LIV. lil Poštnin« pršili« L 4*šj? Izhaja vaaKO sredo ir». soboto. Uredništvo in uprava lista je v Ljubljani, Krekov trg št. w. % — — ^eb dežel« '~ V UubUeni, 2, temtim 1920. mm. št. IH, št. 53. PRAPOR „RDECI PRAROR" veli* v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 igsl. K; v Ameriki polletno 1 dolar. GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. ________________________________ _ Ml anUKMCOCC r&.L&rsssESrEas'* sv.^ "'rrrmi- ti -ii.m -nar t • ■7ign^^Tann«iBwmvn>Tta»»wwnniiri' m ii w ■M«ww8iriir»nMignwwBrTMnr«rOTaaiiinrnBFTaw»TWi KKn(«^n3eYMincwMn^«M rsr^^gageaagaga^iSaai« SUojni uspehi Komunlstltne Stranke. fes 30 komunističnih mandatom v državi. - Popolers poraz so«, demokracij©« V Srbiji, Makedoniji, Dalmaciji, na Hrvatskem in Slavoniji, Bosni in Hercegovini, niso soc. demokratje dobili niti enega mandata in komaj par sto glasov. Samo na Štajerskem in v Banatu so soc. demokratje preslepili kmete in kmečki proletarijat z dernagosko Propagando ter tako dobili par mandatov. Industrijski proletarijat tud: v teh krajih kakor v celi državi, je glasoval enodušmo za Komunistično Stranko, za Sovjetsko Republiko. Somišljeniki proletarci! Naša stranka napreduje in raste od ure do ure. Od ure do ure se bliža zmaga delavskega razreda. Torej naprej po začrtani poti! Zmaga nam je zagotovljena! ^ Sloveniji Je izvoljenih 6 komunistov, 6 socialdemokratov, 14 klerikalcev, 3 demokratje, @ samostojnežev, 2 narodna socijalista. V Ljubljani so socijaipatrijotje propadli. Izvoljen je 1 komunist, 1 narodni socijallst, 1 liberalec in 1 klerikalec. Na Kranjskem je dobila Komunistična Stranka 3 mandate, socifalpatrčjotje 1 mandat. Torel so na Kranjskem Izvoljeni s Komunisti: Marcel Žorga, Valentin Mlakar, Vladislav Fabjan1.ič Sosijal-demokrati: Etbin Kristan. Samostojna kmet. stranka: Kušar, Majcen, Pucelj, Rajar. Kigrikaki: Brodar, Gostinčar, Nemanič, Stanovnik, Škulj, Sušnik Demokratje: Dr. Gregor Žerjav. Narodni sociJaSisti: Nič Na Štajerskem sta izvoljena dva* komunista, ¥ vseh treh volilnih okrožjih je izvoljenih torej 6 komunistov. Po volitvah, Po zadnjih poročilih, ki pa š rušo povsod uradna, se bo 419 mandatov, ki jih ima ustavotvorna skupščina, razdelilo med razne stranke tako-le: Komunistična stranka Jugoslavije 51 Socijaldemokratje ......................10 Radičeva seijačka stranka ... 46 razne kmečke stranke (med njimi naša samostojna)........................42 Radi če veki desidenti (Hrvoj) ... 4 j Republikanci.............................3 Frankovci.............................1 Hrvatska težačka stranka ... 6 Hrvatska zajedriica......................5 Bunjevci ................................4 Demokratje..............................96 Radikalci...................., . . 95 Klerikalci........................' . . 24 Muslimanski konservativci ... 28 Narodni socijalisti......................2 * Ttumbič ^ Komunistična stranka torej dobi po dosedanjih vesteh 51 mandatov in je torej tretja najmočnejša stranka v državi. Daleč iza nje zaostajajo samostojneži, klerikalci. Narodni socijalitti in secijal-patrijotje pa ce čisto izgube kot neznatne grupice brez vsakega pomena. Te volitve so se vršile v znamenju tistega »demokratizma«; ki je našim socijaipatrijotom tako zelo všeč. Vse meščanske stranke, od radikalcev in klerikalcev do socijalpatrijotov iti njihovih voditeljev demokratov, so napovedale smrtni boj Komunistični Stranki, ki vod) zatirane mase proletarijata v Jugoslaviji na pot uničenja kapitalizma in upostavitve sovjetske republike. Komunistična stranka je bila izpostavljena neizmernim nasiljem in preganjanju: več deset tisočev komunistov so buržoazni župani izpustili iz volilnega imenika, tisočem in tisočem so odvzeli še na dan volitev glasovalno pravico, tisoče in tisoče so nj hovi meščanski gospodarji zadržali na dan volitev pri delu, čez 200 naših agitatorjev so samodržne oblasti vrgle za časa volilnega boja v ječo, v Vojvodini so oblasti zaprle skoro vse naše čuvaje skrinjic, naše letake so zaplenjevali in preganjali raznašalce Vodil se je najbesnejši boj z vsemi zakonitimi, zlasti pa z nezakonitimi sredstvi proti revolucionarnemu proletarijatu. O vseh teh nasiljih bomo odslej prinašali v »Rd. Pr.« poročila in dokaze, da bo vsakdo lahko videl, kakšna je !a od g. Kristana toliko hvalissna meščanska demokracija. Komunistični mandati se razdele V Sloveniji so vodila vse meščan- neuradnih poročilih tako ske strank;; najstrastnejši boj proti ko- t Slovenija . . . • . 6 munistom. V po Jošti iti terorju pa so Srbija . 28 se daleč pred vsemi drugimi odlikovali Dalmacija . . • • . 1 socijaipatrijotje. To poglavje je tako, da Bosna 3 ga bomo razkrinkali pred vsem delav- i Vojvodina . . . • . 2 nim ljudstvom, da bo vsakemu očitno, Črna gora .... . 4 kakšne moralne propaiice so slovenski Hrvatska .... . 7 socijaipatrijotje. Za danes naštejemo 51 samo par dejstev: Širili so povsod najpodlejše laži o posameznih »voditeljih« komunistov, misleč,* da bodo skupaj z voditelji zatrli tudi stranko. Preplavili so celo deželo z letaki najostudnejše vsebine proti komunistom in delavsko-kmečki sovjetski Rusiji, kakršnih bi se sramoval celo, sleherni buržuj. Ti letaki so stali steiisoče kron. Po Štajerskem in po Dolenjskem so agitirali za sr cijalistično republiko s komunističnimi parolami. Izdali so »poziv komunističnim volil-cem«, kjer v imenu nekega »komunističnega odbora« pozivajo komuniste, da se ne udeleže volitev. Ves njihov boj je velja! komunistom, za liberalce in klerikalce se niso dosti zmenili, Tudi to poglavje bomo še razgalili. Navzlic vsemu temu je Komunistična Stranka izšla iz teh volitev z velikanskimi uspehi, čudovitimi za stranko zatiranih proletarskih množic pod kapitalističnim režimom. V Jugoslaviji so rezultati volitev naslednji: vržen je ob tla črni rimski klerikalizem, uničena tudi srednjeveška hrvaška zajednica. Radikalci in demo- ■kratje so nazadovali navzlic vsem s’e-parijam in nasilju povsod, socijaipatrijotje so se nesmrtno blamirali, cen-trumašev pa sploh nikjer ni. V Srbiji, v Bosni, v Dalmaciji, Črni gori ni izvoljen niti en socijaipatrijot. Na Hrvaškem so menda dobili enega. Za malenkost 10 socijalpatr. poslancev toliko vpitja in toliko od delavcev prisleparjenih sto-tisočakov vrženih proč za najpodleišo in najbolj kričavo vseh agitacij. V Sloveniji: klerikalizem potisnjen v manjšino, liberalci zatrti. Socijalpatri-jotje so dosegli uspeha le v krajih, kamor še ni dospela živa beseda komunizma. Industrijski proletarijat jih je popolnsma obsodil Dokazi: Trbovlje, Jesenice, Zagorje, Hrastnik, Ljubljana, Kamnik, Kočevje itd. (Daije prihodnjič.) Podla volilna sredstva socijslpatrijotpv. Tak-le poziv -o širili na predvečer in na dan volitev v Ljubljani gotovi elementi, ki so brez dvoma v zvezi s socijalpatrijoti: POZIV vsem komunističnim voUlcem! Nezaslišana agitacija meščanskih strank in brezprimeren teror, ki ga izvajajo buižuazni diktatorji nad našimi pristaši, nas sili, da Vas pozivamo, da se dne 28. novembra vzdržite glasovanja. Naj ne gre nihče naših na volišče. Ostanite doma! Mi ne priznavamo teh volitev! Jugoslovanski proletarijat bo izvršil svojo zgodovinsko nalogo brez buržuazno- kapitalistične kenstituante. Kdor bi ne hotel ostati doma, naj rajši glasuje za SLS, nego za socijalpatrijote! Naj živi sovjetska komunistična delavsko - kmečka republika J u g o s 1 a v i j a 1 Komunistični odbor. S tepi so socijaipatrijotje hoteli doseči, da bi komunisti ostali doma ali volili socijalpatrijote. Če priporoča letak SLS, je to zato, da se skrije socijal-patrijotični vir in da se pri delavstvu očrni Komunistična Smanka, češ da drži s klerikalci. Cela ta lopovščina pride v kratkem na dan. Volilni teror jugoslovanske buržoazija. Že v našem volilnem manifestu smo opozorili delavno ljudstvo, da ima bur-žoazija v rokah vso volilno organizacijo. In razumljivo je, da buržoazija izkoristi vse advokatske in birokratične zvijače, da bi potvorila resnično voljo naroda. 1. Že sam volilni zakon je tako prikrojen, da stotlsočl proletarcev ne morejo priti do besede. 2. Poldrugi miljon prebivalcev drugih narodnosti ni izrazilo svoje volje. 3. Volilni imeniki so bili sestavljeni slabo, razstavljeni samo 8 dni, občine niso pravočasno in dovolj javno proglasile izložbo 'volilnih imenikov: tako da stotlsoče proletarcev v Jugoslaviji ni moglo, ni imelo dejanske možnosti, vpisati se v imenike. Več stotisoč proletarcev torej že vsled reakcionarnega volilnega zakona in vsled slabih volilnih priprav ni moglo izraziti svoje volje. Buržoazija je svečano proglasila in podpisala zakon, ki dopušča svobodno agitacijo. Za vse druge, meščanske stranke je volilna agitacija bila v resnici svobodna ; samo Komunistična Stranka, prava zastopnica proletarijata, ni imela te svobode. Naštejmo v kratkem vsa protiza-' konita nasiija meščanske oblasti. 1. Čez 209 komunističnih agita-tatorjev je buržoazija vrgla v ječo, da arrsn 2. k o e či r r a p 3 r bi na ta način onemogočila stranki revnega ljudstva ustno agitacijo. 2. Naš volilni manifest je buržca-zija zaplenila protizakonito in z izključnim namenom, da onemogoči tudi vsako pismeno agitacijo stranki zatiranih. Višje sodišče je na pritožbo to zaplembo razveljavilo — ali tik pred volitvam, tako, da se naš manifest ni mogel znova razširiti. 3. Nekatera okrajna glavarstva so kratkomalo naročila orožnikom, da zaplenijo pri zaupnikih rudeči letak. In 'razumljivo — začela se je divja gonja za letaki. l~4. Orožniki so hodili v hiše naših zaupnikov In plenili manifeste, knjige, male rudeče letake, skratka vse, kar je bilo komunistično. To je volilna buržoazna demokracija. \ Navzlic vsem tem nasiljem je naša stranka dosegla sijajne uspehe. Sto-tisoče giasov v celi državi je glasovalo za sovjetsko republiko Jugoslavijo. V vseh 55 volilnih okrožij je edino naša stranka nastopila z enotnim programom in dobila skoroj v vsakem volilnem okrožju mandate, blizu 50 poslancev. Socijalpatrijotizem in reformizem je doživel popolen bankrot. — Edino obmejni šovinistični kraji Štajerske, Banata in Bačke, kjer je bil teror najhujši so izvolili par socijalpatrijotov — ki ne bodo imeli nobenega političnega pomena. Število glasov po okrajih na Kranjskem. Okraji Volilcev Oddanih krogljic JDS SKS SLS NSS KSJ J3DS Cirknica 2478 2477 253 335 896 27 149 817 Črnomelj 3828 3828 212 1086 1002 90 413 1025 Kamnik 7214 7210 461 1584 3484 220 1063 398 Kočevje 5437 5437 576 985 2851 199 487 339 Kranj 9035 9036 904 1143 4781 329 713 1166 Krško 8297 8288 296 2917 2821 191 1034 1029 Litija 6431 6429 270 1045 2862 342 1662 248 Ljubljanska okolica 10.840 10.839 640 2287 4423 557 1737 1195 Novo mesto 7291 7273 343 3282 2897 190 299 262 Radovljica 6500 6501 545 977 2251 483 1585 655 Skupaj 67.351 67.318 4500 15 641 28.268 t 2633 9142 7134 Volilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Borovnica 330 26 83 77 17 121 6 Brezovica 21 179 306 20 137 27 Devica Marija / 648 42 77 256 27 210. 36 Grosuplje 443 8 136 211 70 16 3 Iška loka 23 (?) 317 120 7 13 17 Lipljenje : Moste I. Moste il. Selo l 270 4 92 167 0 5 2 393 29 23 92 39 171 40 453 24 23 111 51 194 50 Medvode 443 12 76 261 32 19 42 Pijava Gor. Želimlje 260 3 156 57 27 10 7 Račna (Kopanj) 126 1 50 61 3 5 3 Rudnik 141 2 24 76 12 22 5 Šmarje 258 14 102 . 80 45 12 5 Šmartuo (Šm. G ) 360 10 41 113 3 15 178 Št. Vid nad Ljubljano 469 66 98 203 8 28 66 Sp. Hrušica ^ 318 32 16 109 13 82 66 Sostra / 488 8 54 296 12 80l 38 Vič I. 434 73 19 106 30 140 68 Vič II. 434 72 15 152 23 146 77 Zgor Šiška 434 22 82 95 58 65 112 Črnuče-Ježica 618 19 126 286 12 118 5.7 Horjul 11 97 2S6 12 7 8 Preserje 334 13 '165 92 0 51 12 Polhov Gradec 12 69 327 12 2 9 Vrhnika 92 110 483 19 68 253 Okraj Radovljica. Volilcev JDS SKS •SLS NSS KSJ JSDS Breznica, Žirovnica 290 19 36 111 10 111 3 Bled 407 89 61 123 101 18 15 Begunje (Leše) 245 13 83 87 3 40 B9 Boh. Bistrica 464 32 58 168 52 97 54 Gorje 571 22 44 191 17 65 232 Kamna Gorica 352 9 70 202 2 59 10 Lesce 373 74 114 135 12 26 12 Mošnje 24 89 146 7 18 37 Ovsiše 34 20 Ribno 273 . 6 53 111 66 22 15 Srednja vas 55 166 212 12 48 47 Dovje Jesenice l. 587 38 1 184 39 278 47 Jesenice II. 557 76 31 102 15 289 40 Koroška Bela 569 21 5 114 28 353 48 Kranjska Gora 319 29 31 75 19 139 26 Rateče 169 6 44 56 0 61 2 Okrajno glavarstvo Novo mesto. Vojilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Bela cerkev 177 5 80 39 9 42 2 B usnice 234 0 168 55 4 6 1 Čermočnjice 213 5 155 8 1 8 36 Mirna peč 501 9 316 124 10 34 5 Orehovica 199 3 14^ 38 1 9 1 Novo mesto 348 117 85 70 26 44 6 Prečna 416 4 152 92 7 1 4 Šmihel I. 638 35 360 141 17 79 6 Št. Pater 371 4 270 109 26 2 5 Toplice 379 18 180 148 8 5 12 Dobrniče 447 8 165 256 8 1 9 Mirria 280 7 148 83 2 12 28 Trebnje 481 28 150 238 30 24 11 Velika Loka 11 238 110 8 7 1 Dvor 369 12 61 231 9 4 52 Smuka 78 2 12 29 5 3 27 Zagradec 395 6 113 261 5 1 2 Žužemberk I. 41 116 261 0 0 17 Žužemberg Hinje 316 17 80 172 3 27 42 Okrajno glavarstvo Litija. • Volilcev JDS SKS SLS NSS KSJ JSDS Dole 119 2 39 62 4 5 7 Gradišče 127 2 45 68 0 12 0 Hotič 223 6 16 52 25 121 3 * Izlake 489 12 31 102 15 289 40 Kotredež 243 2 5 79 7 143 7 Kresnice 0 3 69 4 UT 1 Zagorje I. 450 32 6 42 69 _273- 28 Zagorje 11. 351 19 10 32 48 214 , 27 Konj 4 18 49 13 ' 8' 3 Litija 306 36 21 154 34 58 4 Moravče 239 5 54 149 3 23 ? Polšnik 243 7 16 130 15 63 12 ' Št. Lampert 242 11 29 117 14 62 9 Šmartno 27 30 211 16 83 n / Trebeljevo 342 4 10 318 1 7 2 Vače 262 4 103 89 4 1 ? Mleščevo 177 3 68 78 4 23 1 Polje 374 7 215 145 3 2 2 Št. Vid kolodv. 234 4 39 136 8 42 4 Št. Vid II. 15 46 161 10 61 2 Veliki Gaber 310 6 135 137 11 15 6 Višnja gora 382 55 17 282 8 6 14 Temenica 190 3 58 67 8 50 4 Žalna 191 5 31 133 10 8 4 Komunizem in mali posestniki. m. Ko pridejo komunisti na oblast, ne bodo jemali imetja niti kmetom. Vsi kapitalistični agenti, ki govore drugače, lažejo. Nihče se ne bo dotaknil zemlje malih in srednjih kmetov, ki jih je največ pii nas, ker je to zemija, ki jo sami obdelujejo s svojo družino. Zemljo bodo vzeli samo grofom, grajščakom in veleposestnikom, ki brez hlapcev in dekel ne morejo obdelovati zemlje. Te zemlje pa ne bodo vzeli za to, da bi jo »delili« tistim, ki je nočejo obdelovati, temveč tistim, ki jo hočejo obdelovati — revnim kmetom in hlapcem dotičnih veleposestev. Komunisti pravijo, da ni prav, da nekaj trotov, ki nič ne delajo, imajo tako veliko zemlje, njihovi hlapci in dekle pa morajo prijeti za beraško palico, ker zaradi oslabelosti in starosti ne morejo več služiti trotom. Zemljo naj dobijo tisti, ki orjejo in sejejo, od žetve pa dobijo le črni kos kruha. Revni kmetje in kmečki delavci naj dobijo zemljo, da bodo lahko preživeli svojo družino. Veliko kmetov ima tudi sedaj svojo zemljo, pa nimajo nobene koristi od tega. Kmetje morajo poleg tega tudi uživati plodove svoje zemlje, da jim jih ne odneso drugi. Ravno to se pa dogaja takrat, ko so kapitalisti na vladi.. Pod današnjo kapitalistično vlado obdelujejo kmetje zemljo, pojijo jo s svojim znojem in svojo krvjo, toda sad njihovega trudapolnega dela pa jemljejo kapitalisti, njihove banke in njihova država. Kmet v kapitalističnem društvu — govorimo tukaj o malem in srednjem kmetu — ni pravi gospodar zemlje, ki jo obdeluje. Kmet je samo gospodar po imenu, je gospodar samo v tem, da jo obdeluje, ni pa gospodar nad tistem, kar mu zemlja prinese. Nekaj dokazov -za to! Kmet seje pšenico, ali pa uživa on pšenični kruh? Malokedaj je kmet tak kruh, nekoliko potov na leto o praznikih. Namesto pšeničnega kruha je koruzni ali pa mešani kruh. Zakaj? To ni zaradi tega, k„er kmet nima rad belega kruha, ampak ker ga ne premore. Pšenico mora prodati, da si kupi poljedelsko orodje, obleko, da plača državi davek in da odplačuje dolgove oštirjem in raznim bankam in posojilnicam. Kje so pa druge življenske potrebščine, sol, razsvetljava in tako dalje. Kmet redi živino in svinie? Ali pa je kmet meso? Vsako nedeljo kvečjemu ali pa parkrat v letu. Po vaseh ni niti 5 ijudi, ki jedo vsaki dan meso. Vedno se posvetujejo, ali naj zakoljejo kokoš ali ne Kmet ne more razpolagati s svojimi pridelki, kakor bi hotel. Ker je tako, ali potem komunis.i nimajo prav, ako zahtevajo, da tudi kmet uživa sadove svojega dela ? To je prav in kadar pridejo komunisti na oblast, bodo dali kmetom vse pogoj'*, da ne bodo samo gospodarji svoje zemlje, temveč, da bodo uživali tudi sadova svojega dela, ki mu jih sedaj jemljejo kapitalistične gosenice. Agenti meščanskih strank, kapitalistični in oblastni služabniki razširjajo tudi druge laži o komunistih med kmeti, tako n. pr. da bodo komunisti napravili kupone in silili • kmeta, da dela osem ur na dan, kakor v mestih. Mi pa na te laži popolnoma nič ne damo, kajti resnica, ki jo govorijo komunisti, bo zmagala. Ta resnica je čista ir, svetla kakor solnce. Komunisti prinašajo vsem tistim, ki delajo, odrešitev in osvoboditev. Komunizem oznanja načelo: »Kdor ne dela, naj tudi ne jel« Zaradi tega hitite vsi mali posestniki sploh pod zastavo komunizma in se bojujte pod to zastavo za svojo osvoboditev in odrešitev iz današnje revščine, v katero vas je pahnil kapitalizem in njegova država! nabirajte zn tiskovni skled! Pogin slovenske kovinarske industrije. Kovinarska industrija, ki zaposluje v Sloveniji do 8000 delavcev in daie kruha do 30.000 proletarcem, se nahaja pred poginom. Tovarne počivajo, so brez sirovin, brez naročil in začrneii dimniki žalostno štrlijo v zrak. To stanje pa se slabša od one do dne. Delavstvo, zaposleno po teh kovinskih fabrikah, se nahaja v obupnem položaju. Podjetniki industrijalci se izgovarjajo, da ni naročil in je vse pasivno ter iz teh vzrokov plačujejo svojim delavcem nesramno nizke plače, vsled katerih tisoče mož, žen in otrok ne more ne živeti ne umreti. V očigled tem slabim razmeram v industriji, kovinarsko delavstvo ne more započeti uspešnega mezdnega gibanja in se mora že dolgo časa zadovoljevati s tem, kar mu delodajalci ponudijo sami od sebe. To zimo pa bo prišlo do krize. Nekatere fabrike bodo ustavile obratovanje še v večji meri; vsled tega se bo odpustilo večje število delavcev. Tovarna v Štorah stoji skoraj popolnoma, železarna na Muti dela le v presledkih, fabrike na Jesenicah in Javorniku počivajo in podjetje namerava odpustiti 800 delavcev. Jeklarna v Guštajnu, ki je edina fabrika finih, špecijalnih jekel na Balkanu, opravlja zasilna dela in bo v kratkem odpustila 150 delavcev. Slično je tudi v Ljubljani in drugod. Namesto torej, da bi se produciralo, ker je v produkciji kovine tako veliko pomanjkanje, se bo ustavilo še to, kar 'se je proizvajalo do danes. Odpuščeni delavci bodo nezaposlenost še povečali. Obup in beda se bosta pojavila na vseh koncih in krajih. Ako beremo naše buržoazne časopise, čitamo cele kolone o dvigu in pospeševanju naše industrije. Proletarec b nazadnje res verjel. Toda kako dela naša buržoazna vlada za prospeh naše industrije, je strašno in se zdravemu človeku začno ježiti lasje. Kompenzacijska pogodba z Nemško Avstrijo je tak akt jugoslovanske buržoazije v povzdig naše kovinarske industrije. Oglejmo si točke te pogodbe, ki nas največ brigajo. V pogodbi je navedeno, kaj oddamo 'mi Avstriji. Tu so tisoči vagonov živeža, oglja, lesa, cementa in drugih stvari. Zato pa dobimo iz Avstrije:. Za 12 miljonov kron železa v palicah (Stabeisen), za 25 mi jonov kron . jekla, žice za 40 mil. kron, gospodarskega orodja za 40 mil. kron (tu je večinoma roba kot sekire, lopate, motike itd.) za 13 mil. kron orodja za obrtnike, za 5 mil. kron žebljev, produktov železne konstrukcije za 400 mil. kron, za 175 mil. kron strojnih delov, tračnic za 50 mil. kron, 800.000 kos in srpov itd itd. Navedel sem le produkte, ki jih producira naša domača industrija. Vse te potrebščine bi lahko izdelala naša industrija. Naša buržoazija naročuje te predmete iz sosednje toliko sovražne Avstrije, naše kovačnice na Muti in Guštauju, ki bi lahko zadovoljile potrebščino cele Jugoslavije, bodo pa stale, naši plavži na Jesenicah in žebljarne v Kropi bodo počivale, dočim bi lahko izdelale žebljev, tračnic in drugega materijah za cel Balkan; jeklo bo prihajalo iz tujine, jeklarna na Ravnah bo pa odpuščala delavce zaporedoma in Štore ne bodo delale. Tako skrbi naša buržoazija za napredek naše industrije. S svojo roparsko carinsko politiko je onemogočila vsak izvoz in uvoz sirovin, tako da mi ne moremo več konkurirati s cenami teh proizvodov, ki jih k nam postavlja Nemška Avstrija in druge države. Centralna vlada v Beogradu in njeni strokovni faktorji prvič niti ne vedo, da imamo v Sloveniji industrijo, ki bi lahko krila velik del naših potrebščin in razni inšpektorji 1. razredov se čudijo, ako na potovanju zagledajo kje vrsto fabriških dimnikov; drugič imajo interes uničiti našo industrijo. Fabriški proletarijat kovinske Industrije v zvezi s proletarijatom drugih strok in kmečkim delavstvom! Ako hočeš, da ne bodo nekega iepepa dne zapala fabriška vlada za teboj in te pognali v tujino s familijo, in ti kmet ako hočeš kupovati svoje potrebščine cenejše, potem se združimo in treščimo to buržoazijo ob tla za vedno in napravimo vlado delavcev in kmetov. Slabše kakor ii Inšpektorji in ministri, delavci in kmetje ne bodo vladali. Mino, nečlosetRo postopanje Mo. premošokopne družbe. Večkrat smo že trdili, da smatra trboveljska premogokopua družba svoje deiavce le za sredstvo pomnoževanja bogastva in profita, da nima niti trohice čuta človekoljubnosti in humanitete. isto in enako stremljenja imajo, sicer vsi podjetniki; toda tako bezobzirr.o in nečloveško niso postopali niti Turki s sužnji. Objavljamo tu dopis ravnatelja Pauerja, katerega je pred kratkim poslal svojemu obratovodju inž. Daxu. Žrtev tega pisma je postala delavka Osredkar. Pismo slove: »Osredkar Marija ima 3 otroke, za katere dobiva različne doklade. Ker ženska storitev ni tako velika, da bi prenesla te doklade, ne morete jo nadalje obdržati. Sploh nam -poročajte, kako je Osredkar v službo sprejeta, ker je bilo od ravnateljstva prepovedano sprejemati ženske, ki imajo otroke. Trbovlje, 11. novembra 1920. Pauer. Delavka je bila brez vsake navedbe vzroka odpuščena in je bila sedaj na zimo, brez vsake mogočnosti zaslužka, obsojena v smrt smrti vsled gladu in mraza. Tudi na intervencijo organizacije se odpustitev ni preklicala; milostno se je dovolilo, da sme do velike noči osiati v službi, potem pa mora iti ona in z njo trije mladoletni otroci s trebuhom za kruhom. Žena je vzdihnila: »Hvala bogu, tedaj vsaj zmrzovala ne bom«. Imamo vladnega nadzornika, revirni urad v Celju, rudarsko glavarstvo, poverjeništvo za socijalno skrb in še druge inštitucije za »varstvo« delavcev. Ali ti se ne ganejo. Oni so za vsa nečloveška dejanja družbe soodgovorni. Gospod glavar, ali sedaj razumete, zakaj so bili odpuščeni delavci v Kočevju? Ker so Imeli otroke. Dokler je bil ravnatelj Pauer Še v Zagorju, smo ga poznali kot pravičnega objektivnega predstojnika. Zakaj je v Trbovljah drugačen? Ali vplivajo na njega gospodje Bergerji, Bidovci, Pleskoviči in drugi ? Mogoče! V časih so imeli Faschinge, Rei-serje in druge, danes imajo pa Pauerja. Delavci govore: »Vsaka sila do vremena« in čitajo v časopisih o beguncih, ki bežijo iz sovjetske Rusije v Jugoslavijo. Sodrugi! ,Rdeči Prapor1 v vsako hišo! To je edini list, ki zastopa vaše interese. Strokovni pregled Stanje pogajanj slovenskih rudarjev. Rudarsko glavarstvo nas je o sklepu seje deželne vlade z dne 17. t. m. obvestilo in sicer: »Obvestite se, da deželna vlada v predmetnem mezdnem sporu ni kompetentna odločevati, temveč je s svojim sklepom 3. nov. hoteia dati le primerno podlago za nadaljna pogajanja med strankami. Vlada obžaluje, da je delavstvo odklonilo vladni predlog kot temelj pogajanj ter smatra slej ko prej istega primernim, da bi se moglo na izraženi podiagi pri obojestranski dobri volji doseči sporazum.« Kaj dokazuje ta dopis? Da smatra vlada za primerno, pravično, da bi delavec rudar dobil samo 75 vinarjev več za svoje težko, nevarno delo, akcijonarjem—verižnikom bi pa ostalo poleg sedanjih 190 kron profita še novih 25 kron, torej 215 kron na dan in delavca. Vedno smo trdili, da je vlada pred-staviteljica in zaščitnica, ne samo narodnega, ampak tudi judovskomedna-rodnega kapitala. Pogajanja so pokazala funkcijonarje dež. vlade v vsej goloti. Iz knj:g trb. prem. družbe je vlada videla, da stane družbo tona premoga 256 kron, da pa premog prodaja po 523 kron. Judovska trbov. družba dela na račun delavcev in konsumentov, (državljanov) ogromne dobičke, deželna vlada pa „ni kompetentna«, da bi preprečila izkoriščanje delavcev in kon-zumentov. To je stališče funkcijonarjev deželne vlade v Ljubljani, ki ima z družbo ozke otike. Če ne bo centralna vlada v Beogradu drugega mnenja, se rudarjem ne bo smelo v zlo šteti, če se bodo poslužili tudi drugih sredstev. Konštatiramo še, da je slovensko časopisje pač priobčilo zahteve rudarjev, o profitu družbe v izkoriščanju delavcev in konsumentov pa molči. AH se strinja z izkoriščanjem? Kongres ujedinjenja stavbinskih delavcev Jugoslavije v Zagrebu die 24.—25. X. 1920. Sodrug Perovič (Srbija) nagovori delegate in predlaga, da bi vsaka pokrajina volila predsednika kongresa, 2 v verifikacijski odbor in 2 tajnika. Nato se kongres prekine za pol ure. Točno ob pol 11 uri predpoldne otvori izvoljeni predsednik sodr. Bučar (Srbija) kongres in pozdravi navzoče delegate in pravi, da gosti se imajo vesti dostojno in da nimajo pravice do besede, ker so na kongresu navzoči le kot gosti. Po kratki debati prebere predsednik sledeči izzid volitev: V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni; sodr. Bučar (Srbija), sodr. Aničič (Hrvatska), sodr. Jarc (Slovenija). Verifikacijski odbor; sodr. Rolke in Polše (Slovenija), s. Šerer in Kraus (Hrvatska), s. Perovič in Raušer (Srbija), tajnikom: s. Čerin in Fistrič (Hrvatska), s. Milovanovič in Milankovič (Sibija), sodr. Gabrovec in VOlker (Slovenija). Dnevni red kongresa: 1. Volitev verifikacijskega odbora 6 mož. 2. Konstituiranje kongresa a) volitev 3 predsednikov, b) 6 tajnikov, c) 3 za utrditev dnevnega reda. 3. Referat o uje-dinjenju, referent Ostojič. 4. Pretres pravil in opravilnika, referentjOstojič (Srbija). 5. Tarifna politika referent iz Hrvatske. 6. Akcija in taktika Saveza, referent iz Slovenije. 7. Savezni tisk referent Raušer (Besna). 8. lnt\ nacionalne zveze referent Ostojič. 9. Volitev centralne uprave in kontrola in volitev delegatov za zemaljski kongres. 10. Slučajnosti. K tretji točki dnevnega reda poda predsednik sodr. Bučar besedo s. Ostojiču, kateri poda kratko poročilo o potrebi ujedinjenja vseh stavbinskih delavcev Jugoslavije. Za tem kratkim poročilom sodr. Ostojiča se vzame v pretres resolucija ujedinjenja. (Dalje prihodnjič.) Vsem podružnicam stavblnske organizacije v Sloveniji naznanjamo, da se vrši skupščina Osrednjega društva v nedeljo dne 5. XII. 1920 v Spodnji Šiški gostilna pri Celarcu. Iz komunistične Slovenile. Trojane. Tukaj se je vršil v nedeljo shod samostojne kmetijske stranke v gostilni pri Kanšku. V hiši in v veži je bilo vse polno ljudi kot vžigalic v škatlji. Prvi je govoril g. Cirar iz Kamnika za samostojno, ki je marsikaj povedal tako, kakor da bi se bil iz glave naučil iz »Rdečega Praporja«. Mož je namreč izvedel, da nas je tukaj veliko zavednih komunistov, ki smo ga tudi mirno poslušali. Govoril ie veliko o agrarni reformi, ki jo rešujejo brez kmeta. Ni pa povedal, da morajo prit' res kmečki trpini potom svoje komunistične stranke na površje, če hočejo sploh kedaj dobiti zemljo od veleposestnikov. Če bodo pa izvoljeni razni veleposestniki, bankirji in verižniki. potem pa adijo, kmet! Zato pa je dobro,-da se kmet ne da več farbati od raznih bogatašev, ki žive od dela kmečkega in delavskega trpina. Za njim je govoril njegov somišljenik iz Brezovice pri Ljubljani, ki je povedal, da je prej bil klerikalec, sedaj pa je spregledal in je pri samostojnih. Mi pa pravimo, da bo moral še enkrat spregledati, potem bo še-le dobro videl. Tedaj je dobil besedo s. Hočevar Alojz, ki je vsem navzočim dokazal, kako se je zgodilo v Žuženberku revnim kmetom, ki so iz graščinske hoste pobirali drva, potem pa so jih zaprli več mesecev v ječo. Tam so kmetje šamostojneže spoznali, ker so jih ti le lovili stranko in jih na umeten način spravljali v revščino. Potem je govoril s. Ivan Ravnikar iz Zagorja, ki je raztolmačil, da ni druge pomoči za vse zatirane in izkoriščane sloje, kakor da se delavci, kmetje, mali obrtniki in duševni delavci združimo vsi v skupno fronto, da na ta način prederemo to kapitalistično diužbo za vselej. Tudi mi zatirani hočemo živeti kakor ljudje od svojega poštenega in napornega dela. Kdo pa drži celo človeštvo po koncu, če ne mi kmetje in delavci duševni in fizični? Navzlic temu pa trpimo vsak dan in nismo upoštevani kot človek, ampak kot moderen suženj. Zato pa kmetje in delavci vkup pod rdečo zastavo komunistične stranke, ki ima kot znak kladivo in srp, združitev delavca in kmeta. Na koncu govora je govornik zaklical »živela sovjetska republika!« in isto je zadonelo z velikim navdušenjem iz vseh grl razen par oseb. Mojstrana. Imamo našo nad vse nepošteno stranko klerikalcev t. j. SLS., ki si ne more za volitve več drugače pomagati, da bi svoje prej verne backe ulovila, kakor da jih sedaj lovi z ustanovitvijo konsumov. To je slučaj v Mojstrani. Klerikalci pravijo: »pri nas boš dobil po ceni blago in potem tudi lahko voliš z našo stranko!« V to svrho imajo ti ljudje že tudi svoje agente in agentinje, ki ljudstvo po hišah silijo, da se naj v ta blagoslovljeni konsum zapišejo. Gospodje klerikalci! povedano vam bodi, da imate na vesti 20 milj. vojnih žrtev na vaši črni duši, za katere boste morali dajati račun, kadar bode ljudska sodba. Pomagalo vam tudi ne bode veliko, ako v cerkvi vpijete, da bo ljudstvo na sodni dan dajalo odgovor, ako re bode volilo takih izdajic, ki jih vi želite, da bi zopet pognali revno ljudstvo kapitalizmu v žrelo ter v kratkem morda Stran 4. Rdeči Prapor tndi v bratomorni boj za vašega zla -tegg teleta, katerega ste večji prijatelj, kot pa našega vernega ljudstva. Nismo še pozabiii kristjana dr. Korošca in njegovih trabantov, ki v najhujši zimi mečejo naše poštene železničarje iz že!, stanovanj, in to prej kot pa da bi se dr. Korošec in njegovi podrepniki pobrigali, da bi odpuščenim železničarjem dali to, kar jim po vsej pravici pripada. Gospodje; za vaše grdo dejanje boste dajali odgovor, kar ste uničih v sedanjih dneh dvema železničarjema v Žirovnici, ki sta brez stanovanj’ in hrane. Enemu je vzel župan na Dovjem 7 otrok v prehrano in v oskrbo. Ker oče tega ne more. To imej ljudstvo pred očmi, kaj se nam še v bodoče lahko pripeti, ako boš volilo prijatelje v črnih suknjah in s krvavimi rokami, kot najhujši rablji starih časov. Njih pomagači so takozvani narodni socijalisti in izdajalci svojega lastnega naroda, ki imajo tudi na svoji črni kosmsti vesti 14 tisoč na cesto vrženih družin. Pozabiti pa ne smemo na delavske prijatelje »socijalne demokrate«, ki so pri temu zločinu pomagali ter sc nj;m to delo prav pošteno zdi. Torej zatirani boj z vso odločnostjo proti tem »prijateljem«. Kamnik. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil shod komunistične stranke na glavnem trgu. Kljub snegu in mrazu se je zbraia številna množica ljudstva, ki je poslušala govornika s. Mravlje-ta, ki je .zbrani množici pojasnil stališče Komunistične Stranke in dolžnosti, ki jih imajo delavci in kmetje napram nji. — »Jutro« z dne 23. t. m. poroča da se je shoda udeležil tudi kandidat JDS. kamniški lekarnar dr. Karba, ki je stvarno razjasnil, da ima JDS. največ zaslug, da so se rešila važna socijalna vprašanja. Resnici na ljubo poročamo, da se je shod JDS. vršil v četrtek dne 17. t. m. To je prva laž. Druga je, da se dr, Karba, če je že morda bil na shodu komunistov, ni oglasil k besedi ter potemtakem mora biti tudi to, da je stvarno poročal tretja laž. No pa saj se poznamo, liberalni strici. — Popoldne se je vršil dobro obiskan shod v Mengšu v gostilni pri Funtku. Na obeh shod h se nikdo od nasprotnikov ni oglasi! k besedi, torej »Jutro« v svojem poročilu laže. Razno. Nekaj odgovora. Vsem od »Na-preja« na rakovi poti do osamljene »Enakosti«, hrapave »Volksstimme« ter ud kapitalista Kristana do mladeniško vrtoglavega Eržena — s kratka celokupni, dobro znani družbi samozvancev, ki žele prcustrojiti stranko v nekako sekto ali pa kot vladajoča hiša vladati nad stranko in ki mislijo, da f.e da vse kupiti oziroma prodati. Habakuk in Rinccerus vam delata vso čast. Le tako naprej, ker koncem konca se bodete itak vsi pod firmo Rinocerus ukvarjali s slikami vaših ne-ijpolrijenih želj in pa onemogle jeze nad vsemi, ki razkrinkavajo vašo ko-tuptno gnilobo. Za sedaj vam povem samo to, da bodem javnosti podal dokaj slik iz vašega pašaluka. Kar kdo hoče— prosto na izbiro l Maierijala ste mi v občudovanja vredni in široko potezni blebetavosti dajali dovoli na razpolago, dokler ste še mislili, da imam skomine po vaših koritih. Očitate mi, da sem služboval pri vaših gospodarskih organizacijah, zato pa povem javnosti, da sem urejeval štiri in pol mesece list »Volkstimme«, ki je bil v tem času tako pisan, da ga je štajerski proletarsjat bra! in plačeval, tako da je list vse stroške kril in pri tet n tudi mojo plačo ter da ste vi imeli od tega lista še profita, ker je vaša »Ljudska tiskarna« vlekla od vsake številke 70 vinarjev. To službo mi torej očitate, najbrž zato, ker vam ne daje list profita,.odkar so ga okupirali vaši umazani agentje. Sicer pa vem št več povedati o tej »službi«. Za sedaj dovolj, sicer sem pa ves čas v »vaši« službi marsikaj napisal, kar je dobro karakterni ralo vaše politično delovanje. Spomnite se samo na članek o političnem katekizmu v »Voiksstimme« in primite se za ušesa. Za primer sem si že tedaj vzel vse vaše poslance in ministre, tako, da res ne morete trditi, da danes drugače govorim, kot poprej. Tone Gmajner. Gospodu župniku v Trbovljah. Kaplan Žmavc muči otroke rudarjev na nesramen način. Piše jim z ostrim svinčnikom po čelu, tolče jih s hrbtom katekizma po glavi, jih ščipa za lica in še nebroj drugih načinov uničenji si je zmislil. Znamenja njegovega nečloveškega postopanja lahko vidite na glavah učencev. Zaenkrat Vas tem potom prosimo, da poskrbite, da se taki slučaji ne bodo več dogajali. Ce tudi to ne bo o magalo, si bomo znali pomagati na način, ki Vam ne bo najljubši. Prizadeti starši. Golouhi centrumaš!. Golouhov prijatelj centrumaš Rsdo-ševič je kandidiral v Zagrebu in je dobil 360 glasov, socijalpatrijot Bitkšeg je dobil 304, komunist Miljuš pa 3856. Tako stoji na Hrvaškem položaj. Sedaj pa se spomnite, kaj so pisali in govorili socijalpatrijotje in koruzni centrumaš Golouh od vukovarskega kongresa pa do volitev I Razmere deželne bolnice v Ljubljani. Dolžnost nam nalaga, da zanesemo v javnost inteligentnost našega takozvanega nadupravitelja, ki se ponaša nad nami kakor kak »komandant« ujetniškega tabora. Vzrokov za pritožbe je dovolj, za sedaj navajamo samo en primer. Nas bolnikov, ki smo pri vojakih za časa vojne oboleli in še danes nismo zdravi, se je ta gospod takozvani nadupravitelj v toliko naveliča), da nam daj« za hrano en dan sladko zelje, drugi dan kislo repo, tretji dan kislo zelje, četrti sladko repo, peti dan so pa buče. in vse to tako zabeljeno, da se človeku ne bi smililo na vel. petek jesti. Pomisli, d agi bralec, kakšen okus mora to biti l in to gre naprej že osmi teden. Ves ta čas smo tako oslabeli, da smo bili primorani iti gospoda takozvanega nadupravitelja prosit za nekaj izmenjave in izboljšanje hrane. In ta g. nadupravi-vitelj je bil tako inteligentnega duha in usmiljenja pred nami, ko je zaslišal našo prošnjo, da je odprl vrata in zakričal: »marš ven!« Ali so ga tisti, ki so mu dodelili tako visoko čast, tako poznali, kakor ga mi zdaj? Mi bolniki kličemo: dol ž njim! Bolniki deželne bolnice. Jaka Klenovšek, predsednik »Svobode« v Trbovljah, poskuša verižiti. Članice »Svobode« so si pustile naročiti potom odbora tamburaška godala, katera so, vštevši transportne stroške, polteno plačale. Ktr pa so sedaj izstopile iz »Svobode«, ki j^trijotorn ministrira, je Klenovšek Jaka pogruntal, da bi se dalo pri inštrumentih zaslužiti par tisočakov in je kratkomalo korifisciral vsa godala. Seveda hoče sedaj piačati našim sodružicam svoto, ki so jo vplačale, ker ve, da bo lahko inštrumente dražje prodal. Če veriži z električnim materijaiom, prosto mu; z našimi žulji si pa ne bo delal tisočakov, ker je zadeva predložena sodišču, ki mu bo v njegovo brihtno glavo vlila nekaj pojirov o privatni lastnini, ki jo socijalpatrijotje v svojem programu tako cenijo. Gospod Jaka Klenovšek bivši »Grel« sedaj predsednik »Unije slov. rudarjev« » izobr. društva »Svoboda« » kraj pol. org. JSD3. Član konsumne in stavbene zadruge v Trbovljah, poslovodja občinske elektrarne, član gerentskega sosveta v Trbovljah, tajni kandidat za županski stolček itd. itd. Dramatični odsek Komunistične omladine ima edsiej naprej vsak torek, sredo, petek, ob pci S uri zvečer v »Delavskem domu«, Turjaški trg št. 2 dramatična vaje izvzemši to sredo, ker se vrši istotsrn seja mladinske organizacije. Člani »n Članico širite našo organizacijo! Plačujte redno članarino! Družabni večer se vrši 12 decembra ob 4. uri pop. v gostilni Drsšček, Bohoričeva ulica. Dramatični odsek priredi na božične praznike p -edstavo v Zagorju ob Savi. Kdor hoče iti, naj se javi pri odseku ob vajah takoj! Pevsko društvo »Svoboda« v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki se vrši v torek, 7. decembra 1920 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Spored: Petje, godba, srečolov, šaljiva pošta in ples, prosta zabava itd. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 15 kron za osebo. Predprodaja vstopnic v tajništvu »Svobode«, Šelenburgova ulica štev. 6, H. nadstr. in na večer pri blagajni. Vstopnice se dc.be tudi pri upravi »Rdečega Praporja.« Odbor. Seja lzvrševalnega odbora Pokrajinskega Strankinega Sveta se vrši v nc-deljo 5. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mahrovi hiši, Krekov trg 10/11. v prostorih uredništva. Po 2 zastopnika strokovnih organizacij (žel. in rudar. Saveza) in parlamentarna delegacija naj se seje obvezno udeleže. Tajništvo KSJ. Vsem dopisnikom. Vsled volilnega boja je zaostalo mnogo dopisov. Kar ni zastarelo, priobčimo v prihodnjih številkah. Prosimo somišljenike, da nam poročajo o poteku volitev v njihovih občinah, zlasti o vciiinih sleparijah nasprotnih strank. Mednarodne novice. Urada poUsklli Mrareuolu-djonarjm pspslnsmo razit«. Moskva, 25. nov. — Severno od Mosyra nadaljujejo ostanki Balochowiczeve armade beg. Zasleduje jih naša konjenica. Prekoračili so zamrznjeno reko Spo in beže proti severozahodu. V zadnjih bojih proti Petljuri smo ujeli 12.000 mož, 300 strojnih pušk in velike zaloge mu-nicije. Brezposelnost v Parizu. Pariš, 12./XI. V Parizu je sedaj približno 75000 brezposelnih Najtežje so prizadeti kovinarji, katerih je več kakor 40.000 brez dela. V oblačilni industriji je 15000 brezposelnih. Komunistične sobote v Moskvi. »Pravda« poroča: Komunističnih sobot se je udeleževalo v mesecu septembru v Moskvi 126 417 delavcev, od katerih je 23 205 članov komunistične stranke in 100.214 nadstrankrajev. Vrenje na Japonskem. »Pravda« poroča: V rudnikih kraja Assšo stavka celokupno delavstvo. Stav-kujoči so Člsni delavske organizacije Gusi - Kai. Vladivostok, 11. XI. Japonsko glasita »Majniči« poroča, da so Korejca Chojasja Masostosi, ki se je pridružil boljševikom, vjele japonske čete, ga odpeljale v Vladivostok in ga ustrelile. Darilo za petrograjske delavce. Republikanska vlad'1. Daljntga vzhoda je poslala petrograjskim delavcem 5000 pudov čaja. Pošiljatev je na potu. Desetletna posmrtnica Tolstoja. Moskva, 10, XI. Ljudski prosvetni komisarijat bo izdal ob desetni posmrt-nici Tolstoja popularno zbirko vseh njegovih del in almanah. Finska socijalistična stranka izstopila iz 2. Internacionale. (Kristjanija 14. nov.) Finska scci-iald.nnokratična "stranka je izstopila iz-stopila iz 2. internacijon^le. Strankin organ bo moral odslej pisati v simpa-tijskem tonu za sovjetsko Rusijo. Nemiri v Indiji. London, 12. XI. Iz Indije poročajo o velikih nemirih. Vsepovsod izb;uhaja štrajki. V Dclphih so izbruhnili veliki dijaški nemiri pod vodstvom Mohomad Alija. Visoke šole v Indiji so povečini zaprte. 200 dijakov na univerz? Aiigarfr je sklenilo, da osnujejo moslemsko univerzo. Predsednik te univerze naj bi-bil Mohomad ASi. Vs@m somišljenikom i Volitve so pokazale, kako ogromnega pomena je strankin tisk.. Naša stranka je stranka revnega ljudstva. Njen tisk je odvisen od požrtvovalnosti proletariata. Zato je dolžnost vsakega delavca in kmeta, da se naroči na edini časopis, ki do-sledno in pravilno zastopa njegove interese. Našim volilnim zaupnikom smo dosedaj pošiljali par številk brezplačno na ogled. Dolžnost vsakega je, da se od danes naprej naroči ter po priloženi položnici pošlje 8 kron zn 1 mesec. Vsem, ki ne plačajo naročnine, bomo list ustavili „Rudeči Prapor1* spada v vsako delavsko - kmečko kočo! Položnice smo priložili: tudi tistim, ki so že plačali ter jih prosimo, da pridobijo novega naročnika ter mu iz roče položnico. Na delo sodrugi! Zmaga proletarskega razreda se bliža in je. neizogibna! VI. izkaz za volilni sklad. Zbrali : Nachtigal 200 K, Makuc na shodu v Radečah pri Zidanemmostu 114 K, Anton Vovk, Kamnik na shodu 225 K, rm shodu dne 24. t. m. v Unionu v Ljubljani zbrano 1.324 K 20 vin., Leban 200 K, Osterc 427 K, Bartulovič 531 K, Fugina 60 K, Žorga 875 K, Baznik 411 K, N. N. 100 K. Skupaj 4 467v.0 v., prej izkazanih 12622 K 80 v. Skupaj 17.0^0 K. Volitve so pokazale, kako silno napreduje Komunistična Stranka. Potreben je dnevnik. Zato sodrugi, nabirajte za tiskovni sklad in nove naročnike! . K<*n?orcil »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. Odg';/orni urednik Raško Osterc. Tisk tiskarne <*/. Hrovatin v Ljubljani