UTRIP OBČINE LUKOVICA \ ^ ) \ 0 uljne INFORMATIVNO ZABAVNI ——i! ČASOPIS M Letnik 2-št. 11 Gruden (december) 2000 IZDAJA OBČINA LUKOVICA v nakladi /55« izvodov. Želimo vam vse najlepše v prihajajočem letu 2001 ZOPET Z VAMI V izsušeni Rokovnjačev mošnjiček je zopet pricurljal drobni potoček iz občinskega proračuna, kar nam je omogočilo, da se zopet srečamo. Vaše javljanje glasilu je sicer v zadnjih tednih zamrlo, saj so vas verjetno nekateri prepričali, da je Rokovnjač med političnimi begunci. Kot vidite, ni tako. No, snovi nam vseeno ne manjka, saj se je je v preteklem obdobju nabralo kar za tri številke. Seveda zato marsikateri članek ni našel prostora v tem Rokovnjaču. Finančna sredstva so in bodo tudi v bodoče uravnavala prihod Rokovnjača v vaše domove. Mi seveda upamo, da bo čim manj takih mesecev, ko ga ne bo na obisk. Seveda bi to pomanjkanje denarja lahko zapolnili tudi z oglasi, vendar očitno pri zasebnikih ni prav dosti volje, da S svojimi prispevki pomagajo pri izdajanju časopisa. Da o dobro stoječih podjetjih ne govorimo, razen seveda svetle izjeme, ki je reden gost na zadnji strani. Rad bi povabil vse, ki me kličete domov v vseh mogočih in nemogočih urah, da se raje pojavite v času uradnih ur (v sredo od 17.-19. ali v soboto od 9.-11. ure) v prostorih glasila Rokovnjač v občinski zgradbi v Lukovici, vhod z dvorišča. Verjemite mi, da pogovor z menoj ali mojimi namestniki ne bo ogrožal vaše varnosti, bo pa zato lahko bolj temeljit. Dostikrat mi postavljate tudi vprašanja, ki bi jih morali zastaviti občinski upravi ali županu, in ko predlagam, da to storite, vprašanje raje umaknete. Vaša vprašanja posredujem in iščem odgovore brez navedbe vašega imena, zato so ti strahovi povsem odveč. Zagotovo pa bi z več vprašanji na prave naslove lahko rešili tudi marsikateri nesporazum, nerazumevanje ali težavo. Tudi odgovornim bi tako omogočili učinkovitejše delo in zavzemanje za reševanje problemov, ki vas najbolj težijo. Omenil sem, da sem dobil dosti prispevkov in da marsikateri ne bo objavljen zaradi pomanjkanja prostora in sredstev, kar pa ne pomeni, da ne bo služil svojemu namenu, saj bo po vsej verjetnosti vključen v kroniko Občine Lukovica, ki jo nameravamo tudi urejati. Zato vas prosim, da še naprej pridno beležite dogodke okrog vas in nam pošiljate prispevke. Literarnih prispevkov v zadnjem času praktično ni, zato bi vas prosil, da nam pošljete tudi tovrstno gradivo, saj bomo iz teh prispevkov nekoč v prihodnosti pripravili tudi literarni večer, kar je zagotovo za vsakega avtorja in tudi gledalca zanimiv dogodek. Da ne bom porabil preveč prostora, ta uvodnik končujem. Ob tem pa vam v imenu uredniškega odbora želim, da za prihajajoče praznike sreča najde prostor v vaših srcih in da vas uspeh spremlja v letu, ki prihaja. urednik Spoštovane občanke, cenjeni občani! Kmalu bomo spet obrnili zadnji list na koledarju tega leta. Zakorakali bomo v prvo leto novega tisočletja - z novimi nalogami in novo zagnanostjo. Leto 2000, od katerega se poslavljamo, je bilo prepleteno z uspešnimi dogodki; prizadevamo si, da bi kvaliteta življenja bila merilo za celotno občino in vsakega občana posebej. Tako bo naše delo tudi v prihodnjem letu usmerjeno v skupno korist in iskanje najboljših rešitev za vse probleme, ki so v letošnjem letu ostali nerešeni, in vsa odprta vprašanja , ki se bodo prav gotovo pojavljala. Vse občane naj v letu 2001 spremljajo naše najboljše in iskrene želje za mirne in vesele božične praznike, za zdravje, uspeh in osebno srečo! Čestitamo Vam tudi za član samostojnosti! ŽUPAN: Anastazij Živko burja OBČINSKI SVFT in OBČINSKA UPRAVA Subvencioniranje pridelave mleka in mesa, osemenjevanja govedi in zavarovanja živali in posevkov v občini Lukovica Obveščamo vas, tla je Občina Lukovica S I. decembrom 2()00 prenehala /. izplačevanjem subvencij za pridelavo mleka in mesa, osemenjevanja govedi in zavarovanja živali in posevkov v skladu s sprejetim Zakonom o kmetijstvu in smernicami evropskega pridružitvenega sporazuma. Občina Lukovica bo v proračunu za leto 2001 namenila sredstva za razvoj kmetijstva na osnovi predlogov Odbora za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem, Kmetijsko svetovalne službe in Odbora za finance. O možnostih koriščenja sredstev bodo kmetje obveščeni preko Kmetijsko svetovalne službe in glasila Rokovnjač! P. V. OBRATOVALNI ČAS ODLAGALIŠČA V D0BU Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obvešča vse uporabnike storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, da bo s prvim novembrom 2000 začel veljati spremenjen zimski obratovalni čas odlagališča. Odlagališče komunalnih odpadkov bo v času od 1. novembra 2000 pa do 1. aprila 2001 odprto ob delavnikih od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od K. do 18. ure. Javno komunalno podjetje PRODNIK d.O.O. Uredniški oclhor: Člani: Maja Smrkolj, Josko |akopi< , Vinko Jeras, Iztok (Ibreza Lektor: Ivica < >gorevc Tehnični urednik: Bo/o Stupica (■lavni in odgovorni urednik: Vili Golob Rokovnjač Izhaja v nakladi ISš i/vodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na doni. Naslov: l.ukovk a if> 1 US Lukovica Tisk: Kočevski tisk GOSPODARJENJE OBČINE Pogovor z županom Kako poteka gospodarjenje v naši občini? Najprej bi rad pogledal v preteklost. Ko sem prevzel Župansko dolžnost, sem obljubil ljudem, da bom v svojem man datu poskušal zagotoviti čimbolj enake pogoje vsem občanom. Jasno je, tla so najpomembnejše investicijske naloge, telekomunikacijske povezave, ceste, vo da in elektrika. Naselja v dolini so bila v teli pogledih najbolje opremljena, manjkala je le telefonija. S prispevki občanov in občine smo napeljali telefone v vse domove. Z gradnjo cest, ki se je izvajala do ustanovitve nove občine, nismo mogli biti Zadovoljni, saj je bilo v našem prostoru v povprečju letno zgrajenih komaj Sto metrov cest. Sedaj gradimo povprečno sedem do osem kilometrov cest letno. Neurejena je še vedno preskrba s pitno vodo. Ta problem rešujemo postopno z lastnim delom in izbranimi izvajalci, saj je Izvedba teh del s strani komunalnega podjetja veliko dražja. Tudi obnovo elektrovodov smo Spodbudili, vendar elektrogospodarstvo ravno ne hiti z tleli. Želel bi izvedeti, kako smo gospodarili letos Proračun občine smo z. javljanjem na razpise v precejšnji meri povečali. Letos smo še odpravljali posledice plazenja tal pn lanskih neurjih, kljub temu pa smo popravili in dokončali še več kilom etrov cest kot v prejšnjih letih. Nadaljevali smo z urejanjem vodovodnega omrežja in tlosegli, da se obstoječi glavni vodovod v celoti obnavlja. Zame njane bodo škodljive azbestne cevi z novimi alkatenskimi, V Zlatem Polju smo napravili novo vrtino, saj obstoječa ni zadovoljevala vseh potreb. Seveda smo sodelovali s precejšnjimi finančnimi sredstvi tudi pri obnovi kulturnih spomenikov. Precejšen strošek so bili tudi Dnevi evropske kulturne dediščine, kar pa je opravičljivo, saj smo s tem postali prepoznavnejši v slovenskem In evropskem prostoru. Glavni del proračuna se vsako leto porabi za urejanje Zakonskih obveznosti tlo osnovne šole, socialnih izdatkov, prispevkov za zdravstvo in knjižničarstvo. Rezervirana sredstva za vrtet čakajo le na izdajo gradbenega dovoljenja, tla bomo s tem prepotrebnim projektom čimprej poskrbeli tudi za najmlajše. Končno smo dosegli tudi ureditev izvoza iz kamnoloma in s lem vsaj delno razbremenili bližnje prebivalce. Gradi se kanalizacija v Lukovici in Krašnji. Kaj načrtujete za prihodnje leto? V prvi vrsti izgradnjo otroškega vrtca. Nadalje bomo končno uredili kanalizacijo za šolo in Čebelarski dom. Nadaljevali bomo z obnovo kulturnih spomenikov. Obnova vodovotla bo prav tako potekala po predvidenih načrtih, seveda sredstvom primerno. Prav tako Intervju z županom bomo tudi v prihajajočem letu obnavljali občinske in vaške ceste. Tudi plazišca še niso v celoti sanirana. Naša stalna skrb je tudi dokončna ureditev ukrepov in križišč na magistralni cesti G10. Tu nam žal izvajalci delajo vse prepočasi, saj bi po vladni uredbi morala biti vsa ta tlela končana že pred pričetkom gradnje avtoceste. Skrbeli bomo za dodatno iztlelavo planov gospodarskega In turističnega razvoja naše občine, kakor tudi za smotrno izrabo prostora. Pri gospodarskih projektih bomo sodelovali z občinami severno in vzhodno od Ljubljane, s katerimi smo sklenili ustrezen sporazum. Ob tolikšnem delu se gotovo pojavljajo tudi neprijetne stvari. Kaj vas najbolj moti? Predvsem me moti nerazumevanje ljudi za skupne interese. Cc hočemo zagotoviti enake pogoje življenja vsem občanom, moramo investirati v do setlaj zapostavljena področja, Ljudje, ki imajo že zagotovljene vse osnovne življenjske pogoje, pa nikakor nočejo razumeti moje usmeritve, tla enake pogoje zagotovim tudi drugim. Nasprotovanje projektom, ki bi to zagotovili, je boleče in tudi žaljivo. Motijo me posamezniki, ki tudi sami ne bi znali prav utemeljiti svojega nasprotovanja nekaterim projektom, ki bi tudi njim, ne samo drugim, Zagotovili boljše življenje. Moti me, tla motamo vedno posegati v preteklost, tla upravičimo nekatere projekte, namesto tla bi gletlali in gradili naprej, Ob vsaki načrtovani gospodarski investiciji se najdejo ljudje, ki jih le-ta moti, čeravno zaradi neizvedbe le-teh ostaja v naši dolini velikt) ljudi brez službe. Kakšne so vaše želje za nadaljnje delo? Predvsem želim več argumentiranih predlogov za gospodarski razvoj, s so- be sedniki si želim pogovorov in realnega odnosa tlo problemov, ki jih moramo reševati. Za ta naš majhni prostor naj strankarski interesi ne izpodrivajo interesov ljudi. Več sodelovanja si želim tudi pri pridobivanju sredstev za naš razvoj, saj je doslej ta skrb bila v glavnem prepuščena občinski upravi in meni. Upam tudi, tla bo v novi vladi več razumevanja za potrebe razvoja naše občine. Gospod župan, hvala za odgovore in upam, da se bodo vaše želje uresničile v dobro nas vseh. V. (. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino za leto 2001 pobirali na običajnih mestih in obenem vpisovali nove člane. 7. 1. 2001 Lukovica, od H. ure do K), ure (pisarna DU) 7. 1. 2001 Prevoje, od 10. ure do 12. ure (KS Prevoje) 14. 1. 2001 Blagovica, od 9. ure do 11. ure (gostilna Žohar) 14. 1. 2001 Krašnja, od 11. ure do 12. ure (Šola Krašnja) Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15. uri do 17. ure. Predsednik 1)11 Lukovica: Marija Poljanšek, l.r. PRAZNIK OBČINE LUKOVICA V petek, 29- septembra, se je s slavnostno sejo občinskega sveta, ki se je je udeležil tudi častni občan dr. Niko Kralj, začelo praznovanje občinskega praznika. Zupan občine Lukovica gospod Anastazij Zivko Burja je v slavnostnem govoru poudaril dosežke občine v tem letu in pozval navzoče k nadaljnjemu tvornemu sodelovanju. Veliko ljudi se je zbralo pred občinsko zgradbo, kjer je luko-vi.ška godba na pihala izvedla svoj program. Župan in predsednik krajevne skupnosti sta zatem slovesno odprla prenovljeno dvorano. Učenci OS so ponudili obiskovalcem medico in mošt ter vsakemu pripeli trsko S starega poda č)bnovljene dvorane, s cvetom, pri čemer so jim pomagale članice Društva podeželskih žena. Zatem so obiskovalci napolnili dvorano, ki sedaj res kaže popolnoma drugačno podobo. Kulturni program so izvajali Mešani pevski zbor Šentviški zvon, člani KD Janko Kersnik in harfistka Bronka Prinčič. Slavnostni govornik je bil gospod župan. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali z Občino pri njenih naporih za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi, poudaril je odmevnost Dni evropske kulturne dediščine in se zahvalil vsem, ki so sodelovali ob tem. Ker komisija za priznanja občine ni podelila nobenih priznanj ( vzrok naj bi bile volitve) , je podelil svoja priznanja: KS Rafolče, za vzorno sodelovanje z Občino pri izpeljavi komunalnih investicij, Turističnemu društvu Preserje, za vzorno sodelovanje in Izvedbo Kmečke olimpiade in ohranjanje o ev. Športnemu društvu Krašnja, za organizacijo odmevnih športno rekreativnih prireditev, Odboru za prenovo dvorane, za prizadevnost pri obnovi dvorane Kulturnega doma Janko Kersnik, Damjani Pečnik, za strokovno izvedbo spomeniško varstvenih akcij v občini, posebej še na Golčaju, Jožetu Vrtov.šku, za prizadevnost pri obnavljanju cerkve na Golčaju, Marjanu Klopčiču, za vzorno sodelovanje z Občino in odstop zemljišča za novo vodno vrtino v Zlatem Polju, Alojziju Ravnikarju, za veliko osebno zavzetost in dolgoletno delovanje v KS Blagovica, Tomažu Cerarju, za veliko osebno zavzetost pri izpeljavi vseh komunalnih investicijah v občini. Po končanem kulturnem programu je sledilo družabno srečanje, ki so ga s svojimi izdelki popestrile članice Društva podeželskih žena. V. G. NAJ VAM LETOŠNJI BOŽIČNI PRAZNIKI NAKLONIJO OBILO LEPIH DRUŽINSKIH DNI OB NOVEM LETU 2001 PA VAM ŽELIMO ZDRAVJA, SREČE IN DELOVNE USPEŠNOSTI OBČINSKI ODBOR Proslava PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI V letošnjem letu obhajamo Slovenci kar nekaj jubilejev: državljani praznujemo že 10-lctnico samostojnosti in plebiscitne odločitve, obhajamo pa tudi 200-letnico rojstva našega največjega pesnika in domoljuba dr. Franceta Prešerna. Naša občina je imela kulturno slovesnost v soboto, 9. 12. 2000, v lepo obnovljenem Domu v Lukovici. Mladi in prizadevni lukoviški kulturniki so pripravili odličen enotirni program, ki ga je povezovala Helena (Jrbanija. V govornem delu je Matej Kotnik recitiral in bral pesnika Prešerna, Vito Kotnik, Miha Urbanija in Miha Bogataj pa SO se spominjali tudi drugih velikih slovenskih mož, kot SO Primož Trubar, A. Martin Slomšek, Ivan Cankar in Oton Župančič. Govorni del je bil spremljan z. diapozitivi Za pevski del je poskrbel Šentviški zbor s svojimi odličnimi solisti: Bernardo, Špelo, Matevžem in Primožem. Slavnostni govornik tega večera je bil prof. Niko Kralj, častni občan občine Lukovica. (Kot zanimivost naj omenim, da je gospod Kralj letos praznoval svoj okrogli jubilej - 80 let.) Tudi tokrat se je Itikoviška dvorana napolnila s hvaležnimi obiskovalci, saj SO ob koncu prireditve nagradili vse nastopajoče z dolgim aplavzom. Podžupan Janko Ilrovat se je v imenu Občine Lukovica vsem zahvalil in čestital za praznik. M. P. OTVORITEV CESTE NA KORPE Dne 20. 10. 2000 je ob zvokih fanfar predsednik KS Blagovica, g. Prašnikar, svečano odprl 1000 ni dolgo in težko pričakovane ceste na Korpe nad Blagovico. Čeprav je tako ena hlačnica teh novih hlač ostala nekoliko krajša, ker je baje zmanjkalo denarja za blago, vaščani Korp poslej ne bomo več v stalnem strahu, da nam bo vsak prihodnji naliv odnesel del te strme ceste, da bomo neprestano morali ročno zasipavati globoke jarke, razbijati avtomobile ali pa pešačiti v dolino. Župan nase nove občine Lukovica je bil mož-beseda (čeprav smo ga morali na tO nekaj let vztrajno spominjati) in nam je tako dokazal, da nismo več tako pozabljeni, kot smo bili v bivši občini Domžale. Biti odrezan od sveta fizično in tudi čustveno - pač ni tako prijetno v času, ko se drugi združujejo v Evropi in ko čedalje bolj spoznavamo, da je samo skupno možno doseči vse cilje. Jeseni leta 1994 nam je zemeljski plaz na dveh mestih v dolžini cca so m dobesedno odnesel vso cesto, občina Domžale pa nam je sporočila, da finančnih sredstev za sanacijo " v proračunu občine ni bilo predvidenih", pač pa SO ta problem uvrstili v osnutek proračuna nove občine Lukovica za leto L995 in prosili za pomoč tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Dne os. 1 I. 199s je K S Blagovica potrdila gradbeni odbor, ki je bil usta novljen že 14.9. 1991. / dandanes zelo modernim geslom "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" smo sami izbrali novo traso (ker sanacija plazov bi po ocenah stala približno ss.000.000.-SIT!), pridobili soglasja lastnikov z.cni Ijišč in zbrali potrebna sredstva za spodnji ustroj nove ceste, ki je 10 hiš ter skupno 36 uporabnikov spet povezala s svetom. Nekateri "zelo ozaveščeni" Slovenci SO tO priliko porabili za razna izsiljevanja - med njimi je najbolj zablestel neki Pepe, ki si je svojih 549 m2 zemljišča za vodno zajetje in cestišče pustil plačati kar dvakrat: enkrat od nas vaščanov samih, ki smo za ta namen morali dodatno (in takojci!) zbrali še 188.000,- SIT, enkrat pa še od občine Lukovica, ki je Izvedla tudi potrebno geodetsko izmero, Taisti Pepe pa je sedaj, tik pred asfaltira njem, poizkusil izsiljevati še tretjič in je zahteval, da se mu poleg širine ceste 3.001)1 in plačane skupne povprečne širine s,23 m plača še neki namišljeni jarek, ki ga v resnici sploh ni. Vztrajno je nagajal in vsak dan s traktorjem uničil fini planum - asfalta pa mu zaenkrat kljub prizadevanjem še ni uspelo uničiti. Zanimivo je, da to cesto enako potrebuje tudi on - pa si kot kaže po starem slovenskem običaju raje zvrta luknjo v koleno, samo da bi škodil še drugim! No, tradicija je pač tradicija. Verjetno se bo nekega dne počutil zelo osamljenega. Neka druga, zelo znamenita osebnost, ki ima tudi hišo na Korpah, je do skrajnosti razvila svoj socialni čut in izjavila, da ceste sploh ne potrebuje in da ne bo prispevala ničesar (čeprav smo jo naslednji dan videli v avtomobilu na Korpah) - nekaj za tem pa je vzvišeno in brez komentarja odklonila denarno nagrado v višini 5.000.000.-SIT, kar jo je vsekakor naredilo bolj popularno kot pa njeni izdelki. Skratka, sredstva so bila končno zagotovljena v raznih proračunih, bili smo uvrščeni med prioritetne objekte, izdelan je bil pre>jckI in pričela tudi v KS tako popularna in dolgotrajna papirnata vojna za legalizacijo te ceste. V nasprotju s tem pa dandanes izredno hitro delujejo razni inšpektorati, ki za našo drago in predrago (v obeh smislih besede) domovino bliskovito pobirajo kakšno primerno globo - vztrajni Pepe iz doline namreč tudi le prilike ni zamudil in je takoj ob pri četku asfaltiranja poklical inšpektorje, da bi preprečili nadaljnja dela, čeprav je sam že 26. 10. 1995 podpisal, da je prejel terjatve, cla dovoljuje odmero in odpis dela parcele v korist občine. No, na srečo je zmagala pamet večine, saj občina je že 9. ii. 199s potrdila, da bo predvidela asfaltiranje v letu 1996, oziroma najkasneje 1997 - pretekla so samo še pičla tri lela in res je cesta as-faltirana v najožji možni širini 3,00 m in debelini 6 cm. Bojimo se, cla jo bodo kmalu poškodovali preko 20 ton težki transporti lesa raznih Pepetov, ki jih po tradiciji izvajajo ravno po deževju, ko je teren kar najbolj razmočen! Tudi bankine so utrjene v vsej potrebni širini nekaj cm, kot bi jih z lopatko nasuli otroci - ampak hvaležni smo za vsako dobro voljo - saj zdaj zares vemo, da spadamo zraven, k naši novi družbi, in da nas nihče več ne zapostavlja. Tokrat nam ne bo že tretjič odneslo pripravljenega spodnjega ustroja. Vsaj glavne strmine so končno pokrite. Preostalo je le še približno 200 m ceste, ki je po projektu in tudi proračunu predvidena za asfaltiranje v vasi Korpe in pa nekaj metrov v Podsmrečju, ob priključku na magistralko. To v zvezi z, novim priključkom na avtocesto. Skratka: konec dober - vse dobro! Proslavljali smo v izredno prijetnem vzdušju, plesali in se smejali še pozno v noč. Župan je bil ta večer žal nujno zadržan, vendar se mu za vse njegovo prizadeto zavzemanje in tudi človeško toplino iskreno zahvaljujemo in mu želimo uspehov v njegovi nadaljnji politični karieri. Želimo, da bi preostalih 200 m bilo izvedenih hitreje in z manj škripanja z. zobmi. Zavedali smo se, cla je ta cesta simbol povezave med ljudmi - zato naj še dolgo živi in kljubuje vsem nečimrnim Pepetom lega svela! 10-letna Monika Sedeljšak iz. Korp pa je otvoritev počastila še s svojo pesmice >: NA KORPAH NEKOČ BILK HIŠKI', SO TKI, V Nllll SO ŽIVELI KMLČKI LJUDJE. SO LETA MINEVALA, MLADINI-; NI B'LO, DA ORALI, SLIALI BI V DOBRO ZEMLJO. SEDAJ SE vasica SPREMENILA II vsa, PO NOVI SE CESTI PRIPELJEŠ DO TJA VASICA [E LliPA IN ČISTI [E ZRAK, V MIRU ŽIVIMO, KOT KRALJ JE ZDAJ VSAK! J. Medved SPREMEMBE PROSTORSKEGA PLANA PREDVIDENE LOKACIJE ZA ODLAGALIŠČE ODPADKOV POJASNILO KRAJANOM KS PREVOJK Glede postopka sprejema Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1999 za območje Občine Lukovica (v nadaljevanju prostorski plan), ki se nanašajo na predvideno odlagališče komunalnih odpadkov na območju KS Prevoje, sem krajanom dolžan naslednje pojasnilo: Odlagališče komunalnih odpadkov v Prevojskih gmajnah je bilo na omenjenem območju predvideno že v nekdanji Občini Domžale, prav tako kot odlagališče Korenščica v Trnjavi. V novi Občini Lukovica smo v I. 1996 ob spremembah in dopolnitvah prostorskega plana dodali le rezervacijo prostora za deponijo Orehovica (Trojane) in v Lukovici za podjetjem TOKO-LINL (nekdanja "Mojca"). Poleg teh lokacij, ki jih predvideva prostorski plan, pa imamo še drugih 13 lokacij, kjer bi bilo v primeru odločitve možno zgraditi takšno odlagališče. Dejstvo je, da odlagališče odpadkov v Prevojskih gmajnah sploh ni bilo predmet javne razgrnitve in javne obravnave v okviru letošnjih sprememb prostorskega plana, saj je v teh dokumentih zarisano Že od prej. Gre le za eno možnih lokacij na tem prostoru, nikakor pa ne za odločitev, da bo občina tukaj res gradila odlagališče. Če bi se v prihodnosti za to morebiti odločila, bo moral potekati celotni postopek sprejemanja ureditvenega načrta in pridobivanja vseh potrebnih dokumentov ravno tako kot sedaj teče postopek sprememb prostorskega plana; torej v treh fazah: obravnavanje osnutka odloka, javna razgrnitev z javno obravnavo in nato obravnavanje predloga odloka v 2. obravnavi na občinskem svetu. V nobenem primeru torej ne brez sodelovanja prebivalcev te krajevne skupnosti. Ker je bil v času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka spremenil) prostorskega plana (dvorana KD v Šentvidu, 23- 8. 2000) izražen oster protest krajanov, bo občinski svet na novembrski seji obravnaval tudi to pripombo in do nje zavzel stališče, kljub temu da odlagališče ni bilo predmet sprememb in dopolnitev sedanjega plana. Zavedam se, da je odločanje o morebitnem odlagališču komunalnih odpadkov na območju naše občine, ki je že tako majhna in obremenjena z gradnjo avtoceste, zelo odgovorna zadeva. Nihče si odpadkov ne želi, zato je Občina Lukovica vključena tudi v projekt gorenjskih občin (CERO), v okviru katerega se članice dogovarjajo o ravnanju z odpadki in možnostih skupnega odlagališča. Župan: Anastazij Živko Burja KAKO JE CESTA NA VRANKE DOBILA ASFALTNO PREVLEKO Prve zamisli o rekonstrukciji ceste Blagovica - Vranke so se pokazale že leta 1998. Vas Vranke šteje pet hiš, od katerih sta dve ob magistralki MIO, tri -ena hiša in dva vikenda pa so dva in pol kilometra oddaljene od glavne ceste v smeri proti Golčaju oziroma Borjam. Tako je na zgornjem koncu Vrank ostala le naša domačija - Pri Špancu in zato sem se povezal s krajani sosednjih Borij, ki pa so na drugi strani občinske meje in spadajo v občino Zagorje ob Savi. Krajani Borij hodijo na delo in v šolo predvsem v Ljubljano in Domžale in zato prav tako kot mi koristijo cesto z Golča-ja proti Blagovici. Ze prvi sestanek s krajani je bil uspešen in dogovorili smo se, da bomo pričeli zbirati denar za obnovo naše ceste. Kmalu smo zbrali vsa potrebna dovoljenja. V letošnjem letu je bila cerkev Sv. Neže na Golčaju dokončno obnovljena in tu so v septembru potekali dnevi evropske kulturne dediščine, zaradi česar se je pospešila tudi obnova ceste. Svečana otvoritev je bila 23. septembra ob 16. uri. Kot predsednik gradbenega odbora sem vsem prisotnim zaželel dobrodošlico na Vrankah, cesto je odprl naš župan, blagoviški in brdski župnik pa sla jo blagoslovila, kakor tudi popotno kapelico. Rad bi se zahvalil predvsem vašča-iiDin Borij, g. Alojzu Ravnikarju in KS Blagovica, ki so finančno in s svojim delom prispevali velik delež k obnovi. Hvaležni smo tudi vsem, ki so odstopili svoje zemljišče za pridobitev potrebnih dovoljenj in Marku Zupančiču, ki se mu zahvaljujem za korektno in pošteno delo. Posebna zahvala pa gre Občini Lukovica, županu Anastaziju Zivku Burji, Tomažu Cerarju in ostalim sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi ceste Vranke - Blagovica. Hvala tudi našim sponzorjem za asfaltno prevleko, predvsem SCT-ju, G RASTU d.o.o. Domžale in tistim, ki niso hoteli biti imenovani. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (NUSZ) Pojasnilo k vrednosti točke za izračun nadomestila Občinski svet Občine Lukovica je na 2. seji, dne 18. 2. 1999, sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica, s katerim je prenehal veljali stari odlok, ki je veljal Še za celotno območje bivše domžalske občine. Nov odlok, ki je bil letos prvič podlaga za izračun nadomestila, na novo ureja plačevanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, 'lako so v primerjavi s starim odlokom bistvene naslednje spremembe: - sprememba v razvrstitvi območij (naselij), za katere se plačuje NUSZ, - sprememba v točkovanju komunalne opremljenosti, - sprememba skupin zavezancev za plačilo NUSZ glede na dejavnost, - sprememba točkovanja kriterija namembnosti in lege stavbnega zemljišča. Višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se po novem odloku izračuna enako, kot se je izračunavalo v preteklosti po starem odloku. Skupno število točk, dobljeno iz meril in točkovanja, se pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino in vrednostjo točke za Izračun nadomestila. Za leto 2000 je bil sprejet sklep o vrednosti točke za izračun NUSZ v višini 2.1, kar močno odstopa od vrednosti točke, ki so jo sprejele druge občine na nekdanjem domžalskem območju. Razlika je posledica novega odloka z drugačnim načinom oz. vrednostjo točkovanja, ki se med občinami bistveno razlikuje (npr. pri komunalni opremljenosti - elektrika - je stari odlok določal 40 točk, novi odlok pa določa le 4 točke.) Enako velja tudi za vse ostale komunalne priključke. Bistveno se je zmanjšalo število točk glede na namembnost in lego stavbnega zemljišča. Za pravilen oz. smiseln izračun NUSZ je bilo tako nujno prilagoditi vrednost točke novemu točkovanju, na podlagi katere se koncili izračun bistveno ne razlikuje od sosednjih občin (na izračun ne vpliva samo vrednost točke, ampak predvsem število točk po odloku). Iz navedenega je torej razvidno, da razlika v vrednosti točke med občinami ne vpliva na končni obračun NUSZ. Občinska uprava NA/ VAM LETOŠNJI BOŽIČNI PRAZNIKI NAKLONIJO OBILO LEPIH DRUŽINSKIH DNI OB NOVI-M LETU 2001, PA VAM /PUMO OBILO ZDRA VJA, SREČE IN DELOVNI: USPEŠNOSTI OBČINSKI ODBOR N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka RAZVOJNI PROGRAM OBČINE LUKOVICA Zakon o spodbujanju skladnega re gionalnega razvoja, ki je bil sprejel julija 1999, predvideva izdelavo regionalnih razvojnih programov, ki naj bi uskladili gospodarske, socialne, prostorske, okoljske in druge razvojne nacrte. Namen razvojnega programa je usklajevati in dopolnjevati, ne pa nadomestiti različne oblike ukrepov za pospeševanje razvoja posameznega območja. Isti zakon predvideva tudi, da razvojna strategija poda predloge za usmerjanje razvoja v odnosu do prostorskega načrtovanja. Novembra 2000 sta bili zaključeni I. in II. laza Razvojnega programa občine Lukovica. Razvojni program pripravlja ()bcina Lukovica v sodelovanju z. Zavodom Naš laz. iz Lukovice pri Brezovici. V I. in II. smo analizirali problematiko razvoja občine, v tekstualnem in kartografskem delu pa predstavili variantne možnosti glede njenega razvoja. Celostni pristop pri izdelavi razvojnega programa občine Lukovica prispeva k skladnemu regionalnemu razvoju, prizadevanje za trajnostni razvoj pa pomeni, da naslednjim generacijam zapustimo razmere vsaj enaki-, če ne Že boljše, kol smo jih mi prejeli od prejšnje generacije, Razvojna strategija na osnovi diagnoze stanja nakaže, za kakšno prihodnostjo naj bi v nekem območju stremeli in kako bi bolje izrabili naravne, človeške in gospodarske možnosti, ki še niso dovolj oz. primerno izrabljene. V vseh območjih občine, tako v nižinskem kol v hribovitem delu je treba ustvariti enakovredne življenjske- razmere, z. zagotovitvijo ugodnih možnosti za življenje v vseh naseljih ter možnosti za šolanje in zaposlovanje v dobro opremljenih središčnih naseljih v blizini. V la namen je v oddaljenih območjih treba izboljšati cestno omrežje in uvesti bolj pogoste avtobusne zveze, v neka letih evropskih državah s pomočjo direktnih plačil pomagajo zasebnikom in posameznikom, da ne opuste določene avtobusne linije, ki sicer ni rentabilna, ker je premalo potnikov. Obstaja tudi možnost, da šolski avtobus omogoča prevoz tudi drugim potnikom, seveda za ustrezno plačilo, Dolinski tlel občine, predvsem v bližini avtoceste, naj bi bil namenjen večinoma obrti in prometni infrastrukturi. Območje med avtocesto in magistralno cesto naj bi bilo namenjeno prepletanju Stanovanjskih površin, obrtnih dejavnosti in rekreacijskih površin. Namesto velikih objektov naj bi gradili manjše, prednost naj bi tlajali manjšim in po možnosti domačim investitorjem. Trasa avtoceste je radikalno posegla v prostor in povzročila, da so močvirna območja, ki SO z ekološkega vidika Lahko zelo dragocena, v svojem obsegu močno zmanjšana. Poskrbeti bi bilo treba, da se ohranijo tista, za katera je to možno. Vprašanje je, ali občina zares potrebuje vse predvidene obrtne cone (Želodnik, Krašnja, Prevojska gmajna, Lukovica). Problematičen je velik poseg v izgletl krajine v primeru predvidene obrtne cone Prevoje - Želodnik, Za obrtno cono Lukovica bi bilo smiselno sanirati kamnolom Lukovica po zaključku njegovega izkoriščanja, obrtna cona Krašnja pa bi bila lahko manjša. Na območju turistične cone ob akumulaciji Drtijščice N bilo koristno glede na bližino avtoceste omogočiti kampiranje. Glede na bližino Ljubljane, Domžal, Trzina., bi bilo za sprostitev in rekreacijo meščanov smiselno urediti prostor za kopanje, čolnarjenje, odbojko na mivki, poskrbeti za igrala, učne in kolesarske poti. Hriboviti in jugozahodni tlel občine bi v prihodnje lahko namenili predvsem kmetijstvu, rekreaciji in turizmu. Prednost je treba dati vlaganju domačinov, npr, z. dobro gostinsko ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah ter vzpostavitvijo najrazličnejših tematskih poti (kolesarska pot, pešpot, sadna pot..), poskrbeti pa je treba tudi za prenočitvene zmogljivosti. Pospeševali je treba tiste oblike kmetijstva, ki so manj škodljive za okolje in ne zahtevajo velike mehanizacije, s pomočjo neposrednih plačil bi bilo možno spodbuditi tiste oblike živinoreje, poljedelstva in sadjarstva, ki ne zahtevajo velike uporabe kemičnih sredstev. Možnosti za dodaten zaslužek so na primer kmečki turizem, domaČa obrt (pletenje kit iz. slame za turistične namene), predelava sadja visokodebel nih sadnih sort v sokove, likerji, žganje, suho sadje, pridelava redkih vrst žitaric, pridelava sira, zelenjatlarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo. V starem jedru Lukovice bi bilo smiselno urediti tržnico za pridelke in izdelke s kmetij. Glede varovanja okolja bi lahko za posamezne hiše ali skupine hiš ob upoštevanju strokovnih navodil koristno pripraviti cenejše manjše lagune za čiščenje votla z močvirskim rastlinstvom, v naseljih dolinskega tlela pa so primerne tudi večje biološke čistilne naprave. Poseben primer je vprašanje razširitve kamnoloma ali prenehanje njegovega izkoriščanja. V kolikor so stališča zagovornikov nadaljnje dejavnosti kamnoloma s tehnično izvedljivim zmanjševanjem zaprašenostl bližnje okolice in hrupa resnično upravičena, lahko rečemo, tla je razširitev kamnoloma sprejemljiva. Prednost njegove nadaljnje dejavnosti je tudi v tem, tla se omogoči manjše naklone terena in s tem boljše pogoje za učinkovitejše zakrivanje rane, ki je nastala v prostoru tik ob cesti. Občina ima že v okviru sedanjih ureditvenih območij naselij dovolj prostorskih možnosti. Izračunali smo, da je v petih glavnih naseljih (Presoje - Šentvid, Lukovica - Brdo, Krašnja, Blagovica, Trojane) kapaciteta ureditvenih območij tako velika, tla bi lahko številu prebivalcev v letu 1998, ki znaša 176-1, dotlali še preko 2000 prebivalcev. V vsej občini, ki je I. 1998 imela 1718 prebivalcev, znaša prosta kapaciteta za poselitev vključno s pravkar navedenimi večjimi naselji 4912. Število prebivalcev v občini bo 1. 202 1 po minimalni varianti znašalo 8095, po maksimalni varianti 9657, po naravni rasti pa samo 4903. Število otrok v starosti od I - 6 let se bo po projekciji z manjšim doscljcva-njem zvišalo od .363 na 565, z večjim doseljevanjem pa kar na 696. Zato je treba v občini zagotoviti otroško varstvene kapacitete, ki bi ustrezale oceni števila otrok vsaj po minimalni varianti tloseljevanja, če že ne po maksimalni. Število otrok v starosti 6 - 10 let bo od sedanjih 327 v primeru zmernega do-seljevanja porastlo na 508, v primeru večjega doseljevanja pa telo na 627. To pomeni, tla je treba prostorske zmogljivosti šol močno povečati, tudi če bi upoštevali samo manjše tloscljcvanjc. Po projekciji naravne rasti se število starejših nad 65 let močno poveča. Po naši oceni bi v občini potrebovali ca. 50 oskrbnih mest. Izrednega pomena za občino je tudi sodelovanje s sosednjimi občinami, posebej glede vprašanj, ki so skupnega pomena. Delovna skupina Zavoda Naš laz Poročilo pripravila Judita dosar Zavod Nas laz Zavod za razvoj podeželja Vrhniška c. I I 35 I Brezovica pri Lj. Tel: 01 3 65.-i 237, 365 78 03 e-mail: Štefan.skledar I ("'guest.arncs.si Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2001 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale PRENOVLJENA IN POSODOBUENA PODOBA SREDIŠČA BLAGOVICE Vzporedno z gradnjo avtoceste se izvajajo tudi dela in posodobitve obstoječe ceste MIG Ljubljana - Celje. Končujejo se dela v Blagovici, kjer bodo uredili veliko in sodobno križišče s prometno svetlobno signalizacijo, levi pas za zavijanje, uredili avtobusno postajo na obeh straneh ceste, naredili pločnik. Tako bo iz Blagovice varnejši in lažji dostop na Golčaj in Vranke, lažji dostop do trgovine in predvsem bolj varno zavijanje v levo. Aha, pešpot pločnik, oziroma pešpot, tu se je pa zataknilo. Le kratek odsek, slabih 210 kvadratnih metrov pešpoti prav v Blagovici ne bo dokončan, in to majhen delček pri Griljevi domačiji. Grilj Valentin je predpogodbo podpisal, jo kasneje preklical, sklicujoč se na neprimeren dovoz do njihovega dvorišča. Obiskali smo Grilja na njegovem domu. V razgovoru smo izvedeli, da vzrok tiči tudi v njihovem sporu s sosedom, ki bo dobil sodni epilog enkrat v teh dneh, kajti Griljevi bi radi dovoz do hiše, ki je po njihovem tudi bolj varen, po nekdanji občinski poti, ki pa jo je sosed odkupil od še nerazdeljene domžalske občine. Da pa pisanje ne bi bilo enostransko, smo za razgovor zaprosili Tomaža Cerar-ja, ki je na občini Lukovica zadolžen za komunalne zadeve, medtem ko interesa za razgovor s strani DDC-ja v Blagovici, kljub obljubi ni bilo. Izvedeli smo, da je bil do letošnjega poletja postopek za pridobitev priglasitvenih del enostavnejši, sedaj pa se je zakonodaja poostrila in je potrebno pridobiti soglasje vseh prizadetih lastnikov zemljišč s kupoprodajno pogodbo, katere pa Grilj ni podpisal. Izvajalec del DDC in SCT bosta šele ob podpisu pogodbe z omenjenim vaščanom dela nadaljevala na tem odseku. Ker pa je že tako, da je nekatere ljudi treba večkrat obiskati in se z njim pogovoriti, bi bilo dovolj že, če bi malo interesa pokazali tudi krajani Blagovice, predvsem pa predsednik KS in predstavniki KS Blagovice in tudi oni opravili kakšen prijazen razgovor z Griljem. To dobro ve tudi predsednik krajevne skupnosti Zdravko Prašnikar, vendar, kot je videti, ga dokončen izgled Blagovice ne zanima, kakor očitno ne zanima tudi ostalih krajanov Blagovice. Od Tomaža Cerarja smo izvedeli tudi, da je zaenkrat ostala na mrtvi točki tudi predvidena sprememba trase AC v Blagovici, ki bi jo izvedli zaradi geologije. Tudi tu je vzrok zastoja del nestrinjanje krajana Blagovice, ki je prvotno dovolil poseg v njihovo zemljišče, kasneje pa ga preklical in postavil drugačne pogoje. Toda to je že druga zgodba. Ta zgodba pa se končuje s tem, to moramo priznati, da se občina Lukovica trudi po svojih najboljših močeh, da bi čimbolj ugodila vsem, da bi pa krajani posameznih krajevnih skupnosti tudi morali bolj pomagati in sodelovati pri njenih uresničitvah. Milena Bradač ZDRAVSTVENI DOM LUKOVICA -OZIROMA KAKO LEPO JE V NAŠI OBČINI BITI ZDRAV Da je bolezen huda nadlega ne .samo za bolnika ampak tudi za vso družino, je popolnoma jasno. To, kar se v zadnjem času dogaja na področju zdravstvenega varstva v lukoviški ambulanti, pa lahko upravičeno imenujemo test vzdržljivosti živcev, tako bolnika kot njegovih bližnjih. Začnemo lahko pri bolj ali manj posrečenih nastavitvah zdravnikov oziroma zdravnic, od mladih do starih, ki nekako ne "zdržijo" dlje kot nekaj mesecev, pa do tega, da ne premorejo niti osnovne ambulantne lekarne, kaj šele kakšnega diagnostičnega laboratorija, da o delovnem času, ki je blago rečeno nerazumljiv, sploh ne izgubljamo besed. Za ilustracijo in potrditev navedenega si bom dovolil opisati naključni primer. Nedelja zvečer: otrok dobi vročino in težko diha. Ker se primer ne zdi urgcnicn, počakaš in prebdiš do ponedeljka zjutraj, nakar se odpraviš v ambulanto v Lukovici, kjer pričnejo z delom šele ob 10. uri. Ker se otroku stanje slabša, ga odpelješ na urgen-co v Domžale. Tam ga, po prepričevanju, da izbrani zdravnik v Lukovici ne dela, pregledajo in ti izročijo nekakšen listek z. domnevno diagnozo. Pošljejo te k izbranemu zdravniku - nazaj v Lukovico, kjer žal brez laboratorijskih izvidov ne more potrditi diagnoze. Hočeš nočeš se odpraviš nazaj v Domžale v laboratorij, na odvzem krvi in urina. Z izvidi se odpraviš zopet proti Lukovici. Na podlagi izvidov zdravnik določi diagnozo. Dobiš par receptov, a ker v Zdravstvenem domu Lukovica ne premorejo ambulantne lekarne, se zopet usedeš v avto in odpelješ proti Domžalam v lekarno. Z vrečko zdravil in bolnim otrokom se končno odpraviš domov. Števec v avtu pa pokaže 60 prevoženih kilometrov. Najbrž to ni osamljen primer. Seveda lahko domnevamo, da za ves ta cirkus obstaja povsem logična razlaga, za katero smo že v mesecu juliju želeli povprašati direktorja Zdravstvenega doma Domžale. Zal sta bila tako direktor kot njegov namestnik istočasno na dopustu. Od takrat pa še vedno vztrajno čakamo, kdaj si bodo odgovorni vzeli toliko časa, da nam odgovorijo na vprašanja. Iztok O. KOLESA Z MOTORJEM V zadnjem času ji' na naših cestah ('cdalje več koles z motorjem. S temi sicer varčnimi, pa vendar za zdravje in življenje dragimi vozili, si' prevaža staro in mlado, največkrat tudi premladi in tisti stari, ki ga že težko obvladajo, Kolo z motorjem je po zakonu izenačeno s kolesom. Vozi lahko DO istih površinah, vendar se zaradi bistvenih razlik medsebojno ogrožajo. Voznik kolesa z. motorjem mora sicer imeti potrdilo o opravljenem izpitu o poznavanju cest no prometnih predpisov, pa vendar, kdo ga bo opravil, če policistu lahko uide kot za šalo. Cestno prometni predpisi veljajo za vse, pa vendar, kdo jih bo upošteval če....dokler se ne zgodi nesreča. Tedaj nastajajo problemi, kdo je kriv, zakaj je prišlo do nezgode, kdo bo plačal škodo in kdo bo koga nosil na vesti, četudi ni kriv. Vsak mladoletnik si želi kolo z motorjem. Prav tu pa grešijo starši. Za uspeh v šoli je mladolel nik dobil kolo z motorjem, pa ste se starši vprašali, ali zna voziti, ali je opravil izpit, ali ve, kako mora voziti po cesti in kje sploh sme ali ne sme voziti? Ste mu obenem kupili zaščitno čelado in oblačilo, ki ga bo ob padcu ali nezgodi vsaj malo zavarovalo? Ste kolo z motorjem zavarovali? Na vsa ta vprašanja si odgovorite, preden bodo prišle posledice. Potem bo prepozno. I)JI) GOSTILNA POTRBIN Vsem gostom in občanom želi v letu 2001 vse dobro, mnogo zdravja in uspehov z željo, da bi se tudi v prihodnje radi ustavili pri nas. V ponedeljek, 25. decembra 2000, ob 20. uri pa vabimo krajane iz KS Trojane na tradicionalno srečanje, kjer vas bomo počastili z večerjo in poskrbeli za zabavo z ansamblom Ajda. V dokaj hladnem, a lepem jesenskem sobotnem junu je središče Lukovice dobilo povsem drugačno podobo. Stojnica pri stojnici, vse već ali manj dobro obložene, SO vabile radovedneže, predvsem pa kupce. Turistično olepševalno društvo Lukovica je 21. oktobra torej spel organiziralo Lukov sejem. Kar nekajkrat sem se tudi sama sprehodila med živopisanimi stojnicami, ker me je zanimalo, od kje vse so priromali sejmarji in kaj so nam lega dne želeli predstaviti in seveda tudi prodati. Na začetku (gledano iz. vzhoda) SO smejoče gospodinje Stanka, Ivanka in Pepca, vse iz Društva podeželskih žena Lukovica, prodajale domači kruh, skuto in še par dobrot se je ponujalo. "Konkurenco" sta delala zakonca Šinkovec iz Cešnjic, ki sta poleg domačega kruha imela še korenje, jabolka, pa sadike jagod ...Pritegnila je lično poslikana stoj- nica s čebeljimi pridelki (med, cvetni prah, propolis, medeno žganje) zakonici Cirai iz Rafolč, katerima je delala družbo ga. Zaje, ki je tudi čebelarka. Čisto blizu so zadišale- suhe klobase, točil pa se jc tudi mladi cviček. Lastnik teh dobrot jc- bil mladi mesar Capuder iz Ko sez, ki se je prav zadovoljno smejal, saj je v rekordnem času prodal prav vse klobase, ki jih je pripeljal s seboj. Naprej in tudi vmes je bilo posejanih kar nekaj stojnic z vsemogočim tekstilom in športnimi copati. Iz Kranja je prišel trgovec, ki je reklamiral kremo za negovanje in Lmpregniraje vseh vrst usnja, z. imenom Renapur. Le-ta mi je celo brezplačno polepšal čevlje - in zares so se zasvetili kol novi. Nekako vsiljiv je bil trgovec z ekološkimi SUper krpami, gospa poleg pa mi jc- na vsak način želela prodati kremo iz. ognjica. Z nadvse vpadljivo zeleno barvo je vabil parkirani avtomobil, last Avto Debevca, d.o.o. iz Mengša, njihov zastopnik g. Juleršek pa je radovoljno razdeljeval reklamno liste za Dunlop zimske pnevmatike. Zakonca Klopčič iz Trnovč sta pripeljala "zlato-poljska" jabolka; povedala sta, da se s sadjarstvom ukvarjala kot z. dopolnilno dejavnostjo. Prav na koncu zgornje vrste so se razsposajeno drenjali učenci iz šole Brdo, ki so pekli in prodajali kostanj. Na spodnji strani se je na veliki površini bohotila suha roba iz Ribnice. Seveda brc-z teh izdelkov na podeželskih sejmih ne gre. Poleg njih sta zakonca Ornahna iz. Lukovice- točila prav odlično medeno žganje in prodajala ostale medene dobrote. Že se je oko oziralo na živopisano jesensko rezano cvetje, pa cvetje v lončkih in sajenje, poleg pa seveda nekako sodijo svece-, ki jih je prodajal Lavrić iz. Lukovice. Ga. Mojca je imela na svoji stojnici zanimive ročno izdelane voščilnice. Potem so bili tu še lisičji in kunini ovratniki, pa stojnica s sekirami, motikaml in ostalimi orodji; iz Polzele je trgovka prodajala nogavice, spet druga gospa zelenje, povezano v šopke, pa tretja vsakovrstna čistila; prav vabljiva je bila tudi stojnica s suhim sadjem in raznimi oreščki. Da pa jc- bila vsa zadeva Še bolj pisana, so poskrbeli prodajalci s "kičem", pa po-kovko za otroke in celo živopisanih balonov ni manjkalo. V tej raznoliki ponudbi me je presenetila pravcata razstava raznih buc, za katere je poskrbela g litvi, tako naj to novo znamenje tudi nam kaže smer na križpotjih zmede in nam daje trdno oporo in zaupanje v prihodnost /V ti nadaljevanje na str. 14 nadaljevanje s str. 13 sočletja. Ob njem ne bomo zašli s prave poti. Naj nas ta novi križ pomirja in druži v vseh različnostih za skupno dobro naše občine in domovine. Naj postane razgledna točka in kraj doživljanja notranje zbra nosti vsem drugače mislečim. Križ lahko le združuje, nikoli ne razdvaja. Zato upam, da ga bo pred skrunjenjem branila njegova lastna svetost in srčna kultura novih generacij. Letošnji občinski praznik zaznamujejo velika obnovitvena dela sakralnih biserov, kot sta Golčaj in Sp. Praprečc. Nad umetni škimi vrednotami so ostrmeli celo največji poznavalci. S temi deli izpolnjujemo svojo dolžnost po 50-letnem zanemarjanju in vračamo naši dolini dušo. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri tem, hvala lastniku zemljišča. Tudi sebi Ste postavili spomenik. Pesnik Simon Gregorčič je v svoji pesmi zapisal: "Na polju znamenje sloji, podoba krasna v njem žari, in ta obraz, trpeč, a polu miline, je slika moje domovine." Naj se naša domovina razcveta v duhu vrednot, ki nas počlovečujejo in ohranjajo V slovenski istovetnosti! Ob koncu prireditve je sledilo srečanje domačinov in gostov iz sosednjih župnij v prostorih župniše a. saj zaradi slabega vremena ni bilo možno pogostiti vseh na prostem ob cerkvi, kakor jc bilo prvotno zami šljeno. Ob tem je bilo slišati veliko novih idej in pobud za razcvet cerkvenega petja v naši občini in povezovanja. Marta I.avrič DRUŠTVO PRIJATELJEV DRUŽINE - DELOVNO! Zadnjo sredo v oktobru smo se zbrale ženske v društveni sobi na Trojanah, da se kaj novega naučimo o aranžiranju cvetja in izdelovanju ikeban. Same smo prinesle zelenje in rože, ki jih imamo doma. Povabile smo cvetličarko Stanko Prašnikar iz Doba, ki je nazorno pokaza- la in razložila postopek, kako nastane lepa ikebana iz različnega cvetja. Domov smo odhajale zadovoljne in vsaka vsaj z. enim cvetličnim aranžmajem. Svoje novo znanje bomo lahko koristno uporabljale vse leto za razne praznične priložnosti. USTANOVLJENO EKOLOŠKO DRUŠTVO V torek, 14. novembra, se je v lu-koviškem kulturnem domu zbralo 27 občanov na ustanovnem občnem zboru ekološkega društva Črni Graben. Prisoten je bil tudi tajnik Slovenskega ekološkega gibanja gospod Karel Lipič, ki je pojasnil širino delovanja te nevladne organizacije, s katero se bo povezovalo in sodelovalo tudi novoustanovljeno društvo. Udeleženci so podpisali pristopne izjave, sprejeli statut društva in izvolili izvršni odbor v zmanjšani sestavi, saj naj bi odbor dopolnili na rednem občnem zboru, ko bo društvo registrirano. Društvo se bo imenovalo EKOLOŠKO GIBANJE ČRNI ORABKN. Predsednik društva je gospod Rudi Oven s Prevoj. Sedež bo v zgradbi Občine Lukovica. V dokaj burni razpravi so se udeleženci strinjali, da je že res skrajni čas, da se aktivneje vključimo v varovanje narave in pristopimo k večjemu osveščanju ljudi. Natančen program dela bodo sprejeli na prvem rednem občnem zboru, na katerega pa vabijo vse zainteresirane občane, tučli iz zgornjega dela Črnega grabna, seveda še posebej mlade. Iz. njihovih vrst bi radi dopolnili izvršni odbor. Kdaj bo obetu zbor, boste, obveščeni, saj moramo počakati s sklicem do registracije. USTANOVITEV MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA JESENSKI CVET v oktobru, mesecu starejših, je dne, 24. K). 2000 ob 16. uri v knjižnici Domžale potekala ustanovna seja medgene-racijskega društva JESENSKI CVET. Strokovni vodja projekta, Majda Hro vat, je prikazala razvoj društva skozi simbol jesenskega drevesa. Prva korenina tega drevesa je pognala v oktobru leta 1993, ko SO na CSD Kamnik ustanovili prvo skupino za medgcnci acijsko kako VOStno starost, ki se sestaja se danes v Domu starejših občanov v Kamniku. Leta 1995 je pognala druga korenina drevesa, ko so na Centru za socialno delo v I Jomžalah ustanovili drugo skupino. Tema dvema koreninama so se pri-družile nove korenine, ki so se razvile v' steblo, ki je simbol strokovnega dela vodenja skupin. Ker stroka ni zmogla več zagotavljali razvoja novih skupin, SO k sodelovanju povabili prostovoljce, ki so na drevesu prikazani kot mogočne \ eje, ki se razprostirajo v mogočno krošnjo, obarvano z. jesenskimi škrlatnimi listi. Ti listi SO simbol članov skupin. Da bi se tO drevo razvijalo tudi v bo doče, je potrebno, da so izpolnjeni naslednji pogoji: strokovno vodenje - pridobivanje in usposabljanje novih prostovoljcev - potrebe na terenu po ustanovitvi n< i vih skupin finančna sredstva Društvo je ustanovljeno za področje dveh upravnih enot: Kamnika in Dom žal, / novoustanovljenimi občinami: Komenda, Mengeš, Trzin. Lukovica in Moravče. Trenutno je vključenih v društvo 26 skupin, ki jih vodijo strokovni delavni in prostovoljci, ki so končali usposabljanje pri Inštitutu Antona 'Trstenjaka za vodenje skupin. Skupine se sestajajo enkral tedensko po dve uri. Namen delovanja skupin je: zagotavljanje nematerialnih potreb, povezovanje vseh treh generacij, druzabnistvi >, premagovanje osamljenosti in socialne izolacije, vključevanje v lokalno mrežo, pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav, učiti se živeti z nastajajočimi težavami ter priprava na lastno starost. Ena izmed nalog v nacionalnem pro-;;i .umi je, da je potrebno do leta 200S na vsakih 100 starih nad 65 let ustanoviti caio skupino za modgenci acijsko kako vo.stno starost. Pred nami je zahtevna naloga, zato vabimo k sodelovanju nove prosto voljce, ki imajo čut za sočloveka in bi vodili tovrstne skupine. Istočasno pa obveščamo vse. ki bi se želeli vključiti v te skupine kot člani skupin. Član društva JESENSKI CVET je lahko vsakdo, ki na karšenkoli način podpira delovanje. V pozdravnem govoru sta sodelovali direktorici CSD KAMNIK ga. Metka Romšak in direktorica CSD Domžale ga. Nuša Sink. Organizatorica nacionalne mreže Branka Knific je razložila vlogo lokalnega društva pri razvoju medgenera-cijskih skupin v lokalni mreži, prof. Jože Ramovš pa je pripovedoval o kakovostni starosti. Članica skupine je pripovedovala o tem, kaj ji skupina pomeni. Po izvolitvi predsednika društva in sprejema statuta je potekalo družabno srečanje, ob skromni pogostitvi in pecivu, ki so ga spekli v Domu počitka Mengeš. Za predsednika društva je bila izvoljena mag. Majda Pučnik Rudi, ki ima bogate izkušnje pri delu s starimi in invalidi in ima čut za sočloveka. Program so popestrili učenci Glasbene šole iz Domžal. t Fstanovne seje društva so se udeležili tudi člani skupine Izvir, ki so pripravili nekaj svojih vtisov: (se nadaljuje z vtisi skupine Izvir) in se nadaljuje z zamišljanjem in pripovedjo prostovoljke, ki vodi skupino. Za konec: Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k ustanovitvi društva FESENSK1 CVET. Vsi, ki bi želeli sodelovati v društvu, se vi lanili v društvo, postati c lani skupin in vodili skupine, sc zglasite na sedežu društva na Ljubljanski 70 v Domžalah, na Centru za socialno delo pri Majdi Hrov-at ali Ireni Tonki. (tel.št. 7241-814 ali 7243 i'S l). Organizator mreže in strokovni vodja projekta Majda Hrovat, dipl. soc del KOMEMORACIJA NA G0LČAJU 27. oktobra sc jc zbralo vecjc število i l.mov /.veze borcev in krajanov bližnjih vasi pri obnovljenem spomeniku padlih borcev Radomeljske čete, licenci podružnične sok- iz Blagovice so pod vodstvom učiteljice gospe Marine Iglic pripravili prijeten kulturni program. Slavnostni govornik, podpredsednik Združenja borcev Domžale gospod Raj ko llafnar, je v svojem govoru opisoval dogodke pred 49 leti. Po sla vnosi nem delu je bilo se srečanje udeležencev pri ruševinah takrat porušene domačije. 'Tu je bilo v nevezanih pogovorih izmenjano mnogo spominov, še več pa je bilo besed o sedanjosti, problemih, s katerimi se srečujemo mi vsi. Kar nekaj pohvalnih besed je bilo izrečenih na račun Občine Lukovica, ki jc hitro in kvalitetno obnovila vandalsko porušeni spomenik. Mnogi so se spraševali, kdaj bo storilec odkrit, saj sc jim ni zdelo verjetno, da taksna dejanja nc bi bila razjasnjena. VTISI SKUPINE IZVIR Med prijetnim izvajanjem melodij učencev Glasbene sole Domžale sc jc rojevalo nase medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ob katerem smo bili prisotni tudi člani skupine Izvir. Po lepi uvodni predstavitvi ge, Majde llroval o začetkih, širitvi in delu skupin smo z. vso zbranostjo prisluhnili ostalim govornikom, med njimi tudi dr. Ramovšu, ki jc govoril o kakovostni starosti. Njegove besede so nas spodbujale za pot, na katero stopa star človek. 'To je pot optimizma in zadovoljstva. Nihče učni smel dovoliti, da bi sc mu pri petdesetih letih Utrinjale negativne misli ob pričakovanju starosti. Govoril je tudi <> tem, kako pomembna so srečanja in pogovori med generacijami. Tako kot obstaja zelja starih ljudi srečati sc z mladimi, naj bi obstajala tudi zelja mladih za srečanja in pogovore S starimi. Kako lepo nam je bilo, ko je govoril o primeru, ko mu je neko dvajsetletno dekle povedalo, da še sedaj, ko po daljši odsotnosti pride domov, rada prespi noč v postelji pri stari mami. Kako lepe vezi so to in spomini na trenutke osla nejo za vedno. S pozornostjo smo prisluhnili tudi eni izmed članic skupine za kakovostno Starost, ki je oskrbovanka doma. Povedala jc, da jc prišla v domsko oskrbo tako bolna, da sc svojega prihoda sploh ne spominja. Po skrbni negi in lastni volji je okrevala. Vključila se je v skupino, ki se enkral tedensko ob isti uri sestaja v domu. Povedala jc, da se skupina navadno zbere- že nekaj minul pred prihodom voditeljic in ta čas izkoristijo za petje. Ko pa poteče čas njihovega druženja, si že želijo ponovnega srečanja. Omenila je, da trikrat na teden po dve uri ali več dela družbo in vozi na sprehod neko gospo, ki je tudi v domski oskrbi in je na bolniškem vozičku. Rada pa priskoči na pomoč tudi drugim. Ob tej pripovedi se nam je utrnila misel, kako plemenito je, če ima človek občutek za sočloveka in mu je pripravljen pomagati po svojih močeh v njegovi Stiski, Saj ob skrbi za druge pozabil na lastne težave. Tako kot se za vsak nov začetek spodobi, smo tudi mi nazdravili z zeljo, da bi nas Jesenski cvet zacvetel v vsej svoji lepoti, da bi ga opazili tudi listi, ki občudujejo pomladno in poletno cvetje. Člani skupine Izvir UH NA OS BLAGOVICA SMO IMELI DAN POŽARNE VARNOSTI Oktober je mesec požarne varnosti, zato se v tem času odvijajo razne dejavnosti v zvezi z varnostjo človeka pred ognjenimi zublji. Vsak požar nastane iz začetnega, malega ognja, ki je lahko ukrotljiv, če so ljudje dovolj osveščeni, da vedo, kaj takrat storiti. Še bolje pa je vedeti, kaj storiti, da do tega sploh ne pride, razen seveda, kadar ogenj povzroči narava in ne človek. V ta namen je potrebno že majhne otroke vzgajati tako, da sami ne povzročajo požarov, če pa jih povzroči narava, morajo vedeti kaj storiti. V Blagovici je GD zelo močna organizacija, veliko pa v tem društvu naredijo tudi za vzgojo mladine. Tako sta se že pred leti povezala GD in OŠ Blagovica. Na šoli smo ustanovili društvo Mladi gasilec. Na šoli je tudi gasilski krožek, ki ga lahko obiskujejo učenci od 1. do 4. razreda. Uspešnost te dejavnosti je kar velika, saj že vrsto let sodelujemo na državnem srečanju Mladi gasilec in se lahko pohvalimo z vrsto najvišjih rezultatov na državni ravni. Prav vsako leto pa se v mesecu požarne varnosti en dan odvijajo na šoli razne dejavnosti, povezane tako ali drugače s požarno varnostjo. V letošnjem letu smo za ta dan določili četrtek, 19. oktober. Pravzaprav smo ga razširili na ves mesec in pritegnili k sodelovanju vse učence in učiteljice. Vsi učenci 1. in 2. razreda so namreč lahko slikali in risali na temo požarne varnosti in z izdelki sodelovali v likovnem natečaju. Vsi učenci 3- in 4. razreda pa v literarnem natečaju, saj so pisali spise v zvezi z njihovim prvim srečanjem z. ognjem ali domišljijske poosebitvene spise: Jaz kot..... ogenj, požar, gasilski avto,.... Učiteljice so sodelovale v komisiji ocenjevanja izdelkov oz. kot komisija pri praktičnem tekmovanju. Dan požarne varnosti smo namreč razdelili na tri dele. Najprej so si učenci ogledali vide-okaseto Periskop - gasilci. Medtem je komisija izbrala iz vsakega razreda po Mesec požarne varnosti dva najboljša likovna in literarna prispevka. Istočasno so se učenci, ki so praktično tekmovali, z žrebom razvrstili v ekipe štirikrat po štiri učence. Likovne izdelke se je dalo kar hitro oceniti, saj so bili razstavljeni. Precej več dela pa je imela komisija s pisnimi izdelki, saj je bilo potrebno že prej vse prebrati, pregledati in narediti ožji izbor. Pa še iz tega ožjega izbora se je bilo kar težko odločiti za samo dva najboljša, saj je bilo precej dobrih spisov. Po ogledu kasete, oblikovanju tekmovalnih skupin in izboru izdelkov smo se preselili na igrišče in začel se je drugi del. Štiri ekipe so se pomerile v štirih disciplinah, ostali učenci pa so navijali za vse, saj so bile ekipe starostno pomešane. Najtežja vaja je bila prav gotovo spravljanje teniške žogice skozi gasilsko cev. Štoparica je tekla, žogica pa nikakor ni hotela skozi. Še posebej pomembna je bila pri tej vaji ubranost ekipe, da je zagotavljala uspeh. Poleg tega so učenci še metali kroge, vrečko z vrvjo v cilj in poiskali podatke v zvezi z značilnostmi našega okolja. Po tekmovanju je bila naj- prej razglasitev rezultatov natečaja in tekmovanja. Učenci so lahko videli nagrajena likovna dela in poslušali nagrajene spise. Seveda so bili nagrajenci zelo presenečeni, ko SO prejeli lepe nagradite, ki jih je prispevalo GD Blagovica zato se jim ob tej priložnosti še posebej zahvaljujemo. Dneva pa še nismo končali, saj je bil na vrsti še tretji, zadnji tlel programa. S pravimi gasilnimi aparati so namreč učenci lahko gasili umetno povzročen ogenj. Nekateri so se tlržali raje bolj v ozadju, večina pa je z užitkom preizkušala svojo premoč nad ognjem. Vsi nagrajenci in tekmovalci v praktičnih disciplinah so imeli na koncu še malo sladko pogostitev v šolski jedilnici. Zanimiv in skrbno pripravljen dan, ki sva ga tako kot vsako leto na naši šoli organizirala z gasilcem Janezom Monetom, ki je pri GD Blagovica zatlolžen za delo z. mladimi. Mentorica gasilskega krožka in učiteljica 4. razreda v Blagovici: Milena Iglic IGRA KOT VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA METODA NA RAZREDNI STOPNJI PRI POUKU IN TUDI PRI DOMAČEM DELU Učenje je uspešno le v prijaznem in sproščenem vzdušju. Učitelj-ica ima na svojem delovnem mestu na razpolago velikt) vzgojno-izobraževalnih metod, ravno tako tudi straši pri domačem delu. Ena izmed metod je tudi igra. Pouk z igro je zelo prijeten in privlačen za učence. Zavedam se, da ni preprosto izpeljati metode igre pri pouku, vendar rezultati marsikdaj pokažejo, da se je vredno potruditi. Včasih kak otrok le z igro (torej na način, ki je njemu blizu) vzpostavi stik s svojimi vrstniki in učitelji/učiteljicami. Domiselno vključevanje igre v pouk omogoča doseganje ciljev na čustvenem in intelektualnem področju. Zelja po izražanju samega sebe je osnovna človekova potreba. Vsak se izraža na svoj način. Otrok se najlažje izraža v igri, kjer prihaja tutli tlo lastnega potrjevanja in spoznavanja sebe. Otrok je v igri zelo čustveno udeležen. Sprošča domišljijo in jo krmari po svojih interesih. Ima možnost, da se razživi. S potrebo po igri se prepletajo tudi psihične potrebe človeka, ki se izražajo skorajda na vsakem koraku, čeprav se tega marsikdo ne zaveda. Poznavanje psihičnih potreb človeka je zelo po- memben element pri spoznavanju sebe in drugih. Igro pri pouku bi lahko razdelili v več vrst v ožjem smislu: igra v naravi, igra z gibi, igra z. igračo, socialna igra, didaktična igra,... To je razdelitev v grobem. Če bi pogledali poti drobno gletl, bi ugotovili, da se vseh pet vrst iger med sabo prepleta. Igra kot vz.gojno-izobraževalna aktivnost, ki učence/učenke motivira v večji meri kot klasični pouk, jih spodbudi k aktivnosti in sprosti telesne in duševne napetosti, jim nudi več samostojnosti in jih spontano uči. Torej je metoda ustvarjalnega, domiselnega in vznemirljivega poučevanja in tudi učenja j^ri domaČih nalogah. Tina llštar, prof. razr. pouka MESEC OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Tako kol vsa prejšnja leta je poveljstvo Gasilske zveze Lukovica pripravila in izpeljala aktivnosti v tem mesecu, v katerem smo gasilci še aktivnejši na področju preventive. Naj se najprej predstavimo. V poveljstvu Gasilske zveze Lukovica smo poveljniki in podpoveljniki gasilskih društev naše zveze: l.avrač Tone, Založnik Hrane - PCD Trojane Judež Blaž, Markovšek Matjaž, ('.erar Marjan - PGD Blagovica Prvinšek Stane, Prvinšek Janko - PGD Krašnja Tkalec Zdravko, Zore Franci - PGD Lukovica Bcrgant Miro, Kveder Andrej - PGD Prevoje Poveljnik Gasilske zveze Lukovica Judež Blaž, namestnik 'Tkalec Zdravko. Naj nadaljujem z. aktivnostmi gasilcev v mesecu požarne varnosti Od Gasilske zveze Slovenije smo dobili plakate na temo Za varno ogrevanje doma, ki smo jih nalepili na vidna mesta v naši občini (na žalost pa so preneka-teri bili prelepljeni), manjše letake pa porazdelili po šolah. S podpoveljnikom sva opravila tudi preventivne preglede orodišč posamez nih društev. Pregledovala sva predvsem pripravljenost vozil in opreme za izvoz v danem trenutku, ko je potrebno izvoziti na akcijo oziroma pomoč ljudem v stiski. Ugotovitve - Kljub dotrajanemu voznemu parku in opremi je le-ta zadovoljiva, ohranjena in pripravljena v vsakem trenutku priskočiti na pomoč našim sokrajanom. S podpoveljnikom sva si zastavila tudi nalogo, da izpeljeva gasilsko reševalno vajo. Ta nam je uspela in dokazala, da so gasilci in oprema resnično pripravljeni. V,soboto, 28. 10. 2000, ob 17.00 uri: na objekt Čebelarskega doma v Lukovici. -Zamisel vaje je bila, da se preveri dejan sko stanje in sposobnost naših gasilcev za delovanje v zaprtem in močno za-dimljenem prostoru. Glavna naloga pa je bila oskrba in prenos ranjenca iz, prostora nevarnosti. Gasilci SO se naloge lotili nadvse strokovno. Potek vaje: Po prihodu na komandno mesto so društva dobila določene naloge. PGI) Lukovica in PGD Krašnja sta iz bližnjega bajerja napeljala verižni vod, ker je obstajala nevarnost, da se požar iz. notra njosti razplamti na ostrešje in bližnji gozd. PGD Prevoje je bilo zadolženo za notranji napad z uporabo dihalnih aparatov in pogasitev požara, ki je nastal ob eksploziji plinske jeklenke. Gasilci iz POD Blagovica so bili zadolženi, da poskrbijo za oskrbo in transport ranjen- ca izven prostora. PGD 'Trojane je bilo zadolženo za pomoč obema društvoma, njihovi člani pa so tudi očistili stopnišče, ker je leto bilo zasuto ob eksploziji. Ugotovitev: Gasilci smo usposobljeni in pripravljeni, da v danih in tudi nenavadnih dogodkih pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni. Tako kol se spreminja vse, se spreminja tudi tehnika gašenja in reševanja. Predvsem je to potrebno pri reševanju ranjencev iz, gorečega objekta. Menimo, da tovrstnih izkušenj nimamo dovolj, zato je bila potreba po gasilsko reševalni vaji zelo velika. Ob koncu bi se rad zahvalil Čebelarski zvezi Slovenija, njihovemu gradbenemu odboru ter Razvojnemu zavodu Trzin, ki so nam omogočili, da na njihovem objektu izvedemo gasilsko reševalno vaj<). Blaž Judež NOVOLETNA ZABAVA!!! Gala koncert Natalije Verboten v RCU Lukovica 23. decembra ob 19. uri Predskupina ansambel Vrhovec Rezervacije RCU SREČANJE VETERANOV Letos SO se veterani gasilci v velikem številu zbrali v gostilni Gašper na Prevo-jah. Tudi veterank je bilo za eno desetino. Vsekakor je bilo zanimivo videti veterana, ki je gasilec že čez 60 let, to je gospod Maks Cerar iz. Krašnje, ki mu pa do stotih let manjkajo le štiri leta in pol. Srečanja so se udeležili predstavniki Občinske gasilske zveze pa tudi predstavniki drugih gasilskih društev in zvez, sosednjih občin. Ob pregledu svojega dela, so ugotavljali, da nekatere veteranke kar pozabljajo, da spadajo v njihove vrste. Sicer pa, kdaj pa so ženske priznavale svoja leta, razen redkih izjem seveda. Veterani delujejo v društvih kot svetovalci in pomagajo pri izvedbi nekaterih tekmovanj. Na tem srečanju so se dogovorili, da bodo posku- mJKmmmi Veterani Srečanje gasilcev veteranov rfrž/r/t/ ✓///>* i/i fnzeune&et/ue f.iA'j'f/t/A Kolektiv trgovine Cerar IUMS. \ m L, "- 1» 1 šali v vseh društvih pripraviti tekmovalne ekipe vsaj za tekmovanje S staro brizgal-no. Tudi sicer bodo skrbeli za povezovanje med društvi, v društvih pa za medgeneracijsko sodelovanje. Tudi izlet bodo pripravili kakor vsako leto. Po svojih močeh bodo prispevali k večji stopnji požarne varnosti v našem prostoru. Za dobro razpoloženje so s prijateljskimi klepeti in obujanji spominov poskrbeli sami, osebje gostišča |ia jih je postreglo z. okusnim kosilom in dobro kapljico. Veteranski komisiji pri Gasilski zvezi Lukovica želimo še veliko uspeha pri njihovem delu in čimveč tako prijetnih srečanj. V. (.. H2 POROČILO GASILSKIH ENOT IN GZ LUKOVICA ZA MESEC OKTOBER - Torek, 10.10.2000, ob 12.00 uri: poziv preko ReCO Ljubljana za dimniški požar na tlčaku. PO izvozu osrednje enote je bila intervencija preklicana -lažni alarm. - Sobota, 28. 10. 2000, ob 17.00: uri gasilsko reševalna vaja GZ Lukovice na (čebelarski dom na brdu. - V mesecu oktobru je bilo opravljeno 44 prevozov pitne vode v skupni količini 198000 litrov vode. - GZ Lukovica je izvedla občinsko tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, članic ter članov na Prevojah, kjer so se gasilci pomerili v gasilskih disciplinah. - V organizaciji C,'/, Lukovica smo organizirali tudi izlet gasilskih vete ranov v Metliko, kjer so si ogledali gasilski muzej in ostale znamenitosti tega dela Slovenije. - V mesecu oktobru SO nekatera društva aktivno sodelovala s šolo, kjer so učencem prikazali delo in opremo za gašenje in reševanje. Matjaž. Markovšek n ♦JlJHft! Čebelarski dom gori! ČEBELARSKI DOM GORI S poslopja čebelarskega doma se je valil gosi dim. Zvok siren je klical gasilce na pomor. Prišle so vse enote gasilskih društev Črnega grabna, v domu so bili ponesrečeni delavci, ki jih je bilo treba rešiti. Zaradi dima je bilo nujno uporabiti dihalne aparate, ki SO jih na srečo naša gasilska društva dobila lik pred akcijo. Prodrli so v zgradbo, odstranili ruševine in rešili ponesrečence. Akcija gasilcev je bila hitra in uspešna. I )< >ni je bil obvarovan in škoda minimalna. Tokrat je bila to le vaja gasilskih društev Gasilske zveze Lukovica. Čeprav je bil dim umeten, pa je neopremljenim gasilcem, ki so sodelovali, kar krepko oteževal dihanje. Pokazalo se je. da bodo nujno morali dokupiti več dihalnih aparatov, saj v podobni resnični situaciji obstoječi ne bi zadoščali. Vsckakoi pa je tokratna vaja pokazala, da je v naši dolini pel aktivnih gasilskih društev, ki so vedno pripravljeni pomagati. V. (, ODLIČNA PREDSTAVITEV MLADIH TROJANSKIH GASILCEV V mesecu požarne varnosti so se na Prevojah občinskega tekmovanja Gasilske zveze Lukovica udeležile tudi Štiri tekmovalne ekipe Prostovoljnega gasilskega društva 'Trojane. Priprave na tekmovanje so se začele že v času počitnic, ko smo mladi z veliko dobre volje in zagnanosti prihajali na gasilske vaje. Nasi mentorji: Pavle Jošar, Brane Založnik, Tone Lavrač in Primož Smrkolj so nas neusmiljeno pri ganjali in zalo tudi končni uspeh ni izostal. Zelo dobro so se odrezali najmlajši-pionirji, saj so osvojili tretje mesto in domov odšli s pokalom in medaljami. (.lani SO nastopili z. dvema ekipama. Prva je osvojila peto mesto, boljši pa so bili člani druge ekipe, ki je osvojila odlično drugo mesto. V ekipi A-2 'Tro Jane so tekmovali Boris Kebršek, Simon in Matej Lavrač, Franci Ostrožnik, Martin Goričan, Ivo Mikša, Andrej (iorisek, Kobi Mikša, Matej Cukjali in Joško Kralj. Že tradicionalno pa smo najbolj.se na 'Trojanah mlade gasilke, saj smo tudi letos zmagale. Ekipa v sestavi: Tina Potrbin, Ana Goričan, Pena Hlebec, Lu cija Dobršek, Veri Udovič, Urška Šnurer, Karmen Konjar, Vesna Ostrožnik in Kal ja Juvan je bila med tremi prijavljenimi ekipami članic najbolje pripravljena in je prepričljivo zmagala. Priprave na tekmovanje mladih gasil cev so v poletnih mesecih in zgodnji jeseni priložnost za druženje in srečevanje mladih v kraju. 'Tudi skupno srečanje vseh udeležencev tekmovanj in njihovih mentorjev na pikniku v Gasilskem domu na 'Trojanah je dokaz, da smo mladi pripravljeni resno in odgovorno delati in dostojno predstav ljati naše društvo. Že zdaj se veselimo novih izzivov v prihodnjem letu. Petra Hlebec Zmagovita ekipa trojanskih gasilk Drugega mesta se s fanti veseli tudi naš poveljnik CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE DRUŽINSKI PREJHMKI Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Domžale je organiziralo predavanje Uveljavljanje družinskih prejemkov in socialno varstvenih dajatev, ki ga je podala Irena Tonkli iz Centra za socialno delo Domžale. Predavanje je potekalo 9 11. 2000 v prostorih Občine Lukovica. Na predavanju je bila izražena želja, da se povzetek predavanja kratko predstavi pisno v časopisu Rokovnjač, da bo dosegljivo tudi tistim, ki se predavanja niso udeležili. Na Centru za socialno delo Domžale rešujemo vloge za družinske prejemke in socialno varstvene dajatve. Zakon o družinskih prejemkih ureja družinske prejemke, določa upravičence, trajanje pravice do prejemkov, njihovo višino, pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prejemkov. Družinski prejemki so naslednji: - denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta - starševski dodatek - pomoč za opremo novorojenca - otroški dodatek - dodatek za nego Pravico do DENARNEGA NADOMESTILA ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA ima mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je zavarovana pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopusta. Do denarnega nadomestila pa je upravičena tudi mati, ki ji je med nosečnostjo oz. v času porodniškega dopusta brez njene volje ali krivde prenehalo delovno razmerje, pod pogojem, da je bilo sklenjeno /a nedoločen čas oz. za določen čas. daljši od 10 mesecev. Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenca v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta. Denarno nadomestilo znaša 100% osnove in ne more biti nižje od najnižjega izplačila mesečne plače, ki trenutno znaša 80.783,00 SIT. Na centru v celoti urejamo nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Postopek se začne, ko mati pri svojem ginekologu prejme potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga dopolni še s potrdilom o stalnem bivališču, ki ga prejme na Upravni enoti Domžale, in se oglasi na centru, kjer dobi vse potrebne informacije v zvezi z urejanjem nadomestila za čas porodniškega dopusta. Mati v času porodniškega dopusta ne bremeni delodajalca, temveč prejema 1 leto nadomestilo direktno na hranilno knjižico oz. tekoči račun. Glede na to, da vse matere niso zaposlene in tako nimajo pravice do nadomestila za čas porodniškega dopusta, je pa zanje poskrbljeno, da imajo pravico do STARŠEVSKEGA DODATKA. Do starševskega dodatka ima pravico vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je državljanka Republike Slovenije. Starševski dodatek znaša 52 % zajamčene plače, tj. 22.077,00. Od 1.1. 2000 s spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa so upravičenke starševskega dodatka od rojstva otroka tudi pokojninsko in invalidsko zavarovane. Starševski dodatek je velika pridobitev zlasti za nezaposlene matere ( tudi tiste, ki delajo na kmetiji) in matere, ki so še študentke. POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENCA je enkratna pomoč ob rojstvu otroka. Ta oblika pomoči je kot zavitek A, H, C ali kot denarno nadomestilo v vrednosti zavitka, ki trenutno znaša 28.372,00 SIT. Pravico do pomoči za opremo novorojenca ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno bivališče- v Republiki Sloveniji. OTROŠKI DODATEK je še vedno pravica, ki je vezana na dohodke družine preteklega leta, zato je potreb no vsako leto v mesecu marcu obnoviti vloge na posebnem obrazcu "VLOGA ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA" (obrazec 8.41 ) in jih izpolnjene oddati najkasneje do 30. 4. na Centru za socialno delo Domžale. Vlogo vlagatelj v celoti izpolni sam, tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti (količnik za preračun KD je 2,2 ), samo podatke o višini dohodka v preteklem letu potrdi delodajalec. Do otroškega dodatka so v letu 2000 upravičeni tisti občani, katerih povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 171.513,00 SIT /bruto/. Občani pa lahko oddajo vlogo za otroški dodatek skozi vse leto in jim pravica pripada s prvim naslednjim mesecem oddane vloge. Ravno tako se med letom upoštevajo spremembe, če član družine izgubi zaposlitev in tudi če jo pridobi . Vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje pravice do otroškega dodatka ali spremembo njegove višine, mora upravičenec sporočiti (centru za socialno delo v roku 15 dni. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev, za otroka do dopolnjenega 15. leta starosti, za starejše otroke pa le, če se šolajo in imajo status študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Zalo je potrebno za vse otroke, ki so dopolnili 15 let starosti, predložiti originalna potrdila o šolanju, najkasneje do 30. 10. tekočega leta. V kolikor Center ne prejme potrdila o šolanju do navedenega roka, meni, tla se otrok ne šola več, zato izda ustrezno odločbo. V lanskem letu je bil tudi rešen problem izrednih študentov, ki so izenačeni z rednimi študenti in imajo ravno tako pravico do otroškega dodatka, če niso zaposleni. Otroški dodatek se enkrat mesečno, tlo 15. v mesecu, nakazuje direktno up- ravičencu na njegovo hranilno knjižico oz. tekoči račun. DODATEK ZA NEGO OTROKA je denarni tlodatek, ki se izplačuje enemu od staršev hudo bolnega otroka in otroka s telesno in duševno prizadetostjo in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva hudo bolnega otroka. Ta pravica ni vezana na tlohotlek družine, temveč na bolezen otroka in jo lahko pridobi družina, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji oz. državljanstvo in če ustrezna zdravstvena komisija poda mnenje, na podlagi katerega Center izda ustrezno odločbo. Ta pravica pripada otroku tlo 18. leta starosti in se podaljša najdalj tlo 26. leta, če se otrok šola. Ravno tako je potrebno predložiti potrtlilo o šolanju za vsako šolsko leto do 30. 10. Višina tlotlatka za nego otroka znaša .30% zajamčene plače tj. 12.737,00 SIT, če je otrok doma, v kolikor je v dnevnem varstvu pa 20% zajamčene plače, t. j. 8.491,00 SIT, Dodatek za nego pa ne pripatla otroku, ki je zaradi zdrav ljenja, usposabljanja, vzgoje in šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo. Vloge za dotlatek za nego se skozi vse leto oddajajo na posebnem obrazcu, ki ga dobite na Centru, K vlogi je potrebno predložiti ustrezno najnovejšo zdravstveno dokumentacijo, tla komisija lahko iztla mnenje. Cas trajanja pravice do dodatka za nego je pa ravno tako odvisen od mnenja komisije in je razviden iz odločbe, ki jo prejme vsak posameznik. Zato roki za oddajo vlog za dodatek za nego niso enaki kot za otroški dodatek. Vse družinske prejemke urejajo obča ni na Centru za socialno delo Domžale v oddelku za družinske prejemke - pritličje. Dalje prihodnjič Irena Tonkli OB DOGODKU... Ob najini 50-letnici skupnega živ ljenja, ki sva jo praznovala v novembru, se javno zahvaljujeva: Najprej domaČemu g. župniku Marku Pajku za opravljen obred in sveto mašo, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Trojan za veliko presenečenje, enako do mačim gasilcem, vsem za darila, za ustna in pisna voščila, Za vsak topel stisk roke in dobre želje. Posebej se Še zahvaliva Gostinskemu podjetju 'Trojane za razumevanje in solidno postrežbo. Najini povabljenci so bili zadovoljni! Lepo je živeti ob misli, tla imava toliko dobrih ljudi okoli sebe. Za lepo zapete pesmi pa iskrena hvala domačemu cerkvenemu zboru. I Ivaležna Tinče in Lada Cukjati TRADICIJA MIZARSKE OBRTI PRI ŠTOLFETOVIH V KRAŠNJI Pri Štolfetovih v Krašnji, kjer poleg domaČe hiše Stoji sodobna mizarska delavnica, je prava družinska tradicija mizarske obrti. Začetnik obrti je bil pokojni oče, ki je začel z. mizarsko obrtjo leta 1920 v Spodnjih Lokah. Osem let pozneje se je preselil v Krašnjo, kjer je nadaljeval z delom. Njegov sin, Milan Stol-la, ki sem ga obiskala, da bi kaj povedal za Rokovnjača, je bil ravno pri delu. Videti je bilo, da je mizar z. dušo in srcem, saj pravi, da mora mizar imeti do lesa tisto poseben odnos. Za poklic mizarja se je odločil z. veseljem, bil je star pet- najst let, ko je bil z očetom leta 1944 izseljen v Srbijo in je lam pomagal očetu na terenu. Ročno sta izdelovala različno pohištvo in ostalo opremo. V tistih časih se je izdelovalo vse ročno, s tako imenovanim "bogničem" in žago. Mizarske spretnosti je kot mlad fant hitro zapo-padel, zato se je leta 1945, ko se je vrnil v Slovenijo, z, veseljem vključil v Obrtniško šolo v Lukovici, ki je tedaj vključevala različne rokodelske poklice. Dobro se spominja očetove delavnice, kjer se je delalo vse ročno. Pokojni QČe je bil napreden mizar. Leta 1933 je kupil prvi stroj za obdelavo lesa. Stroj je bil kombiniran in ga je poganjal bencinski motor, 'listi časi niso bili naklonjeni človekovi lagodnosti, saj je bilo potrebno veliko truda za vsako novost in izboljšavo. 'Ludi transportne poli so bile strašno neugodne. Milan se spominja, da je moral bencinsko gorivo prevažali v posebnih posodah v nahrbtniku, na motornem kolesu, iz. Kamnika. Ob vsem tem ni nikoli pomislil, da je bilo to posebno težko. Delo je bila posebna vrednota in veseli smo bili, da smo lahko delali, je razmišljal. Danes se dela vse strojno. Mladi mizarji skoraj več ne uporabljajo ročnega dela. Leta 1958 je Milan postal obrtnik in si sele leta 1960 lahko uredil pokojninsko zavarovanje. Država je takemu delu takrat nasprotovala, saj je bil splošni sistem naravnan drugače. Pa vendar se je človek moral vseskozi prilagajati in iska- ti svoje dobre možnosti za preživetje. Skupaj z ženo sta dobro sodelovala. Brez pridne ženske roke, ki je vseskozi pomagala v delavnici, pripravljala malice, vzgajala otroke in spodbujala svojega moža, verjetno ne bi bilo malo družinsko podjetje tako uspešno. Tudi otroci so veliko pomagali v delavnici, mi je povedal. Najmlajši Mitja pa je leta I9KK prevzel obrt v svoje roke in nadaljuje v sodobno opremljeni mizarski delavnici očetovo tradicijo. Današnji časi so obrtnikom in podjetnikom mnogo bolj naklonjeni, ugotavlja oče Milan. Zlasti po osamosvojitvi Slovenije se je stanje zelo spremenilo v pozitivno smer. Tržišče je doseglo veliko ekspanzijo, delo je strojno, obrtniki imajo možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja, kar vse izboljšuje mož nosti za vse večji razvoj in uspešnost. Tudi v naši občini se je zadnja leta začela prebujati obrtniška miselnost, ki jo je potrebno cenili in spodbujati. Zlasti pri mladih, ki nimajo posebne želje do študija, bi bil potreben pri poklicni usmeritvi večji poudarek na delovni |iraksi, skupaj z menoj ugotavlja gospod Milan, ki pogreša pri mladih zlasti ročne spretnosti. Posebna zanimivost, ki jo je vredno poudariti, je Milanovo veselje do harmonike, ribištva in gobarjenja. Pravi, da ga vsi trije hobiji spremljajo vse življenje iz mladih let. Navduševali so ga v zadovoljstvu, ki se je odražalo v krogu lastne družine in pozitivnem odnosu do ljudi in kupcev, kar je za podjetnika ali obit nika izredno pomembno, Marta Lavrič MORAVSKI UPOKOJENCI -KOLESARJI NA LUKOVEM SEJMU V LUKOVICI Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) vsako leto organizira od 10 do 12 kolesarskih izletov v naravno okolje, z ogledi zanimivih turističnih krajev, s srečanji upokojencev sosednjih društev. Eno tako srečanje je vsako leto pri upokojencih Dti Lukovica. Letošnje leto smo obiskali oba lukoviška sejma: Peregrinovega in Lukovega. Odločitev je bila pozitivna, saj se je obeh sejmov udeležilo 13 kolesarjev upokojencev obeh spolov. Seveda smo se srečali tudi z, upokojenci Lukovice, Oba sejma sta bila zanimiva in tudi dobro obiskana. Na stojnicah si lahko kupil po želji, kar si hotel. Pa tudi zmerne cene prodajalcev so bile primerne za naše plitve upokojenske žepe. Tudi naši kolesarji so kupili na sejmih po lastni izbiri nekaj koristnega za dom in lastno potrebo. Vsi smo se odločili, da bomo vsako leto obiskali oba sejma z našimi železnimi konjički, vrteli pedale, se radi Imeli in prisluhnili tegobam domačinov in prišlekov na teh sejmih. Kot vedno se vsako leto oglasimo v znani gostilni BEVC v Lukovici, da se okrepčamo od nase dolge vožnje po as lahnih cestah in nam malica prav dobro tekne. V tej znani gostilni dobiš domačo hrano, s hitro postrežbo prijazne družine JEMEC. Izkoristimo priliko, da si ogledamo še okolico Lukovice-, Brdo, Šentvid. Praprccc in gradnjo nove avtoceste. Zadovoljni se vedno vračamo na svoje domove. Vsi smo enoglasno rekli: Nasvidenje prihodnje leto. Jože Novak WWW.ČRNI-GRABEN.SI ELEMENTI REGULACIJE Pri regulaciji SO regulirani tisti parametri ogrevanja, ki jih tako spreminjamo, da so čim bliže želeni vrednosti. Sistem regulacije ogrevalne naprave mora zagotavljati: - stalno prilagajanje toplotne moči naprave spreminjajočim se pogojem okolice - možnost nastavitve in doseganje ustrezne temperature v prostorih - energijsko učinkovito in okolju neškodljivo delovanje ogrevalne naprave - gospodarno delovanje ogrevalne naprave. Osnovni elementi vsake regulacije so: - Temperaturna tipala (zunanje, v prostoru, v cevovodih). Za dobro delovanje regulacije je zelo pomembna njihova namestitev. Tipala v prostoru ne smemo namestiti: - na mesto, kamor pozimi lahko posije sonce, ki je pozimi nizko in lahko posije globoko v prostor - v bližino mest, kjer nastaja toplota - na stene, kjer so izviri toplote (dimnik, cevi,...) - na mesta, kjer ni zadostnega kroženja zraka - na mesta, kjer lahko na tipalo vpliva hladen zrak (vhodna vrata, okna,...) Tipalo zunanje temperature mora biti ustrezno zaščiteno pred škodljivimi vplivi atmosfere, vendar zaščita ne sme vplivati na delovanje tipala. Tipalo namestimo: - na severni ali sevemozahodni fasadi čim više od tal (v višini prvega nadstropja) - na mesta, kjer nanj ne vpliva toplota. Izogibamo se bližine oken, zračnikov, dimnikov. - na mestih, kjer ni močnega vetra - regulacijska krmilna enota - izvajalne enote (mešalni ventili, regulatorji, ...) Vrste regulacije: • centralna regulacija deluje v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturno tipalo namestite na zunanji steni, pri čemer nanj ne smejo padati direktni sončni žarki. Tipalo povežemo z mešalnim ventilom, ki uravnava temperaturo pretoka v ogrevalni sistem. • regulacija s sobnim termostatom namestimo v prostor, v katerem prebijete veliko časa. Slaba stran je, da so lahko ostali prostori pregreti ali podhlajeni - je ne svetujem. • fina lokalna regulacija je dopolnitev prejšnjih dveh. Gre za regulacijo s termo-statskimi ventili, ki omogočajo regulacijo v posameznem prostoru, neodvisno od Ostalih prostorov. Temperaturo nastavite z vrtenjem vretena. Tcrmo.stat.ski ventili so odlična dopolnitev centralne regulacije. Dodatne prihranke dosežete tudi s pravilnim prezračevanjem prostorov, kar pomeni, da med prezračevanjem zaprete vse radiatorje, da med steno in ogrevalom namestite toplotne) zaščito, da zavese ne segajo preko ogreval, da zatesnite okna, da znižate temperaturo v bivalnih prostorih za eno stopinjo, kar pomeni približno 6% prihranka, da sistem obratuje v dnevno-nočnem režimu, kar pomeni, da tudi ponoči Sistem deluje pri nižji temperaturi ipd. Internet vse bolj postaja prevladujoč medij pri iskanju informacij, zaradi česar imamo včasih občutek, da na svetovnem spletu lahko najdemo in izvemo skoraj vse. Pa ni tako in že dolgo sem se poigravala z. idejo, da bi našim bralcem predstavila, kaj lahko uporabnik Interneta izve o naši občini, in jili napotila na vsaj tistih nekaj strani, ki vendarle obstajajo. Na Matkurji bomo, če vtipkamo geslo Lukovica, našli natanko 6 strani, Krašnja premore eno samo, Blagovica dve in Trojane spet le eno. To pa je tudi vse, kar nam na prvi pogled ponuja internet. Slika je drugačna, če se napolitno na ka terega od svetovnih iskalnikov, kot sta Altavista ali slavni Yahoo, a kaj hitro ugotovimo, da na primer tri četrtine od kakih 100 strani, ki vključujejo besedo Trojane, niso nič drugega kot prometne informacije, časopisni članki in razne izjave za javnost, povezane predvsem z. izgradnjo avtoceste. Če torej pregledamo tisto, kar nam jena razpolago, se moramo omejiti le na par strani, ki jih premore naša občina. Prva je seveda uradna stran Občine Lukovica, ki si jo lahko ogledale na www.lukovica.si. Ta je bila sicer zelo pohvalno zasnovana, a v oči bode tO, da je bila nazadnje posodobljena lani in imamo tako na strani Novice poročilo s 4. seje občinskega sveta, ki je potekala 10. junija 1999. Poleg opisa občine si lahko na tej strani ogledate strukturo občinske uprave, v rubriki Kultura in turizem so predstavljani, trije velike možje iz, preteklosti -Jovan Vesel Koseški,Janko Kersnik in Fran Maselj Podlimbarski. S klikom na ime dveh športnikov, ki sta navedena na strani Šport, pa pridete do dveh zanimivih domačih strani - Darje Kokalj (http://sport.si21. com/atle tika/da r j a-kokalj) in Roberta Kotnika (http://robert-kotnik.isportdot.com). Najboljša in najbolj zanimiva je si ran, ki jo za OŠ Janko Kersnik ureja Damjana Vidmar. Na njej ne manjka informacij o šoli in njenih podružnicah, Brdu, projektu zdrave šole, fotografij, predstavitev raznih obšolskih dejavnosti, taborov in jo zato staršem toplo pripo ročam, saj lahko na njej najdejo mnogo pomembnih podatkov, kol na primer razpored govorilnih ur, organizacija šolske prehrane,... Po uporabnosti ta stran, ki jo najdete na: www2.arnes.si/osljjkls/ index.htm krepko preseže vse. ostale in je tudi prava paša za oči. Tretja stran je domača stran RCU LTrbanija - www.rcu-.slo.com, ki je bila nazadnje posodobljena konec avgusta, in katere precejšnji del je še vedno v obdelavi, lake; da lahko na Fotografije, Kulturne prireditve in ostale povezave klikamo predvsem v prazno - zenkrat je predstavljena predvsem ponudba cen tra in nekatere športne ekipe. Je pa res, da ima RCU še eno stran na Internetu, na: http.//rolanje.t ripocl.com/rcu.ht ml, ki postreže z. več informacijami, poveza nimi predvsem z in-line hokejem. Svojo stran ima tudi Gostinsko podjetje Trojane, naslov je www.gp-troja-ne.si. Ta se začne nalagati z zelo zanimivo animacijo, ki najprej Trojane umesti v zemljevid Evrope in Slovenije, nato pa se obiskovalcu začne pribli-ževali ogromen trojanski krof. Kliknemo lahko na tri sličice - zgodovina podjetja, restavracija in garni hotel. Na strani garni hotela lahko preko obrazca rezervirate sobo - vendar pa ima stran večjo pomanjkljivost - vsakič, ko se vrnete na prejšnjo stran, se ne morete izogniti ali preskočiti dolge animacije. Zgoraj navedene strani so pravzaprav vse, kar lahko deskarji po svetovnem spletu izvejo o nas in naši občini, kar pa je seveda bore malo in zato naj za konec omenim le še eno stran, ki bo prišla prav vsem, ki so pozabili, kdaj v njihov kraj pripelje potujoča knjižnica -njen vozni red boste našli na: htlp:/, si kdom.dom.si k.si/po tujoca.htm. Maja ŠKODA ŠKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA Krumperška 21 - DOMŽALE tel.: 01 724 40 85, 01 721 03 40, e-mail: spc.skoda@siol.net Srečen božič vsem! Naj se vam v prihajajočem letu zgodi veliko lepega! DRUŠČINA KOLESARJEV KOLOART V LUKOVICI 21. oktobra 2000 Se je v Lukovici marsikaj dogajalo. Bil je že kar tradicionalen i.ukov sejem in čisto ločeno, srečanje kolesarjev i/ Društva Koloarl, dan pa se je zaključil s koncertom v obnovljeni dvorani Kulturnega doma. Zbirališče kolesarjev je bilo pred Pun- gartnikovim poslopjem ob s. uri. Med prvimi iz te zanimive druščine je prišel gospod Andrej Mahkota, odvetnik iz Ljubljane, ki je nekakšen duhovni vodja, zalo stan se obrnila kar nanj. Prijazno mi je "zaupal" tele podatke: Društvo KOLOART je bilo ustanovljeno pred petimi leti na Lokvah nad Solkanom in ima približno SO članov, ki pa SO iz razlit inh krajev Slovenije (Domžale, Ljubljana, Vrhnika, Nova Gorica ....) Združuje jih veselje do kolesarjenja in ljubezen do narave in vseh vrsi kulturnih znamenitosti in dogodkov. Enkrat letno imajo 5 dnevni izlet po Sloveniji (vsakokrat si izberejo drugo področje), večkrat na leto pa imajo se dvodnevne in enodnevne izlete. V njihovih vrstah je tudi živilski tehnolog, ki na teh kolesarjenjih poskrbi za pravilno prehrano (cev. dan imajo manjše obroke, ki pa morajo biti bogati z, ogljikovimi hidrati, dobijo se tudi t.i. energetske ploščice, ki so baje odlične, in pa seveda veliko čajev ali izo-toničnih napitkov). Andrej Mahkota je Še poseben kolesarski navdušenec (pravi, da kolesari že več kot 20 let), zato si privošči še dodatno kakšen samostojen izlet. Tako je letos kolesaril iz. Gorice do Niče, kar čez Alpe. Najvišja točka, ki jo je prekolesaril, je bila visoka 2h02 m. Kot zanimivost naj povem, da je član lega društva, ki je organizator tokratnega izleta, tudi zborovodja MPZ Janko Kersnik Lukovica. To je g. Igor Vclcpič, ki pa ga niti pred startom, še manj pa ob vrnitvi (imel je takoj generalko za večer ni koncert) nisem uspela ujeti za kratek pogovor o programu izleta. Na srečo mi je nekdo od kolesarjev potisnil v roke njihovo interno povabilo s celotnim programom in ga (v soglasju z. avtorjem lega šaljivega vabila) citiram v originalni, a nekoliko skrajšani obliki. "Lubi sokoloartovci! Jesen že krepko zamaka; verjamemo pn, da bo vsa mo kroia do 21. oktobra že prešla. Drugi letošnji jesenski izlet koloartovcev se ima godili v rokovnjaških krajih, sicer imenovanih tudi Črni graben. Snidli se bomo v soboto, 21. oktobra 2000, ob plusminus osmih zjutraj na glavnem trgu v Lukovici pri Domžalah (center vasi na levi ob magistralni cesti Lj.-Mb.). Po analizi ohranjenosti biciklov in njih lastnikov/nic jo jadrno odkurimo skozi Radomlje In Volčji Potok do Kamnika. 'Lam postojimo tudi pri spomeniku Francetu Balantiču, čigar dve še živeči sestri bomo prosili, da prebereta kakšen njegov verz, Njemu vrtnico, nam pa navdušenje nad prvim od blagih vzponov mimo Srednje šole Rudolfa Maistra (kamor je tudi tole pišoči svojčas ukasit zahajal) v Zgornje (kaj da so, ime pove) Palovče. Tamkaj Z nabiti ogled ene stare kmetije, potlej pa po grebenu skozi Zlato Polje skoraj do Blagovice. Kosilce nas čaka na caii kmetiji (pri (iriljevih) v Malem Jclniku. Po kosilu prečimo glavno cesto (Lj.-Mb.) in se zapeljemo na Golčaj. Tamkajšnja prenovljena cerkev |e bila prav sedaj jako opevana ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Iz Gol-čaja jo mahnemo na Limbarsko goro (bog daj lep razgled!), z, nje pa skozi Moravče do gradiča Tuštanj. Nadaljna pot nas pripelje nazaj v Lukovico, koder bodo ob c ca. pol devetnajstih zvečer. Po ksebipritju nas čaka ob 19. uri prvi pri godek (po otvoritvi) v glihkar prenovljenem Kulturnem domu, in sicer za nas pripravljen koncert dveh moških zborov: VAŠČANI POJO iz. avstrijske Koroške in lokalni MoPZ KUD Janko Kersnik Lukovica. Vmes bo potekal jubilejni program (posvečen J. Kersniku, F. Prešernu, J. B. Bachu in letu 2000), pri kale rem bo tudi opazna (ako ne celo ključna) naodrna udeležba naših članov..." Ob tako podrobnem programu izleta verjetno ni več kaj dodati. Morda le to, da so sc ob povratku (sicer nekoliko premraženi, a zadovoljni) res udeležili še večernega koncerta. O tem pa preberite V drugem članku! Marinka I'. MARJAN ŠTRUKELJ - ČLOVEK, KI SVOJE MISLI IN IDEJE TUDI URESNIČI Pisali o Marjanu Štruklju, posebno še vedoč, tla je tudi sam zelo dobro pišoč, o človeku, ki ga dobro po/na ves črn graben, ki ga dobro poznajo prenekateri naši veliki, slavni športniki, tlonatorji in sponzorji, ki je že legenda v Krašnji. je velika čast in prijetna naloga. Želiš pisati in spraševati o njegovem čisto osebnem živ ljenju, a mu misli in besede kar naprej uhajajo k športnemu društvu, k ljudem, s katerimi sodeluje, kajti njegove kar naprej ponavljajoče se besede: "smo naredili, smo speljali, smo organizirali,...", mi povedo, tla je skromen človek, tla se nikoli ne postavlja v ospredje in se osebno ne izpostavlja in postavlja, ampak želi povedati, da en sam človek ne more narediti mnogo, skupaj z, drugimi se tla tudi gore premikati. Staršem se je rodil pred 47 leti, brat je umrl že pred njegovim rojstvom, ima pa še dve sestri. Po končani osnovni šoli se je vpisal leta 1960 na gostinsko šolo in se izučil za natakarja, kar je nekje razumljivo, kajti doma so imeli gostilno "Pri Pavletu" s kar šestdesetletno tradicijo. Sprva je doma kelnaril eno leto, si kasneje za zelo kratek čas našel zaposlitev v Mercatorju v Domžalah. Z osemnajstimi leti pa nastopil službo v To.sami na Viru kot vodja obrata družbene prehrane. Kot mlati fante se je takšne zadolžitve sprva ustrašil, vendar sta bila pogum in volja močnejša. Tako kot je rasla Tosama, so se večale tudi zahteve, znanje in izobrazba na njegovem delovnem mestu, zato je ob delu dokončal poslovodsko šolo. Tosami je ostal zvest vse do danes. Marjan je v Tosami spoznal tudi svojo ženo bori in se po štirih in pol letih vasovanja z njo tudi poročil. Njegova Bori je doma iz Žit' pri Kovah. Mimogrede moram povedati, tla sem v življenju srečala malo moških, ki svojo ženo tako cenijo in spoštujejo in o njej vedo jiove-dati toliko pohvalnih besed, kot je [povedal Marjan. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri. Starejša Petra pri svojih dvajsetih letih obiskuje drugi letnik Visoke upravne šole v Ljubljani, šestnajstletna Nina pa drugi letnik vzgojiteljske šole. Marjan in Bori sta si poleg domače hiše zgradila tudi svoj domek. Veliko ljudi ga je vprašalo, zakaj ne vodi dalje domaČe gostilne, še posebno, ker je ravno Kras nja edina večja vas naokoli, ki nima gostilne. Toda Marjan pravi, da gostilna in družina ne gresta skupaj, preveč se je treba žrtvovati za gostilno na račun družine, družina pa je prva. In spet se povrneva k športu. Že od mladih nog je navdušen nad nogometom. Pri njegovih šestnajstih letih je bil nogomet sploh aktualen in zato je bil takrat pobudnik za ustanovitev nogometnega kluba Krašnja, ki je deloval kar devet let. Svak Štefan ga navduši tudi za namizni tenis. Pri ustanovitvi Športnega društva Krašnja in tudi pri drugih pri reditvah mu je bil in mu je odličen svetovalec Mitja Beguš. Športno društvo se je prijelo in se hitro širilo. Da pa športno Marjan Štrukelj društvo lahko živi, je potrebno mnogo dela in truda, tudi sredstev. Četudi je mnogo dela prostovoljnega, ljubiteljskega, pa se najdejo tudi sponzorji in tlonatorji, ki jim priskočijo na pomoč. Marjan ne vitli v športnem druženju samo tekmovanja, temveč tudi druženje ljudi, rekreacijo, zabavo, spoznavanje novih ljudi in športnikov, predvsem druženje mladih, ki jih v današnji družbi tako rado zanese na stranpota. S širitvijo Športnega društva pa SO se Marjanu porajale tudi nove ideje, ki mu kar naprej okupiranjo misli, in ker je dosleden človek, jih tudi uresniči. Tako jc tudi povabil v Krašnjo vrhunskega športnika Staneta Belaka-Šraufa. Prišel je in za njim Še drugi, kar preko petdeset bi jih Marjan lahko naštel. Naštejmo jih le nekaj: Mirko I.ebar, Dušan Mravlje, Martin Strel, Brigita Bukovec, Dušan llaupt-man, Tomaž. Humar, Primož. Peterka. Z. mnogimi je navezal prijateljske stike, mnogi so njegovi vzorniki in predvsem, radi se vračajo. Ne morem kar izpustiti vprašanja, kako se je porodila ideja "Po nagelj na Limbarsko goro". "Ja, leta 1986 sem tuhtal, kako bi počastil članice našega društva za dan žena. Seveda je bila to sprva samo ideja internega značaja. O tem sem spregovoril tudi med svojimi športnimi prijatelji v Domžalah. Takratna SZDL je to uresničila v vseobčinsko dejanje. Pričeli smo s taborniki in smučarskim klubom Moravče ter gostilno llrankar. Prvih osem pohodov sem votlil sam, ko pa so se pričele spletke oziroma nesoglasja meti moravskim in limbarskim društvom, sem se umaknil. Veseli me pa, da je prireditev živa še danes in tla je koncept ostal isti, kot sem si ga zamislil jaz." Znano je tudi, tla so v Krašnji že vrsto let igre z. varpo. Marjan pove, da jc to ideja Petra Pirnala iz Domžal, ki jc to igro igral pri Železnici. Pri nas jc samo nekaj društev, ki gojijo ta švetlski šport in ki v Sloveniji nikakor ne zaživi. Stike s Svetli gojimo in celo dvakrat smo jih gostili v Krašnji. Nisva mogla tudi mimo pohoda in teka za krof, pa mimo iger brez. meja. Tisoč in eno idejo ima Marjan v glavi in če se že porodi, jo je treba tudi udejani-ti. In spet pride na plan njegova skromnost: "Sam ne morem nič, brez sode lovanja drugih ne gre". I )t ugo leto bo že trideset let delovanja Športnega društva in nogometnega kluba. Že šesto leto izhaja interno glasilo Društveni informator, katerega odgovorni urednik je Marjan Štrukelj in tako mimogrede pove, da opravi približno 1200 ur prostovoljnega tlela letno pri njem. O športu, športnem društvu in Marjanovih idejah bi se lahko pogovarjala v nedogled. Moja želja pa je bila pogledati v Marjanov bolj osebni svet. Tako mi jele zaupal, da je v mlajših letih rad "stikal" prtičke, vezel gobeline, žal mu zdravje njegovih oči to ne dopušča preveč. Zelo rad piše, tla je dober govorec in povezovalec dogotlkov na prireditvah, tako Že vem. Njegova največja sreča je družina in Že nekaj dni odsotnosti od nje, ga zgrabi tlomotožjc. Sem pa Izvedela, tla se je kot otrok vedno izmaknil pre pirom, majhnim barabijam, ki so jih uganjali njegovi vrstniki, samo tako od strani jih je gledal in se škodoželjno režal. Politika ga ne- zanima, ni slrankar sko opredeljen, je pa vesel naše samo Stojne Slovenije, je velik domoljub, še naprej sc bo trudil in si prizadeval privabiti k športu čim več mladine. Kako naj človek napiše v tako malo odmerjenem prostoru vse o Marjanu, ki je tako vsestranski, ki bi si zaslužil, tla se o njem napiše še toliko stvari, kar za eno "Povesi o dobrih ljudeh" bi bilo. Njegov pokojni OČe mu jc dajal dobre nauke za življenje, ubogal ga je in jih že veliko uresničil. Marjan, na Koncu tega najinega razgovora si resnično želim, da ti ne bi nikoli več kanila solza iz. očesa, solza zaradi grdih ljudi, ki so ti nevoščljivi tvoje sreče, tvojega doma, tvoje vsesplošne priljubljenosti in uspeha,Je že tako. da jena svetu malo Marjanov, pa veliko nevoščljivih ljudi in zavistnežev. Milena Bradač n SPUST KOLESARJEV V KAMNIKU Kolesarski klub Kalcit Kamnik je organiziral tekmo za državno prvenstvo v spustu za kolesarje. Proga je potekala S Špicc, vrha nad Starini gradom v Kamniku. Tekmovanja se je udeležilo preko 80 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstriji'. Našo občino SO zastopali Mavricij Kveder, Boštjan Volf in Jure Smrkol, člani kolesarskega kluba Sokol iz Domžal. Jure in Boštjan sta vozila v kategoriji rekreativcev in zasedla šesto oziroma četrto mesto. Mavricij pa je vozil v mladinski kategoriji in zasedel drugo mesto. Mavricij tudi sicer redno tekmuje v tej kategoriji in je na dosedanjih tekmovanjih dosegel vrhunske uvrstitve, saj je letošnji državni prvak. V letošnjih tekmovanjih mu je uspelo dvakrat zmagati, pa tudi ostali rezultati so bili tako dobri, da si je prislužil naslov državnega prvaka. Boštjanu manjka še eno leto, da bo lahko vozil v kategoriji mladincev, je pa Že zabeležil prvo zmago, in sicer v Črni na Koroškem. Jure je s šestim mestom na svoji prvi tekmi tako zadovoljen, da se bo pridružil prijateljema tudi na naslednjih tekmah. Mladim športnikom želimo uspešno tekmovalno kariero, Mavriciju pa čestitamo ob prvi osvojitvi naslova državnega prvaka in mu želimo mnogo vztrajnosti, tudi Če ne bo ravno na prvem mestu. V.G. USPEŠNI NA KROSU Pred dnevi se je na igrišču športnega parka na Viru odvijal jesenski kros, na ka terem so sodelovali tudi učenci OS Janko Kersnik 2 brda pri Lukovici. Med njihovimi nastopajočimi SO sodelovali tudi mladi iz Zlatega Polja. Slednji so pokazali svojo športno zagnanost tudi v tamkajšnem SI), kamor jih usmerjajo ludi Starši, K lepim razullalom na krosu so doprinesli svoji ekipi velik delež ludi oni. S svojim nastopom so bili zelo zadovoljni, še najbolj pa sla se svojega nastopa in uspeha veselila brala Mitja in Uroš Klopčič iz. Trnovč, saj sta osvojila kar dve zlati medalji. Na moje vprašanje, kako so doživljali svoj športni nastop, so ml zatrdili, da je bilo lepo, da bi bilo podobnih lekmovanj lahko še več. Ob povratku domov stan se z njimi priložnostno pogovarjal. T. Habjanič TURNIR V METANJU VARPE ZA POKAL MIZARSTVA ŠTOLFA V KRAŠNJI V soboto, H. julija, smo Krašnjani gostili tekmovalce varpe iz. Ljubljane in Gozd Mar tuljka. 'tekmovanja so se udeležili vsi najboljši metalci, saj je za nekatere bila lo zadnja preizkušnja pred odhodom na Švedsko, zibelko lega športa, tekmovanji' jc tokrat Dotekalo nekoliko drugače kot zadnjič, saj lahko organizator samostojno razpiše tekmovanja. To tekmovanje se jc tokrat zad- njič' zgodilo na lokaciji Jurjevcga travnika za Radomljo, saj bo Že v prihodnjem letu na tem mestu potekala tako zelo pričakovana avtocesta. Posamezno na 36 metov na cm: 1. TERKOJ Janez VK Ljubljana 3,63 m 2. RESKOVACSamo VKšpik 4,36m 3. POTOČNIK Franc VK špik 4,49m 4. IVANČIČJosip VKŠpik s,12 m 5. MATJAŠIC Pavle VK Ljubljana S, P) ni Tekmovanja se jc udeležilo 24 Igralcev, domači tekmovalci pa so razen Marjana Štruklja in Antona Požarja kar malo razočarali. Nato so sledile borbene igre in najboljši pari so se razvrstili takole: 1 TERKOJ - MATJAŠIČ VK Ljubljana 2 REŠK< >VAC - POTOČNIK VK Špik 3 BERNARD - KOSMAČ VK Špik i IVANČIČ - ROBIČ VKŠpik S POŽAR - PIKNAT ŠDKrašnja 6PLRVINŠLK RODI- ŠD Krasnja 7CERAR - ŠTRUKEIJ ŠI) Krasnja 8 VASIC - OMAN VKŠpik Na koncu naj se zahvalim gospodu Milanu Štolfi za finančno pomoč In podelitev spominskih medalj in pokalov, ki jih jc podelil v prostorih Gasilnega doma v Kias nji. Vsem še enkrat hvala. Ob tem pa vabilo še vsem tistim, ki jih la šport zanima, da se nam pridružijo na treningih, saj bo že v mesecu septembru naslednja tekma v Ljubljani v čast staroste slovenske varpe, g. Milana Koširja, ki bo praznoval 80-lctnico svojega življenja. 'Lako, vidite, tla leta pri tem športu ni- igrajo nobene vloge. Vabljeni! Rode Janez MESEC ŠPORTA TUDI ZA ZLAT0P0UCE Ministrstvo za šport republike Slovenije je tudi letos vodilo akcijo rekreacija in šport za boljši jutri, Tako smo se v ŠD Zlato Polje že tretje leto zapored pridružili temu projektu z. organiziranjem turnirja v malem nogometu. Seveda pa smo termin tega Športnega dogodka izbrali jtrav za zaključek enotedenskih prireditev v okviru praznika naše Občine Lukovica. Na turnir se je prijavilo osem ekip, ki so se po predhodnem žrebanju borile za čimboljšo uvrstitev. Čeprav je bilo deževno vreme, smo športno nedeljo zaključili v večernih urah. Vsa srečanja sta korektno vodila sodnika g. Franjo Vugrinec in g. Rudi Mcrsak, oba iz Kamnika, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Posebno zalivalo pa SI) namenja Občini Lukovica ter KS Zlato Polje, ki sla se odzvali na našo prošnjo za sponzorsko pomoč ter nas tako finančno podprli. Za prve Iri uvrščene ekipe smo pripravili pokale in denarne nagrade, katere jim je izročil predsednik SI), g. Marko Vrankar, celita uvrščena ekipa pa je prejela zaboj osvežujočega napitka. Ob koncu naj izrazim zahvalo ŠD vsem ekipam, ki so se odzvale, prav tako pa tudi vsem ob igrišču, ki ste športno bodrili svoje privržence. Končni vrstni red najboljših ekip: 1. Bistrica Junaited iz Domžal 2. llelios Količevo 3. I)ring Taim z Vira 4. Bistro 91 s Trojan T. Habjanič TRIGLAV 2000 Avgust, planincem eden najljubših mesecev, saj je planinska sezona v vrhuncu. Planine so polne planincev, starih, mladih, kot bi gore oživele, tako živahno je. Vsi pa s podobnimi željami, hoditi, gibati se, storili nekaj zase, odkrili delčke narave, ki so še neokrnjeni. Težko najdeš delček v naši mali domo- vini, kjer človeška noga še ni stala, pa vendar občutek, ko nikogar ne vidiš, ne slišiš, daje upanje, da si prvi na tem kraju. Obstaja pa gora, za katero vemo, da jo že nekaj desetletij oblegajo, da se v avgustu nanjo valijo kolone planincev, pa tudi tistih, ki niso planinci, le na vrhu l)i radi stali. Ta gora, da ne rečem velikan, je nakaj posebnega. Mogočne stene se dvigajo iz doline, prepadi, ledenik, melišča, vse to tvori ogromno skalno gmoto, ki jo planinci še kako cenimo in spoštujemo. Naš velikan, oče zavednih Slovencev, Triglav, kralj Julijcev. Lepo ga je, videti iz, doline, še lepše pa je, ko korakaš po njem, ko dihaš z. njim, ko veš, da si z, njim združen. Njegovih lepot ne moreš opisati ali prikazati s sliko, moraš ga čutili, moraš ('uliti lepe hladne skale, občutek, da lebdiš med zemljo in nebom, je tisli, ki le še bolj veže nanj. Na njem ti ni mar, če nisi prvi, ki si ga osvojil, ponosen pa si sam nase, ker si ga zopet osvojil, ker te je sprejel. Tako SO nas želje v društvu privedle do tega, da smo se v avgustu podali na našega velikana. Čudovita ledeniška dolina Krma nas je kar popeljala do njega. Stopati DO njem, biti z njim je bil pravi užitek, pomagali pa SO nam tudi oblaki, ki so se podili naokoli, na vrhu pa nam je namenil čudovit pogled na vse strani. Zapela je vrv, saj je nas očak postal oče šestim novim planincem, ob sestopu pa nas je nagradil še z. mavrico. Planinska koča, polna tujcev, ki so sami znanci, je pokala po šivih od natrpanosti, pa vendar nam je dala vsem varno in lotilo zavetje. Zapela je harmonika, zaslišala se je pesem, utrujeni planinci pa kot da so ravnokar vstali, SO se ob prijetnih zvokih zavrteli. Zvezdna noč nas je popeljala v prijeten spanec, zjutraj pa pogled proti vrhu, pozdrav in spust v dolino. Nasvidenje, Triglav, mogoče se naslednje leto zopet vidiva, ne le vidiva, mogoče se dotakneva drug drugega. Bojan Pustotnik Pl) Blagovica Vesel Božič m Srečno lUovo leto /O banka domžale Banka za vas Foto: Buenos Dias REGIJSKA RAZSTAVA GOVEDI V KOMENDI Krave manekenke na razstavi - dolge noge, lepo oblikovana vimena in... V soboto, 7. oktobra, sta Govedorej-ski društvi Domžale in Kamnik v sodelovanju S Kmetijskim zavodom Ljubljana v sklopu jesenskega kmetijskega sejma v Komendi pripravili regijsko razstavo govedi iz. domžalsko - kamniškega območja. Kljub slabemu deževne- OPOZORILO ! Vse lastnike psov prosimo, da vodijo svoje pse ob sprehodu na povodcu, oziroma jih naj ne puščajo, da se prosto gibajo v naravi . Jesensko in zimsko obdobje je čas, ko prostoživeča divjad nima večje možnosti za kritje v naravi. Lovci LI) Lukovica Godba Lukovica vabi na novoletni koncert 28. decembra 2000 Gostje bodo Kamniška mestna godba mu vremenu so rejci na razstavo pripeljali HO krav in deset teličkov lisaste, črno-bele, rjave in rdeče cikaste pasme. Prikazan je bil rejski in selekcijski napredek v govedoreji na območju občin Domžale, Kamnik, Komenda, Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš, Posebej so NEKAJ NOVEGA IN LEPŠEGA V KULTURNI DEDIŠČINI NA VIDMU V jesenskem obdobju, pred zimo, se je gospodar Mahkotov Peter odločil, da svojega kmečkega orjaka topla rja nc bo pustil za zimo in zanamce v slabi luči, zato ga je temeljilo popravil. OBČANI IN OBČANKIi lepe praznike, veliko /j)ra via, lep božič in srečno novo leto 2001, vam želijo lovc;i lovski- družini: lukovica se s teličkami predstavili najmlajši govedoreja. Na razstavi se je predstavilo tudi nekaj rejcev iz naše občine, od katerih sta Franc Capuder in Jožef Cerar prejela tudi nagradi za najbolje uvrščeni telici lisaste pasme. Celotna populacija krav na tem območju je že več let 9.000 glav. Od tega je v kontrolo proizvodnosti vključenih 2.417 krav. Mlečnost se je v obdobju od leta 1993-1999 povečala za 1.000 kg mleka po kravi. Povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav na tem območju je bila v letu 1999 5320 kg mleka v standardni laktaciji. Povečala se je tudi vsebnost beljakovin v mleku za 0,26%. Razstava je bila ocenjevalna, v komisiji sta bila Boris Berisavljevič (Semex Al-liance, Canada) in mag. Peter Kunstelj iz. /V/ Kranj. Živali sta ocenjevala v enajstih kategorijah. Nagrade so bile podeljene za prve tri uvrščene živali, pri rjavi in rdeče cikasti pasmi pa za prvi dve uvrščeni. Najboljše živali v vseh kategorijah so bile nagrajene z zvonci. Razstave so se udeležili tudi povabljeni gosti, Župani občin pokroviteljic in minister za kmetijstvo g. Ciril Smrkolj. V organizacijo in izvedbo razstave je bilo vključenih preko 270 ljudi, od tega 57 rejcev, 18 članov pripravljalnega odbora, vse ostalo pa SO bili ljudje, ki so sodelovali pri pripravi razstave, jired-stavilvi živali ali v samem programu razstave. I M Ker je kozolec naš slovenski ponos, ga je popravil v temeljih z lepšo lokacijo, novo kritino in zamenjavo trhlih lat. Pomagali so sosedje, sorodniki, prijatelji, strokovna dela pa je odlično izvedel naš obrtnik Tesar d.o.o. s Prevoj. I )clo je zahtevalo dober premislek, kako se je potrebno vešče in varno lotiti prestavitve več deset ton težkega lepega objekta za nekaj metrov. 1 'spelo jc mojstrom in tako ho Mahko lov toplar $e dolgo v ponos našim krajem in kulturni dediščini na Slovenskem. Kol je do sedaj več kot sto let kljuboval času, bo obnovljen dočakal še enkrat toliko. ( csiiuuno Petru! Mimoidoči GOBE SO! PRAVI GOBAR MARJAN CERAR Marjan gobari že od otroških let naprej. Doma je i/ Krašnje, planinec, pohodnik in občasni gobar. Marjana sem slučajno srečal V gostilni Pri BEVC1 V Lukovici, v torek, 10. oktobra, v popoldanskih urah. V rokah je držal gobana-jurčka - velikana. O najdbi trofeje, zdravega gobana, ki je tehtal 2.47 kilograma, je nastala spominska fotografija v prisotnosti Zupana Anastazija Zivka Burje. O najdbi velikana mi je zaupal, da ga je odtrgal v gozdu Vrh nad Krašnjo, tam kjer gobe rastejo. Treba je Imeti dobro oko in revir, pa je uspeh zadovoljiv. Kadar ima čas, gre v gozd in vedno kaj dobi za v košaro, seveda majhne jurčke. Tako je gobarju Marjanu jurček-velikan polepšal dan, saj v življenju še ni našel tako velikega in težkega, zdravega in užitnega jurja. (rODJe trofeje je bil Marjan tako vesel, da se je še istega dne oglasil v gostilni Pri BEV-CU in na ta račun nekaj spil. Gostje so bili navdušeni, najbolj pa gobar Marjan. Zdrav goban je postal žrtev gospo-dinjinega noža in kuhanja za juho. Jože Novak Matjaž in Tomaž (Foto: Andrej Capponi) BERAČE SO KUHALI...... Dnevi so čedalje krajši, večeri pa dolgi in hladnejši. Po poljih je v glavnem ponarejeno in koruzo smo že: oličkali. Zvečer gledamo televizijo in se dolgočasimo. Pogledam skozi okno na cesto, kjer se sem in tja pokažejo luči in mimo švigne avto. Peš hoditi skoraj ne vidiš več človeka. "Pa ni bilo zmeraj tako!" se oglasi oče, "Ženske so se rade obiskovale, možakarji SO se zbirali po hišah, kadili in pripovedovali največ vojaške prigode. Mi fantje smo pa berače kuhali." "Ojoj, berače ste kuhali, pa menda ja ne žive?" ga po-dregam. "Mar res ne veš, kako je to bilo?" se zasmeje in pripoveduje: "Pri vsaki hiši, kjer se je prekuhavalo, so nazadnje spravili 2-3 litre bline od prve kuhe v posebno posodo. Najstarejši fant v vasi je organiziral beračijo. Trije fantje so šli od hiše do hiše. Dva sta nosila veliko kanglo, tretji pa je bil laboratorist. V roki je imel kozarec in vžigalice. Tako SO hodili po vasi in zbirali berače v kanglo. Seveda SO podarjeno tekočino sproti preverjali, vohali ter ugotavljali jakost. (,c je bila Mina preblaga, je niso hoteli vzeti, to pa je bila seveda slaba reklama za tisto hišo. Ko je bila kangla polna beračev, so jo zlili v kotel pri fantovi hiši ter skuhali žganje. 'Listi večer SO hodili ljudje k listi hiši in poskušali berača. Proti jutru je bilo kuhano. To žganje so prepolovili, polovico so ga prodali in za ta denar kupili vino. Kmalu potem so se spet zbrali pri kaki hiši. Fantje so prinesli berača in vino ter najeli muziko. To je bil največkrat godec s harmoniko. Veseli in glasni fantje so privabili celo vas. Dekleta so še prinesla hlebec kruha in skledo jabolk, piškotov pa menda skoraj niso poznali. Nazadnje ni ostalo nič, ostal je le kateri od mlajših fantov, ki je berača mešal z vinom. Omenjena šega zaradi svoje pijan-čevanske narave ni ravno posnemanja vredna. Svoje čase je povezovala mladino in vso vas. Zaradi takšnih in podobnih druženj so bili ljudje v težkih in pomanjkanja polnih, zlasti povojnih časih, bolj zadovoljni in srečni." Marko Cerar GRINTOVEC Mladi planinci PD Blagovica smo se odločili, da se povzpnemo na najvišji vrli Kamniško-Savinjskih Alp, na Grin lovec. Ta velikan, ki meri v višino kar 2558 m, se nam je zdel nepremagljiv, zato smo se odločili, da ga osvojimo v dveh dneh. Po tri urni hoji, ki nas je pošteno Utrudila, smo se iz Kamniške Bi strice, od Žagane peči, povzpeli do Zoisove koče na Kokrškem sedlu. Po malici in po prvih igrah, ki smo jih imeli pred kočo, ter po zaključku dneva, ki se je končal S čudovitim sončnim zahodom, smo se odpravili v kočo. Večerja, igre in smeh, vse je bilo "KlIL" do desete ure, nato pa smo morali v postelje. V temi imajo "vici" še poseben čar, zlasti pa mi je všeč, ko se moramo potiho smejali. Ne manjka veliko, da kdo od smeha ne poči, obenem pa še vsi povprek lisamo smeh in se potiho deremo: pšš, pšš. Prebudili smo se v čudovitem jutru. Oskrbnic a, ki je za nas skrbela kol mama, nam je pripravila obilen zajtrk, nato pa smo natovorili težke nahrbtnike in se odpravili proti nastanu cilju. Lepi so bili pogledi na vse strani, mi pa smo bili bliže vrhu, iz koraka v korak. Še zadnji metri in velikan, ki se nam je zdel tako mogočen, je bil pod našimi nogami. Sledilo je okrepčalo, slikanje in pa razgled po okolici. Med nami je bil nekdo, ki Še ni bil nikoli nad dvatisoč metri, zato je po stari planinski navadi sledil planinski krst. Po počitku smo se zapodili v dolino, ne kot pepčki, ampak kot pravi planinci, ki pazijo na vsak korak, da ne bi prišlo do nesreče. Ko smo prišli nazaj do koče, nam je oskrbnica pripravila tako močno kosilo, da ga je kar nekaj ostalo v skledah. Siti in zadovoljni smo se odpravili do našega izhodišča, kjer nas je že čakal prevoz. Kljub nekoliko bolečim nogam smo vsi zadovoljni ugotovili, da imamo od vseh pohodov najraje malico in pa spanje v planinskih kočah. Bojan Pustotnik Praznični koncert slovenskih ljudskih ljubezenskih pesmi »VSE NAJLEPŠE ROŽICE« Kulturno društvo Janko Kersnik vabi na praznični koncert slovenskih ljudskih ljubezenskih pesmi, ki bo v soboto .30. decembra 2000 ob 20. uri v Kulturnem domu v Lukovici. Na celovečernem koncertu bosta nastopila baronist Matjaž. Kobavs in citrar TomaŽ Plahutnik. Slednjega že vsi dobro poznamo, gospod Matjaž. Kobavs pa v našem kraju nastopa prvič, Mladi talentirani pevec je tako na slovenskih kot mednarodnih pevskih tekmovanjih dosegel vrsto prvih nagrad, redno koncertira po Evropi, na Japonskem in v Kanadi. Po koncertu bomo skupaj nazdravili s kozarčkom rujnega in si zaželeli vse najlepše v prihajajočem letu. Predprodaja vstopnic: - Gostilna Rus, Šentvidu pri Lukovici, - Minimarkel < IP Trojane, - Trgovina VKI.b Krašnja, - Trgovina DOMINO Lukovica. Vstopnice bodo na voljo tudi uro pred pričetkom koncerta v Kulturnem domu. Članek o Državni prvakinji v King boksu Obnovili so Marijino znamenje boste prebrali v naslednji številki v Lukovici Lukovice - obvezno čtivo zbirka apostol pisem krmna rastlina perzija ind. politik Sastri ai.rerto tomba stroje piska pastirski pes radij sredstvo za odstranjevanje dlak i izvrsni organ ali oblast masna knjiga /. moli ivami peter černi vas Ml 1) vrbo in vidmom renu Ep H r zaliv rume m.ga moria man gr mit ii tali * starogrs kovane! začetek priimka in imena tončke čeč predlog deli pohištva doba vek iglasto drevo georg kaiser nekdanji ruski vladar smučarski center na švedskem divja akacija nekdanje prvo berilo babica nezmožnost za branje rado nakrst osnova bivanja glej sliko POZIV ki.k vrsta rastl.. kisi: porablja za kompot ki kam 11 skrbnik. varuh urejen nasad ob obali kratica humanitarne; oro. kratica za sk. am bobrom i«! predmestji londona vrhi nski športnik oksid vzklik bolečina majhne punčke. otroci polt oblika musl mos imena sestavina seča ■\NTlf mesto v siriji (homs) sanje | dolga doba, razdobji telička ime novinarke biziu pri 1 rdii.nica kalcij nikalnica huda jeza ime pevke prodnik predst zel bratovščine ranko novak nikka ve.i.entk Ml sto / opuščenim rud živ. srebra ljudska pritrdii.nica ime prebivalca po kraju astat pri 1)1.01, krajevna skupnost ime tv voditeljice koren 1)01.0 hrib nad dolino bolske sestavila cilka urankar površinska mera alfi nipic indijski bog ognja gorska straža slovenije Rešitev prejšnje križanke. Vodoravno: municija, arcnikola. [.ara. Osti, Ada, Ani, šn, grapar, oaza, ro, Lukovica, navadni komar, berilo, dnevna soba, akademik, Adrija, C.Š., znanec, brana, bi, signatar, AO, Admont, oz. Tb, Si, SP, Akbar, Al, Aolto, Itala, Dora, Ado, tinea, ol, Onek, trsje, Asta, ora, soseda, av, rti, sok, TN, en, na Rdeči križ Blagovica vošči vsem članom vesel božič in srečno novo leto RK Blagovica VEČJIH KOSOVNIH ODPADKOV SE BOSTE ZNEBILI ČE POKLIČETE JANEZ LAVRIČ Veliki Jelnik 6 1223 Blagovica tel.: 041 618 351 Tudi na vozu se kuha Mnogo prezgodaj nas je v 41. letu starosti zapustil nas dragi brat in stric VIKTOR OCVIRK iz I.oga nad Blagovico Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep poslovilni obred in iskrena hvala vsem vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Hiša Hlut praznit je poslala, ko si vzel od nas sloeo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. Oh prerani Izgubi našega dragega moža, očeta, starega odeta in brata IVANA POGAČARJA iz Vose nad Blagovico se vsem sorodnikom, sosedom in znancem Iskreno zahvaljujemo /a 1» >m< k , izrečena si ižalja, dar« >vane sveče in cvetje ler darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi j;, župniku Vrtovsku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem l.ipe s Trojan in g. Janezu Cerarju za lep govor oh odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Ni smrt listo, kur nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena Zanje SO razdalje, kraj in čas. V SPOMIN Triindvajsetega oktobra |e minilo dvajset let, odkar nas je nepričakovano zapustil ljubeči mož In skrben oče MIRKO IAVRIČ iz Kompolj Tvojo ljubezen se- vedno psed< >m in ostalim vašcanom za nesebic no pomoč v času slovesa od naše mame Hvaležni smo vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali, pomagali pri negi, jo vzpodbujali in drugače skrbeli zanjo. Posebno zahvalo smo dolžni palronažnima sestrama Martini in i rn i i Iz ZD Domžale ter zdravnikom in osebju CIIM-a za strokovno nego in pomoč v zadnjih dnevih njenega življenja. Zahvaljujemo se gospodu /upniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter govorniku Za poslovilni govor. Vsem, ki Ste nam oh težkih trenutkih stali ob strani, nas poslušali in bodrili, Iskrena hvala. Hči Anica in sin Fože z družinama T A Zemlja si je vzela. kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, atek, dedek in praeleclek STANKO PUSTOTNIK iz. Lipe nad Blagovico Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Parkasu in višji medicinski sestri Irmi Markovšek, ki sta ves čas njegove bolezni zanj skrbela, ga redno obiskovala in nudila pomoč na domu. Lepa hvala tudi Žordani Stanku Za ganljive poslovilne besede in g. Župniku Potočniku iz. Krašnje za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Pavla, hčerke Milka, Justina, Rozalija in Ivanka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, < h ct.i. dedka, brata, tasta in stric a ANTONA PERVINSKA iz Krašnje č>() se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za Izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, maše in vso in vsakršno pomoč, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo prezgodnjemu večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu <»sebju /i i Lukovica, kolektivu TOSAMA, pevcem okteta TOSAMA, pevcem cerkvenega zbora Krašnja, še zlasti g. Marjanu Štruklju, sosedu g. Grilju Francu In govornikoma <>b (idprtem gn>bu. I [vala g. župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala vsem in vsakomur za lepo misel nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče JOŽEFE LAVRIČ iz Krašnje 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno SOŽalje, darovano cvetje, sveče In svete mase. Hvala družini Močnik iz. Krašnje. Hvala vsem, ki Ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. [skreni i se zahvaljujem« > g.župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Krašnja in govorniku ob odprtem grobu.. Vsi njeni GOSTINSKO PODJETJE WML d.d. Trojane eno od redkih gostišč iz tradicije dobre stare gostilne. Ob evropski prometni žili Dunaj-Trst, je leta 1859 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri seje vsakdo rad ustavil. Že leta 1913 je skozi Trojane vozil redni avtobus. Posodobljeno in razširjeno gostišče Trojane je kos tudi današnjemu prometu, ob vsem tem pa je ohranilo nekdanjo domačnost, sloves dobre kuhinje in počivališča. Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi, polnijo gostišče ob vsakem času. Kako tudi ne? Saj so nosilci znaka SQ, kar pomeni slovensko kvaliteto za proizvode in gostinske storitve. Od vseh dobrot pa prav zagotovo najbolj slovijo slastni trojanski krofi. Njihova priljubljenost ni naključje; še vedno jih delajo ročno po starem hišnem receptu. Gostišče ponuja manjše gostinske sobe v stari gostilni in večje v novih restavracijskih objektih. V poletnem času je najprijetneje pod veliko platneno streho na terasi, kjer se odpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo predalpsko gričevje, kjer so zrasle tudi Trojane. Tudi ob novi avtocesti bodo Trojane ostale mikavno počivališče z domačnostjo, ki je zlepa ne premore kak sodoben obcestni objekt. 1 Gostinsko podjetje TROJANE d tel.: 061/73 30 31