije postane vedno bolj okoren in se
•	irebub je zdravju škodljiv
m obenem lepotna okvara: kri ki se nabira v trebuhu, ovira delova-]e črevesja. Nič čudnega če po-
njanm1	to^° °	»«P-
buh?,C° 0dpravimo Preobilen tre-
Vaditi se moramo dihati s pre-
pono. Bolnik naj leže na tla naj mirno diha, tako da se mu trebuh dviga in vpada. Tudi trebušna masaža koristi, ker razgiblje mišice in spravi kri v tek.
Ce se bomo redno vadil- pravilno dihati, bo trebuh postal mehak in noge bodo izgubile plavkasto barvo, ki je posledica zastanega krvnega obtoka. Ledvice bodo zepet zadihale, presnavljanje bc olajšano in človek se ne bo ve- počutil starega.
naòmtì |
Kopalne kovčege iz povoščenega platna odrgnemo z vlažno krpo, namočeno v drobno namizno sol. Nato jih operemo v mlačni vodi in izbrišemo z mehko krpo.
—O—
Oprane metle in ščetke, suši na svežem zraku in nikdar ne blizu peči.	i
—O-
Travne madeže natremo s surovim maslom, nato pa jih izpiramo, z milom in vročo vodo.	'
Kmalu se bodo odprla šolska vrata in otroci srečnih obraz iv, polni pričakovanja bodo ystopili v dom učenosti.
Brezskrbnost poletnih mesecev bo kmalu za njimi in tudi oni se bodo morah' omejiti v igranju in pričeti z malo resnejšim življenjem. Malokateri šolar je med počitnicami prijel za knjigo. Tudi prav je tako, kajti poletni meseci so ■ namenjeni nravema počitku	naših
malih učencev, saj je šolsko leto terjalo od njih precej napora. Ne bilo bi pa napak, če bi sedaj, ko so se dodobra razvedrili in odpočili, naigrali in nakopali, malo čitali, pisali in računali, da bi ne prišli v šolo s pretrdimi prsti ter da bi preveč ne jecljali ob čitanju in računanju. Ce naž«	devet,	deset,
enajstletne deklice in dečke zadržimo dnevno ena uro pri ponavljanju, recimo dopoldan, se jim bo to v šoli dobro poznalo in ne bo se jim tako težka vživeti v novo šolsko leto.
Na začetek šolskega leta naj naše mamice svoje otroke dobro pripravijo. Otroci morajo čutiti, da imajo tudi starši šolo za nekaj resnega, važnega ter da jo spoštujejo in upoštevajo, potem bodo tudi oni sami dobili pravilni odnos do nje, že takoj ob začetku. Posebno je to važno za tiste, ki gredo letos prvič v šolo.
Kako naj matere pripravijo otroke. ki gredo v I. razred?
Jasno je, da jih pred pričetkom pouka ne bomo prav ničesar učili. Dovolj je, da vedo svoje ime in priimek, kdaj }n kje so rojeni, materino in očetovo ime ter kje stanujejo. To že morajo vedeti, preden jih pošljemo prvič v šolo.
Poleg tega pa jih moramo naučiti še nečesa drugega: reda in točnosti. Preden gredo v šolo. jim pripravimo polico ali predal, ga lepo obložimo z belim papirjem in našemu malčku lepo dondvejmo, da je tam prostor za njegovo šol-sko torbo, knjige svinčnik jn p -v nikjer drugje. Ce mu bomo oskrbeli ta prosto«, potem bomo lahko r.d njega zahtevali, da ne vrže torbe, ko se vrne iz šote, nekam v kot in jo potem išče. ko mora pisati nalogo. ali cefo tedaj, ko mora v šolo. Tudi mesto mu moramo odkaza-ti, kjer bo ' svoje haloge pisal ter mu potem stalno tisto mesto pripraviti, ne pa ga preganjati z enega konca na drugi ter mu s tem jemati veselje dò učenja in ga raztresti. Prav tako ne smemo našemu šolarju, medtem ko se uči. nalagati drugih del. Kar priznajmo, da kaj rade odvrnemo otroka od dela a tem, da ga pošljemo po kruh. časopis itd. Niti. ni prav, če otroka neprestana odvračamo od im-e na ta način: toliko bolj pa je ■tonačno. če mu druga dela nalagamo med učenjem.
Zavedati se moramo, da je za na- ^
šega otroka učenje, pa čeprav so to samo črtice, k; jih rišejo učenci I, razreda, delo in zato jih moramo pri tem delu pustiti pri miru. Malo naših družin ima tako udobno stanovanje, da otrok lahko svoje naloge piše v drugem prostoru, kot so ostal; člani družine. Zato pa moramo biti do otroka še posebno obzirni in tisti čas, ko se uči, zahtevajmo v prostoru čim večji mir. Ce okrog njega govorimo, pojem postane otrok raztresen jn nervozen, kar prav gotovo ni koristno ne zanj ne za njegovo delo.
Vse te stvari, ki so na videz malenkosti, so važne za dober začetek šolskega dela. Zato naj jih matere upoštevajo, da bodo tako pripomogle k dobremu uspehu svojih otrok.
Materam !
Gotovo se je že vsaki moderi pripetilo, da je njen dojenček začel kdaj jokati, ko se je najedel ali pa da se je kmalu po jedi zbudil s krikom. Mati misli, da otrok noče ležati ali da je bila jed slaba in vse mogoče.
Dete jé leže in marsikatero je tako požrešno, da si ne privošči oddiha. Hlastno požiranje in vodoravna lega povzročita, da ne more zrak iz želodčka; ta sapa otroka napenja in mu povzroča bolečine.
Zato svetujemo materam, naj drže .„p.t otroka po jedi nekaj časa pokonci, na peči.
Bled obraz
Ce vas je kdo kdaj vprašal, za kaj ste bledi, ste mu verjetno takoj odgovorili, da ste slabokrvni. V zadnjem času se ne počutite vež najbolje: boli vas glava, loteva se vas omotica, miglja vam pred očmi, kar neprestano bi spali, zebe vas, čeprav ni mraza in pri najmanjšem naporu vam srce močno bije. Kar vas vsi taki pojavi vznemirjajo, greste k zdravniku.
Ta si bolnika najprej temeljito ogleda, kajti ve, da bleda polt ne pomeni še pomanjkanja krvi, pri tistih ramreč, ki imajo debelo polt se krvne žilice ne odražajo na Ih cih. Zdravnik tudi tak/ij ugotovi, da so očesne veznice in tudi dlesne blede.
Ste nedavno prestali težko bolezen?
Delate v temnih prostorih? Imate preslabo hrano? Kadite? Imate zdrave ledvice? vprašuje dalje zdravnik.
Ne, vse to ne more biti. Kapljica krvi, ki vam io zdravnik vzame il
prsta, odloči kaj je z vami. Pošteje-jo rdeča in bela krvna telesca ter ugotovc, da imate le 00 odst. rdečih krvnih telesc.
Kako to? Razmišlja zdravnik. Ima moj pacient le navadno bledico, ali se pa skriva za slabokrvnostjo težko obolenje: lahko je želodčni čir, želodčni rak,- zastrupljanje s svincem ali drugimi kemični- -mi snovmi, gliščavost ali morda celo tuberkuloza?
Rad ali nerad se morate podvreči točni preiskavi, ki naj ugotovi, če ima pomanjkanje krvi svoj globlji vzrok. Ce izloča bolnik z blatom tudi kri. potem je gotovo kaj narobe v želodcu ali črevesju. K točnejšl diagnozi pomaga potem Roentgen. , Lahko pa povzročajo bledico tudi želodčne bolezni, ki nastopijo zaradi pomanjkanja želodčne kisline; v tem primeru lahko nadomestimo želodčno kislino z zdravili. Z anali- ( zo blata ugotove gliste, z žarki pa-tuberkulozo.
Ce pa je vaša bolezen samo navadna bledica, tedaj vam bo zdrav- i nik svetoval: mnogo sonca,# mnogo, svežega zraka in sadja! Vzemite ! vsak dan kak železov preparat,,., kombiniran z vitaminom C, uživajte-,^ jedila, ki vsebujejo železo, pred- -vsem špinačo in zopet špinačo. Počitnice preživite na gorskem zraku in kmalu boste imeli dovolj rdečih krvnih telesc.
Madeže na semiš čevljih narahlo odgrneš z vodikovim prekisonv nater: pa namažeš mesto, kjer je bil madež, z belo kremo za čevlje.
—O—
Gorske čevlje, ki so bili večkrat premočeni, odrgnemo z mešanico ii desetih delov olja, dveh delov sal-miaka in dveh delov zavrelice iz hrastove skorje, nakar jih natlačimo s časopisnim papirjem in posušimo na toplem, toda niti na soncu niti
NASVETI
MAKARONI Z MESOM
1. Duši sesekljano slanino s čebulo, peteršiljem in zeleno na maslu ter dodaj 150 gr drobno rezanega mesa ter sol in poper. Nato dodaj žlico moke ter v vodi razredčeno paradižnikovo mezgo. Omako meŠlj in kuhaj tako dolgo, da meso razpade. Kuhane makerone pa vmešaš z maslom, naribanim sirom in z omako.
PARADIŽNIKOVA SOLATA
Zreži na kocke 4 do 5 lepih paradižnikov, prideni 1 do 2 glavi čebule
1	do 2 žlici kaper, nekoliko drobno sesekljane- kuhane govedine, nekoliko soh, malo popra, olja in kisa ter olupek limone. Vse premešaj in pusti, da stoji pol ure.
PIKANTNA SOLATA
Pretlači 4 do 5 kuhanih krompirjev,
2	kisli jabolki, prideni 3 do 4 na drobne koščke zrezane in osnažene slani-ke. Vse dobro premešaj, dodaj malo popraš, gorčice, olja in kisa po okusu Naloži na krožnik v phljubni obliki obloži z olivami in majhnimi koščki limone.
MANDLJEVEC (tržaški madorlato)
Mešaj na toplem prostoru, da dobro naraste, 10 dkg medu z 10 dkg stolčenega sladkorja. Nato dodaj trd sneg
A
Et
i
za
tržaško kuhinjo
3 beljakov in še 12 dkg sladkorja. Postavi na štedilnik v vročo vodo, da se ugreje in mešaj ves čas, da postane gosto. Nato odstavi, primešaj 5 dkg olupljenih na listke zrezanih mandeljnov, katere rahlo popečeš in dkg po dolgem prerezanih orehovih jedrc. To zmes pomaži na oblat, počez položi zopet oblat in nekoliko obteži ter pusti, da stoji do drugega dne, potem razreži na poljubne kose.
Mandljeve« na drug način 1/4 kt sladkorja in 1/4 kg medu kuhaj na štedilniku, da postane svetlo rumeno, J potem ga shladi, zopet deni na štedit- ‘ nik in prideni trd sneg 8 beljakov. | Nato pa tako dolgo tolci, da odstopu , t od kozice. Dodaj 30 dkg zrezanih inumalo popečenih orehovih jedrc. Po-i,, maži oblat, ga malo obteži in ohlajeno zreži na kose.
Krom pir je v e shrambe
(Nadaljevanji iz zadnje številke)
Za shranjevanje krompirja so tuđi neprimerni kletni prostori, ki •uejijo ali celo služijo kot pralnica itd. Vse, kar sem navedel glede zavarovanja pred mrazom, velja tudi za preveliko vročino. Razen tega izdatno uravnavamo toploto v kleti z zračenjem ob primernem času, marveč takrat ko je zunanja temperatura najbližja temperaturi, ki «streza krompirjeve ki. ti.
Klet za krompir ne sme biti vlažna, ker vlaga povzroča gnitje ìkrompirja. V obrambo proti vlagi je treba stene in betonska tla izo-' lirati, najbolje tako, da stSne in tlak namažemo s primernim yla-jgoizolirnim sredstvom, kakršnih je ve' na razpolago. Tudi primemo zračenje zmanjšuje vlažnost kleti.
Klet za krompir mora biti primerno svetla, to se pravi, toliko da onemogoča krompirju, da bi začel prekmalu kaliti jn da kadar začne kalili, ne dela dolgih belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Nadalje mora biti klet toliko svetla, da je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem razločevati različno barven krompir posameznih vrst. Ker pa presvetla klet z neposredno soilčno svetlobo zopet ni dobra, smemo, če so okna velika, žipe na južni strani, namazati z apnom.
Klet za krompir mora biti snažna. To pomeni; stene morajo biti gladko ometane in vsako jesen, preden pridelek spravimo, sveže prebeljene: tlak naj bo iz betona ali opSke. V kleti za krompir ne sme biti shranjena vsa mogoča in ne-j mogoča šara itd.
Končno mora biti krompirjeva klet primerno opremljena. Vodilo pri urejevanju te opreme, naj nam ^ bo zavest, da ostane krompir v j shrambi zdrav, samo ako ima svež Z zrak prost dostop do gomoljev, jlslab zrak pa prost odhod.
Zraku omogočimo, da kroži, ako I krompirja ne nasipljemo neposred-4* o na tla, marveč na oder ali po-I grad, katerega dno naj bo vsaj 15 cm od tal in napravljeno l/ močnih letev ali ozkih desk, med katerimi naj bo približno 3 cm razpok. Enako se ne sme krompir dotikati stene, marveč moramo postaviti ob steni pokonci približno 12 cm močne stebre, na katere pribijemo počez latve z enako širokimi razpo^umi- Ta opaž mora biti tako visok, kolikor visoko bo segal kup krompirja. Na ta način ostane med steno in letvasto pregrajo tako širok prazen prostor, kot so stebriči debeli. (na primer 12 cm).
po potrebi pripravimo deske tudi, da zagradimo krompirjev kup na sprednji strani.
Morda bo kdo vprašal, kako vi soko mora bitj krompir v kleti nasut? T° 3c pdvisno od več okoliščin. Ce' shranjujemo dovolj suh in hlajen krompir v shrambo, kjer bo ostal samo čez zimo, ga smemo nasuti meter, da, celo poldrugi meter visoko. Vendar moramo y tem primeru postaviti v kupe na vsakih nekaj metrov površine po en od dušnik. Te napravimo iz letev, ki jih nabijemo na okvirje primerne j velikosti Pr. 25x25 cm) tako,
I so med poed mirni letvami tako ši-,i *'oke špranje kot znašla širina letev
Ce Pa moramo spraviti v klet I moker krompir, ga ne smemo na-! suti nad pol metra visoko. Prav tako ne rme spomladi, ko se v frrompirju zdpet zbudi življenje, biti krompir nasut nad pol metra višine. Zato moramo imeti na razpolago tolikšne kleti, da lahko krompir, ki nam crtane na zalogi,
' pomladi, ko začenja kliti, razgrne-. ’ mo ne da bi moral biti nad pol metra nasut. Prav priporočljivo je, da napravimo na vsak poldrug me-. ter kletne širine še po en ležeč iiV°ddušek, enako iz letev, vendar ? obijemo okvir samo od treh stra-i u-, s četrto leži namreč okvir na ' ndru. Okvir naj bo pri ležečem od-dušku pravokoten, na primer 13 cm y *wok in 45 cm visok. Taki ležeči 1 edduški nam služijo razen za pre-- zračenje tudi kot merilo višine L’ krompirjevega kupa. Nasujemo ga i ,-enostavno do višine gornjega roba oddušnikov. Nadalje lahko hodimo po ležečih oddušnikih kot P° stezi.
TRGATEV
«fi
■.m. ;; - ■■■-

*	' J
itdag moramo trgati grozdje
S trgatvijo moramo začeti, ko je grozdje popolnoma zrelo. Lahko pa rečem, da se tega pravila držijo le redko kateri vionogradniki. Mnogo jih loti trgatve določenega dne, na) bo grozdje zrelo ali ne. Zato se dostikrat dogaja, da pričao trgatev prezgodaj. Pričnejo trgati grozdje tudi iz strahu pred tatovi ali pa slabim vremenom.
Bolj zgodaj pričnimo trgati le ti izjemnem primeru, če je grozdje trpelo zaradi kakšne bolezni, toče ali dolgotrajnega dežja. Drugače pa začnimo trgati le kadar je grozdje popolnoma zrelo, ker bo le tako dalo dobro vino.
Nastane pa vprašanje, kako prav za prav ugotovimo, da je grozdje zrelo? Mnogi vinogradniki mislijo, da z večkratnim pokušanjem doie-nejo njegovo zrelost, toda to ni dovolj. Treba je vsaki drugi dan vzeti v vinogradu vzorec grozdja in določiti odstotek sladkorja v njem. Dokler pa od dne do dne množina sladkorja v grozdu narašča, je to znatnenje, da še ni zrelo. Ko se odstotek sladkorja v vzorcu več ne veča, je grozdje popolnoma dozorelo.
Kako pa določimo množino sladkorja v moštu? Kot vemo, so v moštu najvažnejše snovi sladkor in kisline. Ker je ravno od njih odvisna kakovost vina, jim mora vinogradnik posvetiti veliko pozornost. V zelenem grozdju je preveč kisline in premalo sladkorja. Zato
Kako bomo zemljo pripravili obdelovali in izkoriščali
dobimo iz takega grozdja kislo vino s premalo alkohola. Taka vina so podvržena raznim boleznim, posebno kanu ali vinskemu cvetu in zavrelici.
Sladkor v moštu določamo z mostno tehtnico, in sicer le do takrat, dokler ne prične vreti. Da določimo sladkor v njem, je treba nap prej mošt irrecediti skozi platno. Pri nas na splošno uporabljamo Babovo tehtnico. Mostna tehtnica je zaprta steklena cevčica, na spodnjem koncu razširjena in obtežena s svinčenimi šibrami ali živim srebrom. Gornji del cevčice je ožji in je opremljen z malo lestvico.
Ako potopimo tako tehtnico v mošt, plava v njem ter se vanj toliko bolj pogrezne, kolikor je mošt redkejši, kar pomeni, da ima manj sladkorja. Na lestvici preberemo tedaj številko, do katere se je tehtnica pogreznila v mošt. Ta nam pove odstotek sladkorja, ki je v moštu. (Mostno tehtnico moramo pred in po uporabi obrisati s čisto platneno cunjo).
Bobova tehtnica kaže pravilno le pri toploti 17.5 st. C. Zato moramo mošt najprej ohladiti ali pa segreti do te temperature.
Ker je segrevanje in ohlajevanje sitna reč, napravimo lahko drugače. Za vsaki dve stopinji Celzija, kolikor je mošt toplejši od omenjene temperature, prištejemo eno desetino odstotka, kolikor pa je hladnejši, pa za usoki dve stopinji eno desetino odstotka manj.
Vzemimo na primer, da ima mošt toplino 27.5 st. C, torej 10 stopinj več kakor to zahteva Bobova tehtnica. C e čitamo iz mostne tehtnice število 20, mu prištejemo pet desetin in ugotovimo, da ima tisti mošt 20.5 odstotkov sladkorja.
Kako pa določimo množino alkohola? Ko smo dognali odstotek slad-
Bliža se novo kmetijsko leto. V tem času delamo v kmetijskem gospodarstvu načrt za proizvodnjo na poljih, travnikih, pašnikih, sadovnjakih, vinogradih in drugih stalnih kulturah.
Načrt, kako bomo obdelovalno zemljo pripravili, obdelovali in izkoriščali s posameznimi rastlinami imenujejo nekateri kolobar, drugi plodored ali pa sestavni načrt. Kot vidimo, že v nazivu načrta nismo enotni še manj pa v tem. ali vsako od teh imen označuje isti načrt, ali pa pomeni vsak od njih nekaj dru-gega. Potrebno je torej, da si te pojme razjasnimo in ugotovimo, kako se načrti sestavljajo, ker po našem mneniu so to različni načrti, ki se med seboj spopolnjujejo.
Kolobar je načrt, kako se njivska površina ali pa katera koli stalna kultura (travnik, pašnik, sadovnjak, vinograd itd.) v določenem
cah med vrtnimi gredami, ne da bi krompir kaj poškodovali.
K opremi kleti za shranjevanje krompirja spada tudi brezpogojno toplomer in zaboj s prahom živega apna.
In še nekaj. Qder ali pregrad mora biti s pregrajami — enako iz letev — razdeljen v toliko oddelkov, kolikor vrst, oziroma kolikor debeloslnih ali kakovostnih skupin bomo morali ločeno shra niti. Ce imamo seveda na razpolago zadosti prostorne kleti, da ga nam ni treba nasipati več kot pol metra na debelo, lahko pregreje nadomestujejo ležeči dušniki, ki jih namestimo kot pregrajo med posameznimi kupi.
Za shranjevanje semenskega krompirja pa je najbolje, da se poslužujemo nalašč napravljenih polic ali pa zabojev 60x60x10 cm. Ti zaboji pa morajo imeti na vseh štirih oglih po 10 cm visoke podstavke, tako da lahko položimo po več zabojev drugega vrh drugega.
Semenski krompir izkopljemo šele takrat, ko je krompirjevca že posušena. Izkopan krompir pustimo razgrnjen, da se dodobra posuši in spravimo ga šele, ko je popolnoma suh in dovolj ohlajen, ne pa morda
od sonca razgret.
razdobju (številu let) gnoji in zemlja pripravlja za setev, oziroma pri stalnih kulturah obdeluje. Ta načrt j» stalen in neizpremenljiv ter se po preteku razdobja, za katero je izdelan, zopet ponavlja.
V kolobarju se menjavajo razni načini oranja (globoko, srednje globoko, plitvo,strniščno), oziroma načini rahljanja, ki nadomeščajo oranje. Pr&v tako se menja humu-slatizacija (gnojenje s fosfatnimi gnojem ali s sprsteninami) jn fo-stfatizacija (gnojenje s fosfatnimi gnojili), po potrebi pa tudi apne-nje po točno določenem redu in v časovnih presledkih. Cilj teh menjav obdelovanj jn gnojenja zemlje je, da se prepreči degradacija (razpadanje) zemlje in prekomerno izčrpavanje rastlinske hrane. Zaradi preprečevanja degradacije zemlje na splošno, na težkih zemljah pa tudi zaradi spremembe v laže obdelovalno zemljo, je potrebno v kolobarju predvideti tudi redno menjavanje preobračanja zemlje (oranja) in rahljanja (ritja), ki lahko oranje zamenja.
Ce smo zemljo za okopavine večkrat obdelovali s plugom, okopalni-ki, branami in drugim vprežnim orodjem, ali Pa jo okopavali z motikami in drugim ročnim orodjem, se površni sloj ornice preveč zdrobi. Na površinah se P° plohah in deževju rada napravi iz zdrobljene zemlje skorja, ki posebno ovira rastlinice, ko kale in prodirajo na površino. Zavira pa tudi rast mladih in še nežnih rastlin, dokler te ne zasenčijo zemlje jn tako preprečijo oblikovanje skorje. Iz izkušenj vemo, da moramo to skorjo na površini čimprej na kakršen koli način razbiti in zdrobiti.-kar zahteva več dela. Ce pa podorjemo to zdrobljeno zemljo v globino brazde se bodo zdrobljeni zemeljski delci v 2 do 3 letih zopet zlepili v male grudice. Takšen popravljen zlog zemlje omogoča zopet pravilno prezračenje v zemlji, da more zopet vpijat' vodo in jo ohraniti za rastline. Na takšni zemlji imamo potem manj obdelovanja.
Po žitih površinski zlog zemlje ni pokvarjen, temveč prav nasprotno —— y najugodnejšem stanju.
Zemlja je zaradi plitkosti korenin žit prepletena z drobnimi koreninicami, ki po žetvi razpadajo. Pri razpadanju humusa, ki nastaja iz teh koreninic, se oblikuje snov, ki lepi zdrobljene delce tako, da se strnejo y male grudice. Kar se dogaja po žitih, se še v večjem obsega dogaja na zemlji, kjer rastejo detelje in mešanice detelj in trav (deteljine). Posabno trave imajo zelo veliko lasnih korenin in zato jih radi uvrstimo v plodored, da z njimi popravljamo zemljo. Sami sebi bi škodovali, če bi ta s koreninicami prepleteni sloj, ki ga laže obdelujemo, zaoravali na dno brazde. Zato takšno zemljo ne orjemo, temveč jo globoko rahljamo. Seveda moramo strnišče ali deteljišče takoj po žetvi plitvo oluščiti, da seme raznih plevelov iznikne, nato pa ga globoko prerijemo s- plugom, kateremu smo odstranili desko, da rahljamo le s plužno glavo in lč-mežem. Jeseni prerito zemljo spomladi z lahkoto pripravimo za okopavine z brananjem ali ponovnim ritjem. Površina se da lepo poravnati, kar olajšuje setev jn nadaljnje obdelovanje, posebno s stroji in orodji, da prihranimo izdatke in trud ročne obdelave.
Iz povedanega sledi, da mislimo pri sestavljanju kolobarja predvsem na potrebe zemlje. Te potrebe so stalne in samo njihovo pravilno upoštevanje preprečuje degradacijo ali omogoča, da se izboljša lastnost zemlje ter preprečuje preveliko kolebanje v donosnčsti in gospodarskem izkoriščanju.
Naše zemlje imajo različne lastnosti, ki so važne za razvoj rastlin; te zahtevajo ludi različno gnojenje. Jasno je, da vse vrste zemelj ne moremo enako obdelovati in zato mora biti tudi kolobar različen za vsako zemljo ali vsaj skupino, kot so: težke, srednje težke in lahke zemlje. Ce torej sestavljamo kolobar za določeno posestvo, moramo najprej ugotoviti, koliko vrst zemelj imamo in katere lahko enako obdelujemo in zasejemo. Zato imamo lahko na posestvu več kolobarjev.
Ko smo zemlje razdelili na kolobarje in določili, kako bomo zem-
korja v grozdju, oziroma v. moštu, lahko preračunamo, koliko alkohola bo imelo vino. Zadostuje, da število. ki smo ga ugotovili na lestvici, pomnožimo s številom 0.62. Ce ima mošt na primer 20 odstotkov sladkorja, pomeni, da bo imelo vino 20 x 0.62- torej 12.4 odst. alko, hola. Ce je mošt bolj kisel, tako da ima manjši odstotek sladkorja, pomnožimo nakazano število sladkornih odstotkov s številom 0.6-Mošt, ki je imel 17 odst. sladkorja, bo prevrel v vino, ki bo imelo 17 x 0.6, torej 10.4 odst. alkohola.
Tehtanje sladkorja v moštu je važno tudi za prodajo trina po odstotkih alkohola, ki je v njem. Na osnovi ugotovitve sladkorja v moštu lahko vinogradnik že takoj preračuna, koliko alkohola bo imelo njegovo vino, ko bo do kraja po-vrelo.
Ijo obdelovali, da jo izboljšamo pristopimo k izdelavi plodoreda. To je načrt izkoriščanja zemlje s posevki. Prilagoditi se mora qdredbam kolobarja, ki je, kot smo rekli, nespremenljiv. Zato mora biti plodored prožen obenem pa v glavnih odredbah itak stalen.
Stalen je samo tako imenovani c.zvirni plodored, s katerim dolo-. čimo menjavanje rastlinskih skupin. kot so: žita, okopavine, stročnice in detelje, krtnske, industrijske rastline itd. Okvirni plodored je v mnogem že določen po kolobarju, ker nekatere rastlinske skupine zafi-, tevajo posebno pripravo za gnojenje zemlje. Posebnost okvirnega plodoreda je pa upoštevanje jotreb gospodarstva, predvsem v voluminozni ž>valsi: hrani in pa menjanje globinskega izkoriščanja zemlje. Določiti namreč moramo zaporednost rastlinskih skupin s plitvimi in globokimi koreninami, da se posamezni sloji zemlje ne bi prekomerno izčrpavali in s tem ne bi pospeševala degradacija zemlje. S tem načrtom končno tudi vplivamo na to, da se zaradi setve rastlin v čistih kulturah (monokulturna setev) v zemlji ne nakopič:jo rastlinski strupi.	______ .
(Nadaljevanje prihodnjič)
LiuDSHi TEDNIH
12
NAZAJ V NAFTALIN
NO V E L /i Napisal: SLA\/HO ROLAH	Ilustriral: IVO REŽEK
Tišina pred nevihto
Nesreča je prišla docela nepričakovano. Pred tem strašnim dogodkom ni prej nikogar obšla prav nikaka zla slutnja, ni počil ne kozarec ne svetilka; tudi se nihče ni spomni] kakih posebnih sanj ali kakšnega drugega znamenja, ki bi bilo moralo kakor se navadno dogaja ali kakor bi bilo prav, naznaniti nesrečo.
Nasprotno, vse je bil0 popolnoma v redu in razen nekaj dnevnih alarmov zaradi angleških letal, ki so v ostalem malomarno in prežimo zabrnela visoko nad Zagrebom, ni bilo nobenega drugega vznemirjenja. Ponoči alarmov niti ni bilo, pa sta gospod domobranski polkovnik Rudolf Jendek in njegova življenjska družica, milostiva gospa Melita, dama, ki se je ponašala s prav rahlimi živci, prespala to zadnjo noč pred usodnim dnem tako dobro, da se pozneje nista mogla spomniti, ali se jima je sploh kaj sanjalo. Prebava je delovala brezhibno, stara revma gospoda polkovnika se je pritajila, kakor da je za vselej izginila, in še kašelj ga ni popadel
Dan se je pričel točno po zdavnaj določenem sporedu. Gospod polkovnik je vstal ob šestih, se obril, nato pa čvrsto oprhal, da se je počutil prav po fantovsko svežega in bodrega, da ga je cel., obšla tiha željica, da bi zajahal dobrega konja in na njem v Skok pojezdil po kaki rosni livadi, ne pa da bi se zasedel od osmih do dveh v svojem nesrečnem ministrstvu in se tam ubijal. Toda namesto da bi se pognal na bistrega vranca, se je zavalil v naslonjač in glasno zastokal-
— Bariča, daj mi čevlje!
Bariča ni samo pritekla in mu prinesla čevlje, marveč je tudi pokleknila rta desno koleno in ga pričela obuvati.
Z muko bi se mogel tudi sam obuti, čeprav je bil možakar precejšnjega obsega. A kaj, ko jè Bariča, že kar odcvelo dekle, ki je bilo pri njih že celih deset let, še pred dvema ali tremi leti sama uvedla to navado. Kq je nekega jutra bila priča, kako se je gospod Jendek obuval in bridko trpel, stokal in pihal, mu je priskočila na pomoč.
— Veste, v stolnici sem videla, kako pred oltarjem škofu copate natikajo; če pa že tisti farji njemu, zakaj ne bi jaz vam?-
Pri tem je ostalo. Kakor takrat, tako potlej vsako in tudi to jutro.
Tedaj so se odprla vrata in skozi predsobo je prišumela milostiva gospa Melita. V jutranji toaleti, toda napravljena. Začasno seveda. Glavo si je koketno ovila z ruto, na nogah so ji cepetale koketne copate, a okrog polnega telesa ji je omamno prhutal «šlaf-rok» živih barv. Lica sj je napudrala. Kajti gospa Melita ni imela samo ambicije, da bi skrila svoja leta, ampak tudi, da bi bila «vedno brhka dama».
Zavila je v kuhinjo, kjer se je pripravljal zajtrk: zanjo čaj, a za gospoda čma kava. («Vsaj to si lahko privoščiva!», sta pravila zakonca Jendek).
Pri zajtrku sta govorila tudi to jutro- kakor vsaki dan o važnem In zanimivem vprašanju: Kaj bo treba pripraviti za kosilo
Hvala ljubemu bogu, v hiši polkovnika Jendeka tc ni bilo nerešljivo vprašanje, čeprav je bila vojna že v tretjem letu. Bilo je vsega in nič koliko. V njihovi shrambi je bilo skritega česar si go« sposko srce in želodec le poželita: bilo je tu moke, če si hotel ničla-rice. št. 1 in 2 ali še koruzne za polento; bilo je prekajenega mesa in klobas, slanine, masti. olja. sladkorja, kave in vsakršne druge zemeljske dobrote. Le z mlekom so bili na tesnem, drugače pa še vedeli niso ne za vojsko in ne za vojne težave.
Spreten je bil gospod Jendek in je primerno obnovil svoje stare poslovne zveze z deželo, ko se je hkrati prijateljsko zbližal z družinami nekaj prav posebno simpatičnih vojnih obveznikov. Bilo mu je to še kar lahko, ker je bil važna oseba v Dopolnilnem odseku, kjer so poleg ostalih važnih vprašanj reševali prošnje za odlog in oprostitev od vojaške službe. Od nikogar ni nič zahteval — bog varuj, — pa je vendar prihajala moka in krompir itd., kakršen je bil pač čas ali potreba.
«Emil nam je včeraj prinesel krasne piščance!> se je oglasila gospa Melita. «Ce ti je prav. jih lahko ocvremo.»
«O, seveda!», je zadovoljno sprejel gospod polkovnik «To ni Slaba ideja.»
V popolnem vzajemnem razumevanju je bilo dognano tudi vprašanje testenin in je bilo soglasno sklenjeno, da bodo pripravljeni tudi sirovi štruklji. Povrh seveda še malo sadja in nazadnje obvezna čma kava.
Gospod polkovnik je pogledal na uro iri z vzdihom sprevidel, da mora sedaj v službo. Naglo je vstal in po že posvečeni navadi petindvajsetletnega zakona, (precej ♦malomarno!) pritisnil poljub na nekoliko naguban, obraz svoje družice.
_	txŠlCC’ zda3 grem! ~ m nežno dejal. — «Kistijant!»
Bog, srček, samo da mi ne zamudiš kosila!
Ne boj se, draga, d-anes bom ob uri, kot še nikoli!
. y,PrjdSObiÌe ustfvil Pred velikim ogledalom jn se kritično ogledal od nog do glave. Vse je bilo v popolnem redu, tudi uniforma in sploh vsa figura. Res da ni mlad, toda drži se odlično.
Ostroge na čevljih so tanko žvenketale, ko se je gospod polkovnik spuščal po stopnicah, in njih zvok je bil njegovim oficirskim ušesom kakor godba ... Na cesti je sicer to rahlo cenkljanje zamrlo v ropotu tramvajev, kamionov, avtomobilov, motornih koles in ljudi, toda gospod polkovnik je vseeno dostojanstveno in samozavestno korakal proti svojemu ministrstvu in malomarno odzdravlja] častnikom, domobrancem in ustašem, ki so ga med potjo pozdravljali.
Čeprav je bilo še zgodaj, šele sedem in tri četrt, in to po novem času, je po ulicah, med visokimi, ugretimi zidovi in otajenim asfaltom vendar že puhtela julijska vročina Podzavestno se je prikradla v človeka težnja po morju, po kopeli v slani vodi in gosposkem polegavanju, a le za hip, da bi takoj spet izginila.
V ostalem je bilo na tem vsakdanjem sprehodu tudi divne zabave. Vsak hip ga je srečalo kako brhko dekle ali pa ga je prehitelo z naglim, lahkim korakom in kolikor je le utegnil. je izza črnih očal vsako diskretno, a vendar strokovnjaško premeril in ocenil. Sicer ni to spričo štiriinšestdesetega leta, ki ga je gospod polkovnik prenašal na svojih širokih plečih, ravno imelo pravega smisla in bilo bi ga morda celo sram, ko bi mu mogel kdo (še prav nerodno, ko bi bila to gospa Melita!) prodreti v dno duše. Toda kaj, ko je bila to njegova že stara navada, pa se je tolažil, da ga zavajajo v to — na žalost — čisto estetske pobude. Kaj se hoče? ... ! Lepo, mlado dekle in žena, pa še v lahni poletni oblekci, ki plahuta in se poigrava okrog vitkega telesa, bo v veselje njegovim očem, še ko bo umiral. Prav tako kakor lep, plemenit in dobro vzrejen ter negovan konj, V ostalem pa je tako ogledovanje, taka starčevska očesna paša, pa čeprav je bila kdaj obeljena z neizpolnjenimi, grešnimi željami, dobivala naposled tudi neko patriotsko noto in budila njegove drugače kaj medle, rodoljubne občutke, mu dvigala naredni ponos.
«Smo pa vendar zdrava, lepa rasa in naj porečejo ti Švabi, kar hočejo!, je junaško modroval gospod polkovnik Jendek. — Hodiš po cesti in od sto žena lahko izbereš deset, dvajset lepotic, takih za «stoj pa gledaj!» V Berlinu jih za deset tisoč ne boš naštel niti pet takih! In kakšne tipe imaš tu; črnke, brinetke in plavolaske! Sloke in zalite pa košate .. . prav za slehern okus! Koliko ljubkosti j» v njih hoji, koliko bleska v očeh in kako so nazadnje te ženske še šlkovne! Morda ji je mati ali vsaj babica še ovce pasla, ta pa se že nosi in napravlja kakor Parižanka . . . Seveda, tudi naši fantje so lepo raščeni, res izvrsten vojaški material. Samo zdaj so pokvarjeni, tu ustaši, tam partizani, ej, to n; dobro. Sloge nam je treba pa pameti in da bi bilo konec te vojne! — Tako je gospod polkovnik umoval in modro zaključil svoje rodoljubno razmišljanje.
zgradbo ministrstva
Dva vegasta domobranca, ki sta se jima nemška šlema poveznila čez ušesa, sta mu izkazala čast s petami in puško in on je slovesno vstopil v vežo.
Skok v vratolomstvo
Kakih sto takih polkovnikov in podpolkovnikov, kakršen je bil gospod Jendek (da, drobnejše ribe, od majorjev ali nekakih boj-nikov do vodnikov, ni da bi se je spomnil) je sedelo po neštetih sobah, se prerivalo in pehalo po tisti ogromni zgradbi, ki so ji v neslavnih časih NDH dejali: «Ministrstvo oboroženih sil». Sprehajali so se ti (večinoma miroljubni) predstavniki oboroženih sil po dolgih hodnikih, s spisi v rokah, nekateri važno in naglo drugi nemarno in trudno, mnogi — posebno zdaj v času poletne sopare — z odprtimi bluzami in razpetimi srajcami. Nič ni bilo tod tistega pravega vojaškega duha in gospod polkovnik Jendek je nekoč z jeznim glasom presodil: — Tako je nemarno, da mora biti pristnega oficirja pošteno sram!
Leta 1941, ko se je to ministrstvo rodilo, morda še ni bilo tako žalostno. Bilo je tistega «vojaškega duha», res sicer v operetnem slogu «vojskovodje» Slavka Kvaternika, a ljudje so ostro udarjali s petami, da je vse pokalo, salutirali so in marširali po vseh predpisih, da je bilo kar pogodu očem in ušesom pravega oficirja. Na žalost polkovnika Jendelka in vseh onih, ki so <e v časih kralja in cesarja Franca Jožefa naučili, kako mora vse to biti in kako se mora vojak obnašati, je že leta 1942 disciplina popustila, tako da je v letu 1943 ve to junaško ministrstvo zajel docela meščanski ton in forma.
Kot 19. zvezek zbirke. «Knjižnica Slovenskega gledališča» ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, so izšla dela Branislava Nušiča pod naslovom:	Sumljiva oseba-štiri enode-
janke. Branislav Nušič je eden najbolj priljubljenih in igranih jugoslovanskih dramatikov, znan zlasti kot avtor številnih zabavnih in satiričnih komedij. Njegova dela, dasi so že odmaknjena sedanjemu času, — v njih namreč biča birokratizem in korupcijo v nekdanji Srbiji in Jugoslaviji, — so kljub temu še vedno aktualna in zaradi svojega zdravega humorja tudi pri.
ljubljena pri občinstvu. V komediji Sumljiva oseba biča Nušič u-pravni birokratizem v Srbiji ter podaja vrsto karakterističnih tipov vodilne srbske družbe. Ostale štiri enodejanke uvrščene v zbirko,
— Oblast, Dva lopova, Gumb, Analfabet, pa so kratke veseloigre, ki bodo prav prišle posebno našim podeželskim odrom, ki močno potrebujejo kratkih in veselih iger. Knjigi je urednik dodaj kratek dostavek o avtorju in značilnostih njegovega dela.
Kot dvajseti zvezek iste zbirke Pa je izšla drama Ivana Cankarja: Hlapci. S tem smo dobili v tej zbirki že tretjo dramo Ivana Cankarja. Drama Hlapci predstavlja prikaz malomeščanske slovenske družbe v začetku 20. stoletja z vsemi značilnostmi ozke miselnosti in ostrih političnih bojev. Hlapce so letos
uprizorili z največjim uspehom v Ljubljanski drami. Spričo tega je urednik tej izdaji dodal dve študiji, ki bosta nedvomno olajšali uprizar. janje te drame. To sta študija B. Faturja o režiji Hlapcev ter študija V. Molke o inscenaciji Hlapcev, ki predstavljata lep prispevek k Cankarjevi dramaturgiji ter vsebujeta dragocena napotila ljudskim odrom pri uprizarjanju te drame.
Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je izdala pred kratkim dvoje znanstvenih del. Matematični odsek matematično-prirodoslovnega razreda je izdal knjigo razprav, v kateri so priobčene 4 razprave slovenskih znanstvenikov. Prav tako je prirodoslovni odsek razreda 3 za matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede izdal zvezek razprav. Ta zbornik vsebuje 8 razprav s področja prirodoslovja Vsa objavljena dela predstavljajo lep prispevek k naši prirodoslovni znanstveni literaturi. Vsem razpravam pa so dodani tudi krajši posnetki v francoskem, angleškem in ruskem jeziku.
V zbirki Male knjižnice marksizma in leninizma, ki jo izdaja Cankarjeva založba, so izšle nedavno tri nove knjižice. V, 1. Lenin: Država in revolucija je spis, ki ga je Lenin napisal tik pred oktobrsko revolucijo. V njem prikazuje Marxov in Engelsov nauk o državi ter odnos države do revolucije na temelju izkušenj iz let 1841-1851 in iz leta 1871.
J. V. Stalin: Marksizem in nacionalno vprašanje, je Stalinova razprava, napisana tik pred prvo sve- ! tovno vojno na Dunaju. V njej pojasnjuje avtor komunistično stališče do nacionalnega vprašanja, kar je za nas še posebej aktualno v času sedanje gonje kominforma proti Jugoslaviji.
Kot tretja brošura je izšel MarX-Engelsov Komunistični manifest,
ki predstavlja že šesto slovensko izdajo tega osnovnega dela marksizma.
Hjin Jakob:	Veliki tekoči trak
(Založba Mladinska knjiga) je knjiga sovjetskega pisatelja, poznanega tudi pri nas po več delih, ki so bila v zadnjem času prevedena v slovenščino. V tej knjigi prikazuje Hjin, kako je sovjetska tehnika rešila najtežje probleme, dosegla velikanske uspehe ter pričela proizvajati stvari, ki predstavljajo veliko tehnično zmago. Razen tega prikazuje Hjin vodilne osebnosti, ki so sovjetsko industrijo povedli do teh zmag ter preproste delovne ljudi, ki so v socialističnem gospodarskem redu lahko razvili vse svoje sposobnosti ter talente in tako pripomogli k velikemu razvoju sovjetske tehnike ter vsega gospodarstva.
MBU »m
Državna založba Slovenije je pravkar poslala na glasbeni knjižni trg nove skladbe lani umrlega slovenskega skladatelja Rista Savina namreč njegovih «Pet mladinskih zborov na pesmi Otona Zupančiča, op. 46». To je bilo njegovo zadnje glasbeno delo in ni mu bilo usoje-no; da bi ga videl v tiskani izdaji še pred svojo smrtjo. Gotovo bi se bij veselil že nad zunanjo opremo. Okusna ornamentika naslovne strani — delo inž. Ruparja v kratkih potezah označuje vso vsebino zvezka in je vredno, da se take naslovne strani ohranijo tudi pri vezavi. Pisava not in odtis je jasen in razločen.
Skladbe so pisane v troglasnem in četveroglasnem stavku, namenjene so že dobro iolanim mladinskim Pevskim zborom, peli jih bodo pa lahko tu ti ženski' zbori. Kakor že kaže naslov, so po svojem značaju mladinske, vendar pa so kakor po besedni vsebini tako tudi glasbeno izraz zrelega in še^edno mladostno živahnega duha.
O podrobnostih glasbene strani teh skladbic bi se dalo povedati mnogo lepega in poučnega, vendar Pa naj bo ta sestavek majhno opozorilo na eno.samo značilnost, ki Pa je med poglavitnimi in ki je skupna vsem peterim skladbam, namreč, da je glavna pesnikova misel vsake pesmice tudi v glasbi izražena s posebnim poudarkom,
da gresta pesnik in skladatelj vedno isto pot, jn kjer se pesnikove besede zostrijo v jedro pesnitev, tam dobi skladateljeva beseda svoj največji razmah. V tej glasbeni besedi je znal Savin podati koliko lepe prisrčnosti in preprostosti, kot da je hotel na široko odpreti svojo notranjost, da bi povedal odkrito besedo o lepoti.
V prvi pesmici «Vrabci jn strašilo» se med veselim čivkanjem sredi žitnega polja, ki je dobro obrodilo, razšopiri .paglav vrabec najbolj pred slepim strašilom, ko mu zabrusi v obraz, češ «metlo ima pa mesti ne zna». Glasbeni poudarek pri teh besedah je v ojačeni dinamiki in v višini glasovne lege, te besede zapojo pevci z visokim in krepkim glasom.
Na enak način je v drugi pesmici «Zvonovi» važnost glasbenega izraza poudarjena pri velikem zvo. nu, ki s svojim glasom kaže pot onemu; «ki pot je izgrešil», da ga popelje «na dom».
Tretja pesmica «Uspavanka» je vseskozi izraz nežnosti med materjo in otrokom. Z enakimi glasbenimi sredstvi kakor v prejšnjih dveh skladbicah pove skladatelj svojo glavno misel tam, ko tudi pesnik pravi, da niti igrače, niti cvetja, ampak «le popevka materina» ima v sebi tisto moč, da pripravi otroka k temu, da zaspi.
Pri četrti pesmici «Stari Medo»
je preprosto izraženo, kako je medved godrnjav in čemeren, ako nima medu v skledi; ko pa vidi skledo polno medu, postane poskočen in zadovoljno zapleše.
Peta «Pesgm nagajivka» žuga z otroško škodoželjnostjo Mirku, da ga bo zima vzela, ker nič ne dela in «ker nič se ne uči»; pri teh besedah zadenejo uho akordi z nekoliko trdo harmonijo, kakor da bi starka jezno udarila z nogo ob tla; toda kmalu nato se konča pesem z ritmično gibčnim in zato manj nevarnim žuganjem «Caki, čaki Mirko!
Ta mali komentar, ki ne zasluži niti tega imena, je napisan v prijetnem spominu na osebno znanje s pokojnim Savinom, ki je svojo glavno ustvarjalno moč pokazal sicer v svojih opernih in drugih odrskih skladbah, y teh kratkih glasbenih epizodicah njegovega poslednjega opusa pa še zrcalijo nekatere čudovito lepe poteze njegove človeške osebnosti in tem naj bodo posvečene te vrstice. L. Z.
Ljudska oblast skrbi
za kulture in umetnest
Ze četrto leto smo priče, kako si naša najvidnejša kulturna ustanova, Slovensko narodno gledališče, zaman prizadiva prepričati tukajšnje nosilce oblasti, da je slovensko prebivalstvo enakopravno italijanskemu in je končno še čas sezidati Slovencem kulturni dom ter tako vsaj delno vrniti to, kai je našemu ljudstvu uničil in pobral barbarski fašizem,
Kakšhi so rezultati te naše zahteve, je znano. Vsa kulturna in demokratična javnost je to krivično postopanje, ki tepta najosnovnejše pravice našega ljudstva, že neštetokrat ogorčeno obsodila in ocenila kot kulturni škandal... Odgovorni činitelji prihajajo v (milo rečeno) zelo čuden položaj in se ne
tflwmbko àaìodm g ladaliSce mora naprej po svoji napredni poti
Za pravilno presojanje važnosti Slovenskega narodnega gledališča v Trstu je treba imeti stalno pred očmi, da je Trst s svojo tretjino slovenskega prebivalstva drugo največje slovensko mesto, in to že dol-00, po naravnem razvoju, kljub blaznemu fašističnemu poskusu, da bi tretjino domačega prebivalstva zatrl ali pretopil v Italijane. Razumljivo je, da si je tako mesto ustanovilo pred pol stoletjem Slovensko narodno gledališča, ki je Imelo poklicne igralce in se je lepo razvijalo. Poleg njega je obstajal diletantski Ljudski oder. Gledališče je nadaljevalo svojo kulturno nalogo tudi po požigu njegove dvorane v središču mesta, dokler je imela slovenska beseda pod fašizmom še kje kakšno zatočišče.
Med zadnjo vojno so prešle naloge Slovenskega narodnega gledališča na igralsko skupino IX. kor-Pus<i. V zgodovinskih dneh, ko so zmagovite jugoslovanske čete spomladi 1945 osvobodile Trst fašizma in nacizma, se je tudi igralska skupina vrnila v Trst in ustvarila tu Podlago za novo delo Slovenskega narodnega gledališča. Nekdanjim članom so se pridružile mlade sile in jeseni 1945 se je odprla prva povojna sezona.
Od tedaj je Slovensko narodno gledališče delilo usode tržaških Slovencev. Poj neposrednim vplivom jugoslovanske zmage nad fašizmom }n nacizmom je gledališče lahko Igralo nekajkrat v večjih dvoranah, ki so bile začasno nadomestilo za požgano osrednjo dvorano Novofa-iistični tržaški živelj je preže: v zasedi in je zdaj poizkusil svoje sile prav v borbi zoper Slovensko narodno gledališče.
Zavezniki so si prilastili popolno oblast nad mestom, kt ga niso za-šizeli, temveč prevzeli, in so začeli dajati potuho novofašistični in šo vinistični reakciji zoper slovenske kulturne težnje na vseh področjih, tudi kar se tiče gledališča. Združene protiljudske in protislovenske sile so kratile in še kratijo Slaven skemu narodnemu gledališču pravico do večjih dvoran. Zadovolje-Vatì se je moralo z manjšimi dru-
štvenimi dvoranami in tudi po teh I mu je obnavljanje fašistične zako- ! nodajc metalo nova polena pod noge. Borbeni in napredni duh, ki ga je gledališče prevzelo od igralske skupine iz časa vojne, je premagoval vse ovire in zanašal našo odrsko besedo med najširše ljudske množice obeh pasov Tržaškega ozemlja.
V četrti sezoni je razdor, uprizorjen po tujem ukazu, nemilo zasekal tudi v naše gledališke razmere. Nasprotniki našega jezika in našega gledališča so zajeli v svoje zanke nekaj zaslepljenih ali kup Ijenih ljudi, jim nadeli krinke «zaščitnikov slovenske ljudske kulture» in jih naščutvili, naj gledališče obdolžijo kvarnega nacionalizma, naj mu zaprejo društvene dvorane, naj mu izneverijo občinstvo in naj tržaške Slovence popolnoma odtrgajo od skupne slovenske kulture in od matičnega naroda. Zašči-tarska «ljudska kultura» je povzročila tržaškim Slovencem velikansko kulturno škodo, katere obseg bo mogoče preceniti šele pozneje v primerni časovni razdalji. Tu naj poudarimo samo škodo, ki jo je prizadela Trstu na področju gledališke umetnosti. Ce bi bilo Slovensko narodno gledališče v tem razdoru podleglo in se zadovoljilo z ■usodami, ki mu jih je namenilo zaščitarstvo «ljudske kulture», bi tržaški Slovenci v pretekli sezoni ne bili videli po najrazličnejših krajih, sedem iger z nad sto predstavami, ki jih je Slovensko narodno gledališče nudilo svojemu zvestemu občinstvu, temveč morda le nekaj diletantskih ljudskoodrskih uprizoritev ene same, do skrajne mršavosti in golote nespoštljivo oskubene in okleščene igre, sloven-. skega dela pa prav nobenega, kakor da Slovenci nimajo ne dramatičnega slovstva ne svojih gledaliških izročil ne svoje odrske umetnosti. Tako bi se bila uveljavila v gledališču popolna odtrganost tržaških Slovencev od matičnega naroda.
Na srečo se Slovensko narodno gledališče ni dalo speljati v te pogubne tuje kolesnice, ki bi ga bile
na mah oropale njegovih dveh pridevnikov, da bi ne bilo več ne slovensko ne narodno. Zaščitarstvo «ljudske kulture» je sicer vzvihari-lo zoper naše gledališče plohe naj-grših psovk, kar jih premorejo slovenski in tuji slovarji, pošiljalo je k njegovim predstavam nahujskane mladiče, ki so po novofašističnem vzorcu- akvedotovcev napadali naše občinstvo in mu prepovedovali obisk naših predstav, razmetavalo je ljudsko imovino z nabavljanjem motornih koles in bencina za podjetne centavre, ki so uprizarjali peklenski trušč okoli naših dvoran, da bi zaglušili slovensko besedo naših igralcev, a z vsemi temi in še drugimi bistro zamišljenimi vražjimi sredstvi ni moglo zabraniti, da bi Slovensko narodno gledališče ne bilo dalo svojih sto treh uspelih predstav pred 28.454 slovenskimi gledalci.
Ti gledalci in še mnogo, mnogo drugih, ki v četrti sezoni niso mogli do naših predstav, pričakujejo tudi zdaj, ob začetku pete sezone, da se Slovensko narodno gledališče ne izneveri svojim visokim nalogam, da se ne zmeni za grožnje, ki prihajajo po strogih tujih ukazih zoper kulturne težnje tistih tržaških Slovencev, ki se svojega slovenstva živo zavedajo in si zato želijo tesnega kulturnega sodelovanja z matičnim narodom.
Sedanja predsezona Slovenskega narodnega gledališča kaže, da se naše občinstvo prav živo zanima za usode in razvoj naše najvišje kulturne ustanove. Ponavljanje prejšnjih iger dokazuje, da so ostali tržaški Slovenci zavedni in navdušeni za napredno slovensko odrsko besedo. Prav posebno jih zanimajo predstave na prostem na Stadionu 1. maja, Ce vreme kdaj ponagaja, da kakšna predstava odpade, je treba videti obraze in slišati pripombe prizadetega občinstva, ki bi rado kljubovalo naravnim silam, samo da bi slišalo z odra našo besedo. Te pripombe se stapljajo v en sam mogočen klic: «Slovensko narodno gledališče mora naprej- po svoji napredni poti!»,	A. BUDAL
SlavensklQ narodno gledališče bo v petek 23. t. m. uprizorilo na stadionu «Prvi maj» dramo Mire Pucove; «Ogenj in pepel», v soboto 24. t. m. Gogoljevo «Ženitev», v nedeljo 25. t. m. pa Galsworhy-jevo «Srebrno tobačnico».
Drama «Ogenj in pepel» sega v osvobodilno borbo in nam prikazuje svet, ki ugaša pod pepelom preteklosti in svet, ki vstaja k novemu življenju.
Gogolj, ki je posebno rad razkrival slabe strani nekdanje carske Rusije, je v svoji komediji «Ženitev» osmešil star običaj, po katerem izbirajo ženine Jn neveste poklicni posredovalci. Galsworthyjeva «Srebrna tobačnica» pa nam osvetljuje krivično razliko med višjimi sloji in proletariatom na Angleškem.
Izredni uspeh, ki so ga omenjena dela doživela že lansko leto, nam je najboljše zagotovilo, da nam bodo .predstave na novem odru na stadionu nudile še večji umetniški užitek in prijetno razvedrilo.
KULTURNA
KRONIKA
V	Ljubljani so 16. septembra odprli razstavo napredne knjige. Namen razstave je, da pokaže važno delavnost ter uspehe jugoslovanske grafične industrije in da ob «Tednu napredne knjige» da zunanji poudarek temu kulturnemu prazniku.
—O—
V	biblioteki Zimske palače v Leningradu so našli Puškinov rokopis, ki so ga iskali že preko 100 let. Rokopis, ki je važen zgodovinski do. kument, obsega: Tajne opombe t življenju in smrti cesarice Katarine II; Rokopis je pisan v francoščini in obsega dva zvezka: prvi šteje 115, drugi 138 listov.
smejo čuditi, če v njihove plemenite razglase nihče ne verjame in po pravici dvomi v njihovo «kulturno svobodo», enakopravnost in demokracijo.
Vse drugačna jc skrb in pomoč kt jc ljudsko-demokmtičru lepub lika Jugoslavija posveča dvigu kulture in umetnosti. Poleg gigantskih naporov Za elektrifikacijo in industrializacijo je v petletni plan vkljušen tudi načrt za dvig in razširitev kulturnih naprav. Poglejmo zaenkrat samo v Beograd. Polej stare stavbe Narodnega gledališča, kjer delata Drama in Opera, je bi lo pred dvema letoma adaptirano in modernizirano po najnovejših predpisih, staro gledališče, tako imenovano «manež», in izročeno na no\K> ustanovljenemu Jugoslovanskemu dramskemu gledališču. O tem gledališču, ki je postalo centralno dramsko gledališče, smo že poročali: V kratkem času je z izbranimi umetniškimi silami doseglo zavidne uspehe in na zadnjem zveznem gostovanju po vseh večjih gledališčih potrdilo sloves reprezentativnega gledališča. Toda potrebe v prestolnici so bile vedno vfečje. Velika socialistična preobrazba se ne manifestira samo v zunanji podobi Beograda, marveč je preoblikovala tudi notranjo duševno podobo narodov Jugoslavije. Tisoči in tisoči so stopili iz stoletne teme in so željni izobrazbe in zdrave duševne zabave.
Skoraj v vsakem rajonu velikega Beograda so pričeli ‘graditi velike in modeme kulturne domove. Najhitreje je rasel kulturni dom v četrtem sektorju. Po osvoboditvi se je na Trgu Save Kovačeviča še razprostirala prazna in zanemarjena poljana. 2e u začetku tega leta pa je bila na tem prostoru dograjena velikanska stavba z gledališko dvorano, klubi, knjižnico, čitalnico, dvorano za šahiste, posebno dvorano za predavanja in tečaje ter moderno kino-dvorano.
Gledališka dvorana je zgrajena po najmodernejših principih. P parterju in na balkonu je prostora za 640 obiskovalcev. Vsi sedeži so udobni fotelji. Stojišča, ki so tako značilna za gledališke zgradbe v kapitalistični družbi, so p novih gledaliških zgradbah v Jugoslaviji od-pravljena. Stene so zave šene s temnim plišem in okrašene s politira-nimi lesenimi ploščami. Indirektna razsvetljava in ogrevalne naprave s segretim zrakom, ki omogočajo poleti dovajanje svežega zraka, dopolnjujejo novo gledališče, ki ga upravlja novoosnovano Mestno gledališče.
Odrske naprave zavzemajo cel trakt. Vrtilni oder razpolaga s ploščo, ki meri 16 x 12 metrov. Železna konstrukcija za ta oder je izdelana v domačih tovarnah. Odru so priključene vse potrebne delavnice: mizarska, krojaška, slikarska, kleparska in elektrotehnična z pse mi skladišči. Osnovan^ je tudi kiparska delavnica za izdelavo plastičnih kulis.
Igralci imajo poleg konfortnih garderob še prostore za študij, klubski prostor in dvorano za vaje.
Novo gledališče je že razvilo polno dejavnost in služi napredni ljudski kulturi ter vzgaja široke vrste novega občinstva v duhu nove, socialistične zavesti. Novo gledališče je rezultat pravilne skrbi in široke pomoči, ki jo ljudska oblast daje zato, da postane kultura last vsega delovnega ljudstva.	Bi.
Na Norveškem v Oslu je 13. sep. tembra goetovala igralska družina črncev z Ibsenovo dramo «Divja raca». Igralska družina, ki šteje 21 igralcev, črncev ameriške univerze v Howardu, bo nastopila tudi na Švedskem in Danskem.
—O—
V Garmisch Parter.kirchenu je 85-let star umrl slavni nemški skladatelj Richard Strauss. Napisal je vrsto oper, med katerimi so najbolj znane: Salomè (1908), Elektra (1909), Kvalir z rožo (1911) ter Zena brez sence. Napisal je tudi več simfoničnih skladb.
14
iiuDiKi TEDNIH
MMlfl
MM
VRTNE CEVI IZ UMETNE SMOLE
so se pojavile na trgu ter izpodrivajo gumijaste cevi, ki so bile dotlej v rabi. Nove so za tretjino lažje od gumijastih. Nadalje imajo tudi to prednost, da so odporne vplivom maSčcib, nanje ne učinkujejo kvarno sončni žarki, vročina. mraz. Vsekakor tudi voda ne vpliva kvarno nanje. Imajo tudi to dobro lastnost, da ne trohne. Znotraj so popolnoma gladke ter se zato v njih brez kakršnega oviranja voda zlahka pretaka.
NAJNOVEJSE POVEČEVALNO STEKLO ZA ČITANJE
ni več okrogla leča, temveč je podolgovata, dolga preko 2Q cm. Tisk in pisavo poveča dva do trikrat. To pripravo ni treba držati v rokah, temveč jo enostavno položimo na, papir. Lahko jo nagnemo kakor nam je najbolj všeč, pa tučli povečamo jo poljubno.
PRALNE TABLETE ZA PSE
so tudi novost na trgu čistilnih sredstev. Tablete raztopimo v vodi in kopel je pripravljena. Te tablete se sestoje iz pralnih sredstev in točnp določenih množin snovi za uničevanje mrčesa. Poleg teh primesi je v njih še smrekovo olje.
LOV ZA NOVIMI VIRI ENERGIJE |
so otvorilj v Sunderland-u v Angliji. Na stezah vrta so posebna vodila, ki usmerjajo slepcem korake. Ob rastlinah so pa kovinske tablice, na katerih so s posebno pisavo, ki jo lahko čitajo slepci, imenovane ra*Uine, ki rastejo na gredicah.
BOTANIČNI VRT ZA SLEPCE
je naloga, katero so si zastavili sodobni znanstveniki. Ne zadovoljimo se z energijo, ki nam jo dajejo premog, nafta in elektrika. Znanstveniki delajo na tem, da bi za potrebe vsakdanjega življenja izrabili atomsko energijo. Nadalje smotrno proučujejo izrabo energije, ki jo izžareva sonce. Okoristiti se hočej0 tudi z vetrovi in s plimo ter oseko.
OPLESK, KI PREGANJA MOLJE
si utira pot v skladišča blaga, ki ga radi obgrižejo molji. Ta oplesk pripravimo iz posebnega praška, ki ga zgnetemq z vodo vgosto kašo Tg kaša, s katero opleskamo zldoVe se posuši v eni uri in ostane precej časa na steni, Prašek je sestavljen iz nekaterih sestavin cedrovega lesa ter lepil.
Koliko kinodvoran
: je na svetu
Nathan D. Golden in Earl H. Young sta za «Fpreing Commerce Weekly» z dne 6. junija t. 1. napisala članek, v katerem ugotavljata, kako je poraslo število kinomatografov na svetu od 1. 1947 dalje. Za nekatere ev. ropske države sicer niso do pičice točni, vendar dajejo dober splošen pregled.
Januarja 1949 je bilo v 116 državah 90.097 kino-dvoran z zmogljivostjo 48,750.147 sedežev, 14,1 qdst. več kakor v 1. 1947. Prirastek pomeni zlasti v Evropi in na Daljnem vzho. du obnovo predvojnih obratov, toda največji delež imajo vendarle na novo zgrajene dvorane.
Koliko prebivalcev odpade na eno klno-dvorano? Statistika za evropske države in ZDA, po številu prebivalstva iz statističnega vestnika OZN, maj 1949, kaže naslednjo sliko: Švedska	2.779
Italija	5.619
CSR	6.436
Belgija	6.604
Španija	7.709
ZDA	7.987
Francija	8.038
Norveška	8.394
Finska	8.587
Avstrija	8.933
Vel. Britanija	10.007
Danska	10.635
Švica	11.309
Nemčija	u.540
Irska	11.627
Madžarska	16.906
Holandska	22.436
Bolgarija	24.220
FLRJ	24.806
Poljska	41.721
Grčija	44.412
Romunija	45.329
Torej ni ZDA tista država, ki Ima prvenstvo, marveč Švedska, kjer od-
pade 2779 prebivalcev na eno kinodvorano. Češkoslovaška je na tretjem mestu in ZDA komaj na šestem. Tudi ako primerjamo koliko prebivalcev odpade na 1 sedež je na prvem mestu Švedska, z 10 osebami na sedež. Sledi Vel. Britanija z 11, nato ZDA z 12, Belgija z 14, Italija 15, Francija in Španija 16, Irska 18, Češkoslovaška 20, Nemčija, Norveška in Avstrija 29, Finska in Švica 31, Danska 33, Holandska 39, Madžarska 48, Bolgarija 73, Grčija 75, FLRJ 90, Poljska 103, Romunija 147.
Glede predvajanja filmov trdita člankarja, da je od vseh na svetu predvajanih filmov 72 odst. ameriškega izvora, v Evropi pa 52 odstotkov.
Filmsko podjetje LUX film je izdelalo film «Grenki riž», ki so ga z velikem uspehom prikazovali na filmskem festivalu v Cannesu. Film je režiral znani režiser De Santis. Isto podjetje je izdelalo še film «Anset-mu se mudi», ki ga režira Gino Cervi, ter film «Kako sem odkril Ame. riko» v režiji Carla Borghesija in film «Plat zvona» v režiji Luigija Zampe. Isto podjetje bo razpošiljalo tudi znani ameriški film: «Moje telo te bo ogrelo» z Jane Russel, ki je vzbudil toliko prahu zaradi cenzure.
O
Kinematografska režija ja naslov knjige, ki sta Jo napisala Francesco Pasinetti in Gianni Puccini. Knjiga je Izšla v Benetkah in nam daje popolno sliko tehnično stilistično pridobitev v 5o letih življenja kinematografije.
O
V Sovjetski zvezi snemajo velik dokumentarni film q Maksimu Gorkemu.
O
Greta Garbo je prišla v Rim, kjer bodo začeli snemati film «Vojvodinja Langeals». Greta Garbo si je
Rusini v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s strani 8-9)
Slika Iz nemškega filma: Dekleta za rešetkami.
SE O FESTIVALU
Politični humor
Znano je, da so mornarji rekorderji v preklinjanju. In ravno tako je znano; Kadar začnejo mornarji molit!, je nevarnost velika; barka se potaplja.
V Ameriki se pripravljajo nadomestne volitve za senat. Truman je začel volivno kampanjo. Pri tem se dogaja čudež: Truman govori q reformah in socializaciji ter ne najde dovolj ostrih besed proti Vojnim hujskačem in dobičkarjem, ki svoje osebne interese postavljajo nad interese splošnosti.
Tom: Naš Truman pa ubira čudne strune. Tako ga še nisem shšal govoriti,
Sam: Barka sumljivo škriplje. Mornar se je naučil —- moliti.
Čitajte
in
širite
,A lupim
TEDNIK
Ihansko leto so na filmskem feste valu t’ Benetkah prikazovali pred vsem filme, ki pomenijo obtožbo verske, politične in rasne nestrpno sti; tako so n. pr. igrali Pabstov film «Proces» Kazanov.e «Nevidne Pregreje» ter Fordov «Ognjeni kril» Letos pa je bila glavna misel veči ne filmov, ki so jih prikazovali prvi polovici festivala, vzgoja otroka ter Izgubljenih deklet, dela umetniško ne posebno zanimiva, razen filma «The quìet one» (Mirni), ki so ga prikazovali l. 1948 na festivalu v Edinburgu in letos julija meseca v Knokke Le Zonte. Ta film spada med skromno, toda zanimivo kinematografsko literaturo o črncih v Ameriki. Središče dejanja je deček, ki se čuti izobčenega iZ življenja. Pregraja ga loči ne samo od belih, pač pa tudi od črnih tovarišev. Malovredni starši ga zavržejo, in tudi od stare matere, kt ga muči, beži. Cut manjvrednosti ga zanese na ulico — tam blodi okrog, poln mržnje in strahu. Njegovo tavanje močno spominja na Edmundove blodnje v filmu «Nemčija v letu O:» sicer pa sta si filma precej podobna: popolna osamljenost obeh otrok. Tudi mali črnec najde učitelja, toda nepokvarjenega in njegova duševna kriza se ne konča s samomorom kot pri Ed mónda; dečka privedejo v šolo, kjer bo morda našel odgovor na svojo žalostno človeško usodo.
Sidney Meyers je v svojem filmu ohranil življenjsko resnico.
Ustvaril je prisrčen film, oziroma dokument, brez železne scenarije, pač pa je uporabil najnovejše montažne metode in upošteval najboljše izkušnje Rosselllnljc. in de Slce. Film je živ dokument in dobro so psihološko označene osebe, s katerimi pride mali črnec v stik. Tako n. pr. gledamo o spalnico Otrokovih staršev iz prejšnjih časov rrreko nekih vrat in vidimo, kako otrok briše s kremo svoje matere 'svoj obraz v zrcalu, kako zabrusi vanje v jezi kamenčke, kako beži iz šole in kako tava ob železnici. Ta Zadnja slika je morda ena najlepših v filmu: slike drvečega vlaka se menjavajo s slikami, ki so
v zvezi z otrokovo preteklostjo.
Kinematografsko je film poizkus, kako naj bi se v zvočnem filmu čim bolj omejil dialog. Mnogo je tudi močpo dramatičnih scen v filmu; posebno tista, ko deček v svojih tihi jezi, da ni nikdar občutil družinske ljubezni, cinično posnema v pojočem tonu glas nekega otroka, ki zakliče svojo mater. Tisti «mama», ki ga večkrat ponovi in fci odmeva od sten, odlično učinkuje, dobro izrazno sredstvo mu je tudi molk. Ni pa v filmu poudarjene razlike med črno in bplo raso, kat bi še bolj opravičilo manjvrednost malega črnca.
nadela širok klobuk in črna očalti, da bi se skrila pred radovednim občinstvom, toda ni uspela, kajti
novinarji in fotografi ji neprestano slette.
O
Tudi papeža Pija XII bodo v Italiji ovekovečili v filmu...
O
V Angliji bodo kmalu dokončali dolgo pričakovani film:	«Kristus
med zidarji». Film je posnet po istoimenskem romanu, ki je izšel nekoliko let pred vojno v Ameriki. Njega avtor je mlad Italo-amerika-nec Pietro di Donato. Knjiga je slavospev italijanskih zidarjev New. Yorka, ubogih ljudi, ki so v težki borbi za vsakdanji kruh. Film režira Eduard Dmltrik, ki so ga poslali iz Hollywooda, zaradi proti-ameriške dejavnosti.
V Ameriki deluje letos že precejšnje število televizijskih postaj. Tako Jih je v državi New-Yorlca 14, v Ohio 12, v Kaliforniji 11; mesto Los Angeles jih Ima 7, New-York G, Washington in Chicago 6. Program kake - take televizijske postaje traja včasih tudi do 4 in pol ure dnevno; na pr. 20 minut ameriške zgodovine, otroška ura, 20 minut plesa Jn pesmi, drama 30 minut, tedenski pregled 30, umetniška vzgoja 20 minut, filmi 15 minut itd.
O
Na filmskem festivalu, ki se je pričel 2. septembra v Cannesu sodelujeta Jugoslavija in Avstrija z dvema filmoma. Združene države 3 šestimi filmi, Anglija s petimi, Nemčija in Francija s štirimi, Meksiko in Egipt z dvema filmoma. Italija je poslala v Cannes» dva filma, jn sicer «Grenki riž» in «Zidarji Malapaga», ki ga režira Rene Clement, nastopata pa v njem Iza Miranda in Jean Gabin.
Vse že govori, da bo odlikovan ameriški film,- «Hiša tujcev», v katerem igra glavno vlogo Robison.
primerjamo z jugoslovanskimi Rusini, svojo «MaSko», svojo prosvetno zvezo. Ce bo demokrščanska kokoš kdaj vendarle iznesla agrarno reformo, si kar ne moremo misliti, da bi 4.402 družin beneških Slovencev dobilo zemljo kot so jo Rusini. Ali pa! Da bi referenti in inšpektorji videmske prefekture po ukazu regionalnega sveta, v katerem hi sedeli enakopravno tudi beneški Slovenci, hodili okoli in vzpodbujali voditelje beneških Slovencev: «Dajte, ljudje božji, zakaj niste še ustanovili dijaškega doma, kako ste že daleč s pripravami za gledališče, zakaj na Brdu še ni slovenske sedemletke, kdaj začnp por sebnj tečaji slovenskega jezika za slovenske učiteljice, ki so zrasle v učiteljski potujčevalnici v. St. Petru, kar brž da speremo to sramoto. To utegne morda biti v očeh novinarjev Lunedija in Mesaggera Veneta pustna norčija, 'toda taka je praksa in postopanje ljudskih oblasti v Jugoslaviji nasproti Rusinom.
Zaenkrat pa morajo še brusiti pete delegacije beneških Slovencev v prefektovi sprejemnici in poslušati samo v futuru in ne sedanjiku njegove obljube «studierò)) e «domanderò».
Kolikokrat bo morala zrasti nova trava na grobu Andreja Juža iz Petejaha, da dobe beneški Slovenci prvo skromno cvetko narodnih pravic? Rusini So daleč proč od narodne smrti, življenje je njihovo.
Kraljevska indijska oljramba
V	zadnjem času uporabljajo najraje to obrambo proti i|5ri danskega gambita Uporabjja se ali kot stara indijska obramba ali kot sodobna Grilnfeldova. Razlika med tema dvema sorodnima sistemoma je v tem, da beli v staro-indijski obrambi zavzema neovirano središče, kar mu črni dovoli, da bi s poznejšimi udarci po «e5» ali «c5» prišel črni do protinapada.
V	GrUnfeldovi obrambi pa nasprotno črni ne dovoljuje belemu, da utrdi središče ter izvrši centralni napad z «d5» in pozneje tudi s «c5». Na zadnjih mojstrskih turnirjih sta Se iskazali obe obrambi kot nevarni za belega.
Navajamo v kronološkem redu najvažnejše variante prvega in drugega sistema.
Staroindijska bbramba
1. d4 - SfG 2. c4 - fC 3. Sc3 - Lg7 4. e4 - d6 5. f4 - 0-0! I 5. g3! * 0-0
, II 5. Sfl - 0-0 III 5. f3! - 0-0 IV 1. d4 - SfG 2. Sf3 - gG 3. e3 - Lg7 4. Sd2 - 0-0 5. Ld3 - dG V.
I.
6. S13 - c5! 7. dS - eG - 8. Ld3 -ed: 9. cd: - b5: 10. SB5 -;Se4-: 11. Le4 - : Te8 - (če 10. Lb5; Se4
11.	Se4: - Da5 -(- in črni je v boljšem položaju).
II.
6. Lg2 - e5 7. Sge ScG (lahko tudi 7... ed: 8 Sd4: - ScG: - 9 ScG: bc: 10. e5 Te8! 11. LcG: Tc5;+ 12. Le3 - Tb8)	8	d5	-0 Sd4! 9.	0-0
Se2! 10. De2:	Sd7	II. 14 el:	12.
LN: 3e5.
c	III.
G g3 Sbd7! 7,Lg2 e5 8. 0-0 Te8 9. Tel c6 10.	b3	Da5: 1J Lb2	S£8
12.	d5 cd: 13. cd; Lg4 14. a3 Tlefl
15. b4 Dd8: 10. Dd3 Lf3:- ali G. Ld3 Lg4! 7.h3 LI3: 8. Df3:	(gf:
ScG 9. Le3 Sd7 10. Se2 Sb4 11. Lbl c5! scG 9. Le3 Sd7 - (če 10 Se2? in črni dobi). Ali G. h3 e 5!' 7. d5 (7. de: de:	8.	Dd8: Td8: 9.	Se5
Se4:!-) Se8! 8.Ld3 fS,-
IV.
G. Le3 e5 7. d5! (7. Sge2 cG! 8. d5! Cd: 9. cd: Se8 10. 0-0-0 f5 . )
se8 8. g4 f5: 9.gf:gf: 10. Dd2 c6! 11. h4 £4-
V.
G. e4 Sbd7 7. 0-0 c5! 8. c3 Sh5
9.	Sb3 Dc7 10. De2 SbG-
Gruenfeldova obramba
1. d4 SfG 2. c4 gG 3. Sc3 d5!
I.
4. cd: SdO: 5. e4 Sc3: 6. bc c5 7. Sf3 Lg7 8. Lc4 ScG 9. Le3 0-0
10.	h3 cd: 11. cd bG - ali 7 Lb5 -Lg7 8. Ld7 dc7:> 9. Se2 Lg7 10. 0-0 cd: 11. cd: ScG 12 Le3 0-0. Ali 5. Db3 Sc3: (5.... cG? G. e4!) 6. bc: Lg7 7 Sf3 c5! 8. e3 0-0 9. Le2 Dc7 10. 0-Ò bG 11. a4 ScG!
II.
4. Lg5 Se4: 5.Se4: de: G. Dd2 cS! 7. d5 Sd7 8. f3 DbG 9. fe: Lg7 10. 0-0-0 DaG! z b5 ima črni boljšo Igro.
III.
4. Db3! dc: 5. De4: Lg7 6. e4 (H) 7.Sf3 Lg4 8 Le3 Std7 9. Db3 e5! 10. d5 (10. Db7:? Lf3; ll.gf: ed:) SaG!? Sd2 eG 12. h3 ed: 13. ed: Lf5 14. g4 c4! 15. Lc4: Sac5 16. Dd3 Ld3 17. Lc5: Sc5 18. 0-0-0. (Figure se ne sme vzeti zaradi močnega napada). Tc8 in črni ima boljšo pozicijo.
IV.
U4 Lg7 D e3 0-0 0. Db3 c5! 7. dc: Se4! 8.cd: Da5 9. Sge2 Sc5: 10. Dc4 SbaG 11. Sd4 e5! 12. de: Se«:! ali G. Sf3 c5! 7. Db3 cd: 8. sdl: cd: 9. Lc4: Sbd7 JO. Lg3 Sh5 11. Tdl Sg3: 12. hg: DaS 13. (H) Sb«.

NEKAJ BESED
o jugoslovanski lahkoatletiki
Jugoslovanski lahkoalleti So letošnjo pomlad dosegli v dviganju svoje kvalitete svojevrsten mejnik Porušili so že stoti rekord po osvoboditvi. To je že pomembna znamka, vendar pa nam še ne pove vsega, Ce zasledujemo nastope jugoslovanskih lahkoatletov, vidimo, da premorejo veliko število skoro izenačenih tekmovalcev. Tega ne pre. more vsaka lahka atletika v kateri kol* državi. Jugoslovanski šport temelji danes na množičnosti, atleti imajo na razpolago igrišča in trenerji jih s preizkušenimi metodami vodijo pri treningih.
Vse to je porok, da dosedanji uspehi Jugoslovanov še niso bili zadnji in da bodo sčasoma še znatno večji. Kdaj se je na primer pred vojno pripetilo, da bi jugoslovanski lahkoalleti premagali 5 močnih evropskih reprezentanc? Pred vojno so jugoslovanski časopisi prinesli kot veliko senzacijo vest, če se je kateri jugoslovanski športnik plasiral na tabelicl desetih najboljih evropskih športnikov na šesto mesto. Danes pa ni to nobena senzacija več. Danes ne more noben športni časopis v Evropi prinesti tahelice najboljših evropskih športnikov, ne da bi med desetimi orne. nil tudi enega Jugoslovana.
Ce gledamo na sedanje uspehe jugoslovanskih lahkoatletov s kri Učnim očesom, bomo ugotovili, da »o teki na kratke proge njihova najsiabša točka. Vendar pa jim prj tem delamo krivico. Izkušnja jo namreč pokazala, da se šprinterjev ne pobira vsak dan na cesti. Pri tekih na srednje in dolge proge, morejo lahkoatleti, ki sicer ne kažejo Posebne nadarjenosti, z neprestanim — tekočim, bi rekli — in pravilnim treningom v precejšnji meri izboljšati svoje rezultate- Pri tekih na kratke proge pa to ni mogoče. Samo za primer naj navedemo, da je praksa pokazala, da more lahko, »tlet-začetnik, ki j.e tekel, na 5 km 17 minut, izboljšati svoj rezultat s Pametnim in pravilnim treningom na 15 minut. Pri tekačih na kratke Proge pa je to drugače. Sprinter, je z malo treninga pretekel 100 *h v 12.5 sekundah, nima skoro no-“ene možnosti, da bi po eno ali nvojetnim treningu tekel izpod 11 •ekund.
Da odpomorejo tej «rak rani» ju-BosJovanske lahkoatletske, iščejo J*anes v FLRJ za izboljšanje rezul-Jatov na kratke proge vedno nove talente. Za teke na teh progah so P^rebni namreč res atleti, ki so *a to rojeni. Uspehi, ki so jih do-Se6li letošnje -in lansko leto, gredo izključno na račun teh odkritij. To Velja za Peclja, Brnarda, Jovančiča DOo m 10.8 sek, 200 m 22.0 sek) in Zvonka Saboloviča (200 m odličnih 21>7 sek, 400 m 48,5 sek, rezultati * katerimi je prišel v vrsto najboljših evropskih tekačev v teh disciplinah).
Jugoslovanski športni strokovnja-
ki na zanimiv način rešujejo problem izboljšanja rezultatov v teku na 800 in 1.500 m. Pravijo, da imajo uspehi njihovih lahkoatletov veliko vrednost na mednarodnih tabe-llcah, vendar pa ne zadovoljujejo. Izboljšali jih bodo na ta način, da bodo pričeli uporabljati za teke na teh progah šprinterje. Visoko-vredne rezultate bi mogel na tej progi danes doseči samo Sabolovič (ki je pred- nedavnim postavil nov rekord na 200 m). Jugoslovanski tekači morajo namreč povečati brzino. Gaston Re*ff (svetovni prvak na 5.000 m) preteče 100 m tudi z 11.7 sek. V FLRJ bi tekači s tako brzino mogli preteči 400 m, celo progo 800 m pa ne bi mogli vzdržati. Manjka jim torej vzdržljivost v brzini.
Največje uspehe so dosegli Jugoslovani v tekih ha dolgih progah. To je posledica pravilnega treninga, tekmovanja na cross-countryjih itd. Trening obstoji v glavnem iz vsakodnevnega tekanja s kratkimi sprinti.
Jugoslovani se uvrščajo med naj-upešriejše narode v metih. Tudi tu jim je prišla prav masovna baza. Danes zanje niso prav nobena presenečenja, če njihovi lahkoatleti začetniki vržejo kroglo na prvem tekmovanju 12 m daleč. Krupalija na primer je bil še iani na armij-skem tekmovanju prav na istem. Prvič je vrgel kroglo 12 m daleč, po enem letu pa jo meče 15 m.
Podobno je tudi z diskom in kladivom. Veliko začetnikov kaže, da bodo mogli z vztrajnim treningom doseči kvaliteto Žerjala in Gubi-jana. Razumljivo je, da bodo to šele polagoma dosegli, ker je tu važen dolgotrajen trening, telesna konstrukcija, ki je jo more pridobiti, teža itd. Primeri Mirka in Dušana Vujačiča ter Branka Dangu-biča kažejo, da je mogoče najti v FLRJ tudi metalce kopja z visokimi kvalitetami in da jih ni treba iti iskat v Skandinavijo. Prav ti zopet «potrjujejo pravilo», namreč da jih je treba prav tako iskati, kot tekače za kratke proge.
Zenski rezultati kažejo, d,a ženske še niso tako mastno zajete v lahko atletiko, kot bi bilo to potreb no. Vendar pa imajo do sedaj trije rezultati evopsko vrednost: met diska, skok v daljino in met krogle.
Za doseganje še boljših rezultatov pa se jugoslovanski strokovnjaki bavijo z mlatfiiio. Pravijo, da se moreta samo z delom v mladosti telo in organizem usposobiti za doseganje rezultatov največje vrednosti. Za potrdilo svojih izvajanj navajajo Mirka Vujačiča, za katerega pravijo, dp bi bili njegovi rezultati znatno večji, če bi imel pre je «podlago» v fizkulturni vzgoji, Pravijo, da more človek s kolikor toliko prirojenimi sposobnostmi, ki je «delal» od rane mladosti, zrasti v odličnega tekmovalca.
L
Tai naideljju se pričm: tpžuško prvunsliiii
To nedeljo 25. I. m. se bo priče io tržaško nogometno prvenstvo 1949-50, za kaU* ga bodo zadnje priprave končane še med tednom. Do sedaj se je za prvenstvo prijavilo O moštev, in sicer: Aurora, Izola, Piran, Meduza, Brtonigla, Montebello, Ponzianina, Sv. Jakob, Občine, Sv. Ivan, Umag, Gorica in Nova Gorica. PričaGkujejo, da bo v letošnjem prvenstvu sodelovalo 14 moštev, od katerih bo vsako odigra j po 26 tekem.
Moštva bodo igrala na sledečih igriščih: Umagu, Brtonigli, Koperu, Izoli, Ankaranu, Merni, Novi Gorici, na Opčinab, in na stadionu «Prvega maja».
Kot po samib moštvih, katerih moč te je z novimi močmi precej povečala, bo tekmovanje zelo zanimivo. Naj omenimo kot prvo Auro-ro, ki bo branila svoj naslov lanskega prvaka in ga tudi poskušala obdržati. Vendar pa bo imela letos močne nasprotnike v bližnji fzoii, ki Je v zadnjih tekmah dokazala svojo kvaliteto. Tretje moštvo, ki je tudi zelo močno, bo brez dvoma Sv. Jakobo, ki je kot zmagovalec turnirja za pokal lista «Trieste spori» zasedel prvo mesto in pokal tudi dobil. Kakor poročajo je tudi Umag sedaj dosti močnejši kot je bil ob koncu prvens'.va. Isto velja za Montebelio, ki nastopa z novimi močmi in je prav tako kot Sv. Jakob pokazal V Sv. Nikolaju svojo vrednost.
Nastopajo še Opčine, Ankaran, Meduza, Brtonigla, Sv. Ivan, Pon-zianina, Gorica In Nova Gorica. Tudi ta moštva bodo dala letošnji novi izdaji tržaškega prvenstva pečat živahnosti in lojalne borbe za prvo mesto.
Imamo vtis — zlasti po zadnib tekmah, ki smo Jih videli — da bo letošnje prvenstvo eno izmed naj-zanimivejšib, kar smo jib do sedaj
videli.
RAZNE VEST!
Drugo kolo italijanskega nogometnega prvenstva se je končalo takole: Atalanta - Sampdoria 3:1, Bari - Bologna 3:2, Fiorentina . Venezia 5:0, Genoa . Roma 2:1, Juventus • Lazio 3-1; Lucchese . Triestina 7:2, Milan-Como 1:1, Padova - Palermo 2:1, In. ter - Pro Patria 3:0, Torino-Novara 5:1.
Nogometno moštvo splitskega Hajduka je odigralo svojo 17, tekmo na turneji po Avstraliji. V sedmem srečanju z državno reprezentanco Av. stralije je zmagal Hajduk z rezultatom 1:0.
Na Dunaju je na teniškem prvenstvu Avstrije v Nnalu Mitič premagal Palado 8:6, 6:2, 7:5.
Paciliški turnir v San Frančišku Je dobil Richard Gonzarcs, ki je premagal svojega starega tekmeca Teda Scbroederja V štirih setih s 6:3, 8:11, 8:6 In 6:4.
Argentinska nogometna zveza je
objavila imena svojih 33 igralcev, med katerimi jih bodo izbrali 22 za moštvo, s katerim se bo Argentina predstavila na svetovnem nogomet-
nem prvenstvu prihodnje leto.
Križanka
VODORAVNO:	j, muslimanski
®0st, delomržnež; 2. grški pesnik, kensko ime; 3. prvotni zrakoplov, sLk^ .na Ooriškem, lepa fotografska r‘ ,a; 4- pesem, azijski polotok, so-glavr ’ 5' Posoda (v narečju), poda ?**re6h bojevniškega naro-’ ^ ie izumrl, velik zob: 6. o-... ni zaimek, okrajšava za silo lz >. žensko ime, stranka, veznik; • žensko ime, del žitarice; 8. del kuhinjske opreme, član nogometnega moštva; 9. neumnica, prevara; 10. nota, «in» v latinščini, struja, vzklik, zaimek; 11. latinska Ijube-len, ognjenik, svetopisemska oseba; 12- nemška oznaka za plemenitaša, elovek brez denarja, hrv. veznik; 13. oseba iz romana «Pod svobod-bim soncem», žensko ime; gib srca; J4- nerazvit človek, vremenski Pojav; 15. čilska pokrajina, obmor-ska naprava.
NAVPIČNO: A. obmorska obrt; kra) na Krasu; B. osebnost iz Klop-ftockovega eposa «Messtas», rimsko ajeslovno bitje; C. moško ime, ve-Ve;? Itača' rusko jezero; C. veznik, _ ćnl Jud, začetek nokturna; D. sla (itd.), cerkveni dostojanstve-
Ti TEDEN JE PADLO 17 STARIH
jugoslovanskih rekordov
Srečanje med FLRJ in Švico v lahki atletiki
V	soPolo se je pričel v Zagrebu lahkoatletski dvoboj Svica-FLRJ. Na njem je zmagrala FLRJ s 127:74.
V	prvi točki, teku na 110 m z zaprekami, je sigurno zmagal Svicai Bernard s 15,1 sek. Radosavljevičeva je postavila v drugi točki tekmovanja nov jugoslovanski rekord v metu krogle 13,27 m. V dobri formi sta bili tudi Koledinova in Sumakova, v teku na 60 m, ki sta obe izenačili stari rekord (8.0). V teku na 100 m je sigurno zmagal Bernard, ki je kljub slabemu startu tekel 10, 8 sek in pokazal, da bi lahko še letos padel stari rekord 10,7 sek.
Drugi rekord je padel v teku na 100 m za ženske. Butjeva je tekla 12,5 sek, Sumakova pa 12,7 sek. (stari rekord 12,8 sek). V teku na 400 m je Sabolovič izenačil stari rekord s 48,5. V. skoku v daljino je Koledinova tudi postavila rekord (5,67 m) in se s tem skokom uvrstila na deveto mesto na svetu. To pot je bila sreča naklonjena tudi Mihaliču, ki je v tekmi s samim seboj (drugi so daleč zaostali) postavil nov rekord s 31:17,4 min. Nov rezultat je bil dosežen tudi v štafeti 4x100 m v postavi Bernard, Pecelj Jovančič, Sabolovič. Novi rekord (41,7) je za 3/10 boljši od starega.
V	tekmovanju, ki se je nadaljevalo naslednji dan, so prav tako dosegli pomembne rezultate. V metu se je Sarčeviču posrečilo približati se državnemu rekordu. Vrgel je kroglo 15,25. Njegov stari konkurent Krupa-lijg pa je vrgel 15.04 m. V teku na 800 m je Ceraj dosegel z novim državnim rekordom odličen rezultat 1:53.9. Gubijan, ki je izjavil, da ni v formi, je izboljšal svoj rekord na sijajnih 56,83 m. Ta rekord ga uvršča med najboljše na svetu. Nov rekord je dosegel tudi Segedin na 5.000 m v času 14:42.0. Zadnji ženski rekord je padel v štafeti 4x100 m. S preciznimi predajami so tekačice Koledin, Su-mah, Bogič in Butia tekle 49.7 sek. Brnard je s svojim skokom v daljino pokazal, da je v odlični formi (7.24 m) in da ograža tudi ta Urbičev rekord. V skoku s palico je postavil Švicar Scheurer nov švicarski rekord z znamko 4.20 m. Mihalov je izenačil stari jugoslovanski rekord 3.90 m.
Državno prvenstvo v plavanju v Splitu
Po rezultatih, ki so jih na tem prvenstvu dosegli, lahko uvrstimo' FLRJ med najmočnejše države v plavanju na svetu.
Cerer je postavil nov rekord v plavanju na 100 m v metuljčku s časom 1:12,2. Ta rekord Je postavil Cerer v predtekih. Prav tako je izboljšala v predtekih državni rekord tudi Grkiničeva v plavanju na progi 200 m prosto s časom 2:42,1. Ena izmed najlepših točk tekmovanja je bilo plavanje na 1.500 m. Na njem Je postavil Stipetič Marjan nov rekord s
časom 19:32,7, ki ga uvršča med na. boljše plavalce na svetu. Tudi Mislav Stipetič je postavil izvrsten rezultat (19:51,3), 21 tekačev je plavalo pod 22 minut, od teh 8 pod 21 minut. Stipetič je postavil nov rekord tudi na 1000 m s časom 13:02,2.
Največje presenečanje je bilo v tekmovanju na 4 ) m prosto za ženske. Na tej progi je veljala za favoritko Grkiničeva in bi jo mogla ovirati samo Loparičeva. Popolnoma nepričakovano pa je zmagala Draganja (Hajduk) in obenem postavila tudi državni rekord s 5:48,2.
V	tretjem dnevu tekmovanja je Tone Cerer postavil svoi drugi rekord.
V plavanju na 200 m Tone Cerer (Enotnost) je izboljšal državni rekord v plavanju na 200 m prsno (metuljček) s časom 2:43,0, štafeta Mladosti je v plavanju na 4 krat 100 metrov hrbtno postavila nov rekord s časom 5:10,6. Boris Skanata pa je v plavanju na 100 m prosto v predtekmovanju dosegel nov rekord v času 59,0.
V	nedeljo popoldne so bila predtekmovanja na 100 m prosto za moške in ženske. V tekmovanju moških je Boris Skanata postavi) nov rekord s časom 59.0. V finale se je plasiral tudi član plavalnega kluba Enotnosti iz Ljubljane ing. Pelhan, ki je v predtekmovanju dosegel čas 1:02,8. V tekmovanju žensk pa je Bojka Grkiničeva postavila nov mladinski državni rekord s časom 1:14,8.
V	ponedeljek si je v plavanju na 100 m prosto pribqri’a naslov najhi-trejše letošnje plava'ke v državi Grkiničeva, pri moških pa St.petič Marijan, ki si je letos priboril tudi prva mesta pri plavanju na 200, 400 in 1.500 m. V štafe*i 4x200 m za ženske pa si je Mladost osvojila prvo mesto in je tudi porušila državni rekord s časom 9:09,7.
Jugoslavija - uraei 5~2
Francozi se vneto pripravijo za sreionje v Beograau
Nogometna repiizvn.......a Jugosla-
vije je premagala *v nedeljo v Tel Avivu reprezentanco Izraela s 5:2 (3:0). Po dvojni zmagi Jugrssvij* nad Izraelom (6:0 v Beogradu in 5:2 v Tel Avivu) si je Jugoslavija pridobila pravico, da tekmuje & Francijo za svetovno prvenstvo v nogometu. Prva tekma s Francijo bo 9. oktobra v Beogradu, druga pa 30. oktobra v Parizu.
Kakor poročajo iz Pariza, se Franila vneto pr.pravija na sreč ti.e a Jugoslavijo. Francotka nogometna zveza je sklenila, da povabi 27. sep. tembra v Pariz 30 najboljšh iranco-skih nogometašev, ki jih bodo preizkusili na tekmah, kjer ne bo občinstva in z njimi pot*m sestavih držav, no reprezentanco. Ustanovili so poseben odbor iz znanih nogometnih strokovnjakov, ki vodi vse priprave Vodstvo zveze je poslalo okrožnico moštvom francoske prve lige in cd njih zahtevalo, da predlože uradne predloge za sestavo reprezentance. Veliko pozornost posveča pripravam za tekmo tudi francosko časopisje.
nik, up;-E. karta, egipčansko božanstvo, pritok Pada, osebni zaimek, vojna uprava (it.), F. prekla, ob-ravnavajoča snov; G. kraška rastlina, kraj v Goriških Brdih; H. žensko ime, žival z dragocenim krzrtom, I. kratica (lat.) za muzikalno slad-bo, pritrdilnica, podzemna žival, zaimek, začetek sreče; J. moško i-me, žensko ime, čutila; K. španski zaimek, jugoslov, letovišče, rastlina, iz katere pridelujejo sla^kori L. tekoča voda v naravi, lovska priprava, pokrivalo; M. pokončan, pristanišče v sev. Afriki; N. tujka za plašč, pomladanska cvetica.
‘fteiUHZ
VODORAVNO: 3. Dalmacija, 8. gora, 9. beda, 11. škrob, 13. Bosna, 16. akord, 19. osat, 21. sto, 22. umen, 23i post, 25. ob, 26. od, 27. noga, 29. Eva, 30. oi, 31. vas, 32. ar, 34. NOV, 35. ko, 36. Samo, 37. hrup, 39. ta, 40. srezi, 41. mit, 43. Edono, 44. Indijanca, 47. orati.
NAVPIČNO: 1. slab, 2. riba, 3. doba, 4. ar, 5. Avstralija, 6. je, 7. Adam, 8. gost, 10. Ahen, 11. šopek, 12. rosa, 14. os, 15. no, 17. Onon, 18» Drava, 22. udarec, 28. gotov, 30. oazi, 33. ruda, 34. se, 38. po, 41. mir, 42. tat, 45. do, 46. ni.
Arrigoni - Odred 1-1
V nedeljo se je predstavil na igri. šču z Izoli ljubljanski Odred v tekmi z Arrigonijem. V moštvu Odreda so bili ‘ Medved, Žigon, Pelicon in Hacler, s katerimi je zvezan precejšen del slovenskega nogometa. Tekma je bila lepa in Odred je rahlo prevladoval. Arrigoni se je rešil poraza s tem, da je imel v svojih vratih odličnega Chellerja. Arrigoni je zabil prvi gol v 14. minuti prvega polčasa in vodi! do 20. minute dru. gega, ko je Odred izenačil po Hume-rju. Rezultat se do konca tekme ni spremenil. Najboljši od Odreda so bili vratar P'ašnU.-	;n Fajon,
Kupon št. 134;
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl I
Rokopisi se ne vračajo
PISE PEPI
Pogovor s
DRAGA PEPA! Petnajstega v tem mescu že dve leti sta minili kar ta kraj za samostojno so ozemlje proglasili.
Dosti solz že Italijani so vsled tega jrretočili in nič manj tiskarske tinte niso za to stran izlili. Neštevilne svete maše že bile so darovane za priključek Trsta k Rimu, pa se ta reč nič ne zgane. Zadnje čase želje vroče so precej se ohladile, kadar bodo spet volitve se pač bodo ponovile.
Sem procesu proti Renku zadnje dni prisostvovala, moram reči, da že dolgo nisem se tako smejala.
Tisti, ki bencin je kupil, prav nerodno se je zvijal in vseprek izjave svoje kar na lepem je pobijal. Slavna priča iz naslonjača pa se je tako zmešala, da še jaz bi ji najraje, če bi mogla, pomagala,
čim le usta je odprl, že je v grdi laži gagal,
Sle bi lahko v gledališče, zdaj na prostem so predstave, pač zato, ker za dvorano zmeraj stare so težave.
Te pozdravlja
ceste
A.	Vsega sem že sit na tem svetu. Najrajši hi kam izginil. Ustrelil se bom.
B.	Ce se ustreliš, ne boš izginil. Tvoje truplo bo ostalo in kosti tudi.
Tvoja JUCA.
FAMOZNA
POLTRONA
Veliko vlogo v zgradbi tožilstva na procesu proti Primorskemu dnevniku je igrala raztrgana «poltrona»
Jaz sem poltrona, tajinstvena stvar, kar tožilec me vpraša to sveta Je stvar!
A.	Kaj pa naj storim?
B.	Sedi v polomljen naslonjač, pa boš tako mirno izginil, da te noben vrag ne bo več videl.
Grisonijev poziv
partizanom naj mu slede, so partizani sprejeli s grozovitim smehom. Ce bi se še malo bolj zasmejali, bi Grizon spet stekel kot svoje čase pred sovražnimi puškami. Ce ga prepričate o tej zadevi kako in kaj, se bo po hitlerjevski izmazal, da se jq tedaj le strateško umaknil.
Mihec in Jakec
MIHEC: Čudno! O Marshallovem planu že več časa ne slišim niti besedice.
JAKEC: Zdaj je konec besed. Zdaj prihajajo dejanja. Prvo dejanje velike drame je že začelo.
MIHEC: Katero dejanje pa? Ne razumem.
JAKEC:	Takoj boš razumel.
Naslov mu je: «Angleški funt».
SODOBNI HAMLET
Angloameriški vojaški tožilec kap. Dey je na procesu dolgo modroval, ali so bili delavci tepeni, pri zasliševanju, ali niso bili? Tako nekako Je modroval tudi Hamlet pred odprtim grobom z lobanjo v roki
HAMLET - DEY: Biti ali ne biti, to je vprašanje... (Biti - tolči)
temu ne bi v tej zadregi sam svet Peter nič pomagal. Kaktno sodbo bo sodišče . t» tem primeru odločilo še ne ve se, najbrž našlo kje bo nase aizhod za silo». Meni zdi se, da gospodje tokrat so 'ga polprnili, v da «Primorskemu» na glavo ta proces so naprtili;
zanje bi bilo najbolje, če na članek bi molčali in za delavce prispevke hitro za nazaj plačali.
Za polomljeno stolico čula sem zagotovila, da za drage jo denarje bo Amerika kupila.
Tam imajo silno radi kakšno evropsko izumitev, ta stolica bo zdaj zanje zopet nova pridobitev.
In še eno čudovišče v nešem mestu se nahaja, ki z izrednim nas ponosom opravičeno navdaja;
to je list slovensko pisan, ki se «Delo» imenuje, da edini je na svetu demokrat, si pripisuje.
Kakor vemo, pa tako je, da se namreč lastna hvala po pregovoru slovenskem — tam nekje pod mizo «vala».
Ce bi «Delo» napisalo, da je zadnji Ust na sveti, v tem primeru prav gotovo bi se dalo mu verjeti.
Bom končala, pa še drugič par besed bom napisala.
Ce pa moreš, te naprošamt da bi me kaj obiskala.
Kronika burje
Klub lažnjivcev. V Ameriki je klub lažhjivcev, ki prireja vsako leto veliko tekmo, kdo bo povedal najbolj debelo laž In prejel značko največjega lažnjivca na svetu za tekoče leto. So ljudje, ki mesece in mesece tuhtajo najbolj neverjetne stvari, samo da bi se izkazali na tem svetovnem lažnjivem tekmovanju.
Omenjeni klub je za letos pripra-vil svojim pristašem in prijateljem veliko presenečenje. Odpovedal Je tekmo in je enoglasno prisodil palmo največjega lažnjivca za leto 1949 angleškemu ministru Straffordu Crippsu. Ta je namreč v zadnjih dveh mesecih nič manj kot devetkrat javno in svečano izjavil, da se funtu šterlingu nič ne bo zgodilo in da vlada glede njega nima nikakih namenov ali načrtov.
KITAJSKA
Oglas
Na poti y Ameriko, oziroma nazejgrede sem izgubil 30 odst. svoje vrednosti. Kdor jo najde, naj mi jo da nazaj. Javitj pod značko
’ hvaležni.....	'
Angleški funt.
Kaj pa še hoče?
ANGLEŠKI FUNT: Hudo, hudo je, dragi prijatelj. Odkar sem živ, nisem še tako težko sopihal.
DOLAR:	Ne morem si raztol-
mačiti, zakaj tako težko sopihaš. Knj še hočeš? Saj greš vendar tako krasno navzdol!!
Za proslavo stoletnice obstoja železnice v Ljubljani
se pripravljajo v Sloveniji velike svečanosti. Tudi v Londonu so sklenili proslaviti ta jubilej. Zaradi slabih razmer bodo železničarji stopili namreč v stavko. In tako utegne sto let potem, ko je v Sloveniji stekel prvi vlak, Londončan s kovčegi zaman čakati na prihod lokomotive.
CANG: Torej, dragi podpolkovnik Lin - Cu...
. LIN: Polkovnik, pro'- im, imenovali ste me. za polkovnika pretekli teden, ko sem izvedel veliko in junaško akcijo ter zajel zaboj z dolarji, katere je izmaknil admiral Pao-Ling.
CANG: 2e res, ampak sem te degradiral včeraj, ko si mi ukradel tistih 10.000 šterlingov od Britanskega veleposlaništva...
LIN: To podtikanje žali mojo vojaško čast! (pavza) In potem... potem nj res, da je bilo 10.000 šter-Ungov, Bilo jih samo 9.500 in še med teirij je bil ponarejeni bankovec za 20 šterlingov!
CANG: Tvoja nesramnost je pa že od silel Ponovno te degradiram. Od tega trenutka si podporočnik!
LIN: No, dobro, če je tako pa bom pokazal našim japonskim prijateljem tiste vaše nekdanje govore,- V katerih silovito žalite rod Samurajev. Ali se še spomnite, kar vse ste rekli na račun našega velikega zaveznika cesarja države vzhajajočega sonca?
nisem hotel... Nisem hotel tega podpolkovnik Lin-Cu... No jaz... seveda... sem se šalil, saj razumete? (še prisiljeno’ smeje) No, majhna, nedolžna šala. Oh, kako ste občutljivi podpolkovnik.
LIN: (grozeče) Prosim, maršal!
CANG: Polkovnik.
LIN: (trdo) Maršal!
CANG: Vi me hočete čisto nui-čiti! General - irj ne govoriva več!
LIN: (avtotaritivno) Maršal!
CANG: (rasignirano) No pa naj bo_ Pa bodi Maršal! Ampak če te še enkrat zalotim, da boš prodajal piratom orožje, ki je plod mojega znoja, ki sem ga uporabil, da sem prepričal naše ameriške prijatelje...
LIN: Ampak kdo je bil tisti, ki je prodal dvakrat Amerikancem nankinške telefone in trikrat šan-ghajške brzojave Angležem in petkrat Japoncem tisti dve oklopnici, kateri smo si sposodili pri Holandcu,
CANG: Ah, kaj, kako se drzneš? To je že več kot nesramno! Ce pa je tako, mi takoj vrni pooblastilo, da smeš izropati Kanton, ko pridejo komunisti.
LIN: In ti mi boš vrnil tiste zaboje srebrnine, katere si... (trkanje na vrata)
CANG: Ssst! Tiho, tiho! ali me hočeš čisto uničiti? Zunaj je gotovo tista podrepna muha od ameri-kanskega veleposlaništva!
LIN: Kakšni tipi so to. Vsak dan nas hodijo sekirati, medtem ko mi-junaško branimo démokracijo pri vsakem našem koraku!
CANG: Za tiste štiri ficke, ki nam jih dajejo... .
LIN: In zahtevajo povrh vsega še obračun! To je že več kot nesramno.
CANG: Kakšni oderuhi... Bedaki... Krave... (ponovi se trkanje na vrata)
CANG: (s spremenjenim glasom) Da, da, takoj, takoj pridem! (vrata se odpro) O, Mister Smith, kakšna čast za moje skromno stanovanje. Kakšen ponos za mojo umazano osebo, ki leži pred vašimi častivrednim; nogami, da se plazi v vašem božanskem prahu kot umazan, nevreden in paralitičen človek!
SMITH: Dg, da, razumem. Koliko potrebuješ?
CANG: Vaše vprašanje me je globoko ranilo in razžalostilo do solz moje nesrečno srce! Kako naj si drznem jaz, zaničevan mrčes, do taknitj se vašega plemenitega denarja, ki tiči v vaših čudovitih žepih?
SMITH: No, bodimo kratki, koliko bi nam hotel ukrasti?
CANG: Ce bi vaše vzvišene roke izvolile napisati na čekovno knjižico, ki jo imate v levem žepu vašega vzvišenega telovnika, bedno vsoto treh milijard dolarjev...
SMITH: A tak6? No dobro. Poi-vej mi, kje so končali dolarji, ki sem ti jih- zadnjič dal?
CANG: No... saj smo junaško branili Fu Ceu in...
SMITH: Saj ste ga izgubili!
CANG: Da, že res, y nekem smislu smo ga izgubili, toda... No treba je reči, da... konec koncev je nacionalistično orožje ostalo trdno v mestu_
SMITH: Kaj torej... torej mesto je še vedno v vaših rokah!
CANG: No, da povem resnico... ne popolnoma!
SMITH: Pa saj ste rekli, da je vaše orožje ostalo v Fu Ceu!
CANG: Ze res, ostalo je... Toda v... majhna neprijetnost...
SMITH: (besen) Kaj torej?
CANG: Je ostalo... je ostalo v ro-. kah komunistov.
Kronika burje
Ezuli na Dantejevem (robu. Kakor listi poročajo, se je podalo te dni kakih 100 «Julijcev» v Raveno na Dantejev grob, da se poklonijo Danteju kot prvemu glasniku itali-janstva Julijske Krajine. V potrdilo za to, so položili na grob dva nepobitna dokaza:
1.	posodo z vodo iz reke Timave,
2.	kos Kraškega kamna.
Čudaki so ti «Julijci» — ezuli. Timava je zadnji kratki tok reke Reke, ki izvira v bližini vasi Podgraje, kjer nikoli nihče ni spregovoril ita: lijanske besede. Edini Italijan, ki se Je 1. 1920 tam naselil s tem, da seje priženil v slovensko družino, se je hitro moral naučiti slovensko, čeprav je bil fašist, ako je hotel sploh živeti v vasi. V reko sc stekajo sami slovenski potoki, v slovenskem Škocjanu Reka začenja svoj podzemni tok pod izključno slovensko zemljo in nato pod imemom Timava premeri kar sto metrov slovenske morske obale. Poleg Ljubljanice in Savinje je Reka ena tistih redkih slovenskih rek, ki tečejo — od izvira do izliva — Po izključno slovenskih tleh. In ta Reka je morala dati svojo vodo, da na Dantejevem grobu priča o italijanstvu Julijske Krajine!!
In kaj naj rečemo o Kraškem kamnu? Pri vodi reke Reke imamo vsaj dokaz, da je vsa ta ezulska manifestacija navadna «vodena» zadeva, a pri Kraškem kamnu nam kar sapa zastaja. — Na vsak način: Ce se bo ubogi Dante začel obračati v grobu, si ml — umijemo rokel
CANG: No... saj... že res... Gotovo
KAR SE BABI HTILO TO SE BABI SNILO
Nadebudni urednikoviči kominforraističnega Dela so skubali novo: V Jugoslaviji se je začela partizanska borba, proti Titovi kliki seveda
SIKAMI: Le porivajmo le, nekam bomo že prišli. (Edino -, msšnico še lahko. Tam vam bodo mogoče še verjeli.)