Naše narodno prosvetno delo. Šolske ljudske knjižnice. —pk Hum pri Ormožu. Vodstvo Davorin Trstenjakove ljudske knjižnice se iskreno zahvaljuje učiteljskemu društvu v Marenbergu za v tem mesecu naklonjeni dar 100 dinarjev. Posnemajte! Izleti in ekskurzije. —pi jLetošnje počitnice so bile za našo šolsko mladino posebno pomenlliiive. Na predlog nestorja tukajšnjega učiteljstva. tovariša Janka Škrbinca. so šolska vodstva v Višnji gori, Stični in Št. Vidu priredila medpočitniški šolski zletna Obolno, med Stično in Litijo stoječo goro s prekrasnim razgledom. Ker se je zleta udeležilo okoli 150 učencev in učenk, so tukajšnje tvrdke izdatno prispevale z jestvinami in pijačo. Q. M. Omahen je podaril svinjetino, iastnik vile Jenčič pa izborno pijačo, ki so io pomešano z vodo. mogli piti tudi šolarji, ker studenci po hrlbih niso povsod zdravi. Iz samostana od g. opata smo dobili velik daljnogled na stativu, gg. Gorišek. Škufca in drugi so poskrbeli vozove. Tako smo torej odšli 15. avgusta popoldne na zlet in prenočili pri posestnikih ter imeli v soboto. 16. avgusta krasen razgled proti severu od Litije do Triglava in dalje. G. župan Erjavec iz Drage nam je razložil posamezne vrho- ve in nas je končno še fotografiral, ker se peča, mimo raznih drugih funkcij, tudi s fotografijo. Posebno pa nas je razveselilo, ko se je pripeljai oukoli desete ure dopoldne na domačem vozu g. nadučitelj Škrbinc sam, ki ga je na vrhu igrajoča se mladina veselo obsula. Pripeljal je seboj lep kos govedine, iz katere so navzoče gospodične pripravile slasten g o 1 a ž po njegovem načinu. v resnici tako, kakor ga zna skuhati samo naš Janko. Popoldne smo se napotili proti domu in smo, sicer nekoliko trudni, toda veseli in židane volje, prišli v Višnjo goro. Mladina je dobila kavo v gostilni g. Škufca. odraščenci pa so se pokrepčali z izbornim pivom. Učenci in učenke so šle v mraku domov, gg. Omahen, Jevnikar. Rojc. Erja,vec, Gros, Samec in Tekster pa so priredili pogovor za elektrarno ZagradecKrka; prisostvovala sta tudi gg. Pešec iz Šmarja in Rus z Grosupljega. Pogovor je tekel tako ugodno. da je obliubil gosp. Omahen iz svojega kupiti rezervni parni stroj, g. Erjavec z nekaterimi tovariši pa dinamo. — Po končanem pogovoru so nas zabavali z godbo in petjem (klavir g. tovariš Škrbinec) mladi gospodi in gospodične do približno polnoči. Tako smo končali lepo prireditev vesdi tembolj. ker smo v našem kraju p r v i s takim izletom. Medpočitniške iz1 e t e priporočamo tudi ostalim šolam kot izborno pedagogično razvedrilno in poduono sredstA^o. Šolske razstave. —po Šolska razstava na Talčjem vrhu pri Črnomlju. Viadukt pri Otovcu je eden najinteresantnejših delov belokrianjske železnice. Delo je vodil inž. Horvat in ga tudi od'lično izvršil. Par streljajev od viadukta stoji prijazna talačka šola. Okolica je tipično kraška in tov. Čebular izpreminja ograjeno šolsko gmajno v ličen in zanimiv šolski vrt. Mimogrede povedano — je napravil tudi tu kr. šoL svet napako, da je vrt ogradil, predno je bil svet splaniran. Na vrtu je opaziti prav lep napredek in trpelo bo se nekaj časa, predno bo vse delo končano. Vse drugo lice pa kaže notranjost šole. LetoSnja razstava je bila razdeijena na več oddelkov. med katerimi je bil pač najbogatejši risarski. Uspehi so prav odlični, kar je znak, da ima tovariš prav dobro metodo in goji predmet z vso vnemo. V začetku drži vajeti čvrsto napete in jih le polagoma popušča. Na ta način dobi tudi sigurno Hnijo, ki je nafbolj merodajna stran risanja. Pri barvi pa piane ysa otroška domišljiia na dan. Barve se prelivajo na vse mogoče načine, da je dosežena najbujnejša pestrast, ki jo tako ljubi otroška duša.* Veliko važnost polaga Čebular tudi na podpise pri risbah in jih spravlja v sklad s celoto, kar daje risbam poseben značaj. Važno je tudi kmetijsko risanje, ki se goji §e malokje, je pa za kmet. prirodop. pouk največje važnosti. Tesno v zvezi je rokotvorni pouk, ki se naslanja na potrebe domačega gospodarstva. Cel muzej najrazličnejših modelov gospodarskega orodja in priprav je razstavljen, kar vzbuja zanimanje kmetiškega ljudstva. Prav nazorno je razložen moderni panj s premakljivim satovjem. da se lahko tudi najbolj zakrknjen starokopitnež prepriča o praktionosti modernega panja. Da pa pokaže tudi res praktično stran naprednega oebdarstva. je preuredil tov. Čebular star kmetiški čebelnjak v moderno čebelarsko opazovalno postajo. Stara zunanjost vabi domače prebivalce, da ne najdejo izgovora po novili dragocenih zgradbah, ki stanejo agromno denarja. Končnice panjev je poslikal z najrazličnejšimi prizori raznih pravljic, ki vabi staro in mlado in pri tem kar nehote opazuje tudi življenje čebel. Cebelnjak stoji v vasi proč od šole in tako imajo priliko tudi neverjetni Tomaži na skrivaj ipogledati v kraljestvo Binetovih čebei. kadar ga ni doma. Potem ni čuda, da raste zanimanje za napredno čebelarstov na Talčjem vrhu od dne do dne. — Pomanjkanje riaznih učil ni menda nikjer tako občutno kakor ravno v Beli Krajini. Na tej šoli pa se množi zbirka * To vidimo pri narodni ornamentiki, kjer se mora dovoliti otrokom vso prostost. Tu naj se deca razigra v formi in barvi, tu naj pokaže svojo notranjost! od dne do dne in stroški so prav minimalni. Odlične zgradbe mostiščarske vasi se pamudimo pri Taboru, ki nas spominja na turške čase. Iz grobega betona je lično zgrajen hrib, ki ga venča lična cerkvica, obdana z visokim močnlm zidom. UčiteLjeva beseda razpali otroško domišljijo in že se vname vroč boj na Taboru med napadalci in obleganci..; Za prirodopisni pouk si je tpripravil Čebular lepo zbirko najrazličnejših preparatov. Zlasti ptice so lepo preparirane, ker imajo tudi svajo karakteristično »okoiico«. Škorec kuka skozi odprtino iz dupla, drugi mu pa žvižga pred duplom, druge ptice so na/ gnezdih, srakoper je ravno »odprl svojo mesnico« na črnem trnu in prodaja »meso« raznih hroščev in mladih tičkov, plahi hudournik pa prhuta z ostro razpetimi krili pod šolskim stropom. Šola nam kaže vsepovsodi delo. za katero je okrvek ustvarjen. Z delom ipa pride olovek do blagostanja in boljšega življenja. Čebular kaže s svojim delom deci, da je lahko z marijivostjo doseči vse. tudi navidezno težke cilje. Nas kmetiški človek je- realist in on ne veruje samim besedam in teoriji, ampak hoče vzgledov in dela. Kjer najde oboje, je njegova nezaupljivost razorožena in tam ne opravijo niti osebni. niti načelni nasprotniki nič, ampak naietijo na odkrite zagovornike šolstva in gospodarskega napredka. Šolski odri in pevski zbori. —po Ljutomer. Tukajšnja osnovna šola je dne 15. avgusta t. 1. priredila s sodelovanjem glasb. učiteljice gdč. Minke Zacherlove in ml. goslača girrinazijca g. Draga Šijanca iz Maribora v telovadnici prvi mladinski koncert, ki je po zaslugi našega neumorno delavnega učitelja-upravltelja g. Frana Zacherla imel prav dober uspeh. Mladinski zbor učenk je s sprerrrljevanjem klavirja ljubko in čuvstveno pel E. Adamičeve: »Trobentica«, »Na Jurjevo«, »Pri polžu«, »Ciganka« in »Uspavanka«; nadalje je pel: »Dekle in liiija« — Hladnikov dvospev. »Čergo moja« in »Potočara« — srbski narodni dvoglasno, »Berjeza« in »Vozle rečki« — ruski narodni, »Divja rožica« — Volaričev dvospev, »Rože za Marijo« — Premrlov drvoglasni zbor. »Istrske narodne« — Šantlov dvoglasni zbor. ofo sklepu pa »Vesela pevka« — Hladnikov dvoglasni pevski valček. Občudovanje občinstva je vzbudil 15-letni goslač g. Drago Šijanec. Sviral je dva težka komada: 1. Balada in poloneza »Vieuxtemps« in »Ciganski ples«. Imponira njegov mirni. a sigurni nastop, lahkota igranja in čistota tonov v najvišjih legah in najtežjih pasažah. Ako ostane vztrajen v stremljenju za popolnostjo, obeta nam prvovrstnega virtuoza na goslih. Nadebudnega goslača, ki ga je občinstvo navdušeno aklamiralo, pa tudi težje pevske točke je mojstrsko spremljevala na klavirju priznana pianistinja gdč. Minka Zacherlova. dočim je za lažje pevske točke oskrbovala »pratnjo« 11-letna učenka Tatjana Grosmanova. Ako še omenim, da je bil ta prvi mladinski koncert ljutomerski dobro obiskan, in da je vsled tega podporno društvo osnovne šole zadovoljno z gmotnim efektom. sem v glavnih potezah navedel vse potrebno. Vendar ne! V dolžnost sj štejem izreči v javnosti priznanje odličnemu narodnemu delavcu in dolgoletnemu buditelju in krepitelju narodne zavednosti tovarišu Franu Zacherlu. Polnih 35 let svojega službovanja je poleg uspešnega šolskega dela vežbal — največ v poznih nočnih urah — pevske zbore v Cezanjevcih, pri Mali Nedelji in v Ljutomeru. prirejal ljudske veselice. razne koncerte. gojil šolsko ter cerkveno ljudsko in umetno petje z najlepšimi uspehi, vse kot neplačano narodno-požrtvovalno delo. S tem je dajal tudi impulze mnogim tovarišem v domačem okraju, da so začeli že pred desetletji delovati na enak način. In če se je — ne morda dandanes^ marveč že v predvojni dobi — upravičeno naglašalio. da je v ljutomerskem okraju narodna zavednost splošna in utrjena, bila je to samo naravna posledica Zacherlo vega in njegovih posnemovalcev delovanja pri pevskih zborih. Idealno in vztrajno je deloval ta tovariš. dokler je bil čil in popolnoma zdrav, ne miruje pa tudi sedaj. ko mu je kap deloma ohromila le vo roko; enak je junaškemu borcu, ki vztraja na braniku do skrajnosti. Njegovo uspešno narodno - kulturno delovanje zasluži najvišje odiikovanie! Čast — komur čast! Cvetko.