v Ljubljani, o torek, dne 16. oktobra 1906. Leto XXXIV. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostcp. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za .»ei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ClpraVniŠtVO J'e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — . Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. steu.237. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— za pol leia „ „ 13' — za ietrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo Mo naprej K 20'— ta pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ V70 ia pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod iez - dvorlšie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Ruske stranke. (Pismo iz Poljske.) V ruskih političnih strankah se pripravljajo važne izpremembe, ki bodo lahko odločilne za poznejšo osodo ruske ustave in cele države. Na Ruskem se mora računati predvsem na dve stranki: na stranko »oktobri-stov« ali stranko 30. oktobra, ki hoče stati na stališču carjevega manifesta z dne 30. oktobra in pa na stranko »kadetov« ali s polnim imenom na stranko »ustavno-demokratično«, ki s tem carjevim manifestom ni zadovoljna ampak zahteva bolj široko demokratično ustavo. To bi bili stranki »Vighstov« in »Torri-ev«, konservativna in liberalna, vladna iu opozi-cijna. Poleg tega obstoji še nekaj več ali manj ž njima v zvezi stoječih frakcij in monarhis-tična stranka na skrajni desnici in resne radikalne in revolucijne stranke na levi od kadetov. Najštevilnejša in najzmernejša med njimi je še »stranka truda« (»trudovniki«), ki bo v prihodnji dumi morda že jako vplivna postala. Mirna rešitev na Ruskem bi se dala doseči samo v tem slučaju, ako bi sc zmerni, v sredini stoječi elementi raznih strank m frakcij zedinili v eno močno stranko, ako bi potem krona tej stranki popolnoma in odkritosrčno prepustila vlado in ako bi dalje ta stranka imela dovolj sile, energije in zmožnosti, da bi se lotila boja na dve strani, na desno in na levo. Ha bi sc vse to kedaj izvršilo, zato ni veliko verjetnosti. Toda ravno sedaj se prikazujejo lahna znamenja, da se morda zgodi vsaj prvo: združenje zmernih ustavnih strank. Na skrajnem desnem krilu stranke kadetov stoji vseučiliški profesor knez Evgcn Tru-beekoj. brat nepozabljivega Sergija Trubcc-kega, o katerem sc je zdelo, da postane ruski Mirabeau, edini zmožen, da vzame revolucijo v svojo roko in jo privede do srečnega konca, ki je pa umrl tako nepričakovano sredi svojega delovanja, gotovo eden največjih mož, kar jih je porodila ruska revolucija, vreden učenec Vladimira Solovjeva Ev. Trubeckoj je ustanovil v stranki kadetov posebno frakcijo na načelih svojega brata in v duhu velikega Vladimarja Solvojeva. Imenuje se stranka demokratičnih reform. Njen organ je list «Mos-kovskij eženedjelnik« (»Moskovski tednik.« LIHCR. Čudno služba- Angleški spisal C. DoyIc. Kmalu potem, ko sem se oženil, prevzel — pravzaprav odkupil sem — zdravniško prakso v mestnem okolišu Paddington od starega Farquhara, ki je bil svoje dni jako dober in čislan zdravnik. Visoka starost in pa huda živčna bolezen sta bili vzrok, da so ga onustili po večini vsi bolniki. Temu se ni bilo čuditi, saj poznamo naše občinstvo, ki misli, da mora biti oni, ki zdravi druge, v prvi vrsti zdrav sam. Ljudje navadno malo zaupajo zdravniku, ki ne more pomagati sam sebi. Dohodki mojega prednika so bili vedno manjši ter so se skrčili od 1200 — na jedva 300 funtov. To je bilo takrat, ko sem jaz prevzel od njega zdravniško prakso. Mlad sem bil, krepak in čil, zato sem bil prepričan, da bom v nekaj letih dosegel iste dohodke, kot jih je imel v boljših dneh moj prednik. Nisem sc varal. Ze po preteku prvih treh mesecev svojega poslovanja sem imel toliko posla, da sem Ic redkokdaj videl svojega prijatelja Holmesa. Vsled obilnega opravila ga ni- Ako se obnovi Rusija mirnim potoni, zgodi se | to v prvi vrsti na podlagi te stranke. Razbija se tudi stranka oktobristov. Večni ministrski kandidati grof Heyden, Sipov, Lev in drugi so iz nje izstopili iu ustanovili svojo nekoliko bolj na levi od stranke oktobristov stoječo stranko mirnega obnovljenja. Predsednik ji jc grof !ieyden. Izstopili so ravno najzmožnejši in napoštenejši možje, ker jim neodkritosrčna, preveč vladna smer stranke oktobristov ni ugajala. Načelnik stranke oktobristov je (i u č k o v. Sedaj so pa šc v ostali stranki nastala nesporazumljenja, zlasti med načelnikom G uč k o v i m iu med ostalo stranko. Gučkov jc v časniških člankih zagovarjal delovanje ruskih prekih sodov, kot postavno, »Moskovskij ešenedjelnik« jih je pa odločno obsojal. Stranka oktobristov je izjavila, da se v tem nc strinja s predsednikom, druzega pa ui storila ničesar. »Stranka mirnega obnovljenja« in »stranka demokratičnih reform« pa zahtevata, da morajo okto-bristi, ako se z Gučkovim nc strinjajo, ga izločiti iz stranke. Tako sta se zbližali stranka demokratičnih reform pod knezom Trubeckini in stranka »mirnega obnovljenja« pod Heydnom, Šipo-vim in Levom in razpravlja se vprašanje, da bi se združili v eno stranko, kateri bi se morda pridružili nekateri člani oktobristov, ki stoje bolj na levici in nekateri kadeti od desnice. Tako bi se ustanovila dovolj močna in zmerna stranka, na katero bi se vlada lahko opirala, če bi hotela. Toda ravno to poslednje ni zelo verjetno. Ruska vlada ne stori ničesar zoper roparje, ki ropajo posameznim osebam, kakor tudi državne blagajne, ni zmožna, da bi napravila v deželi pravni mir in red, a ovira na vse mogoče načine resno zmerne, dobro misleče ljudi, da nc morejo delovati na zboljšanje stanja. Pred temi ljudmi se vlada bolj boji, kot pa »anarhistov - komunistov«. V časniku »Russkije Vjedomosti« je popisal sedaj umrli knez Sergij Trubeckoj, kako je vlada zatrla organ njegove stranke »Moskovskaja Ned-jela« (Moskovski teden) še predno jc začel izhajati. »Prva in druga številka «— piše knez »sta bile konfiscirane tri četrt ure potem, ko je prvi izvod zapustil tiskarno. Toda prva številka bo vseeno pred ali pozneje zagledala svet, morda v obliki zgodovinskega doku- seni mogel obiskati, on pa razven po svojem poslu ni zahajal nikamor z doma. Nekega poletnega jutra — meseca julija — čital sem novodošli časopis, vglobljen v članek, ki je razpravljal o medicinski vedi; kar je nekdo pozvonil. Obenem sem začul precej rezek glas svojega prijatelja: bil je Sherlock Holmes. »Ljubi VVatson,« pozdravil me je vsto-pivši, — »kako sem vesel, da tc zopet vidim! Upam, da se jc razburjenje tvoje soproge, ki smo ga doživeli pri zadnjem dogodku: »V znamenju štirih«*) žc popolnoma poleglo.« »O hvala; oba se počutiva prav izborno«, sem odgovoril ter mu presrčno stisnil roko. »Upam pa tudi, da kljub skrbem in vestnosti pri izvrševanju zdravniškega poklica še nisi izgubil zanimanja za razne najine probleme in izvajanja.« — »Baš nasprotno! Se včeraj sem pregledoval razne zapiske najinih doživljajev ter poleg njih zapisal šc nekaj starejših.« »Pa menda šc nisi zaključil svoje zbirke?« »Nikakor ne — obratno! Kmalu bi rad zopet doživel kaj novega.« »Morda šc danes?« »Tudi, če ti drago.« *) II. zvezek Sherlock Holmesovih povesti, ki izide v »Kat. Tisk.« kot posebna knjiga. menta, da se bo čitatelj lahko prepričal, kako krivično se je z nami postopalo. V konfisko-vani številki ni bilo ničesar, kar bi se ne tiskalo vsak čas v naših časnikih, celo v takih, ki izhajajo s preventivno cenzuro. Toda vkljub temu še nismo hoteli opustiti daljših posku-šenj in izdali smo tretjo številko, ki je bila istotako v celoti konfiskovana in uredniku se je naznanilo, da se jc proti »Moskovski Ned-jeli« pričelo sodnijsko postopanje. Ker ni v celi številki bilo čisto nič nenavadnega, smo razumeli, da, dokler se razmere ne spremene, bo vsaka številka sistematično konfiskovana, neglcde na njeno vsebino. Radi tega smo morali opustiti svoje početje do nedoločenega časa.« — To se je godilo potem, ko je bila cenzura odpravljena in proglašena svoboda tiska! Na ruskem Poljskem se je pričelo razpravljati vprašanje, da bi se zoper vladajočo anarhijo in zoper socialiste združile vse poljske »narodne« stranke. Toda vprašanje je. katere stranke jc prištevati k »narodnim«. Nekateri imajo za tako samo »narodno-dcino-kratično« stranko. Ta stranka ie sedaj na ruskem Poljskem najmočnejša in odločujoča, toda sedanji čas jc izgubila mnogo na uplivu, ker jc premalo demokratična, zlasti, ker je v agrarnem vprašanju stopila čisto na stran šlahte. Poslanec Jožef Potočki — dotični gospod, ki jc pred leti zaigral v Budapešti v Jockey-kliibu v eni noči poldrug milijon — je celo v dumi ostro nastopil zoper agrarni projekt dume in zagovarjal vlado. Drugi pravijo, naj bi sc združile vse stranke, izvzemši socialiste in napredne demokrate, ker ti ne stoje na narodni podlagi. Tretji so za koncentracijo vseh, tudi napredne demokracije in celo enega dela socialistov. Ce se bo doseglo kakšno zbližanje resnih zmernih, ustavnih strank, je dvomljivo, a potrebno bi bilo zelo, da bi se lažje odbil terorizem revolucijcev, zoper katere nc stori vlada ničesar. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Več nemških in poljskih poslancev se je sešlo k skupnemu posvetovanju. Poljaki bodo glasovali glede dvotretjinske večine z Nemci ali pa za kompromis, bodo podpirali Nemce v njihovih zahtevah glede uradnikov pri podržavljeni Severni železnici s pogojem, da se Nemci zavzemajo za poljsko avtonomijo. Baje bodo tudi Cehi posebno v vprašanju Severne železnice odnehali. — Ustavoverno velepo- »In v slučaju, če bi bilo potreba potovati v Birmingham ?« »»Tudi tja; kamor želiš!« »Toda tvoja opravila?« »Moj tovariš in sosed jih prevzame namesto mene. Kadar odpotuje on, storim ravnotako jaz.« »To jc izborno,« dejal je Holmes ter sedel in me z napol zaprtimi očmi strogo opazoval. »Zdi sc mi, da si bil pred kratkim časom nekoliko bolehen. Prehlajenje v poletnem času jc res neprijetno.« »Tri dni sem zaradi hudega nahoda moral ostati doma; mislil sem, da se že več ne pozna posledica.« »Res je; tvoja izborna vnanjost priča, da si zdrav.« »Odkod pa veš, da sem bil prehlajen?« »Ej, dragi prijatelj, saj poznaš mojo metodo.« —- »Torej si izvajal iz kake posledice?« »Gotovo.« »Kaj te je privedlo do te trditve?« »Tvoji čevlji.« — Ozrl sem sc na svoje svctlolakasto obuvalo. »Kako za vse na svetu--?« hotel sem vprašati, toda Holmes me Je prekinil, šc predno sem izgovoril. »Obuvalo jc šc novo,« jel mi je razlagati; »podplati, ki mi jih kažeš, (sedel setn mu sestvo je imelo pod svojim novim predsednikom shod v Pragi, kjer so se nekateri jokali za izgubljenimi privilegiji veleposestva, drugi jih pa tolažili. — Tirolska krščansko socijalna kmečka zveza je v Inomostu sklenila, postaviti pri prihodnjih državnozborskih volitvah lastne kandidate. POGODBA Z LI.OYDOM. Ift. t. in. predloži vlada zbornici novo pogodbo z Lloydom. V pridejanem ekspozeju pravi vlada, da je zavrnila vse zahteve, ki niso v zvezi s koristmi ccle monarhije in je preprečila ekspanzivno politiko Lloydove družbe, ki so družbi sami v kvar. Promet v Dalmaciji z Brazilijo se jc organiziral na podlagi novih samostojnih parobrodnih družb. Vlada bo skrbela za povišanje brodovja. Skupne vožnje bodo letos znašale l'/t milijona morskih milj, povprečna hitrost se bo na vseh progah zvišala od 10- 14 milj, kar je najmanjša hitrost. Nova emisija akcij za 12 milijonov krou naj sanira financielno stanje L!oydovo. ORGANIZACIJA AVSTRIJSKIH SODNIKOV. Na Dunaju se je vršil preteklo nedeljo pripravljalni shod »Društva avstrijskih sodnikov«. Govorniki so osobito naglašali idealno stališče, da morajo dobiti sodniki garancije za svojo neodvisnost, ki jih do zdaj šc nimajo. Potrebno jc tudi, da se uredi časovni avancement in siccr tako, da pridejo sodniki z 12. službenim letom v VIII., z 20. v VII. in s 30. službenimi leti v VI. činovni razred, ker so sodniki navezani zgolj na svoje plače in nimajo postranskih dohodkov, kakor jih imajo finančni in politični uradniki. Zahtevali so nadalje tudi, da se odpravijo vse titulature in činovni razredi. Sodniki naj bi se porazdelili v L, II. i i i III. inštanco. Dosedanji avancement in pa tajne letne kvalifikacije naj se odpravijo, ker izročajo sodnike na milost in nemilost predsedništvom in od predsednikov odvisnih osebnih senatov po srednješolskem zgledu, kar ni dostojno za sodnijski stan. Na shodu so izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev društva sodnikov v obliki državne zveze po deželah in narodnostih. Novo društvo sodnikov je potrebno, ker je napredovanje v sodnijski službi dejansko nedostojno sodnijske neodvisnosti. Predsedstva deželnih in višjih dežel. sodišč popolnoma zatirajo sodnikovo neodvisnost. Birokraška samovolja in protekcija odločujeta, ko razdeljujejo poročila. Pravosodno ministrstvo nima dovolj eneržije, da bi nastopilo proti neredom v sodnijski službi. V Avstriji zaostajamo glede neodvisnosti sodnikov za Nemčijo in dr. Aubin je pisal v svoji knjigi, kjer primerja razmere avstrijskih sodnikov z onimi v Nemčiji, da je v Avstriji neobhodno potrebna samostojna sestava senatov, osobito osebnih, javne kvalifikacijske tabele po samostojnem organu iu s pravico pritožbe, nova ureditev činovnih in plačilnih razmer. nasproti z nogami na stolu, po angleškem običaju) , so nekoliko prežgani. Izprva sem mislil, da so bili mokri in potem presušeni, ter so se pri tem zasmodili. Toda tamlc v sredi vidim šc prilepljeno znamko tvrdke. Cc bi bili mokri, bi bila znamka odpadla. Zmočil jih torej nisi: gotovo pa si sedel pri odprtem oknu z razprostrtimi nogami, česar ob tako mokrem poletju, kakor jc letos, ne stori noben pameten človek.« Kakor pri vsakem zaključku mojega prijatelja, tako se mi jc tudi sedaj, ko mi jo jc Holmes pojasnil, zdela vsa stvar tako preprosta. Sherlock je menda čital moje misli na mojem obrazu, kajti smehljal sc je z nekakim trpkim nasmehom. »Da. da, tako jc; sam sebi škodujem, če kako stvar razložim. Ves drug vtisk napravi učinek, čegar vzroka nc poznamo. — Torej poideš z menoj v Birmingham?« »Razume se. Ali zopet nov zločin?« »Povem ti med potom. Moj klient čaka spodaj v vozu. Bodcš-li kmalu pripravljen.« »Takoj.« Pisal sem pismo svojemu tovarišu, šel po stopnjicah v svoje stanovanje, da povem soprogi, naj me zvečer ne pričakuje. Holmes me je žc čakal pred hišnimi vrati. »Kakor vidim, je tvoj sosed tudi zdrav- GENERALNA SEJA »ZVEZE AVSTRIJSKIH INDUSTRIJCEV«. — PROTEST INDU-STRIJCEV PROTI ZVIŠANJU POŠTNIH PRISTOJBIN. Deveti glavni zbor avstrijskih industrij-eev je zboroval pod predsedstvom Julija Pa-strera na Dunaju. Predsednik se je bavil s proračunskim poročilom finančnega ministra, ki je procvit industrije slikal preveč optimistično. Sicer so industrijska podjetja res bolj zaposlena kot prejšnja leta, toda se ne renti-rajo tako močno, ker so se cene surovin znatno zvišale. Ogrski se ne sme dovoliti nikakih koncesij več. G. Alfred Vogel je izjavil, da je nameravano povišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin spričo 1800 milijonov, določenih za izboljšanje plač državnih uradnikov nepotrebno in smešno. V tem smislu je shod tudi sklenil protestno resolucijo proti nameravanemu zvišanju poštnih pristojbin. NEMŠKO GLASILO CEHOV. Na Dunaju je izšla prva številka češkega lista »Montagspost«, pisanega v nemškem jeziku. Uvodni članek Kramarev se bavi z nemškim pozivom: »Nemci učite se češčine!« in z volilno reformo. OGRSKA. — REŠKI GUVERNER NE DEMI-SIJONIRA. — GOLUCHOVVSKl. V ogrskem državnom zboru je trgovinski minister Kossuth predložil zakon o pospeševanju ogrske industrije. Vlada naj podpira tuji kapital. Tujci se pa bodo morali obvezati, da bodo izdelovali zgolj ogrske surovine ter nastavljali ogrske delavce. —■ Reški guverner dementuje vesti ogrskih listov, ki so pisali, da hoče zaradi reških dogodkov odstopiti. Go-luchovski po mnenju »Pesti Hirlapa«, vendarle odstopi, dasi so uradno to odločno demontirali. SRBIJA IN AVSTRIJA. — SRBSKA SKUPŠČINA. Srbski poslanik na Dunaju Vuič je izročil avstrijski vladi odgovor na njeno noto. Srbija od svojega stališča v carinskem vprašanju nc odneha. — Srbska skupščina je po volitvi predsedstva odgodena, dokler jo nc skliče kraljevi ukaz. SRBSKA PROPAGANDA ZA BOSNO. Predstojnik podvinskega okrožja je izjavil, da je ves poverjeni mu denar iz tajnih fondov poslal odličnim Srbom v Zvorniku za srbsko propagando v Bosni. NEMŠKI KOLONIALNI ŠKANDAL. Iz preiskovalnega zapora so izpustili majorja Fischerja. ki je po starosti drugi najstarejši častnik kolonialnih čet in ki je poveljeval oddelku za opravo kolonialnih čet. Ustavili so proti majorjn tudi preiskavo zaradi podkupovanja, ker mu niso mogli nič kaznjivega dokazati. Niso pa še ustavili proti niemu disciplinarne preiskave, če se njegova dejanja vjemajo s stališčem, ki ga mora zavzeti častnik. FRANCIJA. - PELLETANOVE DUHOVITOSTI. — CLEMENCEAU PROTI DUHOVNIKOM IN SOCIALISTOM. Bivši mornariški minister Pelletan, znani svobodomiselc, ki je nekdaj navdušeno govoril, ie sedaj .iel objavljati zelo naivne članke. Piše, da bi francoski katoličani in škofje radi sprejeli postavo o ločitvi cerkve od države, pa jim to brani hudi papež, ki ga vodijo Nemci. Verskega razkola na Francoskem ne bo, toda kmalu bo zmanjkalo duhovnikom denarja in še radi se bodo vrgli republiki v naročje, katero sedaj odbijajo od sebe. Saj jim ta dobra mati ponuja z novo postavo toliko ugodnosti. In na koncu hoče bradati pomorščak ustrahovati papeža, ki Francije nc ljubi: Čakaj, še kc-sal sc boš, ker nas preziraš, saj boš le ti od tega imel škodo. V tem obstoji sedaj duhovitost republike. — Na kmetih pa prefekti nadaljujejo svojo protiversko gonjo proti razpelom, ki jih nekateri župani postavljajo na njihova stara mesta v šolah, dasi je sedaj gotovo, da nik,« omenil je Holmes ter namignil z roko na tablico pri vratih. »Da; oba sva začela ob enakem času izvrševati zdravniški posel.« »Ali biva zdravnik že dolgo časa v oni hiši ?« »Ne dalje kot jaz tukaj. Obe hiši sta zidani ob istem času.« »A ti si zadel boljši del.« »Res je, toda odkod je to tebi znano?« »To vidim na pragu hišnih vrat, ti stara hiša! Pri tebi so stopnjicc dosti bolj obrabljene, kot pri sosedu. Glej ta gospod v vozu: moj klijent, gospod Hali Pycroft. Dovoli, da tc predstavim. Sedaj pa naprej, voznik. Ravno prav pridemo še na vlak.« Sedel sem v voz nasproti mlademu možu, visoke rasti, odkritosrčnega obraza, iz katerega se jc čitala poštenost. Lic je bil okroglih in cvetočih, pod nosom jc imel kratke, svetlo-kodraste brčice. Bil je lepo oblečen v črno obleko, in na prvi hip se jc videlo, da spada v ono vrsto boljših londonskih meščanov, med katerimi sc nahaja največ telovadcev ter daje armadi najkrepkejše prostovoljce. Narava ga jc obdarila z mladeniško živahnostjo, to se mu je videlo na vsi njegovi vnanjosti; toda sedaj v vozu držal se je tako čemerno, da se mi je zdelo skoro smešno. Kakšna sila ga je privedla k Sherlock Holmesu, to sem zvedel stoprav potem, ko stTio se v železniškem vozu I. razreda peljali žc proti Birminghamu. (Dalje.) vlada cerkva ne bo zaprla. Tudi minister Cle-menceau, ki je boljši govornik kot državnik, opravlja po celi deželi posel misijonskega pridigarja za republiko. V Draguignanu na južnem Francoskem je na vse pretege hvalil republiko, ki se v cerkveni politiki ne bo lotila pustolovskih sredstev. To se pravi, da kulturnega boja nc bo začela. Da bi pa kdo ne utegnil misliti, da se gospod minister cerkve boji, je Clemenceau zaropotal proti »rimskim uradnikom«, duhovnikom, ki hočejo Francozom kratiti pravico, da se sami vladajo. Clemenceau je tudi obsojal pretirane socialiste. Clemenceau namerava sestaviti vlado brez socialistov. RUSIJA. — RUSKE FINANCE. Na moskovski univerzi do 19. oktobra ne bo predavanj, ker je nastal med dijaki in mestnim glavarjem, ki je prepovedal dijaške shode v univerzi, konflikt. — Kongres »ruskih ljudij« je brzojavil carju in Stolypinu, da je samodrž-tvo edina rešitev Rusije. — V Lodzu je vojaštvo streljalo na hišo, kjer je bila poljska socialistiška zastava. Vse beži iz Lodza, kjer vojaška sodišča postreljajo vse vprek, kar je oboroženo. —Državni svetnik Martin proračuni ruski državni dolg na 24" h milijarde frankov. Deficit za prihodnje leto znaša l'/a milijard. JAPONCI PROTI NIZOZEMCEM. Japonci imajo zdaj skomine na Javo. Po japonskih arzenalih in delavnicah mrzlično delajo, kar ni v zvezi z mobilizacijo. Mikadova vlada se pripravlja na morski napad na Javo, ki je nizozemska naselbina. Na otoku je že vse polno japonskih ogleduhov in agentov, ki potujejo križem po otoku. V glavnem mestu Jave se dogajajo dan za dnevom dogodki, ki se jim ne more odrekati važnost in pa namen. Japonski mornarji iščejo prepira z nizozemskimi policisti, s katerimi se prctc|)avajo. V Bataviji in po drugih večjih mestih izkušajo pridobiti japonski agitatorji javno mnenje za mikadovo vlado. Posest Jave je za Japonsko važna, ker otok nadvlada morje in bi po svojem bogastvu tudi financielno osamosvojil Japonsko nasproti zahodnim državam. Bnsuns nouice. + »Edinost« retirira. Tržaška »Edinost jc priobčila naslednji popravek: »Slavno uredništvo »Edinosti« Trst. V številki 278. Vašega c. lista z dne 9. oktobra t. 1. objavili Ste pod naslovom »S 1 o-v e n c u« notico, ki se tiče moje osebe. Ne sklicujem sc na § 19 tisk. zak., temuč le na narodno politično dostojnost in lojalnost, ko Vas uljudno prosim, da objavite sledeči popravek: Ni res, da sem si vtepel v glavo, da priklopim mestni okraj svetojakobški okolici. Ni r e s, da sem si »tc svoje nesrečne namere držal s tako trmo«, da je trebalo skrajnega napora še v zadnji hip. da se je preprečila ta usodna določba. Res j e m a r v e č, da sem zastopal napram vladi glede tržaškega mandata dosledno ic predloge, ki jih jc v sporazumu z voditelji tržaških Slovencev sestavil tovariš profesor S p i n č i č in da sem sploh obzirom volilnih okrožij v Trstu iu v Istri na celi črti in do zadnje pičice postopal v sporazumu z državnim poslancem prof. Spinčičem. Ni bilo treba nikakega napora, da sc prepreči priklopljenje šentjakobskega mestnega okraja okolici, ker je osrednja vlada na mojo zahtevo takoj v bistvu sprejela prof. Spinčičeve nredlogc o sestavi slovenskega volilnega okraja v Trstu. Naprej sc zahvaljujoč za sprejem teli vrstic, beležim velespoštovanjem Dr. Ivan Š u s t e r š i č državni poslanec Dunaj, in. oktobra 1906. Iz vsega sledi, da je bil dr. Šusteršič neopravičeno napaden radi tega, ker je storil svojo narodno dolžnost in ker jc takoj glede šentjakobskega okraja informiral po poslancu Spinčiču tržaške voditelje o namerah vlade ter jc potem dosegel to, kar so tržaški voditelji želeli. Dr. Šusteršič bi bil moral molčati, potem bi bil šentjakobski okraj res priklopljcn okolici in potem bi ga »Edinost« menda nc napadala. »Edinost« sc sedaj izgovarja na besedilo nekih pisem, v katerih stoji, »da sta dr. Ivan Šusteršič in pa drž. posl. dvorni svetnik Šuklje hotela šentjakobski okraj pridružiti okolici in da sc ju jc z velikim trudom prepričalo, da sta to misel opustila.« Pozivljcmo »Edinost«, naj dotična pisma celotno objavi s podpisom, ker sicer smatramo pisma za falzifikat. Mi pribijemo, da je dr. Šusteršič informiral poslanca Spinčiča in je potem takoj storil to. kar mu ic poslanec Sptnčič v imenu tržaških Slovencev naročil in jc dr. Šusteršič bil tisti, ki je dosegel, kar so tržaški Slovenci želeli. Kdor kaj druzega trdi, se laže. Pozivljcmo »Edinost« da svoja pisma objavi s podpisom, potem bomo govorili dalje. Upamo, da »Edinost« to stori, ker sicer bomo opravičeno mislili, da hoče motiti z falzifikati javnost. Dr. Šusteršič ima za svoje posredovanje in svoj trud v prilog tržaškim Slovencem sedaj v zahvalo to, da ga je »Edinost« obrekovala in da so na shodu pri Sv. Ivanu nekateri zaslepljcnci upili: »Proč z dr. Šusteršičem!« Nimamo izraza, da bi dovolj ostro obsodili tako nizko, uprav pobalinsko postopanje. + Avtentično podobo klerikalnega zmaja je doslej hranil dr. Triller, pristnejšo in še bolj živahno kolorirano pa sedaj prinaša »Naš List«. Ta kaže klerikalno stranko »monar-liično«; ona obstoji iz »sirovega materijala, ki stoji in obdrži ono pozo, v katero ga postaviš«. Podobna je »vojski kralja Atile«, kjer se jc tudi vse šlo »za ljubi kruhek«. Sicer smo slišali v šoli, da so Atilovi vojščaki požirali živo meso, pa menda ta tako lepa analogija med Atilo in klerikalci »Našemu listu« slučajno ni padla v glavo. Ta klerikalna stranka »de-cimira narod« in sicer tako hudo. da tisoči in milijoni ne igrajo nikake vloge«. Sedaj pa pride najgroznejše: ta stranka, »ako je dovolj močna, prihrumi in pomendra vse, kar ji pride pod noge, če treba — tudi samega Boga!« V Trstu nas imajo za rimske, pri »Našem Listu« za hunske vojščakc, torej za jako nevarno druhal. »Mladi« so pa bistre glave in zato ne sekajo le po »armadi kralja Atila«, ampak tudi po velenapredni vojski liberalne družbe. In sicer zdelujejo najprej generala dr. Tavčarja, kateremu očitajo, da vse njegove napake izvirajo iz tega, ker hoče on posnemati »klerikalce«, in «se noče drugače kretati, kakor Bo-naventura in Missia«. Hm! Ta je pa debela! A poslušajmo dalje! »Starim« svetujejo »mladi«, da morajo »postati meso in kri«! To jc nevarno. kajti Huni, kakor znano, radi jedo sveže meso, in če postanejo »stari« res meso iu kri, potem ... Pero sc nam ustavlja, zapisati posledicc. Mladi svetujejo dalje, da naj stari »anulirajo svoje načrte«, zlasti jim pripovedujejo, da ne smejo imeti napovedanega zaupnega shoda. »Temu nasproti pa naj z vso silo podpira organizacije posameznih strank in siccr vsega, k a r j c še divje, to pa tako, da bo vsaka stranka samostojna in svobodna s svojo politično barvo«. Ali ste čuli, »stari«? Podpirajte vse. kar .ie še divje! No, »Narod« je že doslej podpiral vse. kar je divje in sirovo. in radovedni smo, kaj bo zbor »starih« še ukrenil, da se divjost v slovenski javnosti še bolj poveča! + Odlikovanje. Občinski odbor občine D. M. v Polju je v svoji seji dne 14. t. m. t. I. imenoval č. gosp. Mateja R i h a r j a za častnega občana za zasluge, ki si jih je stekel v času svojega bivanja pri D. M. v Polju z izobraževanjem mladine. + Naš rojak — umetnik v tujini. Sin gospoda profesorja in pisatelja Antona Funteka koncertni mojster g. Leo Funtek jc nastopil, kakor smo včeraj poročali v Helsingforsu. O njegovem nastopu piše »Nya Pressen«: Na včerajšnjem ljudskem koncertu jc nastopil kot solist novoangažirani koncertni mojster gospod Lev Funtek. Mladi igralec na gosli sc je učil pri profesorju Hans Littu v Lipskem. Za svoj prvi nastop si ni izbral nc Wienia\v-skega ne Vieuxtempsa, ne Beethovena. Men-dclssohna ali Bacha, marveč Jeana Sibelia koncert na gosli, kar je jako povišalo zanimanje za njegov prvi nastop. Gospod Funtek se je izkazal izbornega, da izvrstnega umetnika. Glas njegovih gosli je popoln, lep in čuteč, prednašanje jasno in izraža bogato njegovo osebno življenje, lok vodi elegantno in energično. Tehnično glede na oktavno in fla-gcoletno igro natančno zadene in igra čisto in virtuozno. Težko kompozicijo je igral gospod Funtek na pamet. Vidi se, da mu je prešla igra že v meso in kri in jo je prednašal z razumom. Izven programa je dodal gosp. Funtek še en Bachov komad za solo violino in je tudi tu razvil vse lepote svojega prednašanja, ki so preje dičile njegovo igro. Novi koncertni mojster je za orkester solist, ki bo brez dvojbe izredna privlačna sila za takove ljudske koncerte. Obolel je zagrebški nadškof Posilovič. V Lovovem sanatoriju na Dunaju se je podvrgel težki operaciji. Nadejati sc je, da ozdravi. Hrvatska družba sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje povečini šole v Istri, je imela zadnja leta 65.490 K 52 v dohodkov in 47.5,37 K 96 v izdatkov, čistega dobička je bilo 17.952 K 56 v. Družba vzdržuje 12 enorazrednih, 3 dvorazredne in 1 štiri razredno šolo. Romanje na sv. Goro pri Gorici iz blejskega kota v nedeljo 7. t. m. se je izvršilo v občno zadovoljnost. Ob 12. uri odpeljalo se je 400 udeležnikov s posebnim vlakom iz Bleda in Boh. Bele. Med pevanjem romarskih in narodnih pesmi privozili smo kar mimogrede v Gorico. Vreme krasno, a za Gorenjce v tem času vendarle nekoliko pregorko, tako da smo se pošteno potili, ko smo prišli na sv. Goro. Ker razun nekaj beneških Slovencev ta dan ni bilo drugih romarjev, opravil je lahko prav vsak svojo pobožnost. Zvečer ob 6. uri je bil pozdravni govor s petimi litanijami, v ponedeljek zjutraj slovesno duh. opravilo s skupnim svetim obhajilom. Zlasti ganljivo je bilo, kako so sc drenjali romarji v kapelico sv. Mihaela, kjer počiva nepozabni kardinal Missia. To jc bilo molitve ta dva dneva za dušni pokoj ranjcega od hvaležnih Gorenjcev! Kar nas pa je nad vse žalostilo, je dejstvo, da kardinal Missia še nima spomenika, in da, kakor so zatrjevali č. oo. frančiškani, tudi ni upanja, da ga kmalu dobi. Eden cerkvenih dostojanstvenikov iz ljubljanske škofije je sicer zatrjeval, da bo skrbel za potrebno agitacijo, toda vse jc zaspalo. Na delo toraj! Res žalostno, ko bi dve škofiji najbolj zaslužnemu nadpa-stirju nc mogli postaviti primernega spomenika. Hvaležni verniki bodo radi prispevali — samo začeti je treba. Kratka oglasa v škofijskih listih bi zadostovala, da se prične z zbirkami po obeh škofijah. — Ob 9. uri smo se poslovili. Ko se je blejski župnik gospod J. Oblak pri slovesu spominjal tudi nevarno obolelega svetnika I. Ažmana župnika gorjanskega, tedaj so zaigrale solze zlasti v očeh navzočih gorjanskih faranov in goreče prošnje so se dvigale k svetogorski Gospej za ozdravljenje preblagega gosiioda, očeta gorjanskega in blejski duhovščini tako dragega sobrata. Trdno smo prepričani, da prošnje ne bodo zastonj. Do 3. ure popoldne so si romarji ogledali Gorico, ter se zvečer zopet srečno povrnili v blejski kot. C. oo. frančiškani svetogorski pa naj sprejmejo za ljubeznjivi sprejem in vsestransko postrežljivost od blejskih duhovnikov in vsih romarjev iskreno zahvalo. Upamo, da se nismo videli zadnjikrat. — Tat se je skesal. Iz Šmarija pri Ljubljani se nam poroča: Komaj je minilo teden dni, kar je tat ulotnil v našo župno cerkev in odnesel srebrni kelih in pokrivalo od cibo-rija, že jc svoj rop prinesel nazaj in ga skril v shrambo pri zakristiji. Vse je zavil v mini-strantovsko obleko in zopet izginil brez sledu. Po vsem jc soditi, da ni daleč doma in najbrže ni tako skrit, da bi ne bil sčasoma očit. — Šc nekaj novega se je pri nas v tem času zgodilo. Vijolice so se zdrznile par korakov proč od tistega kraja, kjer se je vzdignil tat z roparskimi rokami in pridušeno vestjo na cerkveno okno, in so pogledale iz zemlje. Pa so prišli možje in so jih odnesli v Ljubljano. Mi pa smo žalostno gledali za njimi. — Vabilo k veselici, katero priredi katol. slov. izobraž. in delavsko društvo v Preski v nedeljo, dne 21. oktobra 1906 v novem društvenem domu s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. Fr. Kimovec: Venček gorenjskih narodnih pesmi, poje mešani zbor. 3. J. Runjamin: Lepa naša domovina, mešani zbor. 4. J. Laharnar: Kadar mlado leto, moški zbor. 5. — Narodna, moški zbor. 6. Pi-skrovez, kuplet. 7. A. Foerster: Žalost, ženski sekstet. 8. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko 1 iček. Veseloigra v dveh dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 kroni; II. vrste 1 krono; ostale vrste 35 kr. (70 vin.), stojišča 20 kr. (40 vin.). Otroci stojišča plačajo polovico 10 kr. (20 vin.). Prepla-čila se v pokritje velikih društvenih stroškov prehvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — odbor. — Strašna nesreča se je zgodila v nedeljo zjutraj. 241etni Trefalt Miha in Jcriček sta se odpeljala okrog 3. ure zjutraj iz Mokronoga v Sevnico na kolodvor. Trefalt je bil namenjen, da obišče svojo sestro Terezijo, omoženo v Karlovcu. Med potjo zaspi Miha, se ob Mirni na poti proti Radni nanagloma zbudi in nevede potegne za vajeti. Trefalt je priletel na smrekov štor, na Trefalta je padel Jeriček in — nesrečni alkohol — zjutraj so našli ljudje Miheta mrtvega, Jerička vsega pobitega. Nagla smrt. V Sv. Križu pri Kostanjevici je zadela srčna kap 791etnega Andreja Sodeč. Bil je v trenotku mrtev. Poštenemu in vernemu naj sveti večna luč. — Dolenjsko vino. V od toče neprizadetih krajih je trta dobro obrodila. Vino bo izvrstno. Iz hramov že odmevajo pesmi svojih pridelkov se veselečega Dolenjca. — Zupan Sladovič demisijouiral. O tem se liani piše iz Novega Mesta: V petkovi občinski seji izjavil je župan pl. Sladovič svoj izstop z novim letom. Kot oficijelen vzrok se navaja, da prevzame zopet svojo lekarno, ki jo je kakor žc znano prodal nekemu lekarnarju iz Bakra. Več o tem pride še. — Škandal na dolenski železnici. Podžupan Rozman je v zadnji občinski seji ogorčeno ožigosal več kot škandalozno postopanje tukajšnje postajske uprave pri zadnji odpravi vojaških novincev. Reveži so morali plačati poin tretji razred, a nabasali so jih v živinske vagone kakor vole. Pa celo ti so bili tako nemarno opremljeni, da je celo neki cigan pobegnil iz voza. Bilo se je namreč bati, da reveži med vožnjo ponesrečijo. Tako so delali tudi pri zadnjem katoliškem shodu. V vseh krogih vlada veliko ogorčenje. Premeteni Italijani. Skozi Beljak se vozijo kope italijanskih zidarjev — po odgonu. Po končanem delu se premeteni laški zidarji dajo transporti rati na najcenejši način nazaj v domovino. Zasluženi denar pošljejo domu, nato pa se proglase da so brez sredstev. Tako potujejo domov zastonj, mi Avstrijci naj pa plačujemo. Treba bi bilo že pri njihovem dohodu primernih določb — založiti bi morali pri dohodu v Avstrijo potnino za nazaj. Lovsko kočo okradli. Minuli mesec jc bilo v koči g. barona Friderika Borna pri Sv. Ani nad Tržičem ukradenega za 700 K jedilnega orodja. Tatvine sumijo dva moška, in sicer jc prvi star 30 let, temno oblečen in obrit, drugi pa okrog 24 let, ie imel belo čepico in temne hlače. Navedenccv dosedaj še niso dobili. — Cešplje so letos, kakor poročajo s Češkega, tam jako po ceni, po tri in celo po dve kroni met. stot. Cena je zato nizka, ker češplje vsled deževnega vremena na drevju pokajo in jih morajo ljudje prodati, da ne segnijejo Zaradi verskega motenja bo presedel dva tedna v ječi v Pulju neki Anton Cerovac, katerega jc pri nekem pogrebu moral župnik Don Cervar zaradi nedostojnega vedenja izključiti od sprevoda. Učiteljska deputacija iz Bosne odpotuje 15. t. m. na Dunaj, da finančnemu ministru Burianu in eventuelno šc cesarju predloži svoje zahteve glede izboljšanja učiteljskih plač. — Predavanje v kat. sl. izobraževalnem ruštvu pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko se je vršilo preteklo nedeljo, 14. t. m. Predaval je g. Lud. Bajeco »virih bogastva«. Prihodnji mesec nadaljeval bo predavatelj še to tvarino. — S shoda političnega društva »Edinost« pri Sv. Ivanu. Resolucija, vsprejeta minole nedelje na shodu pri sv. Ivanu, se glasi: »Javni ljudski shod, zbran pri sv. Ivanu dnč 14. oktobra 1906, protestira odločno proti na-inerovani ustanovitvi samostojne italijanske ljudske šole pri sv. Ivanu ter poživlja vlado, da sistira dotični sklep mestnega sveta tržaškega, ker nameravana italijanska šola pri sv. Ivanu ima političen raznarodovalen namen, ker ni potrebna za skoro izključno slovenski svetoivanski okraj, ker ustvarja za tržaške Slovence krivico v političnem in ekonomičnem obziru, in ker ustvarja očito kršenje narodne ravnopravnosti z ozirom na postopanje nasproti tržaškim mestnim Slovencem, katerim se za več nego 2000 šolskih otrok odreka že 22 let zahtevano slovensko ljudsko šolo.« — Hudi biijardni igralci. V Semeljicah na Hrvaškem sta neki Hak in Sclilothauer igrala biljard. Ker je Schlothauer goljufal, ga je Hak z biljardno palico udaril po glavi. Nato je Schlothauer potegnil iz žepa nož ter Haku iz-taknil oko. — Stanje težko bolnega škofa Mauroviča v Senju se je znatno poboljšalo. — Ban Pejačevič se bo 27. t. m. v Oršovi udeležil Rakoczyjevih slovesnosti. — Petdeset let črkostavec. Crkostavec T. Franca v Gajevi tiskarni v Zagrebu je obhajal petdesetletni jubilej svojega poslovanja. Šef mu je podaril srebrno kupico. — Štrajk je izbruhnil v Belišču pri Osje-ku. Odpustili so od dela 1600 delavcev. Prišlo je polno vojaštva. — Profesor za hrvaško zgodovino na zagrebškem vseučilišču je postal g. dr. Ferdinand Šišič. Minister za trgovino dr. Fort piide v kratkem v Trst proučevat vprašanja, ki spadajo v kompetenco njegovega ministrstva. — Predsednik tržaškega deželnega sodišča, dvorni svetnik Mihael Urbancich, je prosil za upokojenje. Na njegovo mesto pride baje predsednik okrožnega sodišča v Gorici, Karol vit. Defacis. — Razsodba v kazenski pravdi dr. Stanič- VVerk, s katero je porotno sodišče v (lorici obsodilo g. Ivana Werka na tri mesece zapora, je bila v soboto, 13. t. m. potrjena od kasacijskega sodišča. — Tujci v Opatiji. Od 1. sept. do 10. okt. 1906 je prišlo v Opatijo 4,314 oseb. Od 4. oktobra do 10. oktobra 1906 je priraslo 552 oseb. Dne 10. oktobra je bilo navzočih 1763 oseb. — Vinski sejem. Na predlog g. Rohr-mana pristava na Grmu, priredi kmetijska podružnica Novomesto pod pokroviteljstvom mestnega županstva tudi letos veliki vinski sejem in sicer 8. novembra na vrtu restavracije g. Tušek. Zanimanje je že sedaj vsestransko živahno. — C. kr. avstrijske državne železnice. Dosedanja zaznamba med postajama Celovec in Gospa Sveta proge Glandorf-Jesenice ležeče postajice »Celovec drž. žel.« izpremenila se je z dnem 1. oktobra 1906 v »Celovec-Rudolfova cesta«. — Razširjenje skladišča na novomeškem kolodvoru. Iz Novega Mesta se nam piše: Občinski svet je na predlog podžupana prote-' stiral proti malomarnosti železniške uprave glede prepotrebnega razširjenja tukajšnjega skladišča, kakor tudi splošnih nedostatkov in nereda cele vožnje dolenjskega vlaka. Na več tozadevnih vlog od strani mestnega županstva dosedaj ni niti odgovora. — V Zagrebu bo koncertiral prihodnji mesec slavni umetnik na gosli \V i 11 y B u r-in e s t e r. Ta umetnik se je nedavno poslovil v Turinu od Italije, kjer je koncertiral s sijajnim uspehom. Pri banketu v Turinu, prirejenem na čast Burmestra, je nekdo trdil, da bi moral pravi umetnik ravno tako dobro igrati na navadne gosli, ki stanejo 100 mark kakor na fine stradivari-gosli. Nikdo ni tega verjel in neki Bonelli je stavil z Burmestrom 20.000 lir, da tega ne zmore. Burmester je stavo sprejel, si pustil prinesti stradivari-gosli in navadne gosli za 100 mark iz tovarne. Na te je igral tako krasno, da nikdo ni zapazil razločka med obemi goslimi. Burmester je dobil stavo in namenil tistih 20.000 lir za dobrodelne zavode. — Vesti iz Amerike. V Evclethu (Minn.) je zasulo v jami Josipa M i li e I i č a iz Škofje Loke na Gorenjskem. — V Ely (Minn.) jc ponesrečil v rudniku Simon Oblak, doma iz Velikih Lašč. Ponesrečenec šc živi, a je malo upanja na zdravje. Slovensko župnijo so ustanovili v Indianopolisu (Ind.). Kot župnik je nameščen Jožef L a v r i č. — V Cleve-landu je zadel ob cestno železnico I. P a j 1 e k, ko sc jc peljal na svojem vozu. Voz se je razbil. Pajlek je ranjen. — V Amherstu (Ohio) jc ukradel neki tat Josipu Omanu iz žepa 300 dolarjev. — V Lorainti (Ohio) jc ustrelil Franc Ostanek Matijo Majdiča. Ostanka so prijeli. Majdič je bil doma iz Brezja na Gorenjskem. — Avstrijska obrt s pivom. Lansko leto se je iztočilo v Avstro-Ogrski z všteto Bosno in Hercegovino 10,755.103 lil piva. a predlani 19,180.590 — torej za 574.513 hI več ali v denarju za 2,485.461 K več. Več piva sc jc predalo na Nižje Avstrijskem, Solnograškem. Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, Predarlskem, Ccškcm, Šlcziji, Galiciji in Bukovini. Manj sc ga jc prodalo na Gornje Avstrijskem, Kranjskem, Moravskem, Bosni in Hercegovini. Shod avstrijskih carinskih uradnikov za zboljšanje njihovega položaja sc jc vršil preteklo nedeljo na Dunaju. Ukradli so neznanci na zagrebškem kolodvoru zemljemercu Vranoviču in kavar-narju Suhobu, prvemu 460, drugemu 1500 K. — Konkurz je razglašen nad trgovino Fr. Cvetnic v Trnovem na Notranjskem. — Nesreči. Železniški čuvaj v pokoju, 77-letni Avgust A n k o n iz Save, je doma tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnico. — 52-letni posestnik Janez M i h e 1 c iz Spodnjega Logatca je sinoči pomotoma odprl okno v restavraciji na Rakeku, hoteč iti na prosto, a je pri tem padel iz druzega nadstropja na tla in se tako poškodoval, da so tudi njega morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Podraženje stanovanj v Trstu. Tržaški mestni svet je sklenil osnovati posebno komisijo, ki naj bi določila cene dražečih sc stanovanj. — Tovarnarji svilnatih trakov so sklenili svoje izdelke podražiti. Trgovinski muzej v Trstu. Ministrstvo za trgovino je odobrilo pravila »trgovinskega muzeja v Trstu« (Museo commereiale di Trieste). Zavod bo v kratkem otvorjen; za 1 rst velevažna inštitucija._ Štajerske novic;*. š Obmejna občina Ščavnica naša! V nedeljo 14. oktobra jc bila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil z osmimi glasovi izvoljen g. Martin Križan z negovske Ščav-nice, za prvega svetovalca Ant. VVeis z bene-diške Ščavnice, za druzega svctovalca pa Janez Žižek s peterške Ščavnice. Vsi trije so odločni in značajni možje. Veliko veselje vlada vsled te zmage na Ščavnici, kjer sta imela glavno besedo dosedaj VVratschko in njegov pristaš od šulferajna podpirani nadučitelj ščavniške šole, Špende. Za St. Iliem je sedaj Ščavnica postala naša po hudem boju, to pač mora veseliti vsakega rodoljuba. Vrlim bori-teljem ob severni meji hvala in slava! š Shod. Iz Hrastnika se nam piše: Javen shod, ki sc jc vršil v nedeljo 14. oktobra t. 1. pri gospodu Rošu bil je jako zanimiv. Kot prvi govornik je g. dr. Gosak iz Celja znal si pridobiti zaupanje vseh številno navzočih. Slikal jim je položaj delavca v prejšnjih in sedanjih časih, osobio kar sc tiče plače, in jih bodril k stanovski zavesti ter rotil da naj se izobražujejo Prišel je tudi na žalostne razmere pri premogokopu v Hrastniku, ter stavil resolucijo naperjeno proti tukajšnjemu ravnatelju, v kateri se zahteva, da naj ga vodstvo odstrani, ker lc potem bo tukaj zavladal mir. Poučil je tudi zborovalce, kakšna bi pravzaprav bila nemška šola, za katero so nabiraii podpise Uspeh je bil naravnost nepričakovan. 1 ahko rečemo, da je bilo polovica onih navzočih, ki so podpisali peticijo za nemško šolo, a vsi so energično protestirali proti ustanovitvi take šole. Razložilo se ic zborovalcem natanko, kako izvrstne šole ima trboveljska občina, in da jc le želeti, da sc otroci res učijo. Ni ga bilo ki bil glasoval proti ostri resoluciji. Ljudje pa so klicila dr. Gosaku: Kmalu zopet na svidenje! š Koliko nosijo tujci na Štajersko? Po računskih zaključkih za I. 1905 je znašal brutto-dohodck iz prometa s tujci po celem Štajerskem 2,3 milijonov kron; od tega odpade na okraj Grobming 5 in pol milijonov, Bruck na Muri 3 in pol milj., Gradec mesto 1 in pol milijona, Gradec okolica 1 tri četrt milijona, Ptuj cn milijon itd. š Tragedija v Gradcu. Poročali smo že, da je celjski kontoarist Odilon Tratnik dne 12. t. m. obstrelil Filomeno Gritsch in potem še sebe z dvema streloma usmrtil, ker sta sklenila skupno umreti. Filomena Gritsch, ki je bila težko ranjena, je na posledicah poškodbe tudi že umrla. Pokopali so jo včeraj popoldne. Dobila jc na krsto vse polno vencev. š Iz Škal se nam poroča, da namerava tamošnji č. g. dekan Lempel resignirati na svojo službo. Vzrok odstopa je šoštanjsT; župnik Govcdič. O stvari začasno ne moremo več poročati, morda objavimo poznej razne vesti, ki o tem odstopu krožijo. š Ogenj. 14. t. m. ob 2. popoldan je v vasi Mihalovec vpepelil ogenj hiše, gospodarska poslopja in spravljene pridelke Francetu Can-čer, vdovi Uršuli Šetinc in Francctu Volovec. Zažgali so baje otroci. Pogumno in požrtvovalno so gasili in omejili strašni požar ognjegasci iz Obreza š Umrl je v Gradcu višji državni pravdnik v pok. dvorni svetnik dr. Aleksander Rigler. š Ustrelil se jc radi družinskih prepirov v Veterniku pri Kozjem posestnik Jurij Ku nej. š Zanimiva naprava. Občinski svet v Mariboru se baje ukvarja z vprašanjem, kako ustanoviti mestno bolniško blagajno za posle. Kakor znano, so doslej posli pri bolniških blagajnah lc prostovoljno zavarovani, ker jih zakon k temu nc sili. Okrajne bolniške blagajne poslov tudi rade v zavarovanje nc sprejemajo, ker so precej pogosti slučaji obolenja med posli. Tako so često tc vrste ljudje izročeni največji bedi, ker jc dolžnost gospodarja, skrbeti za obolelega posla, vezana na razmer-no kratek čas. Cc sc ustanovi mestna bolniška blagajna, bo to za posle velika dobrota. Ce lc bolniški prispevki nc bodo previsoki. š Sin našel obešenega očeta. 9. t. m. ponoči se je v Mariboru obesil 51 let stari kovač Štefan Gradišnik v svojem stanovanju na kuhinjskih vratih z jermenastim pasom. Prvi je opazil obešenega Gradišnika včeraj zjutraj njegov lastni sm. Gradišnik jc živel s svojo družino v največji bedi. Od žalosti sc jc vdal šc pijači in sc jc v takem stanju obesil. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok. š Ženska sekundarij. V graški otroški bolnišnici ic nastavljena gdč. dr. Oktavija Rol-lett za zdravnico na kirurgičnem oddelku. ljubljanske nnylce. lj Javno predavanje. Opozarjamo na današnje javno predavanje v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Predava gosp. dr. Evg. Lampe o socialni nalogi občine. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. lj Pomnoženo osobje na naši pošti. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je po posredovanju g. uradnega ravnatelja tukajšnje glavne pošte dovolilo, da se osobje tega urada vsled vedno naraščujočega prometa pomnoži za 9 uradnikov in 6 slug, kar bo gotovo koristilo ne le uslužbencem omenjenega zavoda, nego tudi občinstvu. lj Umrl je v Stockerau na legarju vojak Jožef G o s t i n č a r, najstarejši sin g. Jožefa Gostinčarja. Rodovini naše najiskrenejše so-žalje! — V Ljubljani je umrla gospodična Klo-tilda U r š i č, stara 84 let. — Na Poljanski cesti št. 15 je umrla soproga poštnega podurad-nika Marija I p a v e c. ' lj Repertoire slovenskega gledališča. Danes, v torek se uprizori prvič izvirna drama gospe Zofke Kveder-J elovškove »Egoizem«. V tej drami nastopijo g. Boleška, g. Nučič, gdč. Noskova in ga. Barjaktarovi-čeva. — Nato se igra drugič velezabavna burka v treh dejanjih »Prvi«. Ij Na rednem občnem zboru pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki se je vršil včeraj, voljen je bil tale odbor: Načelnik in zastopnik celega zbora: g. prof. Anton Štritof; načel-nica: gospa Julija dr. Ferjančičcva. Moški zbor je volil gospode: dr. Janko Bezjak, koncertni vodja Matej Hubad, Fran Knific, dr. Pavel Kozina, Vekoslav Ravnikar, Anton Razinger. Vinko Stegnar, Dragotin Šebenik, Avgust Štaincar in Ivan Završan; ženski zbor: gospe: Ljubica Kocmur, Marija Lindt-ner, Danijela Pavčič in gospice: Jerica Do-lenec, Vida Gaberšek, Helena Globočnik, Mici Krejči, Ernesta Rekar in Albina Sark. — V veselični odsek so bili voljeni: gospicc: Vida Gabršek, Helena Globočnik. Mici Krejči, Jožica Maier in Milica Praprotnik; gospodje: Josip Bekš, Fran Knific, dr. Pavel Kozma, Vinko Stegnar, Dragotin Šebenik. Alojzij Šul-gaj, Ivan Završan in Alojzij Zebre. Ij Tatvine. V soboto zjutraj se jc dosedaj še neznan tat utihotapil na dvorišče »Narodnega doma« in tam ukradel iz kurnika 19 kokoši, katere je na licu mesta poklal in potem odnesel. O tatu še nimajo sledu. — Posestnici Neži Ruderjevi je dnč 10. t. 111. neka ženska ukradla z voza, ki je stal na Maličevem dvorišču zavitek čipek in še nekaj druzega blaga. — Zidar Ivan Mohar iz Štepanjc vasi jc šel v soboto ponoči po Rimski cesti, kjer ga je ustavil nek neznanec in ga vprašal, koliko je na uri. Ko je Mohar potegnil uro iz žepa, mu jo jc neznanec iztrgal in pobegnil. — Trgovcu gosp. Antonu Šarcu na Sv. Petra cesti je bil včeraj ukraden izpred sobe sivkast površnik, vreden 90 kron. lj Zabavni večer. Kakor že naznanjeno priredi pevsko društvo »Slavec« dne 4. novembra v areni »Narodnega doma« zabavni večer. Spored bode obsegal samo šaljive zbore in komične prizore. Sodeluje tudi ljubljanski sekstet na lok. tako da bode za zabavo vsestransko skrbljeno lj Razpisana ie služba magistratnega sluge. lj K včerajšnji notici iz krogov gostilničarjev smo dobili pojasnilo, da tvrdka Nova-kovič nc hauzira s stekleničnimi vini pc, hišah, ampak da vina po n a r o č i I i li pošilja naročnikom na dom. lj Ljubljanski sekstet na lok igra danes zvečer v kavarni Prešeren. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. V četrtek zvečer pa igra ob 6. do 10. zvečer v Praunseisovi zajutrko-valnici, po 10. uri pa v kavarni »Austria«. li Planinski ples. Slovensko planinsko društvo priredi prihodnji prepust in sicer na dan 2. februarija 1907 »Planinski ples« v »Narodnem domu v Ljubljani. lj Za kruhom. Včeraj sc jc odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 140 Macedoncev, 100 Hrvatov in 54 Slovencev. li Pouk v glasovirju. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. Iz slovanskega suetn, sl Druga jugoslovanska razstava. Knez jc kupil za 35.000 levov slik. Njegova sestra, nadvojvodinja Klotilda je kupila 15 slik in sicer 8 od bolgarskih umetnikov. Knez je kupil od bolgarskih umetnikov 18 slik. Bolgarska vlada jc baje odredila več tisoč kron za nakup razstavljenih predmetov. sl Nadškof Stablewski za poljski jezik. V nedeljo je bila po vseli cerkvah nadškofije gnezenske pročitana okrožnica nadškofa Sta-blevvskega, v kateri nadškof odločno naglaša, da je le oni verski pouk uspešen in primeren, ki ga otroci uživajo v materinem jeziku. slSrbski Izvoz v Aleksandrijo je dobro lizpel. Ce se izvozna banka o rednih uspehih uveri, uvede v kratkem redno prevažanje ro-gatc živine v Egipet. Novo poslopje »Trgovske in obrtne zbornice« so otvorili 15. t. m. v Plznu. Navzoč je bil tudi trgovski minister dr. Fort. Rczns stvari. Zopet nesreča v rudniku. V Wingate na Angleškem so sc vneli plini. Zasutih je 200 rudarjev. .35 trupel so žc izkopali, ostali so še zasuti. Časopis za blazne. Izšla jc prva številka lista »Maucr Oehlinger Anstalts - Zcitung«, katero pišejo, urejajo, stavijo in tiskajo bolniki blaznicc v Maucr Oclilingcn. Železnica preko morja. Znamenita je železniška proga, ki jo grade zdaj v Južni Floridi in bo vezala preko morja pristaniški me- sti Miani in Keywest. Speljana bo po mostovih od enega koralskega otoka do drugega in tako do kopne zemlje. Delo dela seveda velike težave. Iz ljubosumnosti je umoril v Kašavi baron Szanto svojo nad 60 let staro soprogo. Za delavce je volil 1 milijon mark v Krup-pov delavski invalidni fond mož najstarejše Kruppovc hčere pl. Bohlen. Tudi Kruppova vdova je volila ob poroki svoje hčere 1 milijon mark za stanovanja in darovala tudi v ta namen 50 ha zemljišča. Eksplozija na avstrijskem parniku. V pristanišču mesta Rosario je razpočil kotel neke avstrijske ladje. Kapitan, prvi častnik in trije kurjači so mrtvi, 11 mornarjev je pa težko ranjenih. Požar, ki ga jc povzročila eksplozija, so zadušili. Sodijo, da je zadela nesreča par-nik »Dalmata«, ki je last avstro-ogrskega generalnega konzula v Buenos Ayresu, Nikolaja Mihanoviča. P. n. gosp. i n s e r e n t e opetovano prosimo, naj naslovljajo svoje pošiljatve edino le na upravništvo, da se moremo izogniti neljubi zakasnitvi. Telefonska in brzojavna porotno. SELIŠKAR V CELJU. Celje, 16. okt. Bivši mlekar Seliš-k a r se je vrnil iz Amerike in biva sedaj v Celju. Njegova žena se je pripeljala iz Ljubljane v Celje. DRŽAVNI ZBOR. — KOMPROMISNA POGAJANJA. D u n a j, 16. okt. V današnji seji državnega zbora sta trg. minister in domobranski minister odgovarjala na nekatere interpelacije Nato je zbornica nadaljevala razpravo o lekarniškem zakonu. Dunaj, 16. okt. Sporazumljenje med Cehi in Nemci glede severne železnice je že doseženo, pač pa so še težave glede zavarovanja volilnih okrožij. Dunaj, 16. okt. Opoludne je bila parlamentarna komisija poljskega kluba pri ministrskemu predsedniku. Mladočeški klub je imel sejo. Glede volilnih okrožij je v klubu nekak spravljivejši položaj, nekateri poslanci so pa živahno oponirali. STALIŠČE ITALIJANSKIH POSLANCEV. Dunaj, 16. okt. Ker se Nemci pritožujejo, da jih Italijani prav nič ne podpirajo, odgovarjajo italijanski poslanci nato, da podpirajo taktiko Cehov zato, ker so iili ti podpirali pri razdelitvi istrskih in tirolskih mandatov. SRBSKI ODGOVOR AVSTRIJI. B e I g r a d, 16. okt. V svojem odgovorit na avstrijsko vlado ostane Srbija glede nabave topov iu municije na svojem prejšnjem stališču. Ce pride do sporazumljenja z Avstrijo, bo Srbija nabavila v Avstriji za 26 milijonov potrebščin. VVEKERLE NA DUNAJU. D u n a j, 16. okt. Ogrski ministrski predsednik je došel na Dunaj in bo pri cesarju sprejet v avdijenci. ROPARSKI NAPAD NA PISMONOŠO V TRSTU. Trst. 16. okt. Danes zjutraj je bil na poštnega raznašalca denarja Andreja Vellko-njo izvršen roparski napad. Nek mlad mož je čakal na stopnjicah neke hiše, v katero je nesel pismonoša denar, na pismonošo in ko je pismonoša prišel po stopnjicah, mu je zadal na glavo težko rano. Pismonoša je imel še toliko moči, da je zaklical na pomoč. V trenutku, ko je napadalec pismonoši hotel iztrgati torbico z denarjem, prihiteli so ljudje in napadalca prepodili. Napadalcu se je posrečilo pobegniti. POIZKUŠENi VLOM V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI. Trst. 16. okt. V teku devetih mesecev so tatovi v Trstu že trikrat poizkusili vlomiti blagajnico v tržaški bolnišnici. Prvikrat so tatovi ukradli iz blagajne 3.689 kron, vdrugič so našli le par sto kron v neki niiznici, sedaj so pa še v tretje poizkusili, pa jim je to pot šlo še slabše. Našli niso nikjer nič, blagajne pa tudi niso mogli prevrtati. DELOVANJE »LEGE«. Trst, 16. okt. »Lega« je otvorila novo šolo v Krkavcih v koprskem okraju. SAMOUMOR VSLED MOŽEVE SMRTI. Trst, 16. okt. Tu se je zastrupila 46-letna vdova Uršula V e k j e t vsled žalosti, ker ji je soprog umrl. NAGLA SMRT. Trst, 16. okt. Tu je umrla nagle smrti Eliza Zadnik. DRZNI NAPADI V TRSTU. Trst, 16. okt. Neki težak je strgal na cesti nekemu Ferdinandu Klcmcučiču plašč iz ramen in z njim pobegnil, drugi težak pa je ukradel nekemu Ivanu Ferfolji iz žepa 14 K. VLOM V DREHERJEVO PIVOVARNO V PULJU. Pulj, 16. okt. Neznaci so vlomili v skladišče piva Dreher ter iz blagajne ukradli 800 kron. ITALIJANSKE POMORSKE VAJE. R i in . 16. okt. Italijanska eskadra pod poveljstvom admirala Brochetti utrjuje pristanišča Augusta in Catania v Siciliji proti uapa-dujočim torpedovkam. ITALIJANSKI SOCIALISTI PROTI VOJAŠKIM ZAHTEVAM. Rim, 16. okt. Soc.-deinokraški »Avanti« poživlja svoje poslance, naj v parlamentu In po deželi organizirajo opozicijo proti novim vojaškim zahtevam. Meteorologično poročilo. VlAlna n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mr- tu *pa-a**ao|a tJUaji bar»-mstra v nim 15 o. tvec I "31 3 16 7. *Jutr. 2. pop. 729 7 731-5 Tampa-ratnri P« Oalall« 11-2 10'2 127 Vatao. 11 2', oarra 10-6* Borzna poročila ,Kr«ditna banka'v Ljubljani« Uradni kurzl dunajske borze 16. oktobra 1906. laloibanl papirji. Dana. 4*/. majeva renta...... 98 90 99-10 i'l, srebrna renta..... 99 S«0 10O10 4*/. avstrijska kronska renta 99 - 99 20 4'/, , zlata renta . . . 116 40 116 ftO 4•/, ogrska kronska , ... 94 55 94 75 4 •/. , zlata .... 112 25 112 45 4*/. posojilo dežele Kranjske . 98 60 99-60 i1 It'f, posojila mesta Spljet . . 100-60 101-80 4 V/. , . Zader . 9930 100-40 4*/,*/, bosn -herc. iel. pos. 1902 99-85 100 86 4'/. češka dež. banka k. o. . 99 25 99-76 4'/. . , , i. o. . 98 86 99-45 4'/,*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 15 106 15 4'/,•/, pošt. kom. k. o. z 10•/, pr. 104 86 1C5-85 4*///, zast. pisma Innerst. hr. 100-— 100-10 a a ogr. cen. dež. hr. 100 — 100 20 4l/t"/, , „ , hip. banke 100-— 100-20 41/,*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 100'— 101- 4'/»•/• obl- Češke ind. banke . . 10025 101 25 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4•/. prior. dol. žel...... 99 BO —•_. »•/. . Juž. žel. kup. '/i'/, • • 315 50 31?'50 4\i*/, avstr. pos. za žel. p. o. 100-— 100-80 Bralka. Srečke od 1. 1860'/,..... 213 - 218 — a a a »6«...... 273 75 276 77 „ tizske....... 151 — 163 — „ sem. kreditne I. emisije . 281 - 288- - 0 • a II. , . 284 — 291-- , ogr. hip. banke .... 257 - 264-— . srbske i trs. 100 — . . 97 — 105'— , turške ....... 160 50 161 60 Basillka srečk« . . . 21-35 23 3S Kreditne ,, ... 452 — 462 - Inomoške „ ... 78-— f 5' - Krakovske „ ... 87 — 92-— LJubllanske „ ... 56 25 P2-25 Avstr. rud. križa „ ... 46 75 4» 75 Ogr. , , „ ... 28- 2963 Rudolfovo „ 65 — 60-— Ralcburske „ . . 70- — 7o-- Dunajske kom. „ ... 403 50 513-50 Delat«. 182 - 183 — 685 43 6S6 40 Avstr. ogrske bančne delnice 1760' - 1770 — Avstr. kreditne banke ... 674 50 675 60 Ogrske „ ...... 812- - 813— Zivnostenske „ . . 241 76 2«2 75 Premogokop v Mostu (Brttx) 710 - 713 - Alpinske montan...... 602 lo 603 10 Praške žel. indr. družbe . . . 1776 2780-- 578 60 679 50 Trbovljske premog, družb« . . 282- 286 - Avstr. orožne tovr. druibe 566 — b73 — Češke sladkorno družbe . . . 150 — 164 — ▼ •lat*. C. kr. cokin...... . . 11-35 11-39 20 franki...... 19 14 19'16 23-47 23-66 23-H8 24 06 Marke.......... 117 475 117 675 Laški bankovci ... 9650 96 65 Rublji.......... 252 60 253 50 Dolarji....... 4-84 1- Jožef Gostinčar javlja v svojem in v imenu svoje družine preža-lostno ve->t, da je umrl ljubljeni sin oziroma brat, gospod Jos. Gostinčar vojak pri V. domobranskem ulanskem polku v Stockerau v 24. letu starosti. Pogreb bo 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Stockerau. Sv. maše zadu.šnice se bodo brale v >eč ljubljanskih cerkvah. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin. ♦f Lepe, lične In trpežne 4- i napli ratve I iz cementa priporoča in 2335 6-i ima v z;«logi ^ Janko Mulej 'f Potoke, p. Javoroik, Gor. ^ | Cena male rakve K 10. - » velike » »14. + -f. -f-f-f t-4 4-f«4«* ■* Mišče s hišo je naprodaj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Notranjsko. Poleg- voda' tik železnične postaje, pripravno za parni mlin ali žago. Zemljišča je dva orala, vse pri hiši. 2810 4-3 Pojasnila daje Josip Perkan, župan v Trnovem, Notranjsko. Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 2065 22 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld sledečih 6 predmetov: za gospode 1 površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka- rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I ČepiCO 2116 23 iMesa sitim omek 0. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5. Petrolejska plinova svetilka „VEGA" je najnovejša in najbolj a svetilka XX. stolcj-t, pri kattri se pe» trolej spremeni v plin. Porabi se samo za 1 vinar petroleja na uro, ter gori svetlejše kot navadni plin. Ni potreba privijati stenja (dohta), dd ■anoi razsvetljavo,pristoja na vsako navadno petrolej.sko svetilko tO'" ali 14'" in gori brez duha. K« mpletna petrolejska svetilka ,,Vega" stane 8 kron 2129 6—1 Zaloga pri Valentin Golob, tSEER Mestni trg štev. IO. Pouk v glasovirju daje vsestransko izvežban igralec ceneje kot kje drugod. Poučuje doma ali tudi izven hiše; priporoča se osobito cenjenim rodbinam. — Tozadevna naročila sprejema »upravništvo „Slovenca". 2130 3—1 Z por no stroju po 10, oziroma 18 konjskih sil, dobro ohranjena, brez napake, še sedaj v obratu, večji z lastnim stojalom na kolesih (loko-mobil), in 2334 3-1 posestvo, obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, dalje rodovito polje.se-nožeti itd., se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno za kak obrt zelo prip avna, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. Ponudbe na lastnika J. Dernič, tovarnar, Radovljica. m Vaj en ca sprejme takoj 2317 3—3 Podkrajšek frizer za gospode in dame, S«. Petra cesta 35. Služba občinskega tajnika in organista v Selah, pošta Borovlje na Koroškem se ponovno razpisuje do 26. oktobra t. I. Stalna plača občinskega tajnika znaša 492 K, kot mrtvoglednik zasluži najmanj 60 K. Za pisarijo občinske požarne zavarovalnice 30 K. Prosto stanovanje in drva za kurjavo. Kot organist dobi iz cerkvene blagajnice za nedeljsko službo 50 K, med letom pa zasluži brez štolnine najmanj 200 K. Občina šteje nekaj nad 1000 (tisoč) prebivalcev. Prosilci, vešči slovenskega samostojnega uradovanja ter dobri organisti, kateri morejo že s 1. novembrom to službo nastopiti, naj svoje prošnje naslovijo na župnijski urad v Selah do 26. t. m. 2332 2—1 M& s« Za zgradbo petih kapnic v občini Planina pri Vipavi na 24.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 4. novembra t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom : ,,Ponudba za prevzetje gradbe kapnic v občini Planina pri Vipavi. Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Županstvo občine Planina pri Vipavi, dne 9. oktobra 1906. 2333 l-i Župan: Filip Kobal. Najnovejše : : : kravate, srajce za gospode, nogavice ali žoki, platneni robci. Jagrovo perilo, galoše ruske pristne, milo in parfumi. Nagrobni venci od najfinejih do najcenejih. Trakovi za vence v vseh barvah. Najnovejše po najnižjih cenah. : : : : Hniuečin izbera Karol RecRlllljGl Mestni trg 24. M« 248 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje tn prodaja 7M vratu rsnt, »stavnih pisem, prfjorltet, komunalnih obligacij, srečk, delnic v*lut, novca* ln deviz. PromcR« izdaja k #s*kemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,100.009 -. Rezervni zaklad 1 200.000*-. Zamen)*™ tn ekikorapiaje Daje predujme na rrednoitne papirje. Izžrebane vrednostna papirje in vnovčuJ« Zavaruj« are&ke proti karani inpal« kupon«. lagutii. Vlnkuluje In dovinkuiuje vojaške zenltnlnsko kavcije. JSdr Kjfeonpt «■ bitimi »»nI«. WT »o«"S mro*tlB, W Podružnica v SPLJETO. Denarno vloge »prejema v tekočem računu ali na vloine knjUlce proti godnim obrestim. Vloženi denar obrestne dne vloge do dne vidika. Promet i Sekl In nakaznicami. od ■Podružnice: rmi z mcn|alnlcaml: Oraben 25, Mala stran, Moat ulica 17, Ž(ikow, Husova □ lica 37. Brno. Veliki tre 10 Baden, Olavni trg 4. Ceika Upa, CeJka Kamnlca, . lorarakl Zumberg. Schlherjeva cesta 3. Hodllng, Fran Josipa trg 9. NotI Jiiln, I Črna cclta 8. Plr.en In NtlUre. Menjalnice na Dunaja: Irass« 4. III. Ungargaaac « dntr Hanptslrasse 12, V. Schfinbrunntratrassc 88 VIII Ltrcbtnlaldarstrasai Vlbrlngtratraaic 82, XXI. Hauptilrant 22. I. Wsllzcllc 10, II. Taborstrassi 4. III. Ungargaaac 69 (vogal Rtnnwega), IV Wlt-dnir Hanptslrassa 12, V ScbSnbrunntrstrassc 88 a, VII. Marlahlferatrasse 76, VIII Ltrcbanleldfratrasa« 132, IX. Alsrratrasat 32, X. Favorltanstraas« 59, XVIII. Menjalnična delniška družba 67 160—107 MER C UR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 16,000.000. Beier zaklad K 7,000.000 Najkulantnejši INF' nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. mt Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.