Političen list za slovenski narod. 0<4 F« polti prejemu veljft: Za oelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 (Id., m četrt leta 4 (14., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t |U.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredniitvo je v Semeniških aiioah h. št. 3, I., 17. Izhaja vsak dan, izvaemsi nedelje in praznike, ob l/%6. uri popoludne. Štev. 86. Letnik: XXI. Maše šole. Govor državnega poslanca Robiča v drž. zboru dne 7. februvarija 1893. I. Visoka zbornica! Že jedenkrat sem porabil priložnost, da sem pojasnil s tega mesta, da o svojem času ni bilo dobro in pravo, da se je vse obstoječe preobrnilo, ker vsaka prenagljenost le škoduje. Rad priznavam, da je naše ljudsko šolstvo poslednjih deset let jako napredovalo. Osnovalo se je mnogo novih šol, že obstoječe skoro vse razširile, z velikimi žrtvami gradila se nova šolska poslopja. Gospoda moja, ne smemo si prikrivati, da kmetsko prebivalstvo že zdihuje pod bremeni, katera jej je naložila šolska zakonodaja, dasi stanje učiteljev ni sijajno in v nekaterih kronovinah naravnost zboljšanja nujno potrebno. Na Štajerskem so znašali skupni troški za šolstvo in splošno omiko v letu 1865 ........ 119.531 gld. „ „ 1875 ........ 1,170.333 „ „ „ 1885 ........ 2,086.810 „ (Cujte 1 Čujtel na desnici.) Doneski za ljudske šole iz deželnega zaklada so znašali v leta 1883 ........ 1,698.798 gld. „ „ 1884 ........ 1,752.106 „ „ „ 1885 ........ 1,817 370 „ „ „ 1886 ........ 1,846.552 „ It tega je razvidno, da troški za ljudske šole od leta do leta naraščajo. Ko so se delale šolske postave, se je z nenavadno lahkomišlienostjo prezrlo obstoječe vredbe. Ljudskemu šolstvu se je dal jako kompliciran upravni aparat, kmetske in mestne šole so se vrgle v jeden koš, ne dn bi bili imeli kak utemeljen povod, dati vsem šolam jednako obliko. Razmere se ne dajo povsod tako zjednačiti, da bi bilo mogoče vse osrečiti z jedno formulo. Marsikaj ni potrebno za kmetsko šolo, kar je umestno v mestnih, in narobe. Meščanski frak bi se tudi ne podajal kmetu. Nadalje rad priznavam, da je didaktično iz-obraženje učiteljev jako napredovalo, da kar se tiče praktične spretnosti in metode neso dosti za svojimi kolegami r Nemčiji. Prezreti pa ne smemo, da je dandanes šola v prvi vrsti le učilnica, njena vzgo-jenalna naloga se pa odriva. Krivo temu je vsaj nekoliko tudi zakonodaja. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 8. februvarija. Na interpelacijo glede dr. Frankla odgovoril je predstojnik za bogoslovje in nastavo prav po kalupu današnjega sistema na Hrvatskem. Dr. Franki po mnenju predstojnikovem ni zaslužil niti tega, kar je dobil. A vendar je kaj čudno, da se ni proti njemu začela preiskava, katero je dr. Franki proti sebi zahteval. Radi te zadeve je bila sicer, kakor se je izjavil sam predstojnik, poverljiva oseba v Pe-trinju, ali ni se moglo zahtevati, da bi se dijaki konfrontirali z učiteljem. V takem slučaju bi se to ravno zgoditi moralo, ker je katehet to sam zahteval. Nego je bilo v stvari nekaj drugega. Denunci-jacija od strani pravoslavnih bi bila prišla v javnost, a to ne bi bilo nekemu prav. Pa tudi uvod tej interpelaciji je bil nespretno insceniran, namreč z omenitvijo onega žalostnega dogodjaja v Karlovcu, ko je dijak dijaka ustrelil radi narodnega prepira, češ, da je temu bila šolska odgoja kriva. To se ne more trditi, ker se v šoli gotovo ne politikuje, pač pa po družinah in časopisih, ki pišejo zares večkrat silno razdražljivo. Zatorej je bil tudi opomin, da bode taka kazen, kakor dr. Frankla, zadela vsakega, ki bi delal zdražbe, prav nepotreben, ker med hrvaškimi učitelji, najmanje pa med kateheti katoliškimi, se ne nahajajo taki nemirnjaki. Ko bi se pa kje kaj takega pripetilo, tamkaj bi bilo potrebno objektivno soditi ter posebno na oni živelj paziti, ki kaj rad zabada v brvatstvo in katoliško vero, osla-njaje se pri tem na veliki vpliv, ki ga vživa pri današnjih naših mogotcih na škodo hrvatstva in katoličanstva. Posebno čuden pa je bil sklep tega odgovora, ko se je predstojnik prispodobil s kovačem, ki kuje na narodni prosveti, pa ga nič ne moti, če zadenejo koga iskre, ki letč od razbeljenega železa. On mora kot kovač očistiti učiteljstvo od nediscipliniranih in neposlušnih članov, pa bode potem tudi na tem polju bolje. Huda obtožba je to za hrvatsko učiteljstvo srednjih in ljudskih šol, ki pa kaj takega ni zaslužilo. Hrvatsko učiteljstvo se je odlikovalo vedno po svojem velikem domoljubju, in če se mu je radi tega zagrozilo, potem bi mogle omenjene iskre zares mnogega zadeti. Ali tako hudo, mislimo, da ne bode, kakor se grozč. Saj se negovanje domoljubja vendar ne more izgnati iz šole, kajti učitelj brez tega svojstva pri nadobudni mladini more biti le slab učitelj, a takih se menda vendar ne želi predstojnik, saj se tudi on sam ponaša z domoljubjem. V samem odgovoru je bilo tedaj več, nego je bilo potrebno, praznih fraz, dočim je ostala jednostavna interpelacija poslanca Jakčina nerazjasnjena. Ali sabor jo je sprejel s pohvalo in „živio"-klici, kakor po navadi vsak odgovor, ki se spregovori na interpelacije od strani vlade. Sabor ima zdaj prav malo opraviti. Za razpravljanje dveh zakonskih osnov, namreč o lovskem zakonu in o zakonu za varstvo ptic v odsekih, so si članovi vzeli časa dovolj, od 1. do 8. februvarija, če tudi bi se dal vsak zakon v dveh sednicah dovršiti. Ali saborovanje se je moralo podaljšati, ker se bode tudi na ogerskem zboru razpravljalo o novi zakonski osnovi gledč živinske kuge, in ta zakon se mora potem sprejeti v hrvatskem saboru, seveda predelan za naše okolnosti. Druge postave v tem zasedanju no pridejo na vrsto, ker jih vlada nima dogotovljenih. LISTEK Spomini na velečast. gosp. Josipa Mama. častnega kanonika in c. kr. gimn. profesorja itd., od jednega njegovih I6letnih součencev. „On podoben je drevesu kraj potoka, Komur list ne vene vedno mlad, In rodeva v pravem času sad. Srečno njemo delo vspeje vsako, Grešnikom pa ne jednako," > (Ps. 1, Vesel.) flulšmea t ,iau ui ; .Hirala \ t>M«M*» .ot«< Komaj so napočili prvi kmetiški pomladanski dnevi po sv. Gregoriju marca meseca leta 1832, rodil se je nad Šmartnim v hriboviti Stangi pobožnim Pavličevim starišem dne 13. marca blag deček, kateremu so pri krstu ime dali „Jože". Ze v nežnih otročjih letih, (tako pravila je njegova mati), ko je izlezel iz zibelke, ni imel nad seboj nič otroškega. Navadni otroci namreč radi 'grajo in se od jutra do večera po vasi klatijo, kjer se drug od drugega pohujšujejo in često v velike napačnosti zabredejo. Ne tako naš Jožek. Rad je bival dom& pri materi in se sam seboj kaj igral; največje veselje pa mu je bilo, kadar so ga mati učili moliti, ali mu kaj dopovedovali iz katekizma, ali ga seboj jemali v cerkev. Razodeval ni samo bistre glavice, ampak prirojena mu je bila tudi neka izvanredna možatost in modrost. Stariši njegovi, kakor tedanji duhovni pastir v Stangi, (menda je bil pok. g. Karol Tedeški vedno blagega mu spomina in pozneje jeden njegovih največjih prijateljev, katerega je večinoma vsake počitnice obiskaval), spoznali so njegove dušne darove in izvanredne njegove dušne zmožnosti. Kmalu je bil sklep storjen, da stariši tako blagega dečka v jeseni leta 1839 o sv. Mihelu odpravijo v Ljubljano v šolo. Stanoval je na šentpeter-skem predmestju pri neki obitelji, katere gospodar je hodil delat v sladkorno tovarno, odkoder ni imel baš daleč v šolo, še bližej je imel v šentpetersko cerkev. Sešlo se nas je tedaj v I. razred dolenjega oddelka (untere Abtheilung) okoli 140 učencev, prišlih večinoma s kmetov. (Per parentesin rečem: Mej vsemi temi 140 sončenci bilo nas je še v VIII. šoli, predno smo se razšli na vse štiri vetrove, iz I. razreda dolenjega oddelka na normalki, le še 5, po izvršenem četrtem letu v bogoslovju le še 4, in ti so bili: Mam, Torkar, Budnar in ameriški misijonar Čebul. Tako velnico ima roka božjal In res: „Ap-parent rari nantes in gurgite vasto!") Da krenem nazaj v deška leta, povem, kako čudno 6mo se spogledovali kmečki paglavci, ko g. učenik Matej Klander po nemško naredi križ in takoj prvi dan jame „Oče naš" in „Ceščena Marija" moliti po nemško. Le po križu smo ugibali, da molimo. A ne le mestni otroci, ampak tudi kmečke, bolj trde glavice smo kmalu nekoliko besedi j ujeli in žlobudrali za njim, kakor je vsakdo vedel in znal; — uboga para slovenska, ki jej niti ni bilo dovoljeno, da bi bili Bogu čast dajali v svojem jeziku ! Cez par mesecev pride g. vodja Janez Slaker v Šolo, in napovesta nam z gosp. učenikom, da se bodo sedaj tisti, kateri so dobrega zadržanja in se pridno in dobro učč, postavili za vzgledne učence (Musterschiller). Ti bodo konec stolov sedeli. Vsak njih bode dobil poseben listek (Musterkarte), v katerega bode vpisal imena svojih součencev, da bode n&nje pazil, nepokojnikom in iz šole izostalim po-hajačem in po ulicah kričajočim šolarjem črne pike zaznamoval. Med temi vzglednimi učenci bil je takoj s početka tudi nad Jožek iz Stange. Pridno se je učil, redno obiskaval šolo, miren bil in tih, ob nedeljah pa in praznikih s svojim gospodarjem k veliki sv. maši in popoludne h krščanskemu nauku hodil k sv. Petru. Nikoli ga nisi videl med onimi šeptalci iu razposajenci, po katerih glavah je često Kakor se zdaj govori, snide se sabor zopet meseca maja, da rnprtrija posta?« o kužnih boleimb, a posebej še ono gledi varstva proti koleri, kater« se je bati spomladi. Pri nas bi se moglo 9 tej po* stavi že v tem zasedanju razpravljaj, »li to ni mogoče, ker smo vezani na Ogersko, a ttmkaj zda) & le osnovo sestavljajo, a dokler bode sprnjfta, bod« preteklo še mnojgo časa. V te« se vidi tudi koriat tako hrtljfpf trat* Ogersko, brez katere ue moremo nikjer koraka naprej, če tudi bi bilo večkrat potrebno, da samostalno delamo.__ Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 14. februvarija. Taaffe in Hohemvart. Ob sedemdesetletnici grofa Hohenwarta je prinesla »Politik" članek, v katerem primerja grofa Hohenwarta in grofa Taaffeja. Mej drugim pravi staročeški list, da je grof Hobenwart mož, ki se v resnici drži načel. To kaže njegova državniška preteklost in pa njegova politična sedanjost. Le malo časa je vladal grof tiohen\vart, ali njegovo vladanje je bilo jednotno in trdno, kakeršnega dandanes ne dobimo. Grof Hohen-vvart hotel je prenoviti Avstrijo na zgodovinski podlagi, on je videl blaginjo Avstrije v njenem zgodovinskem razvoju iu popolni jednakopravnosti vseh narodov. S tega stališča hotel je spraviti narod češki, nad katerim so nemški liberalci že tako hudo grešili. Videl je v Čehih najtrdnejše opore države in je zatorej jim hotel povrniti pravice. Ko je grof Hohenvrart videl, da ne more izvesti svojega programa, je odstopil rajši, nego bi se pa bil izneveril političnemu svojemu prepričanju. Grof Hohenwart je pal, ali še vedno ga časte vsi narodi avstrijski, kateri so trpeli pod liberalnim gospodstvom. Ko je 1879. leta kot načelnik konservativnega kluba zopet stopil na površje, se je še vedno držal narodne jednakopravnosti. Sedaj ko je vstopil v sedemdeseto leto, drži se še vedno istih načel, katerih se je držal pred triindvajsetimi letj. Grof Taaffe je 1879. leta v nekem oziru nastopil dedščino grofa Hohen-warta. Tudi on je obljubil v tedanjem prestolnem govoru, da bode Avstrija zavetišče vsem narodom in na podlagi tega zagotovila šli so Čehi v državni zbor. V tedanjem prestolnem govoru se je posredno priznalo tudi češko državno pravo. Grof Taaffe je tedaj izjavil, da je največji njegov vspeh, da je Čehe spravil v državni zbor in to še dandanes velja za največje delo Taaffejeve politike. Programu grofa Hohenvvarta je pa grof Taaffe prilil preeej vode, on ni hotel vsega dati. Vrhunec njegove politične modrosti je, da se na vse strani laska in pravičnih zahtev ne izpolni. Grof Taaffe zmatra, kakor piše angleški list »Contemporarj Revievr", načela za politične slabosti, njegovi prijatelji in nasprotniki so v tem jedini, da on nema nobenega načela. Nekaj let se je grof Taaffe držal načela, da Avstrije ne sme izrabljati in izkoriščati nemško-liberalno go-spodstvo, ali sedaj se pa kaže, da hoče zatajiti še to načelo, začel se je laskati levičarjem. Njegov zadnji program ima le namen, liberalce obdržati na vladni strani. Taaffe se še nekako oklepa Hohen-vvartovega kluba, ali to le iz sebičnosti, ker ima udrihala s prižigalno svečico cerkvenčeva roka. Stal je pri svojem gospodarju in molil, pa kakor kamenit poslušal besedo božjo. Nikoli ga nisi videl, da bi bil v prostih urah za Ljubljanico z drugimi mestnimi paglavci pohajal, ali ž njimi drobne kamenite krogljiee bezal (ferni-kuljal), ali kameučkal, ali žogo bil. In tak je ostal ves čas v normalnih razredih. On ni poznal drugega pota, kakor v šolo in domov, v cerkev in zopet na svoj dom. Njegov kratek čas so bile šolske knjige, molitvene bukvice, in veselje njegovo šentpeterska farna cerkev, kjer je prav za one ddbe tedanji g. kapelan Gregoree, pozneje župnik v Sostrem, v krščanskem nauku silno mično pripovedoval zgodbe stare zaveze, in nas je otroke zlasti t srce ginila zgodba od egiptovskega Jožefa. Čez vse pazljivo jih je poslušal naš Jože; a jih tudi v šoli g. katehetu Zavašniku, poznejšemu kanoniku Lambergovemu, vedel tako obširno in lepo pripovedovati, da je bil Maru ne la jeden izmej prvih, ampak tudi izmej njegovih največjih ljubljenčkov. Koncem leta 1840 pa je bil mej prvimi odlič-njaki in je mej njimi ostal vseh dvanajst let na normalki in gimnaziji. Bil je kot mladenič šibke in tanke rasti, rudeče - cvetočega, nedolžnega obličja, proti levici še neke pomisleke. Liberalcem on daje t obaro* rokama, konservativce pa odpravlja t dvomljivimi obljubami. Hohenwart je ostal zvest svojim načelom, Taaffe pa ne, to je railika mej pUma. Hobeuw*rt je m narodno jeinakopravnost, Tfaffo pa ne. Želeti je, da bi kedij Taaffe še ne vladal proti Hohenvvarta. Pravoglav Trojan. Te dni umrl ie v Pragi jeden prvih in najfftirejšib čeških rodoljubov, doktor Pravoslav Trojan, fiojen je bil leta 1815 v Knovizu pri Slaneh. Po dovršenih študijah je leta 1838 VjBtopil v službo pri Ijtemeriškem magistratu, s katerim je tedaj bilo združeno kazensko okrožno sodišče. Pozneje, ko je dovršil sodnijski izpit, je vstopil v službo pri komorni prokuraturi v Pragi. Še pred 1848. letom je začel svoje delovanje za Z Riegrom je osnoval razne češke veselice, katere so imela namen češki narod spraviti do veljave v javnem življenju. Posebno pa je on bil delaven omenjenega burnega leta. Bil je član deputacije, ki je vladarju sporočila želje narodove. On je bil jeden najdelavnejših članov narodnega odbora. Izvoljen je bil v praški mestni zbor, deželni in državni zbor. Leta 1857 je postal notar v Strakovnicah. V začetku ustavne dobe je bil voljen v deželni zbor in od tistega časa je vedno deloval na političnem polju, kjer ga je vodilo pravo domoljubje. Dolgo časa je bil član staročeške stranke. Ko je pa dr. Bieger pritrdil dunajskim punktacijam, se je Trojan odločil od njega in pridružil se Mladočehom, misleč, da tako več koristi svojemu narodu. Bil je spoštovan pri vseh strankah. To se je videlo tudi v državnem zboru, ko je podpredsednik Ghlumeckj naznanil njegovo smrt. 6 tako toplimi besedimi se ga je spominjal, naglaiajoč pokojnikovo dolgoletno delovanje za svoj narod in pokojnikovo značajnost, da se je videlo, da ne opravlja le formalne dolžnosti, temveč zares čuti pravo spoštovanje do velikega češkega domoljuba, svojega političnega nasprotnika. Sleparije pri rimski banki. Minister Grimaldi bode baje odstopil zaradi dogodkov pri rimski banki. Izrekel se je pa baje, če on odstopi, da bode tudi ministerskemu predsedniku izpodkopal stališče, kajti gradiva ima dovolj nabranega. Sleparije pri rimski banki so pa večje, nego se je sprva mislilo. Našlo se je za 100.000 frankov zastarelih menic, in to največ od znanih politikov. Za kakib 10 milijonov je baje takih menic, pri katerih ni nobenega upanja, da bi se mogle iztirjati. Pri takih nepravilnostih se ni čuditi, da prebivalstvo noče več vsprejemati bankovcev omenjene banke. Koliko bankovcev se je po dvakrat izdalo, preiskava še ni mogla dognati. Direktor rimske banke je te bankovce dal napraviti na Angleškem, da se sleparija ni precej izvedela. Sedaj italijanski konzul v Londonu poizveduje, koliko bankovcev bi se bilo naredilo za omenjeno banko. Kakor se kaže, ta bančna afera utegne postati za Italijo druga Panama. Italija je že sedaj v slabih finančnih odnošajih, in se bode težko izmotala iz finančnih zadreg, v katere jo bodo spravile te sleparije. Francija je bogata, bode torej že pretrpela udarec, ali Italija je pa že sedaj komaj izhajala. moder in resnoben, a poleg tega silno ljubeznjiv, krotak, prijazen in postrežljiv, če ga je kdo v pouku poprosil kake pomoči. Ostal je do III. latinske šole v stanovanju zrni-rom pri jednem gospodarju. V III. latinski šoli pa je bil vsprejet mej prvimi gojenci v Alojzijevišče, tedaj pod vodstvom in nadzorstvom veleučenega pokojnega kneza in vladike g. dr. Kriz. Pogačarja in izvrstnim prefektom g. Grabnarjem, kamor so bili itak od tedanjega knezoškofa Antona Alojzija Wolfa vsprejeti prvi odličnjaki iz gimnazije, n. pr. gg.: Svetec, Semrajc, (čigar je pesem: „V Gorenjsko oziram se skalnato stran" itd.), Božič, Marn, Blaz-nik i. dr., kateri bi bili s svojo nadarjenostjo, pridnostjo, učenostjo in s svojim možatim vedenjem in s svojo krepko značajnostjo vsakemu vseučiliščnemu zavodu dika in ponos. Poleg šolskih predmetov učili so se godbe in petja, italijanščine, francoščine in od leta 1848 naprej vseh slovanskih narečij. Med temi pa se je zopet takoj s početka jel odlikovati naš Josip Marn. Na .njegovo prizadetje jeli so gojenei v Alojtijevišču spisovati svoj perijodični list „Damčieo" po vzoru »Danice", katero je tedaj vredoval g. dr. Pogačar. Ta »Daničiea", vredovana ves čas od Jos. Marna pod imenom .Resnickega", biva menda shranjena Cerkveni letopis. Postni pastirski list prsvzvišsnega naMadike gorilkega. Razposlali so premileni svoj posluj pastirski list častiti duhovščini i| viem vernikom svoje nad-Ikofije, v katerem prelepo in jed«r«ato proslavljajo petnajstletno slavno delovanje L«ana XIII. Ubrati (« struno, zdelo se je provzvišetaa« volepotrebno in najoo koristno. Dandanes, ko se psoj« po brez-verskem časopisju božje maziljence, duhovnike, škofe, da celo samega namestnika Kristusovega, ko se ruti na vse mogoče svite načine vez otroške ljubezni in udanosti poslušajoče cerkve nasproti učeči cerkvi, pač ni hvaležnejšega gradiva pastirskemu listo, kakor nauduševati s svetim apostolskim ognjem, da se verniki tesno oklenejo svojih od Boga jim postavljenih predstojnikov; da ž njimi čutijo, ž njimi se veseli in tugujejo. Ne dvomimo, da bi se ne odzvalo krepkim, odločnim, zares apostolskim opominom prevzvišenega, v jedru zdravo, verno ljudstvo goriško na čelu s svojimi vnetimi parstirji. Kako lepo se glasd besede: . . „ S a j sami slišite, kaj zlobni ljudje govorijo, kaj zloglasni časopisi pišejo, češ, človek je lahko dober katoličan, tudi če ni s papežem — klerikalen. ... Z zavestjo, s ponosom in veseljem pod-vrzimoBe papežu pred celim svetom. S takim dejanjem odgovarja j mo t i -stim čudnim katoličanom, kateriali s pismom ali t betado se drznejo soditi nauke rimskega papeža, zaničevati njegovo dostojanstvo in oblast." Kako apostolsko resnične so te-Ie besede! Današnjim odnošajem najprikladnejši predmet v raz-mišljevanje 1 Liga -f- 95. Petdesetletnica sv. očeta. V Rimu, 10. febr. (Dalje.) Tako so nastale one okrožniee, ki bodo večno slavile njegovo ime kot častna krona njegovega delovanja. V teh okrožnicah kaže sv. oče, da pozna vse nevarnosti sedanjega časa, vse potrebe krščanskih narodov, a tudi zdravilo za rane človeštva. Največje zlo sedanjega časa je, kakor je Leon XIII. razložil v okrožnici »Inscrutabili Dei consilio" z dnč 21. aprila 1878, da ljudje javno tajd največje resnice, zaničujejo vero in vse nadnaravno, da se upirajo zakonitim oblastvom, ustavljajo zakonom, ki varujejo nravnost in pravičnost in da z nenasitne poželjivostjo hrepeni in drvd za časnim bogastvom in uživanjem. Vzroki tega zla pa so v prvi vrsti preziranje in zasmehovanje najvišje in najsvetejše veljave cerkve, katera bi morala v imenu in po naročilu Jezusa Kristusa voditi ljudi ter braniti vsako drugo pravno oblast. To nalogo in važnost katoliške cerkve dobro poznajo sovražniki socijalnega iu državnega reda, zato pa jo napadajo z vso silo in brezozirnostjo, ometavajo z najpodlejšim sumni-čenjem, češ, da je sovražnica državam, pravi omiki, in napredku, in ker je ravno rimski papež najmočnejši steber in najglasnejši zagovornik resnice in v Alojznici, ter se te domače hišne vaje in proizvodi nadarjene ondotne mladine še dandanes nadaljujejo v letnih snopičih na čast slavnemu zavodu in Jos. Marnu kot njih začetniku. Izvrstni pomočniki pri tem so mu bili takoj s prvega: Levstik, 2vegelj (Radonijevič), Rogač, Stritar itd. — Leta 1849 (bili smo tedaj V VI. latinski šoli) uvedel je profesor Petruzzi (blagega spomina!), da so se šolske naloge pisale v treh jezikih, prvo soboto dopoludne v latinskem, drugo v nemškem in tretjo v slovenskem jeziku. Dobivati smo jeli Potočnikovo slovnico polo za polo, izhajajočo v Blaznikovi tiskarni, z nemškim učnim jezikom. Kdo bi se bil tega bolj oveselil, kakor naš Jožef Marn, ki je takoj v prvi slovenski' nalogi: »Slava bode spet slovela, ki Slovencem d& imč!", bil prvi med pohvaljenei in je tudi v slovenskih spisih vedno ostal prvak, akopram smo imeli izvrstne slovenske moči mej seboj v šoli, na primer: profesor Žepič, Ceh Hušek, Andrej Krek in drugi. Te slovenske naloge je tedaj namesto Petruziija, ki je znal le bolj dalmatinsko-hrvaško narečje, popravljal iu ocenjeval Čebelar g. Kastelic, kateri j* v slovenskih nalogah navadno prvo hvalo izrekel Jož. Marnu. pravice, skušajo t vsemi zvijačami izpodkopati nje* govo veljavo. In vendar je aerkev, kakor sv. oče dalje dokazuje, največja dobrotnica narodov i« držav. Ona je bila in je, katera i besedo sv. evangelija povsod razširja krščansko omiko, praVo {prostost« preganja z lučjo sv. resnic temo zmot in hudobij, pospešuje veda in utnetdo«, mvlja zastavo sv. križa, ki Je znamenje in vir ljubeani In usmiljenja. V vseh viharjih burnih časov je bil apostolski stol rešilni svetilnik, kamor so zbegani in zmučeni narodi obračali svoje oči, bil je mogočno in trdno sidro, sveta vez ljubezni in jedinosti med daljnimi narodi, sknpno središče, odkoder so izhajali nauki in sv&ti sreče in miru. Da pa more sv. stol izvrševati to veliko nalogo ter svetu deliti dobrote, potrebuje popolne prostosti v svojem delovanju aa resnico in pravico. To je v obrisu načrt sv. očeta, druge okrožnice so takorekoč obdelani kamni kot podlaga, na kateri naj bi se obnovila zgradba človeške družbe v krščanskem slogu. Velika nevarnost sedanjega časa so na videz tako vabljivi nauki socijalistov in komunistov, ki obljubujejo kratkovidnim ljudem nov svetovni red, v katerem baje poneha vsa krivica, zgine vsaka ne* jednakost svetnih darov in imetja ter dobe vsi ljudje jednabe deleže sreče iu veselja. To so sanje, ki se nikdar ne uresničijo. Na to nevarnost je opozoril Leon XIII. v svoji okrožnici: „Quod Apostolici mu-neris" dnč 28. dec. 1878 ter pojasnil, da soeijalizem rnje proti cerkvi, državi m družini ter skuša razrušiti krščansko družbo. Cerkev zagovarja pravično posest in lastnino, ob jednem pa naglaša dolžnost usmiljenja in ljubezni do revežev. Ker pa je revščina povod krivih naukov soci-jalizma in duševna propalost, zmedenost pojmov in brezbožnost rodovitno polje za seme prevratov in revolucij, zato Leon XIII. v okrožnici .Aeterni Pa-tris" z dnč 4. avgusta 1879 priporoča učenje mo-droslovja in naravoslovja. Iz čistega vira naukov cerkvenih učenikov in modroslovcev naj se poživlja cerkveno življenje ter utrjuje razodeta resnica. In v tem oziru je sv. Tomaž Akvinski nedosežen vzor krščanskega modroslovca in učenjaka. Toda človeški duh bi se ttfudil brez vspeha za obstanek človeške družbe, ko bf razpala družina, na kateri sloui vsa družba. Zato je sv. oče Leon XIII. v okrožnici „Arcanum divinae sapientia«' z dne 10. febr. 1880 pojasnil načrt božje modrosti, ki je dala zakonu neločljivo vez in svetost zakramenta. Iz njega naj se porajajo otroci božji ter vzgajajo pod vodstvom matere cerkve v strahu božjem. Ako imata krščanski oče in mati ta vzvišeni namen pred očmi, more blfi zakon vir blagoslova, blagostanja in sreče v človeški družbi. Leon XIII. naglaša, d* so papeži poleg vere branili tttdi človeško družbo, ko so v teku stoletij navzlic mnogim nevarnostim zagovarjali svetost zakona. Verski značaj zakona in njegovo nerazrušljivost napadali so najbolj oni, ki so hoteli razružiti državni red ter služiti strastim izprijenega srca. Kakor družina, tako sloni tudi človeška družba na božji veljavi. Nasprotniki cerkve so dosledno pričeli pobijati tudi pravno avtoriteto v državi, češ, da je ljudstvo edini vir avtoritete in da kralji ia vladarji itvršuj^o svojo oblast le r imenu in po na> ročilu ljudstva; vsled tjga morajo se vladarji umakniti, kadar ljudstv" zahteva. Ravno vsled tega krivega nauka je sedanje stoletje videlo toliko prevratov, vladarji si neso v svesti svojega življenja, vedno rastoča negotovost ovira posamezne narode v mirnem raivoju. Leon XIII. je zopet povzdignil svoj glas v okrožnici .Diulurnum illud* z dn4 24. jun. 1881, da je vsaka pravna oblast od Boga. Četudi ljudstvo voli nositelje oblasti, vendar njihova avtoriteta ne izvira iz volje narodove, temveč je od Boga. „Po meni", pravi Gospod, .vladajo kralji in določajo postavodajalci pravico." Neresnična in zlobna je torej trditev, da hoče cerkev tudi svetnim vladarjem iztrgati oblast in veljavo. V okrožnici o krščanski ustavi držav („Im-mortale Dei" 1. nov. 1885) opozarja Leon XIII. na Odrešenika samega; tudi Njega so imenovali pod-pihovalca ljudstva io sovražnika .cesarjevega. Sv. oje pa dokaže, kar je cerkev vedno učila, da je državna oblast od Boga in se jej mora vsakdo uklanjati ne it strahu pred kaznijo, temveč ker je to vsacega dolžnost vesli. (Komc sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 14. febrnvarija. (čestitka ljubljanskega mesta sv. oietn.) V nedeljo poklonil se je prevzvišenemu g. knezoškofu ljubljanskemu v imenu ljubljanskega mestnega zastopa gosp. mestni župan Peter G r a s s e 11 i, ter je izvršujoč sklep mestnega starešinstva izrazil naj-udabejša voščila ljubljanskega mesta aa sv. očeta Leona XIII. o priliki njegove škofovske petdesetletnice, proseč prevzvišenega, naj blagovolijo izraz teh voščil sporočiti sv. očetu. — Prevzvišeni so se za izraženo čestitanje prav iskreno zahvalili ter Obljubili, da je hočejo javiti na pristojnem mestu. (Iz Rima) poroča .La vera Roma", da bodo sv. oče LeoU XIII. i četrtek in petek (16. in 17. t. m.) služili sv. mašo v baziliki sv. Petra; za te dui je namreč napovedanih okrog dvanajst tisoč romarjev iz Italije. (Škofovska petdesetletnica šv. očeta Leena XIII. na ljubljanskih ljudskih iolah.) C. kr. deželni šolski sv&t je ugodil prošnji čč. gg. katehetov ljubljanskih ter dovolil o priliki škofovske petdesetletnice sv. očeta Leoua XIII. za praznovanje te slav-nosti jeden prosti dan. To dovoljenje velja tudi v slučaju, ko bi bilo dopuščeno število prostih dnij zet letos že izkoriščeno. Ob jednem je nAtOČil mestnemu šolskemu sv&tu, naj javi ta odlok pravočasno vsem podrejenim šolskim vodstvom, da priredb primerne slavnosti. (Zopet zmrznil.) Z Bleda se nam piše: V nedeljo 12. t. m. podal se je Jakob Logar, star 51 let, doma v Bohinjski Bistrici, na MužaklO drvarit. Poprej je pil na Savi žganje in ga tudi nekaj seboj vzel. Toda po noči je deževalo in snežilo, in revež je od žganja omoten zmrznil. Dobil ga je 18. februvarija neki drugi drvar. V snegu se je poznalo, da |e revež večkrat padel in se zopet pobiral. Nazadnje je sezul škornje in šel par korakov bos naprej. Tu je omagal. — Truplo so peljali po velikih strminah navzdol na Dobravo, kjer so je danes pokopali. Kraj, kjer je zmrznil, spada namreč k do-bravski, oziroma zaspiški fari. Naj v miru počiva! (V pomoč brezposestnim trgovskim pomočnikom). C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovskim in obrtniškim zbornicam, da se je društvo avstr. trgovskih pomočnikov na Dunaju obrnilo do c. kr. ministerstva notranjih rečij s prošnjo, naj se mu dovoli skozi dve leti nabirati pri trgovskih pomočnikih darov za posebni ustanovni zaklad, s katerim naj bi se zgradilo zavetišče za brezposestne trgovske pomočnike v kronovinah in deželah zastopanih v državnem zbovu. C. kr. ministerstvo notranjih rečij je sporazumno 8 c. kr. trgovinskim mi-nisterstvom ugodilo tej prošnji v toliko, da je nabiranje darov dovolilo skozi edno leto t. j. do konca februvarija 1894. I. Iz) Cirknice) se nam piše: Cirkuica bode vendar, kakor se sliši, dobila vodovod. Voda bode napeljana iz studenca .Oberh" vasi Martinjak. Cirk-ničanji pa morajo zahtevam prebivalcev Martinjaka ustreči s tem, da napravijo v vasi štiri iztoke, pokrijejo vse stroške za napravo in popravo in če bi utegnilo vode prebivalcem primanjkovati, pa da jo Sinejo tudi zapreti. Za dobro pitno vodo se sedaj že skrbi ptf nas; oj, ko bi se še skrbelo tudi za dbbet' — kruh! — Gospod vrednik! od vseh stranij so se čule tožbe o hudi zimi, samo iz Cirknice ne, akoravno smo morali ravno toliko mraza pretrpeti, kakor drugod, če še ne več. Tolažili smo se vedno, da bode že dobil v svojem času gospodarstvo v roke .jug", saj je polnoleten postal. Zgodilo se je! Danes je gorko kakor spomlad. Sneg se joče, kakor da bi ležal še premalo časa. Mlinarji in pilarji ogibali so razno med seboj in pazljivo poslušali stare vremenske proroke, kedaj da se bode vreme na bolje obrnilo, a ti so slabo zadeli in resničen je pregovor: Proroki, kateri žgance jedo — Da nič ne vedo. — Dne 9. t. m. izročili smo hladni zemlji truplo najstarejše žene v cirkniški fari, katera je bila stara 95 let. (S kronami) se prične obligatorično računati dne 1. julija 1894. Od tega dne se bodo vse pogodbe, kupi m prodaje, katere se sedaj Še smejo sklepati v stari ali novi denarni veljavi, le samo sklepale v kronini veljavi in plačila se bodo pri javnih blagajuieah sprejemala ie v novem denarju. (J«aa ieletraick) V zadnji seji upravnega sveta južne železnice, kateri je prMaftdoval novoizvoljeni predsednik princ Egon Hohenlohe. se je skle- nilo pomnožiti vozove ca osebno in tovorfao vožnjo, in sicer za 80 v6z; stali bodo južno železnico 300.000 gld. (S Pohorja) se nam piše: Hado timo imamo letos. Mraz je v sredi prosinca dober teden pritiskal, da je bilo joj. Jedenkrat je kazal toplomer cel6 18 stopinj pod črto, kar se pri nas malokedaj zgodi. Mnogim je pomrznilo sočitje po kleteh, pa tudi v hleve in stanovanja je silil čez mero. Se bolj pa je stisnil mraz studence in potoke, da mnogi nimajo blizu vode za živino, pa tudi mleti jb težavno. O Svečnici je nekoliko odjbnjalo, ali včeraj in danes (6. svečana) zopet škriplje pod nogami in „brije" ušesa. Dal Bog že skoraj bolje! (Občinska volitev) v Ribnici na Štajerskem je vendar enkrat skončana. Dne 30. jan. so izvolili za župana krepkega Slovenca g. A. Mravljaka, za svetovalce pa: J. Zipečnika, G. Miklavec-a in Jož. Mi-klavec-a, same narodnjake. Čeravno so nasprotniki motili volitev, da se je morala dvakrat vršiti, čeravno je bivši župan z vsemi sredstvi hotel vse zavleči. samo da bi med kmeti pokazal svojo .mogočnost", vendar izid bil je njemu ravno nasproten. Pokazali so kmetje, da so možje, ko so velili popolnoma naroden občinski odbor, gg. odborniki pa so tudi pokazali, da ved6 komu naj zaupajo. Slava jim in pa da vstrajajo v svojem prepričanju*! (Z Reke) se nam piše dne 13. t. m.: Minoli mesec so bile pri nas dopolnilne volitve v mestni zastop. Kandidate ste postavile dve stranki: vladna in neodvisna. Zadnja si je poiskala res dobre može, kateri poznajo bedo našega nižjega ljudstva, kateri bi bili tudi mnogo govorili v magistratni dvorani za blagor ubožnišega prebivalstva, toda propali so — žalibog! — popolnoma. To se je moglo že naprej pričakovati, zakaj terorizem kortešev je bil silen. Izvoljeni so bili tedaj vsi vladni kandidatje, mladi, fini gospodje, kateri pa ne vedo, kaj je revščina in pomanjkanje, katerih srce ne bije za nas. Žalostno. — 4. t. m, se je na železnici Reka-Kar-lovec še le odprl promet za tovorne vlake, pač dovolj pozno. — 6. t. m. se je pripeljal v Opatijo nadvojvoda Ferdinand. Isti dan se je na železnici ponesrečil neki Edmund Frank, Madjar iz komitata Szomegj. — 8. t. m. so imeli naši vatregasci pustno veselico v Komunalu. Tudi veliko meščanov se je udeležilo. — Na pepelnico ide ob 2. uri popoldne na Trsat vojaška godba z Reke. Igrala bode na glavnem trgu tik samostanske cerkve tja do noči. Nam se zdi ta veselica več kot poganska. Cel pred-pustni čas ne zadostuje za razveseljevanje, temuč zanj se, mora uporabiti še resni pepelnični dan, ko nas cerkev tako očitno kliče k pokori, nas pepeleč in na minljivost spominjajoč. Ni se tedaj čuditi, da je pri nas toliko verske brezbrižnosti in mlačnosti, da se bojimo vedno bolj slabe prihodnjosti. Ni čudo, da potem katoliško dekla zataji svojo cerkev ter se d& venčati v vlaški cerkvi pred vlaškim popom, kakor se je to že dvakrat zgodilo. — Kakor naša čitalnica, tako je tudi trsatska dobila nov odbor. Želimo mu najboljšega vspeha. Lepo je od ondotne čitalnice, da ima tudi slov izvrstni „Dom in Svet" in pa koroški .Mir". To nas zel6 veseli, da preskrbuje imenovana čitalnica ude iu čitatelje z dobrimi katol. slovenskimi listi, kakoršnih ne najdeš med domačimi časopisi. Vivat ergo, crescat, floreat! — 19. t. m. bode tudi naša duhovna mladina v Senju priredila slavnost v proslavo 501etnice papeževe. — Te dni smo dobili obširno okrožnico našega vzv. škofa Jurija Posiloviča, v kateri naš vladika prelepo dokazuje, da je vera v Boga najtrdnejši temelj življenja i n b I a g o s t a n j a tudi za ta svet, in da je pobožnost prava čednost dobrega človeka. Proti koncu pa govori o bližajoči se papeževi 501etnici ter živo spodbuja svoje verne, naj pobožno molijo za sv. Očeta, naj ga verno in Udano poslušajo. Za tem še vroče opominja svoje svečenstvo. naj narodu pridno in vestno oznanjuje besedo božjo, da ne bode v njem vera ginila, ljnbezen omrzovala ter se širila mlačnost in brezverstvo. Okrožnica se res odlikuje po vsebini iu obliki. Daj Bog, da bi obilo sadu rodila! — Vreme je zelo spremenljivo; nekateri dnevi so prav mili, a kmalu visijo na obnebju goste megle sem ter tje se podeč. Kedar pri naa rosi, pada po bližnjih gorah sneg. Tudi ta nam je Ijabši, kakor nemila butja, katero, še zdaj čutimo v ihozgu in kosteh. Kedar ni burje, imamo od 10—12° R. toplote. — Naša mesto kar otogalt te dni mftkeratf. No, za to imajo um in srce, t* p«, žalibog, za cerkev ia besedo božjo. (Kresovi za papeževo slavnost) Papeževa slovesnost bi se na deželi po zunanje pač zelo povzdignila — s kresovi. Bes je sedanji letni čas jako neugoden za to, a vendar bi krepke roke po naših hribih že spravile tolike gromade skupaj, da bi. če bi takrat ravno ne deževalo, žarui kresovi v soboto (18. t. m.) zvečer med slovesnim zvonjenjem naznanjali po vsem Slovenskem v doline in čez hribe, našo verno udanost rimskemu papežu. Torej — žgite kresove I Liga -+- 36. (V Ločnikn) vložila je katoliška stranka ugovor proti volitvam v 2. in 3. razredn. Liberalni pa se cede sline po zmagi v 1. razredu in zato je spisala priziv. Zmedene so ločniške razmere. Trebalo bi več navdušenja in prepričanja o važnosti volitev na katoliški strani, pa prav modrega, previdnega vod-Btva. Vse vino, ves denar „lega nazionale" ni zmožen podkupiti značajnega moža-katoličana, da bi volil proti svoji vesti. Ločničani pozor! Kakor si boste postlali, boste tudi spali 1 Vsi na volišče, stojte kakor jeden mož in zmaga je vaša. (StraSii potres) je razdjal mali grški otok Zante. 2e šest mesecev so na otoku opažali male potrese, kateri niso provzročili nikake škode. Dne 31. januvarija ob '/»6. uri se je pa zemlja tako močno stresla, da se je razrušilo veliko hiš in da so prebivalci prestrašeni zbežali na prosto. Temu sta sledila še dva hujša potresa dne 1. in 2. febr., katera sta podrla vse, kar je še po prvem ostalo. Spodnji del mesta Zante pa je popolnoma v razvalinah, mnogo vasi je razsutih, tako da 26.000 ljudij nima strehe. Vsa trgovina je prenehala. Grška vlada je takoj poslala vojno ladijo z denarjem, živežem in šotori. — Naš presvetli cesar je ponesrečenim daroval 10.000 frankov. Dne 8. febr. se je potres zopet ponovil. Nad 3000 hiš je sedaj podrtih, na mnogokaterih kraiih se odpira zemlja ter požira vasi s prebivalci vred. Strah in revščiua sta nepopisljiva. Ljudje umirajo za lakotjo. Grški listi pišejo, da taka nesreča še ni zadela njihovega kraliestva. Društva. (Veselica bralnega društva v Kostanjevici.) V 22. štev. t. 1. je prinesel .Slovenec" program veselice, katero je priredilo bralno društvo v Kostanjevici. Program je veliko obetal. Marsikateri bralec se je nasmehnil in rekel: „Pro-grtm je sicer lep, če ga le bodo prav izvršili." Ali ta dvom je bil neopravičen.; kdor se je udeležil veselice, se je kmalu prepričal, kaj pripomorejo pri petiu vaje in potrpežljivost. Resnica je, da težavne skladbe izvajati je le mogoče izurjenim močem. Vse priznanje tedaj gospodičinam pevkam in gospodom pevcem, posebno niih nadarjenemu voditelju g. L. Potrebinu. kostanjeviškemu učitelju. Mešani zbor je štel nad 20 grl, ter nas je posebno v zgodbo spremljauih zborih kar presenetil. Vspored je obsegal skladbe naših naislavnejših glasbenikov. — Gerbičeva .Lovska" spremljana s štirimi rogovi, kateri je gospod skladatelj tudi besede zložil, je jako prikupljiva skladba. Naredila je pa na poslušalce globok vtis, postbno zadet in krepak je tretji odstavek v B dur, v katerem pojeta sopran in teuor unisono. Nedvedov .Veseli pastir" se odlikuje z vsemi prednostmi, ki |ih ima ta mojster. G. Foerster je v obče poznat skladatelj. On je oblekel slovensko pesem v salonsko obieko. Iz navadnih pesmic sestavil je res .Venec" Vodnikovih iu na njega zlo-ženin pesmi. Povil je s krasno instrumentacijo cvetke slovenskih pesmi. Pri tej skladbi so se pevci odlikovali in med njimi solista g. Ditrich s svojim lepo donečim baritonom in gosp. Kubau kakor tenorist. Petie je napravilo dober vtis Lepo ie sodelovala voiaška godba peŠD»Ua št. 101 it Zagreba. Poslušali smo točko za točko t neutfudljivim občudovanjem. Kostanievičanom, sploh vsem, kateri so se udeležili te veselice, bo ta večer še dolgo v spo- ' minn. Hvala odboru bralnega društva, posebno vrlemu predsedniku kostanjeviškemu gosp. županu za to veselico. Obiskana je bila dobro. Pri koncertu so bili zastopani vsi stanovi. Drorana je bila lepo dekorirana. Veselico so polastili gostje in Novega Mesia, iz Krškega in iz kostanjeviške okolice. Telegrami. Praga, 13. februvarija. Spodnja Mol-dava je izstopila mej Weltrusom in Kralupom in poplavila nižje ležeča sela. Voda stoji višje, kakor 1890. leta. Sofija, 14. februvarija. Stambolov je razglasil brzojavko kneza Ferdinanda iz Flo-reneije z dno 12. t. m., v kateri poroča, da se je zaročil z Marijo Ludoviko Burbonsko. V razglasu še pristavlja Stambolov, da je srečen, da more narodu bolgarskemu to novico naznaniti, kajti prepričan je, da bode slednjega Bolgara napolnila z veseljem. Ta pomenljiv dogodek zagotovi svobodo in bodočnost Bolgarije in jo utrdi. Most, 14. februvarija. V dveh jamah mostovske družbe štrajkajo delavci. Vseh štrajkovcev, vštevši štrajkovce državnih rudnikov, je 2800. Koburg, 13. februvarija. Knez bolgarski se je zaročil s princesinjo Marijo Ludoviko Burbonsko, hčerjo vojvode Parmskega. Madrid, 13. februvarija. Mej maročan-skimi rodovi, tudi najmiroljubnejšimi, se širi neko gibanje. Orožje kupujejo v Gibraltaru. London, 13. februvarija. V spodnji zbornici je izjavil Gladstone, da z zakonom o irski samoupravi hoče ustanoviti legisla-tivno korporacijo s sedežem v Dublinu za postavodajne in administrativne irske stvari. Vlada ne bode ničesa storila, kar se ne vjema z jedinostjo države. Ta legislativna korporacija bode sestavljena iz legislativnega sveta in iz legislativnega zbora. Podkralja bode imenovala krona za šest let in ga bode smela tudi odstaviti. On bode imel vso izvrševano oblast. Nadalje se imenuje mini-sterstvo podkraljevo in pa izvrševalni odbor irskega tajnega sveta. Legislativni svet bode sestavljen iz 48 voljenih članov. Voliti in voljen biti bode smel vsak, ki plačuje vsaj 20 funtov letne najemnine. Legislativni zbor se bode volil na šest let in bode imel 103 člane. Število irskih poslancev v angleškem parlamentu se pomanjša s 103 na 80 in bodo imeli omejeno glasovalno pravico. Irska bode nekaj donašala k državnim dohodkom. Ta naredba bi utrdila moč, velikost in jedi-nost države. Gladstone prosi, da se vsprejme to predlogo in pozabi preteklost. Novi York, 13. februvarija. Olevelanii je določil Waltherja Greshama državnim tajnikom, Johna Oarliste zakladnim tajnikom in Danijelom Lamonta tajnikom za vojsko. Umrli so: 12. februvarija. Frančiška Zanoškar, kolarjeva hči, 5 let. Rimska cesta 5, preumonia in peritonitia. V bolnišnici: 11. februvarija. Ana Čeme, delavčeva žena, 63 let, em-physema pulm. 12. februvarija. Helena Berčič, gostija, 44 let, carcinoma hepatis. Tujci. 12. februvarija. Pri Malteu: Dulda, Weiss, potovalea; Orešnik, Pritsche, trgovca, z Dunaja. — Fink, davkarski kontrolor, s soprogo, iz Kočevja. — Skerbic, kontrolor, iz Ribnice. — Gisman, zasebnik, iz Gorice. — Oblak, Čevljar, iz Škofje Loke. — Brat-kovič, notar, s soprogo, iz Rogatca. Pri >«o»u: Kaiser, Giegl, trgovca, z Dunaja. — Li-powitz, trgoveo, iz Monakovega. — Branden, inžener, iz Kassel-a. — Jugovic z Vrhnike. — Mikolič iz Novega Mesta, — Jakac, učitelj, iz Lanišča. — Pogačnik, učiteljica, iz Cerkelj. — Bernardo iz Italije. — Ruricha iz Postojine. — Mezzar iz Pazna. Pri avstrijskem etiru: Mundling iz Inomosta. — Gantar, nadučitelj, iz Čateža. — Črnalogar iz Šmarije. — Pečnik, zasledovalec starin, s Krškega. — Repič iz Šturij. Pri Juinem kolodvoru: Šimenc iz Brda. — Sandri iz Kamnika. Pri bavarskem d/voru: Jaklitsch, posestnik, iz Šalke Vasi. — čeme, posestnik, z Notranjskega. — Končan, Kobler iz Ljubljane. — Peschl, posestnik, iz Šalke Vasi. — Majdič, zasebnica, iz Moravč. — Starowasnitz, zasebnica, iz Kranja. Vremensko sporočilo. Dani Cas Stanje Veter Vreme j Mokrine 1 na 24 ur v 1 mm opazovanja zrftkomera v mm toplomera po Celzija 13 7. u. zjut. 2. u pop. 9. u. zvec. 733 8 7352 7370 0-2 26 -1-8 si. vzh. si. 8zap. n del. jasno jasno n 0-00 Srednja temperatura +0 3', za 0•7° nad normalom ?1 'V ras iT ]3>@t 90 cm. visok, proda takoj za 65 goldinarjev-^! t I «8 V« H A podobar In pozlatar 85 6—5 v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 4. St. 2432. Razglas. 105 3-3 Dne 23. janovariia letos ugriznil je neznan pes pri Štepanskem mostu neko žensko in oozneie med poti« skoz Štepanjoms. Gorenio in Spodnjo Hrušico. B zomk in Dobrunje napal še drug« Itudi ter ogrizel več psov, potem pa zain'i brez sledu v gozdu pn Orlah Ker ie ta pes zelo sumljiv v;-tekliiie. odredilo i« že c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubltaui za zgoraj imenovane vasi pasji kontumac, pi>dpi"Mtif mestu magistrat pa ukazuje na podlagi postave z dne 29. februvarija 1880. L, drž. zak. št. 35, da smejo od današnjega dne naprej 3 mesece v ljubljanskem mestu psi le s trdno torbo, ki grizenje popolnoma zabranjuje, okoli letati, ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi, ki bodo pros-to, brez torbe, ali s torbo u*pravlienn6 14. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 99 gld. 30 kr. 8rebrna renta 5%, 16* davka .... 98 . 90 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ 55 Papirna renta b%, davka prosta .... 100 . 50 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 988 „ — Kreditne akcije, 160 gld................826 n 70 , London, 10 funtov stri........120 „ 90 Napoleondor (20 fr.).........9 , 61'/*. Cesarski cekini ......'. 5 „ 69 ., Nemških mark 100 , , ... 59 . 17'/,, Dni 13. februvarija. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma . , P . 41, % Kreditne srečke. 100 gld. ... 8t. Genois srečke. 40 gld. . 115 gld. 15 kr. 102 „ - 147 „ 25 147 „ 80 195 „ - »» 97 „ 70 101 „ 50 194 „ 50 66 „ 70 n Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ 75 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........76 „ — . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 . 70 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2895 . 50 . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. 95 50 „ Papirni rubelj.......' . . 1 „ 26 „ Laških lir 100....... . — , — . I Mpr<*nr' Zanesljiva lnform&olja o stalno Ulnli jlvlcl IrUI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni breiplačno. Celotna naročnina s poitno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Izdajatelj in odgovorni VTednik : Dr. Ivan Janaiii. Menjarnična delniška družba „M E R € U K" flollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B. atjr Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih (f 1 nvn i <». Tis* trneva-- \ i.iHiomm