J
i
I
:*nm v šii s Ki dnem	Jj
, 9 iVinjenih država Ji s*	M
mm m	fTj
£,n fse JMo«.. &i.uc	$ i Ima 10.0O0 it močnikov
Ust imnskih deia^ee? r AmerikL
i'he oni« Sloveniar da;,
A	-s in the UrUed a..
T*	m m as
^	tssueQ ever} da> esčea?
I	Sundays and Holidays

ff
J
rnjurom pmajufl: m87 coetlandt.
tatere* m BeconJ-Gla« Matter, September U, IMS, at lb Poll Oflee al Maw York, V. Y,
the A* ofl Oeacran of mm J, 117». TMLETOK PZSAJUIB: MT lORTLAW*
NO. 304. — ŠTEV. 304.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 28, 1915. — TOREK, 28. DECEMBRA, 1915.
YOLUHB XYTTI m LETNIK Trm
Položaj na Balkanu.
--o-
grška armada je za vse slučaje pripravljena. — napetost narašča z vsakim dnem — izjava srbskega kralja petra. — v albaniji je umrlo nad 30.000 srbov. — zadnji o stanki srbske armade. — stališče itali je. — rusi v kavkazu. — proti egiptu.
Berlin, Nenirija. 27. decembra. — Kakor kaže, se je sedaj grška vlada že vsega naveličala in je sklenila odločno nastopiti proti zaveznikom. Tukajšnje časopisje j<i dobilo iz zanesljivih virov poročilo, da grški kralj Konstantin ne bo poti nobenim pogojem odstopil zaveznikom Ka-\ ale in da jim sploh ne bo dal nobenih nadaljnih koncesij.
Te vesti potrjujejo tudi iz Sofije prihajajoče brzojavke. Bolgarski ministrski predsednik je izjavil, da bodo morali zavezniki zapustiti Solun in da se ne bodo smeli izkrcati v Kavali.
Berlin, Xemeija. 27. decembra. — Dopisnik časopisa "Vosisehe Zeitung", ki se je ravnokar vrnil iz Aten. je iz javil. da je zavladalo med Angleži in Grki zelo napeto razmerje. <ir>ki in angleški častniki se na ulici več ne pozdravljajo. Francozi so čisto sami zase in se nočejo družiti z Angleži.
Berlin, Nemčija, 27. decembra. — Sedaj so celo Italja-ni pripoznali. da je srbska armada popolnoma uničena. Dopisnik rimske "Tribune", ki se nahaja v Draču. piše:
Srbi so mislili, da se bodo rešili s tem, da so pobegnili v Albanijo: toda sedaj se jo izkazalo, da je bil ta beg zanje največja katastrofa, kar si jih morejo misliti. Na Koso-\vm polju je bilo pred par tedni koncentriranih 70.000 Srbov, od katerih jih je dospelo samo 40.000 v albanske gore. Ostali so na begu omagali, oziroma lakote pomrli. Število Srbov, ki so sposobni za boj, znaša še kakih 10.000 km j« pobegnil srbski prestolonaslednik s Kosovega Polja je imel okoli sebe štirideset častnikov in vojakov. Ko je dospel v Skader. jc imel samo še enega častnika in enega vojaka.
Sedaj Srbi vedo, da so popolnoma uničeni in nimajo niti najmanjšega upanja, da bi se še kdaj povspeli.
Berlin, Nemčija, 127. decembra. — Srbska vlada je u-stanovila v Skadru posebno poročevalsko agenturo. ki pošilja zelo malovrjetiie vesti v svet. Atensko časopisje pravi. da si Srbi tudi s tem sredstvom ne bodo veliko opomogli.
Berlin, Nemčija, 27. decembra, Angleži, ki uporabljajo za transport vojnega materiala avtomobile Rdečega Križa, nameravajo v najkrajšem času proglasiti v Solunu vojno stanje.
Angleško-francoska fronta je zelo močno utrjena. V slučaju, da bi se zavezniki ne mogli vzdržati v Solunu, se bodo vkreali na transportne ladije in si poiskali zavetja na najbližnjem otočju.
Dopisnik pravi, da bo ostala Grška toliko časa nevtralna. dokler se njenih interesov ne bo direktno kršilo.
<irške čete so za vse slučaje pripravljene. Razpostavljen«' so tako. da lahko vsak trenutek udarijo.
Berlin, Nemčija, 27. decembra. — Bivši grški ministrski predsednik Gounaris, katerega stranka je pri zadnjih volitvah zmagala, je izjavil, da se ne bo več potegoval za mesto ministrskega predsednika ter pripomnil, da je najbolj;,'. če ostane Skuludis tudi zanaprej na krmilu vlade. Vsaka najmanjša izprememba bi imela v tem slučaju zelo slabe posledice.
Londonska vest. IjOimIou, Anglija, 27. decembra. — Tratim portkT-ilo, ki jc bilo danes izdano. s*» glasi:
Od 14. do 24. decembra s<» s«' vršili skoraj neprestano spopadi med našimi in seuuzijskimi četami. Ti boji ni so imeli nobenega pomena na splošen I»oložaj.
Kralj Peter.
Him, Italija. 127. dwremhra. — Srbski kralj Peter >e res nahaja na ita-Ijaiiskili tl**h. V soboto »e je pribijal na n«-ki italjanski križarki iz I »ra«'-u v llrindisi. i«i Je bil tako slab. da >o >;a morali na stolu prenesti na suho.
Vladar je telesno skoraj popolnoma unhVn. iiole^r tega je |>a tudi brez Vitkih hr»*<ist«-v. Nekemu frnn-cc-krnin t-MMiilua rskeui u poročevalcu j«- baje rekel:
s.fiaj ids«'Di več kralj, ampak samo jrviHTn] 'i>uiii. — Pod tem imenom imniriK' potoval. Vlada moj sin, prestolonaslednik, in je tudi vrhovni poveljnik ostankov srbske armade. — J a/ nimam z vlado noltenega stika več. Naši vojaki v Albaniji umirajo lakote. Oe s«- jim p«vsr<V-i dobili suuio zu par dni hrane, bodo znova stopili \ MkHjo in napadli sovražnika. Moja e-
zmago nad nemškimi in bolgar-kimi četami.
___Avstrijski jetniki.
Kitu. Italija, L'7. decembra. — Srbi so izročili Italjanom ;>0.000 avstrijskih jetnikov. Italijanska vlada jih je poslala v Sardinijo in jih internirala. Stražili jih bodo baje srbski častniki.
Proti Etnptu.
Berlin, Nemčija. 27. decembra. — Iz Carigrada poročajo:
Močni ml del k i Kenuzijeev so napadli Angleže, ki branijo meje Egipta in jih na več mestih pognali v beg. S^nu-zijci so pregnali Angleže iz okraja Siva in zavzeli par vasi. Petsto mož jc napadlo mesto Matruh in ga ]x> hudem boju zavzelo. V bojih je padlo 300 Angležev, veliko jih je bilo pa
končno ranjenih.
Boji pri Kut-el-Amari.
London. Anglija. 27. de<-embra. —
U4. deeembra so začeli Turki napadati naše ]K)stojaiike pri Kut-el-Amari. Ker smo bili v manjšini, smo se morali umakniti, toda dva dni ]M>zneje smo pregnali sovražnika iz mesta. — Napada se je udeležilo par tisoč turških vojakov.
Turška ofenziva.
Delhi. Indija. 27. decembra. — « neral Towiisheud. poveljnik angleških čet v Mezopotamiji, poroča:
Sovražnik je napadel v soboto z vse silo naše postojanke, toda mi smo ga uspešno jtognali v beg. \a bojišču obležalo tiOO do 800 mrtvih.
Obstreljevanje Sedd-el-Bahra.
Carigrad, Turčija. 27. decembra. Vrhovno poveljstvo turške armad«.* jk>-roča:
Naša artilerija je prisilila v i»et«-" neki angleški torpedni čoln. ki je ob strel jeval postojanke pri A vi Burim da se je umaknil. Nad Sedd-elBahrom se je pojavilo nekaj angleških zrak<»-plovcev. ki so metali boml>e na nar utrdbe. Umakniti so se morali tako.i kakorhitro so stopile naše baterije v akcijo, šk<wla. ki so jo j»ovzročili, jf le malenkostna.
Rusko poročilo.
Petrograd. Rusija. 27. decembra. — Uradno se poroča:
V Perziji smo potolkli močne nemške in turške oddelke, ki so se prišP v neposredno bližino naših postojank. Zaplenili smo veliko topov in strojnih pušk ter drugega vojnega materiala.
Rusi v Kavkazu.
Berlin, Nemčija, 27. deeembra. — Tz Carigrada-poročajo, da je ruska armada v Kavkazu popolnoma demora-llzirana. Vojaki, ki so le slabo oble-.čALti, morajo veliko pretrpeti pred mrazom. Veliko Poljakov je že dezer-tiralo in se pridružilo Turkom.
Črnogorske zmage.
Pariz, Francija. 27. decembra. — Tukajšnji črnogorski konzul je dobi' iz zanesljivega vira sledeče ]>oročilo:
Črnogorske čete napredujejo s svoje ofenzivni v Sandžaku in so že odvzele sovražniku mesto Dobrido. Avstrijci imajo izvanredno velike izgube.
Bogat plen.
Dunaj, Avstrija. 27. decembra. — Avstrijski generalni štab poroča:
Na jugovzhodnem bojišču se ni niče-sai posebnega pripetilo. V bitki pri Bjclompolju smo razen drugega voi-nega materiala zaplenili tudi 5.400 pušk.
Italjani.
Rim, Italija, 27. fleeembra. — Dopisnik tukajftnje -Tribune" zatrjuje, da se je v Valoni izkrcalo veliko ita-ljanskih vojakov, ki se sedaj nahajajo na macedonski meji.
RtiniunsTta.
Rim. Italija. 27. decembra. — Kakor kaže, je Rumunska veliko bolj naklonjena Avstriji in Nemčiji, kakor pa zaveznikom. Za odškodnino hoče dobiti Besarabijo. Iz RomunsRe odpošlje jo v Avstrijo vsak dan več sto vagonov žita.
Težave za potnike, ki so namenjeni v Nemčijo.
Haag, Nizozemsko. 27. dee. — Amerikanci in potniki iz drugih nevtralnih dežel ima.io velikanske ovire pri vstopu v Nemčijo vsled novih ' določil, ki jih je določilo nemško zunanje ministrstvo. Da bo mogoče dobiti potrdilo potnega lista, bo moral v bodoče vsak k nemškim konzulom ali drugim zastopnikom ter predložiti dvoje svojih slik, od katerih bo ostala
Avstrija in Italija.
Južno od Rovereta so izgubili Italjani nad 200 svojih vojakov. — Avstrijci so sto pili na nekaterih krajih v o-fenzivo. — Na soški fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
Dunaj, Avstrija, 27. de cembra. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je izdalo danes sledeče poročilo :
V	južnem delu Tirolske so se vršili včeraj vroči spopadi med našimi iu italjan-skimi četami. Kljub temu, da so bili Italjani v zelo veliki premoči, so se morali slednjič vendarle umakniti.
V	dolini reke Adiže je pustil sovražnik na bojišču preko 200 mrtvili.
Pri Soči se ni razen manj šili artilerijskih spopadov, ničesar posebnega pripetilo.
Rim, Italija, 27. deeembra. — Italjanski gen. štab naznanja:
A' Judikarijah smo z uspehom obstreljevali sovraž-niške postojanke. Napredovali sicer nismo veliko, toda kar smo dosegli, je za nas izvanredno velikega strate-gičnega pomena.
Xa Krasu je položaj skoraj neizpremen.len.
Sedaj se pripravljamo na novo ofenzivo, ki bo morala biti uspešna. Gorico moramo zavzeti, kljub temu, da si s tem ne bomo veliko na boljšem, ker je mesto že sedaj podobno kupu razvalin. Sovražnik je dobil na nekaterih krajih nova ojačenja.
Nad beneškim arzenalom se je pojavilo nekaj sovražnih zrakoplovcev, ki so se pa takoj umaknili, kakorhitro so stopile naše obrežne baterije v akcijo.
izjava.
Kakšno mnenje Ima angleški munitij-ski minister o sedanji vojni. — Delavstvo mora pomagati.
London, Augliju, L'7. deeembra. — V Glasgowu se je vršil velik delavski shod, na katerem je bilo navzočih oOOO zastopnikov raznih delavskih flružb. Kot govornik je nastopil sedanji angleški inuuieijski minister Davil Lloyd George in rekel meti drugim tudi sledeče:
Zmaga Anglije je odvisna od angleških delavcev. <"e nam priskočijo miiKiinoč, smo si zvesti zrnate, če pa nečejo jKimagati. je najboljše, da še danes končamo vojno. Preostajali bi nam dve poti:
Iti bi morali v strelne jarke in povedati vojakom, da nimamo dovolj to|)ov. ker jih delavci nočejo izdelovati ter s tem pripomoči 1» končni zmagi, uli bi se ik> morali obrniti do nemškega cesarja in ga prositi milosti. Oba načina bi bila za nas zelo sramotna. Dosedaj smo izgubili 350. 000 mož. Kdo je tega kriv?
Delavske organizacije, ki imajo v svojih pravilih nizne toT-ke. .s katerimi se mi nikakor ne moremo strinjati.
Obljubite mi, da boste te točke črtali in da bosta delali roko v roko z državo. Če mi tega ne obljubite, se ne morem vrniti z mirnim sn-em v parlament in povedati i>oslati<'em. kaj se je zgodilo.
Rad bi vedel, koliko ljudi je, ki vedo. kaj pomeni ta strašna vojna. — Ta vojna je podobna potresu, ki nas lahko vse uniči. Od te vojne sta odvisna naš obstoj in naš padec.
Galiških beguncev
je na Dunaju se kakih 120.000 Zdaj bo dovoljen povratek beguncem zopet v nekatere gališke okraje, tudi v lvovski okraj, tako da jih otide z Dunaja kakih 50.000, iz cele države pa vsega skupaj 120.000.
Torpediran parnik.
Neki torpedni čoln v Sredozemskem morju je potopil brez svarila francos!ri parnik.
London, Anglija, 27. deeembra. V petek, dne 24. deeembra je bil torpediran v Sredozemskem morju francoski potniški parnik Ville de la Ciotat. Kakor zatrjuje francosko uradno poročilo, je bil parnik torpediran in potopljen brez svarila. Poročilo se glasi:
"Parnik Ville de la Ciotat je bil
ena na razpolago za nemške obla- potopljen od nekega sovražnega sti, ena pa bo za potni list. Poleg podmorskega čolna dne 24. t. m. tega bo moral vsak dokazati, da brez svarila. Večino moštva in pot-je res državljan Združenih držav nikov je rešil potem nek angleški ali drugih nevtralnih dežel in v Parnik- Posameznosti še niso zna-
ne.
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO
želi rojakom in rojakinjam po Zedujenili državah
FRANK SAKSER.
mJ
slučaju, da je naturaliziran, bo moral predložiti tudi naturaliza-eijske listine.
Oseba, ki bo nameravala potovati v zasebnih ali trgovskih zadevah, bo morala tudi dokazati,, da je potovanje nujno predložiti dospeli danes. Med 80 ponesreče-vse listine, ki so s tem v zvezi ter J"11"' ki so izgubili pri tem življe-tudi imenovati osebe, ki jih misli so se nahajali potniki in mo-obiskati v Nemčiji ali na potova- ®tvo«
Parnik se je vračal iz dalnjega vzhoda ter bi moral dospeti danes v Marseilles. Preživele potnike so spravili po rešitvi na otok Malto v Sredozemskem morju, kamor so
nju.
Enrico Caruso.
Svetovnoznani operni pevec En rieo Caruso je dobil sinoči obtožnico. češ. da je prelomil neko pogodbo svojemu lanskemu šoferju. Ta# šofer ga toži za odškodnino $1,000, ker ga ni najel Caruso kot šoferja tudi letošnje leto.
Caruso je, kakor znano precej obilen človek in misli, da bo boljše zanj in za njegovo zdravje, če se ne vozi preveč, temveč hodi peš in s tem zmanjša svojo telesno težo.
Ker ima Enrico Caruso že pre-eej veliko skušnjo, kako mnogo denarja se potroši, če se za take male tožbe najame svojega zagovornika, je sklenil, da so bo tokrat zagovarjal čisto sam. Sodno zaslišanje bo enkrat prihodnji teden, in sicer v enem newyorskih sodišč.
"Ancona".
Ustavljena preiskava.
Na Dunaju so pred nekaj časom zaprli več oseb, med njimi tudi nekaj dunajskih advokatov, ki so bili na sumu, da so sleparskim potom "reša-vali'* ljudi vojaškegu službovanja. — Zdaj je ta preiskava ustavljena in so dotični izpuščeni iz zapora.
Slovenci.
Kratek zgodovinski pregled. — Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju.
Slovenci se zanimamo in zavzemamo za vse mogoče stvari, zasledujemo svetovno zgodovino, skoraj vsi narodi so nam znani, sami zase se pa veliko premalo zanimamo. — Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, že vsaj površno poznati zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem žele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Vlada je nuroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego, če ga vpraša tujec kako je bilo z nami in na kakšen način smo se povspeli do tako visoke stopinje.
Vedoč, da bomo rojakom zelo ustregli, smo priobčili v letošnjem
Parnik Ville de la Ciotat je Slovensko-Ameriškem
SLAMNIKARSKA OBRT U NEW YO&KU. Včeraj so bile tri velike seje in sicer v Astoria Hall, Beethoven Hall in Manhattan Hall. Pri tej priliki se je razpravljalo slede pogodbe z delodajalci
Napravilo se je tudi pogodbo, kate-!les v južni Franciji in daljnim ra bo predložena Zvezi bosov. Vsebi-1 vzhodom, posebno Indijo in Japon-no te pacodhe triobčimo jutri.	4sko.
Koledarju
eden največjih, kar jih je bilo po-'kratko zgodovino slovenskega na-topljenih v zadnjem času v Sredo- roda. Kdor je prebere, ima že vsaj zemskem morju. Imel je 6,378 ton, mal pojem o slovenskem narodu, dolg je bil 487 čevljev in 50 cev- V Koledarju dobite še veliko dru-ljev visok. Napravljen je bil leta gih zanimivih člankov, lepih po-3892 v mestu Ciotat v Franciji ter vesti, šalo in drugih zanimivosti, je plul med pristaniščem Marseil- Stane samo 35 centov.
Naročajte ga pri:
Kakšno stališče je zavzela Avstrija? — Poročilo ameriškega poslanika. — Avstrija se bo morala ukloniti. Zadevo bodo predložili razsodišču. — Kompromisni predlog.
Washington, D. C., 27. decembra. — Ameriški poslanik na Dunaju je poslal di žavuemu tajniku natančno poročilo glede 'Ancone', v katerem pravi, da se bo avstrijska vlada najbrže uklonila in ugodila že vsaj nekaterim zahtevam. Poslanik je nadalje tudi brzoja-vil, kakšno mnenje ima razno časopisje in kakšno stališče je zavzela avstrijska vlada.
Iz vsega tega je razvidno, da želi Avstrija mirne poravnave.
Avstrijska vlada bo najbrže stavila sledeči kompromisni predlog:
Avstrijski kapitani bodo v bodoče gledali na to, da bodo vse potniške paraike najprej dvakrat posvarili in jih torpedirali le v slučaju, če se ne bodo hoteli ustaviti. Zadevo glede potopa ameriških državljanov bo Avstrija predložila posebnemu razsodišču.
Zaenkrat je še vse odvisno od predsednika AVliso-na. Ce bo 011 zadovoljen s temi ponudbami, bo spor končan, če se pa to ne bo zgodilo, pride kaj lahko do prekinjenja diplomatičnih zvez.
VSEM NAROČNIKOM IN ROJA-KOM ŽELITA SREČNO IN VESELO NOVO LETO Uredništvo in upravništvo GLAS N A R O D A.
Stotnik Boy-Ed.
Danes bo odplul v Nemčijo bivši nemški mornariški atašej Boy-Ed, ki je bil odpoklican.
Indijska vojska.
Številne indijske čete, ki so služile na bojiščih v Franciji, bodo premeščene nekam drugam.
London, Anglija, 27. decembra. Nocoj so uradno razglasili, da je indijska vojska že zapustila bojišča, da se udeleži bojev na neki drugi fronti. — Pred odhoriom iz Francije je čital Waleski princ sledeč nagovor angleškega kralja pri paradi indijskih čet:
Že več kako eno leto je od tega. ko sem vas pozval iz Indije, da se bojujete za varnost mojega kraljestva in za čast moje dane besede na bojiščih v Belgiji in v Franciji. Opravičili ste moje zaupanje do vašega čuta dolžnosti, ki sem je izrazil do vas in doka/ali ste na sijajen način svoje zmožnosti in pogum. Zdaj pa vas rabim na drugih bojiščih in poslal sem svojega sina, da se vam v mojem imenu zahvali za vse prestane težave in nevarnosti, ki ste jih tako odločno prenašali.
Indijski tovariši v orožju! Borili ste se proti velikanskim težavam in v neznanih razmerah, a vi ste ohranili čast svojega vladarja in kraljestva in dobro ime indijske vojske. Vedno sem zasledoval vaše izvrstno obnašanje na polju časti in zelo mi je žal za številne častnike in može, ki so padli tako junaške smrti. Žal mi je od srca za njih življenja, a ena tolažba je, da so se žrtvovali prostovoljno, za kar jih bom ohranil za vedno v prijaznem spominu. — Zdaj zapuščate Francijo za drupa bojišča in prepričan sem, da boste znova pokazali svoj neprimeren pogum. Blagoslavljam vas in priporočam Bogu, da vas čuva in slednjič privede nazaj v domovino, ko bo dobljena končna zmaga, da boste sprejeti kot junaki od svojega ljudstva.
Odhod indijskih čet iz Francije je najvažnejša novica tega dne. pa se ne ve, če so od«le v Egipt ali
Danes bodo odpluli na parniku nizozemsko-ameriške črte Rotterdam. Brand VThitlock, ameriški zastopnik v Belgiji, polkovnik E. M. House, kot posebni odposlanik predsednika "SVilsona in stotnik Boy-Ed, bivši nemški atašej v Zdr. državah.
Nek nenavaden slučaj je. da bodo skupaj potovali, mož. ki si je pridobil vsestransko občudovanje kot zastopnik Združenih držav, ki je pomagal zatiranemu belgijskemu narodu, mož, ki si ga je izbral predsednik Zdr. držav Wood row Wilson, da sam na lastne oči vidi razmere v Evropi ter poroča te razmere in utise vladi Združenih držav in pa nemški mornariški atašej, ki je moral radi nepostav-nih dejanj, ki se jc z njimi pregrešil proti Združenim državam, zapustiti svoje mesto kot zastopnik in odposlanec nemške vlade.
Stotnik Boy-Ed je prebil skoro cel dan včeraj v svojem uradu na Broadway u ter se pečal z zadevami svoje vlade. Ko je končal, so ga obstopili njegovi prijatelji ter mu želili srečno vožnjo ter se poslovili od njega. Prišlo je mnogo časnikarskih poročevalcev, da bi govorili z njim, a on ni hotel ničesar reči.
Od Atlantika do Pacifika z motor-ni in kolesom.
Dve ženski iz Brooklyna sta napravili skozi Zdr. države od Atl.inti-skega do Pacifiškega morja poskus z motornim kolesom. — Poskus se je obnese I sijajno. Na zapadni vožnji sta sli skoz Chicago in Kansas City prek Santa Fe do I.os Angeles v Kaliforniji. Potem sta se peljali v San Francisco. Na povratni vožnji sta se vozili prek Ne vade, Utah. Wyoming in Colorado in zopet skoz Chicago na vzhod. Za končanje vožnje »«.(m>0 milj sta rabili pet mesecev.
Pozor, pošjjatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijt bodemo prejemali kljub vojni 1 Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLAKDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanja« jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za de? ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJER in drage notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se posije sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku« ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter prt ložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati.
Seno:
K
r..« 10....
1;____
20...,
25____
30...» 35.... 40.... 45. _
50____
65..«» 60....
70.... 75.... 80...« 85.... 90....
100..„ 110____
$
190 1.60 2.35 3. C 5 3.80 4.50 5.35 5.9o 6.70 7.40 6.15 8.85 9.60 10.30 11.05 11.75 12.50 13.-20 13.95 14.50 15.35
X?
120..m
130.w
140____
150...« 160.... 170.... 180.... 190.... 200....
250____
300.... 350.... 400.... 450.... 500.... 600.... 700.... 800.... »00.... 1000....
$
17 40
18.85 20.30 11.75
23.30
24.65 2R 10 57.55 29.0"1 36.'<Jf> 43.50 60.75 58.00 65.25 72.50 87.00 101.60 116.00 130.50 142.(
I P	_ M Ker se cene sedaj j ako
v Mezopotamijo. V obeh teh kra-lnjajo, naj rojaki vedno glec jih je že mnogo indijskih čet. Na- naš oglas. PUBLISHING CO., j stale vrzeli v Franciji bodo zama-l TVRDKA FRANK , 82 Cortland St., New York, JT. YJ šile menda sveže čete iz Anglije. 83 Oortlandt Bt,„ New
GLAS NAHODA, 28. DECE^fBRA. 1915.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEIHK, Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officers: S2 t'ortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. X. Y.
Za <-eln leto velja list ai Ameriko in
Canado......................$3.00
„ poi leta ....................1.50
telo letu za mesto New York.. 4.00 M I Ml leta za mesto New York.. 2.00
„ Evropo za v-* leto..........4.50
„ pol leta............2.55
......četrt leta..........1.70
Lil. A:
A RODA" izhaja vnuk dan nedelj In praznikov.
LAS NARODA"
("V»4ce of the People") ^v« rv day eroept Sundays and
Holidays, ul.« ription yearly $T.,00.
Advert lament on arreemeiit.
vališ« t
I«*l|4sa in osubnostl se ne priobčujejo.
IdAfjovoli jtosiljati po — Money Order, ubi kraja naročnikov pro nam tudl prejšnje bi-
ioznani, da hitreje najemo naslovnika.
ii noSiljatvani naredite ta
tu. potem ljudstvo ne bo vedelo, kje jo tista dobrota.
t'e se Uocemo oboroževati, moramo prvič vedeti, zakaj se. Poznati moramo svojega sovražnika. Tega pa je precej težko videti. Vse države bodo tako izmučene in izčrpane še za mnogo desetletij v Evropi, da se nam od njih ne bo treba dosti bati, z Japonsko pa tudi ne rabimo vojne, temveč mora biti dolžnost Združenih držav. da morebiten kouflikt preprečijo. kar je navsezadnje lahko mogoče. In če bi prišlo do kakega nasprotja z Japonsko, imamo dovolj močno mornarico v Združenih državah, da bi se ji lahko uspešno postavili po robu.
Sami visoki uradniki in admirali ameriške mornarice so javno priznali, da bi bila ameriški mornarici komaj angleška k.'«, čemu torej treba več f Zakaj oborože-vati preveč, če še no vemo za sovražnika in če lahko tako vodimo razmerje do drugih narodov, da bomo vojno preprečili in raje posvetili svoje sile in gmotna sredstva mirnemu delu in boju duha, mesto pesti.
Od prvega ima vse človeštvo za vse čase dobiček, od drugega pa se rodi zlo in gorje in prokletstvo, kakor ga vidimo danes v Evropi.
"G L A S
NAROD A"
New York City
44W Oortlandt.
^SSS' .
*W IS II *

Zakaj oborožujejo Združene države?
tre
-d i Na
oliko pisanja in pregovarja-o oboroževanju in podobnih Elian jih Še ni bilo slišati v uženi-h državah, kakor <*a sli-) ravno v sedanjih časih. Ivo dnigekrati sestajal kongres jilo vse poLno drugih važnih išiinj in nalog, ki jih je bilo ia rešiti. Letos pa tvori prvo glavno vprašanje, o uboroževa skoro glavni predmet in spo za delovanje kongresa.
liti!
Dopisi.
tanner, ne more poleti in pozimi delati v tovarni. Jaz pravim, da kdor ima družino, mora imeti najmanj 1000 dolarjev, če hoče začeti na 40 akrih. Slednjič pa svetujem vsem onim, ki mislijo postati farmerji-živinorejei, naj le pridejo sem, ker tukaj je v resnici zdravo podnebje, izvrstna voda. pa tudi trava dobro raste. Vsi oni pa, ki se mislijo pečati s poljedelstvom, naj si izberejo gorkej-še kraje. Najboljše je za vsakega, da ostane v južnem ali srednjem delu Wisconsina, zato. ker je tem slabše za človeka, čim dalje bolj na sever gre. V takozvanem okraju Lagrade je dosti obdelanih farm, pa tudi na tisoče akrov neobdelane zemlje na prodaj. Kadar kupujeta zemljo, si morate vzeti dovolj Časa. Pustite agente pri miru, kupite sami in vprašajte takega človeka za svet, ki ne bo iskal od vas dobička. Zakaj bi plačevali agentom velike svate ko vendar sami lahko celo zadevo! Tukaj se
uo j t
da
silno eepi
javno mnenje po Ameriki v tem [»ogledu. Ne samo na dve stranki, t eon več na več so se razcepili in rsak misli, da ima prav in da je 'dino na njegov način možno rediti domovino Ameriko. Zdaj se naravno vpraša, ali je Amerika >ploh v nevarnosti in odkod pri-iaja nevarnost.
A ko sprejme kongres predloge, la se poviša mornarico in armado er druge vojaške potrebščine, bo gotovo ljudstvo tisto, ki bo mo-alo seči v žep in odriniti težko »rislužeue novce. Oni pa, ki so nad nami, ki razpolagajo z neizmernim bogastvom, pa si bodo iz :ega kovali še večje dobičke ter lobili vse, kar bodo morda na zu-laj žrtvovali, zopet nazaj.
Ker je pretežna večina prebivalstva v Združenih državah de-avskega stanu, je čisto naravno, la ta stan nima prav nobene ko-•i>ti od morebitne vojne. V slu-aju take nesreče mora pograbiti irvo za orožje ter se boriti proti 'sovražnikom", ki jih Se ne po-:na in s katerim s<* ne krijejo >rav nobeni njegovi interesi. V uirnih časih suženj drugih, f?a ho-•ejo v vojni popolnoma oropati, .sega, kar še spominja ua clove-»ko dostojanstvo. Mesto, da bi mu vspe naprej do b dočnosti eel narod, ga še vse to le enemu, stanu na ljubo, n nima čiste vesti voja dejanja skri-, r s<* dobro za-
li, da St
»odočnot ejo, in vihrati
t en st. a mora s varovati, nima č
denarja, uravnate
lahko dobi neobdelano zemljo od osem do petnajst dolarjev aker. Pa še nekaj. Devet let sem že naročnik tega cenjenega lista in ga tudi pridno čitam. Lahko rečem, da kaj takega še nisem opazil v njem kot je pisal rojak A. S. iz M ill vale, Pa. Rojaki se gotovo še spominjajo, da je pisal o prostosti. o avstrijskih pijancih, o davkih, pridelkih, vinu in klobasah. Resnica je, da smejo pijanci v Av-A	»triji kričati, resnica je pa tudi.
Antigo, Wis. — Prosim, da se, da moraj0 nositi davkoplačevalci usmilite tega dopisa m ga priob-, klobuk v rokah in molčati. Glede čite v vašem listu, ker je to prvi, davkov je pa taka: Tisti, ki plača dopis iz te slovenske farmerske v Ameriki $40 davka na leto, ima naselbine, ki šteje le dve družim, gotovo tisoč dolarjev dohodkov. Bilo jih je več. pa so vsi odšli, če še nisi videl žita, sena in sla-Mesto Antigo je največje in ob- me v Ameriki, pridi na farmo, pa enem glavno mesto tega okraja.!boš videl žitnice, v katerih je na Ima okrog 10.000 prebivalcev in tisoče in tisoče bušljev pšenice, lezi nekako v sredi, le nekoliko'Kaj pa je sred en kmet v Avstri-bolj proti vzhodu države Wiseon-pi; <j0 ima sedemkrat v letu meso srn. Ok »liea ah okraj je po večini; na mi^ je lahko zadovoljen, dru-ravna, le po nekaterih krajih lejgaee pa mora otepati zelje in, malo valovito ozemlje. Kolikor je krompir. Tukajšnji farmer zako-l meni znano, so prišli prvi nase-j]je na leto 20 do AO prešicev, ve-' ljenci semkaj pred nekako štiri- liko perotnine in še kako govedo, desetimi leti. Za delom ne svetu- Kmet v Ameriki ne pozna črnega
jem sem hoditi, ker je to izključ no le farmerska naselbina. Prebivalci tega kraja so po rodu veči-
noma Cehi in Angleži, pa je tudi nikom Glas Naroda John Ru precej Poljakov in nekaj Hrva-j dolph,
>e s' idaj
tal
ka
tov. Pečajo se povečini z živino rejo, ker glavni pridelek je tukaj seno. Kar se pa tiče poljskih pridelkov, zavzemajo prvo mesto krompir, oves, ječmen, zelje, repa in neke vrste zgodnji grah, ki jo najboljše sredstvo za rejo preši-čev. Da bi .se pa kdo pečal tukaj s pridelovanjem fižola, koruze in podobnih pridelkov, m govora. Torej, kje ste tisti kričači, ki ste toliko oglašali po časopisih, da raste po srednjem in severnem Wiseonsinu vse? Povejte na tem mestu, kakšno množino koruze se tukaj več pridela? Jaz mislim, da ves pridelek kaj lahko označite z okroglo številko 0. Tukaj smo imeli prvo spomladansko slano 2. julija. prvo jesensko pa 26. avgusta,, ki je v par urah vse uničila. Kdor jc zgodaj spomladi sadil krompir, je še nekaj pridelal; kdor pa je sadil pozno, pa komaj 50 do 70 bušljev na aker. Kdor je dosti sadil krompirja, ga ima za domačo rabo, kdor ga je pa malo, ga mora še kupovati, kar je tudi vzrok, da se krompir vsak dan draži. Sprva je bil 20—25 centov b ušel j, sedaj pa je že čez 60 centov. Dokler sem delal še v premo-gorovu, se mi je kaj čudno zdelo, zakaj so ravno farmerski dopisi tako zelo redki. Mislil sem, da mogoče vsled boljših časov ali pa, ker najboljše izmed vsega dobrega uživajo in tako na vse pozabijo. Včasih se oglašajo ljudje, ki na vse grlo hvalijo to ali ono zemljo. Ti ljudje obljubujejo Slovencem vse mogoče in se pri tein kažejo kot največji prijatelji slovenskega narodas toda ti ljudje . t« vesti, zato se*niso ničesar drugega kakor le • 1 narod iu potro- agentje malovrednih židovskih tvrdk. Resnica pa je, da stane srednja krava 55—70 dolarjev, rejena živina pa so je preteklo jesen prodajala od triinpol do štiri-inpol centa funt žive vage. Nadalje tudi pišejo, kako se živina hitro množi, namreč iz ene krave od petih na devet glav. Seveda, če se
prihranke za stvari, davno v vt-arinarske
stve nov biči
deb :i ii
•s imamo najlepšo pri-idimo, kam je privedlo »panje. Daue> vidiiuo, r i vedel tak laži-patrijo-zdaj. ko kaže, da se bo dst v o v Evropi spamč-a smo postali še mi v državah okuženi od te-nosnogri duha. Ne Ijud-vstvo. temveč oni stii-lajo od tega mastue do-
Delavsko ljudstvo po Združenih državah bi moralo dobro pa-iti, kaj se bo zgodilo z njim. Kar »rise'-^ncev, ki so postali dr-pii Zuruženili držav, so sto-[ato, da pridejo na boljše, vojni moloh zavladal
■ -----------e»— • -------, v-v vprašal, popravljaje svoje mesto
kateremu tako zgodi, ni nič manj na divanu. "0. te povesti poslu-
srečen. kakor tisti, ki v starem kraju temo zadene, ker so taki slučaji zelo redki. Nadalje tudi nekateri zatrjujejo, da se z malim denarjem lahko začne na farmi. Omenjeni ljudje, ki tu ko pravijo, pa se motijo. Da, res, lahko se je pričelo pred več leti s 500 dolarji. ko je bila zemlja po tri do sedem dolarjev aker. vrh tega pa pozimi gotov zaslužek v gozdu. Dandanes pa tega ni več. Gozd
pa stalni delavci. Kdor hoče bitij Težko, ker — kakor rečeno —
ta spomin je zelo žalosten. — Kako sem ga ljubil! — Bil je najlepši mož in žena njegova Lucija najkrasneja žena. — Tvoja mati je poznala oba in rada ti pove, kako je bila občudovana ta dra-žestna dvojica. Bila sta si zelo podobna, a posebno blesk njiju očes je bil tako soroden, kakor da sta etia duša.
Ta pogled njiju očes je bil tako nekako poseben: zdelo se je. da sega globokejše nego pogled drugih. da z neko skrivno močjo privlačuje k sebi. a pri tem je odsevalo iz teh oči morje bolesti, kakor da bi se neprestano poslavljale od neke drage osebe.
Ne morem ti tega pogleda raz-tolmačiti bolje; to bi se moralo videti, ako bi bilo kje. — Jaz sem pač mnogo hodil po svetu, a videl sem te oči samo parkrat, in sicer na platnu. Nekatere slike velikih mojstrov, ki predstavljajo idealna bitja, imajo ta pogled. — Med živimo sem opazil take oči samo pri Štefanu in njegovi Luciji, lu res me ni tu varal ta — recimo — simbol smrti. On je bolehal za neko srčno boleznijo, dočini je nosila ona že pred poroko kal smrtonosne sušiee v sebi.
Oba sta bila vneta ljubitelja godbe in ko bi bila hotela letovati po svetu, računala bi lahko na to, da ju bode občinstvo povsod z navdušenjem poslušalo, kakor ju je ta mali krog prijateljev, med katerimi sta živela. — Toda. kaj je bilo njima do umetniške slave?! Od vsakdanje bede čuvalo jih je, podobno kitajskemu zidu. ogromno bogastvo, tako da sta lahko živela edino le svoji ljubavi in umetnosti
Vselej, ko sem bil med njima, bilo mi je, kakor da sem v kakem modernem zavodu. — Ure in ure sem posedal tam in poslušal njiju godbo, v kateri sta fantazirala, sanjarila: ona na glasovirju, on na goslih, oba tako lepa, mlada in srečna. — Ta pogled je bil zame res užitek, saj sta bila oba kakor d i ven umotvor, poezija.
Žal, da je na svetu takim prikaznim določen le kratek čas. — Se ni minulo leto po njiju poroki, ko je moral Stefan na jug s svojo bolno, ljubljeno Lucijo. Šla sta v Italijo, odkoder se je čez malo vrnil Štefan — s;im! — Sam. z znamenjem žalosti za klobukom in tako prepaden, bled, da me je v srce pretresal njegov obup, ki je bil neizmeren in top, kakor propad.
Izogibal se je ljudi, a se tem topleje oklepal mene. Obiska val me je večkrat v mestu, toda o svoji izgubi ni govoril nikdar. — Le enkrat se je vzdramil iz te apati-je, kar je povzročila neka bera-ška "lajnaigrajoča komad iz opere "Mignon": "Poznaš-li deželo?" Štefan se je vrgel na divan. tiščal si ušesa in plakal. — ihtel kakor dete
Poznal sem po priliki vzrok tej boli; znal sem, da je Lucija ta na-pev rada igrala in da jej je Stefan nekoč ob taki priliki razkril srce.
Večkrat sta pozneje skupno to proizvajala; ali da je temu spominu pridružen še drug, še mnogo žalostneji, tega nisem znal. — Zaupal mi je to sam, potem, ko se je nekoliko umiril.
Bilo je v oni italijanski vili, kjer je pod cipresami shranil mlado svojo srečo: mesečna noč na Sil vest rovg.
Lucija je igrala dolgo ta na-nev; videti je bilo, da se ne mort ločiti od giasovirja, kakor da bi slutila, nekaj groznega. Čutila se je ta večer bolje in njeni prozorni prstki so igrali z neko slastjo po tipkah miloglasnega instrumenta. Štefan jo je prosil, naj se ne muči. — Nehala je in je, polo-živša glavo na njegova prsa. rekla: "Vem, da ne hom nikoli več igrala: toda čuj, Stefan, ako se bom na onem svetu čutila preveč osamljeno, ako bom hrepenela po tebi, tedaj pridem poslednjega leta dan in igrala ti bom ta na-pev. — Ako boš hotel iti z menoj, mi bo to znamenje, da si tudi ti žalosten. ker moraš živeti brez mene; ako ne — pojdem in se ne vrnem nikdar več."
Na smrt bolni imajo večkrat šlične slutnje, ki se uresničujejo, ali nepojmljivo mi je bilo to, da Štefan tako trdno veruje v to fantastično obljubo svojo Lucije.
kruhu. Kje je torej boljše? Mo drijan, pojasni mi! — Veselo in srečno novo leto želi vsem naroč-
Morley Route. Antigo,
Wis.
Hibbing, Minn. —
Tukajšnje
delavske raamere niso kaj poseb nega. Kakor drugod, se tudi pri nas dela bolj srednje, zaslužek je pičel, dela pa tudi ne more človek izbirati. Naša okolica je postala suha, tako da za vraga ni dobiti nobene pijače. Drugega nam ne kaže kakor vodo piti, pa še voda ni ksjsi. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem hoditi, če se bo pa kaj izpremenilo, bom že sporočil. Pozdrav ! — Frank Dolinar.
"Poznaš-li deželo?"
Po II a jot i pre vela Sonja Simčič.
"Se ena ura — in v morje večnosti izgine zopet eno leto!" sem vzkliknil, ozrši se na uro. ''Ti zadnji trenutki umirajočega leta so nekako nevarni, bratranec; vsi spomini ti oživljajo ob taki priliki nanovo, bolestni spomini na zatemnjene nade. — Da st: pa izogneva tej nevarnosti, povej raje kaj. dragi, ali kaj res izrednega, da pri tem pozabiva na življenja svojega povest!"
Ko sem nehal govoriti, je moj bratranec dvignil svojo že precej osivelo glavo in me gledal smehljaje, menda zato, ker sem primeril svojo mladost z njegovim burnim življenjem. — Ozrl se je po slabo razsvetljenem salonu in njegov pogled je obstal na tipkah odprtega glasovirja.
"Naj bi ti kaj povedal?" je dejal tiho. "Dobro. Spomnil sem se nekega dogodka, ki sem mu bil svedok in ki se je pripetil pred leti ravno na današnji dan — na Sil vest rovo. Ta spomin mi je vzbudil pogled na oni odp-rt gla-sovir tan in ta s-pomin: kako tu-žen je zame!"
"Morda kaj o duhovih?" sem
bil je miren ; pečal se jc z oskrbo svojih imetij; tupatam si je tudi zaigral na gosli.
(Pride še.)
Nepisani romani.
Spisal Ivan Cankar.
na
Naletel sem bil v krčmi znanca, trebušatega. napol plešastega. prezgodaj ostarelega človeka. Imel ga je nekoliko v glavi, le toliko, da so se mu misli malo prehitro izmenjavale in cepile.
Pravil mi je:
— Nikoli se nisem pečal z umet nostjo, najmanj še s pisanjem. Svojo službico imam. svojo pohlevno kravico. ki mi daje vsakdanje mleko. Vse drugo mi nič ni mar. Zadnjič pa me jo bil zalotil človek, ki hodi po svetu in ponuja snovi. Saj poznaš ljudi te sorte. Podobni so tistim, ki prodajajo po deset vinarjev nezmotljive nasvete, kakor se dajo brez Težave doseči milijoni. Človek, ki ponuja snovi, pravi, da ni umetnik; že zato ne. ker nima časa, in —
sploh.....\li če bi utegnil, da
bi napisal roman, kakor ga svet še ni bral. Nato pripoveduje .. . vrag vedi kaj! Izpiješ in plača? in greš godrnjaje po svojih potih .... Ne vem, kako da se je
terski cesti. Iz široke veže je sko-	VOŠČILO,
čil kuštrav otrok in je kričal na Vsem prijateljem in znancem vse grlo. Za njim je pritekla Sirom Amerike, kakor tudi čla-ska. Oblečena je biia ohlapno in nom društva sv. Alojzija štev. 36
malomarno: gologlava je bila, dolgi, rdečkasti kodri so j ivise-li preko oči. zadaj se ji je bila kita razplela in je visela v štrenah do pasu. Obraz je bil morda nekoč lep, ali pa vsaj priljuden • v tistem trenotku je razodeval e-dinole surovost in zlobo, ves spa-čen je bil in star. Tudi ženska je kričala s evilečim, zahriplim glasom: 'Ti satanski pankrt. ti!" — V svojih pisanih copatah je nerc dno poskakovala preko luž it blata, dokler ni dohitela otroka ter ga zgrabila za uho. Obadva sta kričala tako neznansko, da so sosedje odpirali okna, nato sta izginila v vežo.
Umolknil jc ter se zamislil: na zadnje me je pogledal nekako po tuhnjeuo in postrani izpod obrvi ter je vprašal:
—	Kje. mislite, da bi bil . .. roman ?
—	Kakšen roman ? sem se začudil.
—	Med požirkoin iu pužirkom. med uro in uro se začne, razplete in dovrši roman. Kdo l»i ga uganil, kdo šele zapisal ' Zablisue luč ter razsvetli žarko vsenaokoli. — Spoznaš izbo do zadnjega kota spoznaš ljudi, ki sede in stoje poleg tebe, spoznaš celo samega se-
I be v ogledalu. In drugim in sebi ne vidiš edinole v lice. vidiš <jim
bil name nameril. Saj me je po-, „ .	.	.
znal komaj izdaleč in tako malo- v duso' do Ustih zaklenjenih pridnega obraza tudi nimam. da»yratlc'T ecl° v ta poslednji bi kdo sodil .... tako in tako! -j1™*1- ^	Ko je cez tre-
Ali spravil me je bil na čudne'HOtek' ah	ah eeZ let0
misli, ki mi dolgo niso dale miru. Kaj je roman? Ali je roman tista-devetkrat zamesena iu pregnete-na mešanica zaljubljenosti, pre-šestvovanja, ubojev in samomorov? Če je tako. tedaj je poteklo moje življenje brez romanov. U-čenjaki pravijo nekako, da je roman verna slika dobe, kakor se ta doba razodeva v življenju in
kje je thta izba, kje so tisti ljudje, kje si ti sam? — Vse je izginilo brez sledu! Med tujci sediš, med sovražnimi, ne razumeš jim govorice, ne poznaš jim misli... In človek, ki bulji vate iz ogledala, nisi ti; nadložen, hudoben starec je, ki nikoli mlad ni bil — j Kdaj se je vse to zgodilo, kdaj iu
nehauju posameznih ljudi. Tudi kako. tako i'udežll° _ ^Prememlo ? po mnenju učenjakov nisem ju- ^rovnistva m čarov in!
nak romana, še postranska oseba
J. S. K. J. v Conemaugli. Pa., oso-bito bratom Mihaelu in Vidu v Conemaugh in Janezu v Hoovers-ville voščim*
srečno in veselo novo leto!
Anton Rovanšek, P>ox l-n._ Heihvood. Pa.
OPOMIN.
Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da mi v kratkem plačajo svoj dolg. Jaz sem sam dolžan in hočem vse poravnati, zato se nadam od svojih dolžnikov pomoči.
Geo. Rajšel. (28-21)—12)___Bastrop, La.
Kje je JOSIP URBANlJA* Doma je iz vasi Podgled pri M>-raveah. Pred dvema letoma jo šel iz Clevelanda v šume v W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. aii naj se sam oglasi* svojemu sorodniku: John Birk, WJ5 Addison Road. Cleveland, Ohio.	(28-30—12)
Iščem svojega prijatelja JOSIPA KAJFEŽ, podomače Čukač iz vasi Kostelo, občina Fara. Kdor mi naznani njegov pravi naslov, dobi nagrade. — Andrew Pohae, Smoek, Pa.
(28-30—12)
Glej, od luči do luči se je bil začel, razpletel in dovršil roman, ki ga nismo videli in ga ne moremo napisati ....
—	Aii kako .... kč«j pa bi vs -to razlaganje s tvojo čudno pri-povestjo o tistih dveh ženskah?
—	Kaj tla bi ? — se je začudil moj znanec. — Pa o kakšnih dveh ženskah? Saj je bila eua sama I
—	Ena sama ?
Naslonil je glavo ob dlan in me je glodal verno z zaspanimi, že nekoliko motnimi očmi.
—	O, da bi vedel, kako da se J je vršil tisti roman .... od božje
luči do pocestne leščcrbe! Tista ženska .-... ena sama je bila na-! nireč. ena sama .... tista ženska
šara tako rad!"
"To so stvari, ki si jih vsakdo di 'ugače tolmači", me je zavrnil bratranec. "Eden jih imenuje otročarije, drugi nadzemske pri-i Nisem se pa hotel prepirati z karu i. dočim tretji smatra vse to njim radi tega, ampak prepustil za laž. — Evo, svobodno ti je, da sem časn. da ga ozdravi.
si osvojiš eno teli mnenj!"
Utihnil je za liip. ugasnil cigareto in pričel:
Dve leti sta Hli minuli in kdor bi bil sodil na viacz, mislil bi bil, da je Stefan svojo soprogo poza
ne. Kajti moje življenje nima za današnjo dobo niti tolikega pomena, kolikor ga ima ena sama bilka za podobo celega pašnika. Ta misel mi je bila neprijetna, čeprav nisem ošaben človek. Tam kolovrati nadležno motovilo, ki ponuja snovi kar na koše: jaz pa .... Poglobil sem v svoje življenje. da bi tam kje v kakšnem kotu iztaknil vsaj malenkost, ki bi bila spomina vredna. In zgodilo se je čudo: našel nisem le ene malenkosti, temveč našel sem jih preveč .... Kaj je pesek na brezmejnem produ? Množina zrnov in zrnec. Slikar potegne s širokim čopičem, pa je prod. Ali če bi bi! slikar s prav tisto skrbjo naslikal eno samo drobno zrnce, kaj bi ne bil to tudi umotvor? .... Kaj je življenje? Milijard mili- __ .
jarda trenotkov. če bi verno opi- Mati Je *asla	sina
sal en sam trenotek po vsem nje- :Nlcol° ^acc*10' ^stletnega d govern zmislu in pomenu, kaj bi; ka> stanujocega v Bronxu je po-to ne bil roman?'.... Zdelo s jvozil v četrtek težak avtomobil, mi je prej zmerom, da živim prav ! Nesreča se je dogodila medtem, vsakdanje, omledno, pusto Živi je-1ko Je	luatl nakupovala za
nje, da živim takorekoč samo za- božične praznike. Dva stražnika tegadelj, ker sem pač na svetu in: sta nesla dečkovo truplo na straž-ie treba prebavi jati iu spati do	in med množico, ki je sledila
konca. Ali spoznal sem čudoma |temu sprevodu, se je nahajala tu-
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Petra in Pav-hi št. 66 J. S. K. J. v Joliet, 111.
Tem potom naznanjam, da je bila letna seja dne 19. decembra in volitev novih uradnikov. Izvoljeni so bili za prihodnje leto slr-deči člani: Predsednik Anion K«>-šiček. 1010 Granite St.; podpredsednik John Filak. 1203 Elizabeth St.; L tajnik Anton Barbie h, 1609 N. Broadway; II. tajnik Josip Slapničar, 1215 Summit Si.; blagajnik John Papie. 1607 North Broadway; zastopnik Jožef Za-lar. 1002 N. Chicago St.; I. nadzornik Jožef Golob, 1214 North Hickory St.; []. nadzornik M:n. Golobic, 130* N. Center St.: III. nadzornik Mat. Terdič. 1006 N. Bluff St.: vratar Jožef Aus<■•; maršal Nick Žugal: zastavonosil-Ca Martin Stefanič in Martin Drago van.
sem člai
<m iu članicam nase slavne J. S. K. Jcdnote veščim srečno novo b*to!
Anton Barbieh tajnik.
Rad bi izvedel za prijatelja ANTONA ŠIRCA. Doma je iz Planine pri Rakeku na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom zelo hvaležen, — Joseph Grego rin. Camp 35, Cheat Bridge, W. Va. (27-29—12)
je moja žena poročena!
da je že vsak požirek vina po
di dečkova mati. Pred poslopjem
svojem pomenu, okusu in učinku; stražnice, je mati slučajno ugleda-
nekoliko drugačen .... da je še pred pičlo uro liodil po ulici ves drug človek, nego je ta, ki tukaj sedi. Med enim požirkom iu drugim, med ono uro in drugo se je bil začel_ razpletel in dovršil roman. Ali vsi ti romani, ki jih mi trebušati in plešati ljudje nosimo v sebi več nego bacilov, ne bodo nikoli pisani ..
Ko sem bil mlad študent, sem se bil zaljubil z vso tisto nežno, čisto, mesečinsko ljubeznijo, ki je kljub pesnikom še zmerom najslajša in najlepša. In dekle je bilo vredno ti najlepše ljubezni. Še zdaj mi vse zatrepeče na dnu tega zakrknjenega srca. če se domislim * -»tih večerov v parku. V poljuuih vsa topla milina mladosti. vsa njena nedolžnost v besedah. Vsak vzdih čista daritev, — vsak objem brezmejna vdanost . .
la dečkovo lice.
— To je moj mali Nikolaj ! — je zaupila in omedlela. — Ker voznik baje ni bil odgovoren za njegovo smrt, niso dvignili proti njemu nobeue obtožnice.
Smrt treh bratov. Marion, III., 20. decembra. — Danes zjutraj sta ustrelila maršal John McDougall in šerif John Kimbro tri brate John, Mike in Ellis AVilkus, ki so bili zaposleni v mdnikik blizu vasi Freeman.
Sinoči je šel maršal McDougall v njihovo stanovanje, da bi jih aretiral, baje radi kaljenja miru. toda bratje so ga napadli.
Danes zjutraj pa se je maršal vrnil s šerifom Kimbro, da bi aretiral z njegovo pomočjo omenjene tri brate, nakar je sledilo streljanje, ki se je končalo s smrtjo bratov "VVilkus. Oba zastopnika po-
IŠČE SE
100 drvarjev za delati drva po $1.35 od klaftre. Dober les in ves v ravnini. Dva moža prav lahko napravita od 4 do 6 klafter na dan. Pridite!
AVard & Gimcheon, (21-12 10x 1 x v t) Norwich. Pa.
NAZNANILO.
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da sem odprl lepo urejeno
trgovino in knjigoveznico na 2537 Myrtle Ave., Glendale. V zalogi imam rožne vence, svete podobe, lepo izdelane jaslice, moške iu žensko denarnice ter več drugih stvari. Rojaki iz New Yor-ka, obiščite me iu prepričali se bodete! Kdor mi pošlje potrebno svoto, pošljem mu poštnine prosto v katerikoli kraj v Združenih državah po sledečih cenah: Iiožne vence od 30^ do $1.00, svete podobe s steklom za na steno po 25^. lepo izdelane jaslice od 60^ do $1.10, posebne vrste za na steno z žido prevlečene po $1.35, moške denarnice z zlatim napisom svojega imena od $1.50 do $2.25. ženske denarnice male in veliko od $2.00 do $3.00. Kdor bo naročil, mu ne bo žal! Naslovite: Alois Gregorin,
Kaj bi pravil! Vse take reči so že stave yta bija aretirana iu laua 2537 Myrtle Ave., Brooklyn, N.Y. povedali, slabo povedali Macliar v jec,G kjer pričakujeta nadalj---------
HARMONIKE
sovraži gore, zato ker jih slikarji nemarno slikajo: človek bi nio-
nega zaslišanja.
rai zaničevati čisto ljubezen, zato Minister Tončev o bolgarski poli-
ker so jo bili pesniki opljuvalL V moji duši je spomin tako gora k iu
ie povečini izginil, po tovarnah, so Štefana.
"No spominjam se, da-li sem ti "bil. — Bilo jih je celo takili, »ki kdaj omenil svojega prijatelja so ga hoteli nanovo ženiti. On ni
rekel na to ne "di
ne
ne
tiki.
Iz Sofije javljajo, da je minister sladak, da bi ga ne zamenjal za Tončev z ozirom na odhod četvero-Rothsehildove cekine. Nič me ni zveznih zastopnikov rekel, da to sram te milobne izpovedi: saj ima j smeri bolgarske politike ne more vsak človek nekje v najglobljem, več premeniti. Bolgarska ne more dnu zaklenjena vratica, za kateri- pretrgati svoje zveze s centralnimi skriva nepoklicanim očem naj- ma državama in s Turčijo, ker mo-boljše, kar je njegovega .... ra računati z resničnim položajem.
Moj trebušati znanec je na du- Mobilizacija Bolgarske še ne pome-iek izpraznil kozarec ter si je z ni, da bo Bolgarska koga napadla, robcem otrl rosno plešo.	.Provzročena je bila po pritisku,
— Zadnjič sem. šel ob mraku, dogodkov, da dobi bolgarska nev-v dežju in blatu po pusti šentpe-1 tralnost primerno veljavo.
bodisi kakršnekoli Tiste iadelajem la popravljam po mjcIžjLh cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V poprava zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ta nad IS let tekaj v tem posla in ledr? v svojem iastnem doma. Y popravek vzamem kranjske kakor vse drug« harmonike ter računam ro dela ka-korSno kdo zabteva brea n daljni a rpraSanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East «2nd SL. Cleveland. Okla.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*.
OS2AVAH,	____ ,
GLAS NAHOD A. 23. DECEMBRA, 1915.
Med bogomolci v "Ruskem Jeruzalemu".
Današnji Kijev je lepo moderno mesto z vsemi novodobnimi napravami, lepimi hišami, širokimi ulicami ter mnogimi krasnimi parki. Vrhutega ima več "nanienitosti
nejse utrdbe so na griču Pečer-jdr. Baderja, na Plaeuti je uuiče-skejra svetišča. One dni, ko sem se na Žgaveeva hiša. Na Stojnem tr-mudil v Kijevu. so preizkušali jru je treščila bomba v balkou -Ja-vodljive zrakoplove Zeppelinove- koneieeve hiše. razbite so vse šipe
Dr. Ivan Knific.
kot vsako drugo mesto: ni tako oblike.
ga sistema, podolgaste. jajeaste
naokoli. Mimo se je peljal čez trg tisti trenotek neki mož iz Prvaci-
proti
matuški
ja Kometa, ranilo je nekega re-
enolično kot so navadna gubernij-j Apetiti raste z jedjo. Ko sem o-: ne. Iz strahu je umrl na vozu in !ska mesta, ki so si podobna kot 'kusil prvo rusko mesto, bi rad po-| ubogi konjiček je vlekel naprej (Konec.)	tf 1 1 " * A	.....1 ~
je razgled od sv Dolnji Kijev (Podol). _ - en., strani se griči za trenutek tod ie 8edež uredništva, po- dolg m odmil odmaknejo od reke: v nastali rav- svetne in duhovske gosposke. Se- Moskvi. „iT sezidali kupčijski del Kije- vorni del, Dolnji Kijev, se širi ob va r ravnimi, širokimi, pa umaza- Dnjepru in služi trgovini, 7«zni n:,iii ulicami, ki se križajo pravo- del> Pečersk. pa so prevzeli bogo-:. i u' . Ob Dnjepru je malo prista- "»olei ter vojaki. \ tem majhnem za ladije, kraj njega velika delu mesta je Iti cerkva m vec ino-ušcu. v Podolu samem pa tr- nastirov, med njimi najimemtnej-• . ma pri trgovini. Na prostornem ruski samostan: Peeerska lavra.
glavnem trgu so postavili stojnico j Leta 1051., pripoveduje letopi- __________________
v . ■ za žito in sadje :'see? Je pnromal v Kijev z Altoske prah in pepel liašt. iepo mesto. Ni tržniee so sezidali za me-	Antonij, Kus po rodu.j - bHo dano> da bi prikorakali v
Iz razstreljene Gorice.
Človeka srce boli. ko gleda po roriških razstreščenih ulicah, kako italijanski topovi razdevajo v
kril
it- tržnic so seziuan za me-	.............—----- 1 — nun ono aano, ua oi priKoranau n
« suknarje. Vse strehe so I gumen ga je pri odhodu blago-j'tako zaželjem> Goric« s svojimi /. zeleno pobarvano ploeevi- »lovil in mu prerokoval: "Antonij, | ^.abami. da bi zasvirale sredi me-kupulc pri cerkvah — in teh vn)i v KusiJ° 111 blagoslov sv.- ta na Travniku italijansko himno
f
sram ga je prositi tega ali onega, da bi mu dal ta smešni goldinar: saj bi se mu smejal; morda bi mu ga dal, kdo ve? — A eno je, — sram ga je, da bi prosil in vprašal .... Ukrasti ga ne more. ne sme. četudi bi ga posestnik niti ne pogrešil. Oropati tudi ne, še manj pa ubiti koga radi goldinarja, tudi če bi šlo za velikanko stvar----kaj ne? Osamljen
je, brez moči----Da. ko bi bila
— s- leskeeejo v zlatu. "ore Atos bodi s teboj! Iz tebe bo zvoniki pa v srebru. O	mnogo menihov." Prišedši v
in bi italijanske čete vsklikale po mestu '"Viva 1'Italia" in ker jim
rem	,	# . _
i! s.-m si ta mestni del. pa ni- (Kijev si je izbral votlino nad Dnje-. to ni biIo dano so za£eli lia veij. s. 1 uič. sar zanimivega. !prom. kjer je živel kot puščavmk.jko zasjpati Gorico v razvaline. U-
ualjavt ....
ili Dnjeprov breg, ono vseh strani so hiteli k "črno-, ra(jua poročila naznanjajo, da pa-,ov novejšem času rizcu' 'pobožni možje in so razišr-;da na tisoC.e topovskih izstrelkov
11 v
krasne nasade. Pota Jali votlino s tem, tla so v ilovico y \ sevprek po drevoredih in iu v skal»* vsekavali hodnike in ce-v.k'h. Marsikje so posta- liee. Votlina se v ruščini nazivlje izsledili paviljon, drugod
pescera ali peeora
zato so
limonado; večja žaba- Kijevljani ta čudni samostan kr-
p »• š»-!e n.i večer. Na str-
stili "pečerski monastir." Kasne-
ob
:aičnih ka- j° so 11111 izposlovali častni naslov
mesto, katero gori na več krajih. —
Ko stopimo pri lepem mestnem vrtu. kjer žalujejo manjolije, ma-
le palme, cedre, skupine lovorja in mirte, in gledamo po našem po-nositeni Trgovskem Domu ob vr
t odre in rdeče bar- "lavra''. Tako se imenujejo le mo- lu _ Port Artur so jim rekali ir-
ogromnij redentisti — sedaj je ta Port-Ar-
metr
come 'isoki
ii ogromni črki H in A uastirji prvega reda. \	.
Aleksandra), nad njima KuslJi s0 sau,o štiri lavre: samo- tur sesut tožno štrli v zrak zidov voir a orla z razprostrti- stf,u Aleksandra Nevskega v Pe-|je proti vrtu. za katerim so div-< P.-dola vodi v zgornje »erburgu. Sergijevska lavra prir-jale italijanske vžigalne granate i sl;(, stopnišče, malo Moskvi. Počajevska ob gališki me-istanovanja z mobilijami so razde-: v/j Pijača.	I .i* Peeerska v Kijevu; zunaj Ru-' jaua velike dvorane in drugih pri
i riba'ugledam sporne siJe l,a tri: »amostan sv. Sahe vjetnih prostorov ni več, razbito, a V'iudimira. Na širokem 'Jeruzalemu ter samostana na Si-.susuto vse. Trgovec Capellani j« i podstavu stoji 4 IlaJski in Atoški gori.	11 >i 1 spravil v spodnjih prostorov iz
bronasta solia. Veli-! *rtldišče lavre tvori katedrala svoje trgovine raznega blaga i: 'i i i::le/ . je obrnil na vzhod, od- Marijinega Vnebovzetja, ne veli-: porcelana, posode itd v vrednosti i.	. zre proti nebu. kakor ka- Pa bogata cerkev s sedmerimi' 80.000 kron. Kakor da bi bili pra\
1st lil za Rusijo, v desnici | Pozlačenimi kup«.ilami..Množica ro- hranili Italijani to imponujočo i:.. i > -r.mni križ, ki je višji kot 'marjev se gnete v njej, se križa.'slovensko stavbo za dneve velike V levici pa kin-žjo kapo. poljubuje tla in ikone, zavedajoč ,ra rušenja goriškega mesta! Do l e in križa so 'pritrdiliIKe	ta terapelj najimenitnej- zadnjih dni ni bil Trgovski Dom
• j . i ktričnih luči, ki zvečer,**1 niska b<>žja pot. Menihi pa pre-jnič zadet, sedaj je pa postal hitro ■. v; r s, / Dnjepra prav le PeV8j®» lla se vernemu Rusu kar žrW divje besnosti italijanske ar-Sv. Vladimir je bil pačisree toP1 0(1 ginjenosti. Krog kate- tilerije. Na Korsu blizu naprej jt \ j, - i uskih vladarjev.rirale SL' Siri samostan z mnogimi trepelo poslopje, v katerem so na Združil je ma! IjalfkrSčaustvo samostane, noh metnii
darja. BenedetiČevega 12-letuega kaka velika svota. tisoč, milijon, fantiča. Na Starem trgu je pušiea! iz aeroplana zadela trenskega konja, ves v krvi je tekal okoli. — Bamba je padla na palačo Le vet-zov-Lanthieri in jo sesula. V Ra-batišču je zadeta hiša. v kateri je bila svoj čas gostilna '"pri Lizi".
V	klaviei je ubilo pet oseb. čuvaja itd. Neki 17-letni deklici je odneslo obe roki. Prenesli so jo v bolnišnico. V Bolkovi vojašnici so našli Jase in kose nekega trupla.
V	kapucinsko cerkev je udri šrap-nel zjutraj med mašo baš med povzdigovanjem in izvršil poškodbe. Na Tržaški cesti je padla velika granata v poslopje slovenske kmetijske šole in sicer med postelje. Ni eksplodirala, vstavila se je in tam stoji 1 meter in 15 cm visoka. Težka granata je obiskala v isli ulici izvoščeka Mučiča. Tudi ta ni eksplodirala.
Take so slike iz Gorice, ki je še neprestano pod močnim sovražnim ognjem. Človeških žrtev je precej, ranjencev istotako, "sakdo, ki si hoče še ohraniti Življenje, se skrije kamor more. v globoke kleti in pod močne zidove.
vinarji.
111 UC€
rško. jilpin
kneževine, vjie- poslopji in manjšimi cerkvami, zidal je cerkve ! Menihi seveda ne bivajo več po v deželo u- v°tlinah. marveč v zidanih poslopjih. Streljaj proč stoji zelo masivna stavba v štiri nadstropja: 92 m visoki zvonik.
lijak
Ruse je poši-i so se tam izobraje trgovino in ure-
zvon • I rug kev cerl prav stira nim«
kvi se poj Duhovniki
Um i lik
prvi večer korakal po gor. sem začul domače Rusi zvon kija jo vse zrem se in ugledam cer-iskim križem, katoliško . Aleksandra, ki stoji Mihajlovskega mona-'o jutro sem jo obiskal: kili posebnosti. V eer-
f> iti m ril I
amo poljski, imejo tudi franco-nf*. Katoliki se v I1' ' i ravnajo po ruskem koledarju. Kasneje sem izsledil še eno. več., » in lepšo katoliško cerkev v bližini kolodvora. Sezidana je \ got i-nem slogu, ima dva mogočna stolpa, da se vidi že oddaleč, iu je posvečena sv. Nikolaju.
' Kje neki leži glaserl; Pečer-ska lavra. kje KrešČatik, ki so mi ga loiiko hvalili sopotniki na vlaku? sem s<> izpraševal, ko sem le-gal k počitku. Kupiti si morem Jiacdekerja. sicer ne vidim največjih kijevskih znamenitosti." V jutro se obrnem na policista: — (olje Kreščatik?" Neverno me pogleda, mislil je, da se šalim, ko jra i/.prašujem po glavni kijevski ulici; vendar ]ia zamahne z roko in pravi: "Tuda."
Krcšeatik leži v dolinici med Starim Kijevom onim gričem, na l-.atereni stoji Peeerska lavra. •le malo široka ulica, ki po njej neprestano dreve tramvaji, kočije in avtomobili. Največje in najele-gantnejše trgovine se nahajajo v tej ulici, seveda tudi najdražji hoteli. Stopim v največjo knjigarno in vprašam po Baedekerju. Nemške izdaje nisem dobil. "Če pridete čez deset dni, Vam jo naročim iz Lipskega". mi reče postrež-pomočnik. Zadovoljil sem se s osko. čeprav že deset let sta-
JJ1V
fra
ro.
b
Ijev: rubli
pi
iki s«im zamenjal denar. Za 100 K sem dobil 39 rub i Dunaju se plača za 100 253—254 K. »edaleč od Kreščatika stoji ki-sko vseučilišče; obdajo ga le parki. Mogočno poslopje, tem-nordeče barve, ima pred vhodom lepo stebrovje, nad katero so z velikimi črkami napisali: "Impera-torskij universitet sv. Vladimira. 1842." Pred univerzo se dviguje spomenik carja Nikolaja I.t ker so za tega vladarja vseučilišče sem kaj prmestili iz Vilne. Rad bi si bil ogledal poslopje, pa so ga popravljali.
stanjeili poštni in brzojavni uradi. šipe so popokale in uradniki uradujejo v vedni negotovosti, kaj prinese prihodnji trenotek. Za Tr-troskim Domom čez Telovadni trg se dospe do policijskega urada
Krog lavre *e jc zbralo prav. Tudi to poslopje jc močno zadeto, mnogo — beračev, ki jih tudi si-'tam okoli, ob Parkhotelu, ob evaii-« er nikjer ne manjka. V dolgih vr- geljski cerkvi so divjali že poprej stali sede na tlaku in kličejo: —j sovražni izstrelki. Na Studencu v "Barin, barin, kapjejčku!" In če bolnišnici usmiljenih bratov so nisem takoj segel v žep po kopej- svetovali bolnikom: oblecite se in ko. je nadležneš udaril na verske kdor more, naj si pomaga proč iz strune: "Kapjejčku. banu, llrista mesta. Po mestu so hodili, kadai radi (zaradi Kristusa)!" Izprva je bilo mogoče, odposlanci oblasti, sem jih rad poslušal, ko so milo ki so svetovali ljudem, da bolje pojoč zdi ho val i po kopejkah. poz-: ako gredo iz mesta, ni jim treba neje sem se jih že otresal.	Jnikakih legitimacij, že dobijo vse
Onstran lavre jc 12 romarskih:na postaji v V. In odhajali so in itiš. Stopil sem v obcdnieo in za-j odhajajo, drugi pa še ostajajo in hteval mesno kosilo; samostanski vztrajajo. Ob mestnem vrtu je b b»*at. ki streže po mizah, pa me za-jla zopet zadeta hiša prof. Kosa, vrne: "Danes j<> sreda, jemo le i pri hiši Dottorijevi je padel dol postno."	(balkon. Na Travniku je treščila
Zanimive so "peščeri sv. Anto- velika granata v zemljo m posKo-nija. Ko se nas je nabralo nekaj dovala vodovodne cevi. Voda je romarjev, smo si kupili svečke. — drla. ali gasilci so jo nujno potre-Menih nas je peljal v podzemske bovali. Zato se je moralo najprvo jame. ki so v njih bivali starodav- popraviti cevi, da se je moglo kje ni puščavniki. Hodniki so visoki gasiti. Poškodovano je poslopje o-ravno prav, ozki pa tako. da samo krajnega glavarstva, v hišo, kjer en človek more korakati med ste- ima trgovec Pcrtot svojo trgovinama. Pot se vije Rem i nt j a. V ste- no, je priletela granata in odprla no so vsekane dupline, nekduje trgovino. Ob ozkem prehodu s celice. Sedaj htoje v njih odprto Travnika v Gosposko iu Semeni-rakve: vanje so položili ostanke'ško uiico stoji nadškofijska *pala-menihov, zavite v rdeče svilo. Ro- ča. Ta je bila že mesece ill mesece
mar j i s častjo poljubujejo ikone po rakvah. A' steni gori lučea in :
močne obstreljevana, trpeli so posebno lepi nasadi po obsežnem vr-
pičlo svetlobo razžarja ves pro- tu, sedaj pa se je zakadila v njo štor. Meuili-vodiiik razlaga, čiga-j vžigala granata, balkon jc padel vo truplo se hrani v celici, iu pove. na tla in ogenj je objedal močno kaj o dotieuem puščavniku. Zani-, stavbo. V Gosposki ulici sta zago-malc so me posebno "mošei pre- reli hiši slaščičarja Baumana in podobna va Nestorja (ostanki bla-' mirodilnici Voljiisa. Zadeta jc hi-ženega N.) ' . ruskega Herodota, ša Goriške ljudske posojilnice, raz-ki ga slavita vera in veda. Preži- bit Jerkičev fotografski atelje iu vel je v zatohli celici skoraj vse poškodovana Gabrščekova tiskar-življenje in ob brleči luči pisal na. V Narodni tiskarni v ulici Vet-zgodovino stare ruske države. Xe-,turini v poslopju S. Gregorčičeve-kateri asketi so se dali v celico za-' ga doma je padla granata skozi zidati; skoz malo odprtino se jim do strojev v podzemlju. Poškodo-podajali hrano; če se puščavnik ni ( van je Šolski Dom, v "Malem se-vee oglasil, so zvedeli tovariši, da menišču" v isti ulici sv. Antona je umrl.	|tudi hiša slovenskega industrijal-
Nekje izvira studenec. Vodnik ca Kopača, v ulici Vaccano se vidi je vzel v roke votel križ in dajal ( mobilije kar s ceste po sobah izza romarjem piti "sveto vodo". Jaz porušenega zidovja. Na Kornu je je nisem maral, zato me pokara : —| zadet Attemsova palača, poškodo-"Vi nočete piti svete vode?" — van je tam deželni muzej, granata "Ja njet pravoslavnij", sem se iz-jpa je poiskala še enkrat hišo tr-govarjal. Čudil" se je romarju, ki'govca Savnika, v katero je bila ni pravoslaven. "— Odkod ste?"j treščila jedna med prvimi v me-— "Iz Avstrije." — "To ni da- stu že meseca junija: merili so taleč". — Tedaj sem se čudil pa jaz. krat Italijani slabo, hoteli so zade-Tri dni bi se vozil neprenehoma, j ti malo višje v izvestni objekt v da pridem od doma do Kijeva, ta ^Gosposki ulici. V Semeniško ulico
Opisal France Bevk.
Bog ve, koliko časa je hodil po mestu, se ustavljal, nagovarjal ljudi in pripovedoval vsakemu isto ter se odpravil dalje s pove-ieno glavo ....
Zapazil sem ga pri izložbenem oknu neke prodajalnice, kjer j«-opazoval — roki v obširnih žepih suknje — predmete za veliko š<-->o in pa mimoidoče I j ude. Srednje velik človek, črno oblečen, po videzu morda kak učitelj ali u-radnik z dežele, gladko ostriženih las in angleških brk; precej lebel obraz je gledal s svojimi velikimi očmi nekoliko usiljivo. drzno v svet, vendar bi dober opazovalec opazil v njih tudi me ro plahosti; poleg tega je bil videti nervozen, nestrpen in zelo nezadovoljen.
Medtem, ko so mu oči nekaj iskale po ljudeh in mu je leva ro ka parkrat segla v telovnikov žep in se zopet umaknila, j«1 dospel do knjigarne, kjer se je ustavil pred izložbo, a poleg njega jaz.
Parkrat me je pogledal, enkrat sem celo čutil, da lie.more kreniti pogleda od mene, potem pa je lejal:
—	Slika na naslovni strani knjige. ki jo gledate vi, je neumna Sploh pa je knjiga predraga in ni vredna ....
—	Mhin! — sem dejal. Nisem mu hotel pokazati pozornosti, da-si me je zanimal.
—	Tudi če bi imel denar, je ne bi kupil, dasiravno je od dobrega pisatelja. Dostojevski je dober pisatelj.
—	Mlini!
Zdelo Si. mi je. da se hoče odpraviti. vendar je še postal ter se parkrat nestrpno prestopil, ko da ne ve kaj reči.
—	Ali mislite kaj kupiti?
—	Ne. Kar tako gledam. In Vi?
—	Nimam denarja. — je dejal in pri tem pokazal nekoliko zadrege. — To se pravi, da .... no. saj jc vseeno. Ali greva dalje? — se je prestopil z nestrpnim korakom.
—	Pojdiva!
—	Denar je zelo važen za človeka. celo najmanjša Asotica je lahko velike važnosti ....
Šla sva skozi ulico, prerivala se med ljudmi. Ko je videl, da ne rečem ničesar, je govoril dalje:
—	Recimo, no goldinar. To je pač majhna vsotica denarja. — Malo je ljudi, ki ga ne bi imeli vsak trenutek pri sebi. Vendar, lahko se zgodi, da ga kdo nima. Kaj pravite, da se to ne bi moglo zgoditi? Vi sploh ničesar ne pravite. ampak rečeno —. Nekdo ima opraviti to in to važno opravilo. Pa mu manjka goldinarja in ne more opraviti. Moja primera ni bila dobra. Torej: gre za neko stvar, ki ima odločiti vse poznejše življenje, vso srečo, tudi srečo drugih, srečo družine, pa
starec pa pravi, da to ni daleč!(streljajo Italijani že dolgo časa. "Blizu" in "daleč" sta pač zelo Znano je, kaj so napravili z osred- mu manjka enega samega goldi-raztegljiva pojma.	njim semeniščem, sedaj je to zo- narja, te malenkostne vsotice, in
Poleg lavre so sezidali vojas- pet močno trpelo, požar je divjal on ve, da brez njega, no____ali
nice; Kijev je trdnjava; najmoe-' v nasproti stoječi hiši zdravnika ni grenko to? — In poleg tega.
a ta brezpomembni goldinar ga poniža v cestni prah, jezi ga in žalosti ta mala zapreka, ki jc v tem slučaju zanj kot — cel milijon .... Gospod, povejte mi. ali ni to grenko? ....
Sla sva preko razsvetljenega trga in se nisva nič ustavila. Pripovedoval je naglo in z neko tehtnostjo. poleg tega pa je pogledoval name z očmi. katerih bleska nisem mogel razumeti .... Klobuk jc bil vzel z glave iu ga držal v levi roki.
—	Da, — sem dej ' — tako malenkostna, pa trdn - »reka je grenkejša od velike < \ ki bi jo s človeškimi močmi sploh ne bilo mogoče premagati.
Sla sva nekaj časa tiiio dalje: on je gledal v tla., ko tla je poparjen, zamišljen.
—	Denimo drug slučaj. — je povzel znova. — ki je prvemu popolnoma enak. samo situacija je malo drugačna, nekoliko bolj jasna. Zamislite se v to situaei-jo! .... Recimo, na primer, da se pelje okoličan v mesto. Obolel mu je otrok, ali recimo: žena mu je obolela, pa gre. Nima bogve-kaj denarja, zato izračuni doma -toliko in toliko bo in res vzame s seboj, ne več ko toliko in toliko. Gre k zdravniku in plača, gre v lekarnico in plača. Ostaii" mu še nekaj in za vožnjo. Izračuni, lačen je, pa gre v gostilni-co. In veste. tu. ali ni prav raču-nil, ali pa je bila klobasa toliko dražja, ko pride vun. preste je zopet in manjka mu deset vinarjev za železnico: samo deset vinarjev .... Ali ste se vživeli v situacijo? . ..
—	Mhm! — sem pritrdil. V resnici pa sem bil truden od njegovega pripovedovanja, bolj zatopljen v svoje misli, gledajoč ljudi, ki so naju srečevali in prehitevali.
—	Žena je doma bolna. ali. recimo. otrok in čaka zdravil, ta njemu tako ljuba oseba, a on je sredi mesta, sit sicer, a manjka mu štirih, no. rekel sem: desetih vinarjev. Smešno, kaj ne? Ali ne bi stopii do bližnjega človeka in mu dejal s poklonom: "Prosim, podarite mi deset vinarjev tako in tako? — Ozmerjal bi ga. češ da se ni treba norčevati, ali bi mu rekel, da na tako prefrigau način ne treba beračiti. Nazadnje bi prišel redar in vprašal "go-spodskega berača" za ime. stanovanje. bivališče, opravilo in bi vse po vesti popisal. Smešno, kaj ne? .... Stopil bi morda k družbi ljudi in jim popisal vse po \Tsti in jim obrazložil po pravici. Poslušali bi ga molče in gledali, kako bi ou rdel. Nazadnje bi ga vprašali to in ono, po letini, po vsem vragu. Slednjič bi morda segel kdo v žep iu mu dal dva vinarja : "Drugo boste pa drugje dobili". In bi zopet šel isto pot. Ali ste se vživeli v situaeijo, gospod ? ....
—	Da. da!
Zdel se mi je nadležen. Čemu mi to tako vsiljivo opisuje?
—	Vidite, in on gre dalje. Misli: ko bi naletel na kakega znanca? Pa, ali ima sploh znancev v tem mestu? In mesto je veliko: kje je znanec? Gre na kolodvor. Išče po trgu, ali ni morda kdo izgubil deset vinarjev? Gleda na kolodvoru po tleh. Tam bi stopil k temu ali onemu in mu dejal, pa mu omeni samo o vremenu, potem o letini in nazadnje napelje morda pogovor na denarne stvari .. Nič! Ljudje imajo lastnih misli polno glavo. — Pretakne vse žepe, ali ni morda kje pozabil de-setice, ali se mu ni kam zatekni-la? Ni je! Če bi rekel pri blagaj-nici? Ne, pri blagajnici ni nič. — Tako odide vlak, a njega oblije mrzel pot po hrbtu, žalost Doma čaka bolnik .... morda ta čas umrje----Pa saj gre še večerni vlak in dotedaj----
Umolknil je in gledal v tla. — Mimo naju so šumele lepe obleke sprehajajoih se žensk in celo ozračje parfuma. Njegov obraz se mi je zdel silno pobit.
—	Šel bi zopet po mestu, zopet mislil, zopet nagovarjal ljudi, iskal po tleh, tipal po žepih. — Nič! Morda, če bi nagovoril! ... Ah, ne, ne, ne! Je nekaj takega v človeku, vidite, neki 5ft*am, neka negotovost. Prvi trenutek bi te storil najlaže, ko še ne misli toliko, pozneje je kamen. Stopii bi
Slovens ko k a t o 1 i š k o
b==—a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Fradaednlk: JOŽEF PETEBNEL, Box 96, Wlllock, Pa.
I.	podpredsednik: KAIiOL ŽALAH, Bor 547, Forest Cltr. Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
H. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP Z ALAR, 1004 North Chicago St^ Jollst, 111
VRHOVNI ZDRAVNIKI
?*tj MARTIN mo, 900 Chicago SL. JoUet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 HatfieM St., Plttabargfc, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. IL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa. HL Kadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohie.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kaaa. L porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, B28 Davsoc Ave., R. F. D. 1. Sraka field, Detroit, Mick
UPRAVNI ODEGS:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box lltt. Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughion, Pa. DL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IU.
Dopisi naj se poHIjajo L tajniku Ivaa Telkaa, P. O. Box TtT, Ferisl City, Pen na.
DruStveno gladlo: "GLAS NARODA.'1
do kakega imenitnega gospoda. ..... napačno! — do policaja naravnost .... neumnost! Sploh, ničesar ni možno storiti, ko manjka desetih vinarjev; laže bi bilo. če bi manjkalo sto kron. Če paglavcu manjka deset vinarjev, se ponudi: tlNesem koveeg?"* — ali j»a se postavi na glavo v prahu sredi ceste. A tu Da mora biti človek tako neodločen, tipajoč! Če bi stopil v prodajalpico .... ue. ne bi dali! ....K zdravniku bi šel nazaj: "Vidite, gospod, radi desetih vinarjev ...." Ni mo-goče! Tako srre po mestu, vsako upanje je zastonj, bolan je od vsega tega. jezen, žalosten. ALi ga ne čakajo doma trenutek za trenutkom," ali ne zavisi morda eno življenje od tega, njegova — sreča? Gospod, tu situacija! Radi borih desetih vinarjev! Znorel bi zaradi njih, zakaj noč je že. vlak bo kmalu odpeljal in ta človek jc tu: kje bo spal, večerjal in kam jutri? Ali ne bi skočil lahko v vodo, si pognal kro«rlo v glavo, se ulegel na tir .... ali vzel kamen in udaril najbližega po glavi ter vz"l iz mošnje cekinov in kronic samo tistih borih deset vinarjev, zbog katerih je
izvršil uboj?----Deset vinarjev.
ali ni to žalostuo.' Ali ste se vživeli v situacijo, gospod? ....
Konec je bil izgovorjen n^glo. l namrščenimi obrvmi, z neko "reukostjo in šele ta trenutek sem obrnil pozornost nanj.
Gledal me je proseče ..
Zakaj?
—	I)a. — sem dejal, nekako v zadregi, a nisem vedel vzroka. — Da. to bi bilo žalostno, obupno. Moram k večerji. Lahko noč!
Ni segel v ponujano roko. liil jc v čudni zadregi, proseč pogled se je poglobil, obraz je dobil drugačne poteze in glas jc bil očitajoč, tožeč:
—	Gospod, niste me razumeli..
Pogledal sem za hip, zardel in
se udaril po čelu. Z nervozno na-glieo in sam osramočen sem mu ponudil deset vinarjev:
—	Oprostite!
—	Štiri vinarjev samo, gospod .
—	Vzemite!
—	Štiri vinarje samo!
Dal sem mu štiri vinarje, ki jih je prejel z grenkim nasmehom na inteligentnem obrazu in z lahkim poklonom. Videl sem, kako globoko je bil ponižan, žalosten, osramočen. Izginil je z naglo hojo med ljudmi----na kolodvor.
—	Moj Bog, štiri vinarji!
_
Umor polkovnika Pribieeviča.
"I>rau" in "Hrvatska" javljata, da je bil umorjen srbski polkovnik Milan Pribičevie. zaix>vednik. domobranskega iH)lka. v katerem so bili sami Srbi in Hrvatje <z Amerike. V nasprotju s tem je izjava srbskega po-j slan i št va. ki deinentira vest, da bi bil polkovnik Pribieevie umorjen in pravi. da je bil Pribieevie zapuveiinik e-nega najimenitnejših srbskih polkov.
Gospod grof privija cene.
Dunajski gospod grof Glsbert Wilf Metternich je neporaben star pnevmatik prodal za 1150 kron. dasi je bil vreden le 1 K 20 vin. kilogram. — Obsojen jc bil na teden dni zapora in 200 K globe.
Zasneženi bataljon.
ItwjTvni ]>ra|K>r5Ciik Vale Fou. ki je šel prt*«! par meseei tretjič v boj, pi>'.' iz (Jalicije n«-ki gosi <o< lien i mecl drugim tudi tole:
— I>anes sem doživel nekaj, kar si ne želim tako kmalu. Sinoči sva se v-legla v najino i>odzemsko "viio". j»o-roenik Zbudil in jaz, a zjutraj, ko m? prebudim — tema. l"ra osem.
Kaj je to V — «Ireiu k naši mali odprtini. pardon, k "oknu", odprem, — zunaj sneg. odprem vrata — joj, kaj je to?
V hodniku, ki je tri metre visok in preeej dolg. polno snega! Zbudim poročnik:!. Živa zakopana v snegu!
Nekaj časa premišljujeva, kaj l»i storila. Kuj? ("akati. da naju kdo resi? Počasi se spraviva k štedilniku, trr si začeva kuhati kavo. — ki nam je še precej dobro dišala — a odrešenja št> vedno ni. Po dolgem, dolgem času se mi le zazdi, da slišim glas našega nadporočnika Peterlina, profesorja i:'. Ljubljane. lies je! Vojaki so napravili vendar po večkratnem e-noumein delu malo odprtino, skozi katero sem lahko voščil "dobro jutro" nad poročniku.
Nato se je on skobacal notri ter nama ukazal, da morava vsak k svojemu vodu. eden na to stran, drugi na ono. Torej na delo! Jaz stopim prvi ven na hodnik — brr, veter, mrzlo! .. Stopim ven na prosto in — že padem ; vstanem. greni naprej, a veter žvižga okrog mene. da sam svojega glasu ne slišim. Gledati ne morem, polne oči od snega, ki jo tako d roba n kot l>esek. burja sra žene naprej, naprej, brez cilja.....
Grem naprej, dolgo hodim. — a kje sem? Malo ]K>stojim, premišljujem, ali naj grem naprej. Morda še zai-dem v kako grapo. i/, katere ni več l>omoči; Ne, ne kaže naprej treba nazaj. I*a kam? Saj ne vidim več, i>d kod sem prišel: stopinje je že zasne-
žiio: iu tudi sploh ni mogoče nazaj, veter divja, da me hoče zadušiti. l'a — IKiskusiti liočem. moram !
Obrnem se. in tako stopicam kakor
rak ____ Hvala Bogu. vendarle sem
srečno dospel do mojega iKKlzemelj-skegii "raja". Nadi»oro<'nik Peterim
uic začudeno pogleda, "že nazaj?" Ne morem iti naprej, ni mogoče! Stala j pride tudi poročnik Zbudil in pove to isto — ni mogoče!
Ves bataljon je bil zamelan ;» snegom!
Fantje seveda niso izgubili koruj-že. toda rekli so. da rajo ne pijo kave. kakor da bi šli i>o njo. Dolge ure -o potekale, prodno smo ?e izkopali vsaj toliko, da se lužje gibamo in živimo — obdani eni snega, kakor prozi lil U j oči raziskovalci tam ob inejah tečaja.
Je li tudi lam doma zima? Če j«-, je še pravo poletje proti tukajšnji. Srčne pozdrave iz bele Galicije pošilja vsem znankam in znancem ....
Vojna molitev.
Molitev milijonskih prsi; višja kot najvišja gora. globlja kot najgloblje morje, širja kot je zvezdni krop. bolj silna kot pogin sveta, za čas in prostor nepojmljiv rastoča kot vihar pustinje: Usmiljeni Bog! Usmiljeni Bog!
caas naroda; as. decembra, 1913.
5F
Jugislovanska
s —
a
Katol. Jednala
B
mkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA •LAVNI U&ADHim
Fffedsednlk: J. A.	507 Cherry Way o| to« *¥> CHf4
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BATjANT, 112 Sterling Ave., £*rbqrto» Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Df. MABTIN rVEC, »00 N. Chicago St., Joliet, 111,
NADZORNIH:
MSKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kanaaa City, £an*. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. fOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, EL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
^RAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo, « J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Walk.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sr. Cirila in Metoda, tUv. 1
Ely, Minn.
tiOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jeiuea, »ter. t: My Minn.
JOHN GRAHEK, «tM od društva Slovene«, Iter. 114. Sly Minn.
V«l dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn> •otiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri >ibf pa na predsednika porotnega odbora.
na osebna ali neuradna pisma od strani članov ki h« hod« ssefralo.
Društveno glasRo: "G LAS NARODA"
IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGrA ODBORA.
f,\'in potom naznanjam vsem društvom. spadajočim k Jugoslovanski Katoliški Jednoti. da s<» bo začela revizija (pivijed) računov dno IS. januarja 15)1(> ob osmi uri zju-traj. < V ima kako društvo v tej zadevi kaj sporočiti, naj to M ri do omenjenega dne. Mi bomo poskušali v splošno ulnvnl jnost vseli članov storiti vse, kar bo v naši moči.
Vesel«4 božične praznike in srečno Novo leto!
Mihael Zunich, nadzornik.
Spominska plošča,
Dr. Fr. Detela
io
du
na
l M-C *ri j<> toliko Kako p; ji- vpraša Pri h ta
živiš, ne, Stric pa je bil naš, iu noben živ človek nam ga ne more vzeti, in laeani ne spravijo takega moža vkup. če se vsi na glavo postavijo. Stvar jc pa taka, tla jih imaš ti vse v rokah. Če se ne bo bralo na tisti tabli tako, kakor j • tebi prav, bodo morali drugo vzidati, ki bo tebi všeč; zakaj s!avnost so mora izvršiti: dan je napovedan."
"Lenka, ti imaš prav", je dejal mož. "Glej. jaz sem mislil časi. da je 15og žensko tako ustvaril, da ima telo in voljo, uma pa n". Zdaj pa vidim, da niso vse tak-
. , šae. Pametno si mi svetovala. Mla-•erji porozljal -;mi ne b(jdo ?0Sp0darili po moji »rnim denarjem, ees, ]m a bi bila refc lc|)a> da bi tru_ nabral na semnju. ^ me ki bodo scmkaj roma|c> „e . da si 1i pobiral? sraeie zvcdeti. da sem jaz imenit-
(Nadaljevanj
»nesla se je ta b, j j i dan na Mlaki, gostilnicah iu ob šotorih so slavilei velikega Škorca, injali prodajaleec iu kupo-narodm- dolžnosti in tarna-nidih stroških. Ivanu se je da navdušenji' že p rek i peat» ga jc tudi grabila jeza, ri ve"
il<

SO III m imel kmalu ''Oddati jih velel Ivan. "Kadar bod« mil fant. "b«
» je tako", je de-! <i ><> pobirali, sem i! roko: za slavne-dejal, in pet kron skupaj."
moraš Lomastu".
malenkosti; ljudje da se po vaseh! "Jaz se le bojim, da te bodo pre- izstreljeni na ..so napravili Av-povsod prepirajo in povsod za- govorili, da se jim boš ti vdal/' ' strijcem veliko škode, videlo se je, bavljajo; zakaj drugega veselja j "Ne bom se. Jaz bi le rad gledal da so odnesli več ranjencev. Neko tako nimajo na tem svetu; vse da in poslušal, kaj bodo počeli. Do- kritje je bilo popolnoma poruše-se bo dobro izpeljalo; če se kaj ma ti bom potem vse povedal." no. Neko barako, ki je bila še v de-inalega pokaži, ni to nič hudega.! "Varna pot je najboljša. Kar lu, smo razstrelili. Od strelov, ki
"Ljudje ne zamerijo tistemu, ki doma ostani. Miha!"	so bili oddani na ____, jih je le
je kaj polomil, nič: še smejejo se' Mihu, ki se je vdajal, je prej- malo zgrešilo. — Koliko topov je mu. Ali zameri kdo domačemu šuje veselje zelo zagrenelo. Tak- uničenih? — Nobeden! — Nave-
pesniku. če propade njegova igra sne so ženske, si je mislil in obesil dite enega ! —____in en top je
na odru? Nihče; Se rajši ga ima- suknjo na klin: najboljša ne pri- bil razstreljen. jo. Hujše je. če uspe. S pevskimi, vošči možu zabave.	J K temu je treba pripomniti, da
n "ga Vrbana stričnik."
Zavest, da se lahko znosiš nad nasprotnikom, ohladi najhujšo jezo. Škorec, ki ni Lil našel od tistega Časa. ko jc bil odkril Šimnov j Ivan stričevo biavo, ne podnevi, | ne ponoči pravega pokoja, je spal izdaj tako sladko, kakor da bi se ill drugi . jej mu ne saijjal0 ne? čigav strič-jaz prej pa n;k da je: v resnii pa se mu je dve noči zaporedoma sanjalo, da jc že vzidana v njegovo hišo plošča, kjer so blešči tudi njegovo ime, v zvezi z malo opaldo. Kaj se je menil on zdaj za Mlačane, kaj za so-sedaja Iijavkarja pomoč, ki si jc lthko sam pomagal!
Rjavkarju se s to samozavestjo ni prikupil. Ta si jc mislil, da mož meni. jutri te-, visoko leta. in natihem želel, da lu. Zdaj smo vsaj spoznali vzajem- bL nizko padel. Če sta prišla oba liost. za katero so vsa usta polna soseda skupaj, sta zabavljala m vi žepi prazni. Ampak slav- skupno čez Mlačane; kakorhitro nosi se bo izvršila, in če ne dobi- sta bila vsaksebi, sta že zabavljamo nobeiu-ga krajcarja več. Vaš; Ja drug čez drugega, govor, gospod Ivan. jc dober, mor-; Zabavljali so pa drugi odborni-da nekoliko predolg, toda boljše, ki tudi. ker je presedalo Loiiia-prekratek; ujeti; stovo velevanje vsem. Posebno se
:V» drugih krajih slovenske do-'Vine pa ni budila slavnost ti-ga zanimanja, ki so ga Hrašča-i iu Mlačaiii pričakovali. Pri-»vki so dohajali redko in pičli. 'Kadar bodo drugi nabirali".! je hudoval Lomast, "bomo mi li tako storili. Cez sedem let vse iv pride. Dam
kakor čc bi bi se da predolga obleka, skrpanc ne nosi nihče rad. Ce .«i dolgega govora le nekoliko zapomniš, boš vsaj nekaj povedal. Ali ni tako? Te bomo vse naredili."'
Škorce se je pa doma z ženo temeljito posvetoval. Oba sta bila teh misli, da hočejo odborniki Škorca tako v kraj dejati. da bi se i/za strica še vun ne videl. Mož je bil nejevoljen in spričo toliko nasprotnikov malodušen; žeua. ki je videla samo krivičnost takega »topanja. jc bila ogorčena in po-ina.
*e meni verjemi", je dejala, govori iz teh Mlaeanov gola iivost. Stricu privoščijo jc že mrtev j tebi, ki še
je pritoževal Mlakar, ki ni še imel dopustu icc, da bi v Hrast ju točil. Lomast jc vedno le govoril, da bomo že naredili; zgodilo se pa le ni.
Ivan je bil zatorej v Aelikih skrbeh. kako se bo izvršila naloga. Vsaka zabavijiea, naj je bila naperjena proti komurkoli, je zabolela njega; kadar se je pridušil kak odbornik, da mu nič mar ni, če se tudi vse razbije, je strepeta-la njegova duša. In pri vsem tem se je moral on premagovati, da ne bi vlil olja v ogenj; drugi so se prepirali z lahkim srcem, on se je miril s težkim.
Janko, ki ga takšne sitnosti niso spravljale iz ravnodušja, ga je tolažil, da naj se ne meni za take
prireditvami je tako, da se jih u-deležuje dobra četrtina poslušalcev iz postranskih namenov; polovica. se lahko reče, niti ne začuti, če se zapoje nekoliko previsoko ali prenizko; koliko jih torej ostane kjerkoli, ki bi kaj razumeli? Kakšen pa pride nazadnje o-pis slavnosti v novine! Izvrstno, izborilo. Jiedosežno, to je vsakdanja hvala, ki se ne zdi nobenemu prireditelju pretirana. Drugi naj si mislijo, kar hočejo; nekaj slave obvisi vedno. Kar se tiče pripravljanja in popravljanja javnega mnenja, ne zaostajemo mi za no benim narodom. Naprej in skoz! Za pevce je sramota le, če se ustavijo; kaziti pa smejo, in govorni ku samo zmanjkati ne sme; sicer pa lahko govori, kakor hoče."
Ivaau se je zdelo, da se on res preveč boji javnega mnenja, ki se vendar večinoma dela v uredništvih. Tu pa se radoljubne prireditve vedno le hvalijo, in gotovo velja tudi izrek: Lauda audacter; semper aliquid haeret. Odkod pa uspehi reklame?
Tako so rinili možje zadevo naprej. od druge strani jim jc pa prihajal naproti dan slavnosti. Škorec ga je imel v pratiki dobro zaznam en janega, in kadar je pogledal, koliko so dnevi še vsaksebi se je zlobno zarezal, in žena mu jc pokimala in se namuzala. Vda jala sta se oba s celim srcem sladki zloradosti in si opisovala z ži vimi barvami, kako bodo plesali Mlačani, ko se jim v Hrastju zagode. "Nazaj ne morejo", je raz lagala žena. ker je stvar že tako dozorela. Slavnost se mora izvršiti in plošča se mora vzidati."
"Torej se morajo, vdati", je sklepal mož. ki se je bil tako za grizel v svoje hude misli, tla se mu je zdelo, da še k seji ne pojde več, dasi je bilo hudo misliti, kako jedo in pijo tbmgi sami na stričev račun.
III.
Nekega popoldne pa je pripeljal kamnosek Filip s fantom na vozičku škaf apna, nekaj zidarskega orodja in kamenito ploščo v Hrast je in se ustavil pred škor-čevo hišo.
"Miha", je klical" prinesi dve kobili in eno močno desko, da bova to-le vzidala!"
Gospodar in gospodinja sta prihitela iz hiše. "Kaj pa hočeš vzidati. Filip?" je vprašal Škorec z izzivalno mirnostjo.
44Nikar se ne delaj neumnega, ko ti treba ni!" je dejal Filip. — "Spominsko ploščo bom vzidal."
"Kakšna pa je? Pokaži!" — Mož in žena sta pozorno brala izklesane črke; komaj pa sta bila prebral pisanje, je rekel Škorec, da mu tabla m všeč, da se takšna ne bo vzidala v njegovo hišo.
"Kakšna pa?" je vprašal Filip.
"To sem povedal jaz Lomastu na vsa usta".
"In Lomast mi jc takšno naročil."
"Zato pa kar k Lomastu zapc-
Iji!"
"Ej, za norca me ne boste imeli". se jc jezil kamnosek. "Kdor je naročil, ta bo plačal. Stvar se mora pojasniti. Stran jaz ne bom vozil; kam v kraj bom dejal."
"Pa tja pod pod zapelji!" jc dejal zmagoviti Škorec.
Filip jc robantil s fantom proti Mlaki, Škorec in Lenka sta se pa smejala doma in si mela roke, da sta jo tako imenitno zasolila Mla-čanom. "Joj, kako bodo skakali, ko prikolnc Filip!" je dejala Len ka. — "Jaz jih že vidim", je dejal Škorec. "Mlakar je ves rdeč od jeze in Rjavkar ves zelen. Lomast tolče ob mizo, Šimnov študent se pa joka". — Kaj bodo li zdaj počeli?" — "Kaj bodo pa počeli!" Drugo tablo bodo naročili, kakršna bo nama všeč. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade."
Ni še preteklo mnogo časa, je že pritekel Lomastov pastir v Hrastje vabit Škorca in Rjavkar-ja na izreduo sejo.
"Že plešejo", se je razveselil Škorec in segel po suknji. V radosti je pozabil, kar je bil sklenil ali pravzaprav sklepal v jezi.
"Ti, nocoj pa nikar ne hodi doli!" ga je spomnila Lenka prenag Ijene obljube.
"Ali misliš, da se jaz koga bojim?" je ugovarjal mož, "Ne, tega ne mislim."
"Ali naj stric samo one napa jat"
Na Mlaki pa ni zbudilo Filipo- omenjeni kraj niti obstreljevan ni vo poročilo tolikega hrupa, koli- bil, čeprav so Italijani že dneve kor bi ga želeli Škorčevi.	telefonično poročali o učinkova-
Lomast je sklical izredno sejo: uju streljanja na ta kraj. kaj bo treba skleniti, jc že vedel.
"Kaj pa zdaj?" je dejal Ivan. ki je bil najbridkeje prizadet.
(Dalje prihodnjič.)
maj mogoč-*; razločiti navadnega vo-' Kitzville, Minn. In okolica: Joe Ada-jaka od častniku. Pole;; sivih hlač.! mich.
bodo uvedli tudi črne škornje pri vseh polkih. V mirnih časih biilo morda ■ rabili boljše blnsro za častnike, kakor .za moštvo, v vojnih časih pa bo za vse enako.
Carjev tiar mil.auu.
Povodom kronanja je poslal ear v TV»kijo j »osebnega odposlanca. ki jej prinest'1 mikadu velikansko vazi. ki; tehta 200 kg.
Sedem ituljansUih ladij pogrešajo, j
Iz Ženevo poročajo. <hi pogrešajo' že osem dni sedem ladij iz Oenove. ki so bile oUšlo v Sredozemsko morje.
Marko.
A. Aškerc.
Kdo me kliče iz gomile temne, iz gomile moje petstoletne?
"Jaz sem. Marko, majka tvoja
stara!
Toži se mi. sinko moj. po tebi. Vstani. pridi zopet k meni. Marko, pojdeva na Prilip, grad domači! Tam živela bova srečno skupaj: stregla bom ti, kakor prejšnje _	čase!"
Mrtev sem! Ni
ne in zmuzne.
oble-
Zenske kot šoferke.
Načelnik neke newyorske avtomobilske Sole je rekel pred kratkim, da so ženske ravno tako dobre in zmožne voznice motornih vo*.. kakor so možje. Xe smelo bi se soditi po nekaterih slučajih, ki srečamo slabe ženske šoferke, ki so prava ovira v prometu, ki ga zelo ogrožajo, ker se najde tudi med možmi zelo slabe voznike, ki so nevarni rednemu in varnemu prometu. Omenjeni načelnik je rekel, da ne hi smeli smatrati žensk kot takih za impolnoma nezmožne voznice, čeravno jih najdemo mnogo, ki so impolnoma nezmožne in nezanesljive. Baje je mnogo žensk, ki bolj hitro mislijo, če se nenadoma pojavijo nesreče iu zapreke in sčasoma postanejo tudi vešče kot mehaniki in za-morejo držati svoje avtomobile v dobrem redu. Nek vojni dopisnik v Evropi je pred kratkim opisal delovanje neke ženske voznice pri bolniškem oddelku ter jo hvalil, kako izvrstno morem vstati, j0 opravljala svojo službo. Omenjeni .	.	majka! .dopisnik je rekel, da so tako ženske
1 usti me, naj spa vam in počivam, | za bolniško službo se najbolj pripravna j počivam v sveti zemlji srbski.' sanje sanjam naj junaške svoje! Ako pak še ljubiš me. o majka, pa poklekni na gomili moji, moli za me in za dušo mojo! ... .
Kdo me kije« iz gomile temne., iz gomile moje petstoletne?
,"Jaz $eui. Marko, ljubica sem
--------tvoja!
Jelica te zove k sebi zvesta. Vstani, vstani. da te spet obja-
mem,
da objamem te in te poljubim! Moč ljubezni spet rac vleče k tebi, moč ljubezni vroče, hrepeneče: pozabiti te ne morem. Marko!"
Srce moje, ljubica, je mrtvo, hladno je in trdo kakor kamen; ali, ljubezni več ne čuti ženske! Ako pak je, Jelica prekrasna, srce tvoje zopet oživelo, od ljubezni silne se ti vnelo, da živeti več brez nje ne moreš, ljubi rajše živega junaka, a ne drami mene v grobu tihem!
I
Kdo me kliče iz gomile temne, iz gomile moje petstoletne?
"Jaz sem, Marko, jaz, tvoj verni Šareč!
Vstani hitro mi iz groba, vstani! Ko vihar te, gospodar, ponesem na bojišče Kosovo nesrečno! Turek divji tam. sovražnik najin, kri preliva bratov tvojih zopet!"
Ti si. Šareč, ti si!? Groniska strela!
Dobrodošel, moj konjiček bojni! Kopiji, kopiji na gomili moji, pa s kopiti me čimbrž izkoplji, da ti vstanem in iz jame planem, da popnem se nate, moj tovariš, in odjašcin na mejdan junaški na Tureine, stare dušmanine!
NASI ZASTOPNIKI,
Ncmci upeljujejo uovotarije v kah vojakov.
Vsied nekega cesarskega ukaza so začeli upcljavati v nemški armadi e-nostavnejši način pri oblekah vojakov. Glavne stvari, ki jih mislijo pri tem doseči, so večja enostavnost pri obleki, in sicer v barvi in kroju; drugič pa mislijo odpraviti veliko razliko. ki se je kazala doslej med kroji častnikov in navadnega moštva.
I>a so zaceli prenavljati ravno ol» tem času, je krivo dejstvo, da so tekom vojne ]H>ral)ili vse stare zalogi-hlaga in oblek. Kakor zatrjujejo, ho-j do ujH'ljali pri vseh vojakih sivo polj-' sko barvo, razven pri onilw.v lovskih! ;K»lkih. I.ovci in strelci pa bodo dobili zelenkasto- sive kroje. Kadar bo-1 do končali s sedanjimi pripravami in n pel jati nove obleke |*>vsod. ho k<>-
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko | spadajoče jiosle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: MihaeJ Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob LovSn.
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Genu.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca- šar stello (The Dank Saloon).
Walsenburg, Colo.:-Ant. Saftich.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. Verblč.
Chicago, DL: Frank Jurjovec.
Depue, DL: Dan. Badovinac.
La Salle, 111.: Mat. Komp.
Joliet, DL: Frank Laurich, John Zaletel m Frank Bambicb.
Waukegan, DL: Frank PetkovSek in Math. Ogrin.
So. Chicago, DI.: Frank Čeme In Rudolf Požek.
Springfield, DL: Matija Barborlč.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovec.
Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kerne m Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter SchneJler.
Mineral, Kans.: John Stale.
Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
Calumet, Mich, in okolica: Pavel | Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, io okolica: Frank Kotziau.
So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovieh.
Aurora, Minn.: Josip Fugina.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrieb.
Duluh, Minn.: Joseph Sliarabon.
Ely, Minn. In okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louts M. Pernšek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič. Chas. Karlinger, Jakob Rts-nik in John Prostor.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. Kumse. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. . Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddork. Pa.: Ivan Germ. Bridseville. Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine. Pa. in okolica: John Ker-Zisnik.
Canoii&burg. Pa.: John Koklleh. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridse, Pa.: Anton Jerina. Brought on. Pa. in okolica: A. Dem-
Darragh. Pa.: Dragutin Slavic.
Dunlo, Pa. in okolica: Josip Suhor.
Export, Pa. in okolica: Frank Trebeč.
Forest City, Pa.: K. Zalar hi Fran* Leben.
Farell. Pa.: Anton Valentinčič.
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher.
Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton U-solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta,
Monessen, Pa.: Math K.ikelj.
Moon Bun, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podvašnik, I. Magister in U. R. Ja-kohich.
Sieelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta., Pa.: Joseph ŠkerlJ.
West Newton, Pa.: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele, L'tah: Anton Palčič.
Winterquarters. l'tah: L. Blasich.
Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davis. W. Va. in okolica: J. Brosich.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Kocijan in A. Korenehnn.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: neronim Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: A. Justing Val. Stalieh in Valentin Marcina.
Bibbing, Minn.: Ivan Pouse.
Kemanerer. Wyo.: .Tos. !\totoh.
Raznoterosti.
Kako nastajajo Cadornova poročila.	|
Po končani drugi bitki na Goriškem je italijansko vojno vodstvo pri sestavi vojnih poročil navezano na to, da pretirava več ali manj brezpomembne akcije. Pri tem igrajo zavijanja, pretiravanja in izmišljotine čudovito vlogo. Tako od začetka avgusta ni izšlo sko-ro nobeno Cadornovo poročilo, k: ne bi potrebovalo popravka. Zato je gotovo zanimivo izvedeti, kako nastanejo Cadornova poročila. Začetkom septembra se je avstrijski:: prednjim stražam posrečilo priplaziti se do italijanske telefonske naprave in poslušati naslednji razgovor:
"Pronto Commando! Facciamo un Telegramma: I Risultati di og-gi. I tiri che sono stati tirati so-pra.... hanno fatto molto danno agli Austriaei, si ha visto transpor-tare diversi feriti. una trincea e stata completamente distrutta. Si ha fatto saltare una baracca che stuvano construendo.-In colpi tirati a .... sono stati poehi sbagliati." "Quanti eonnoni distruttH" "Ma, nessuno." " Metti uno!".... e si lia ridotto in frantumi un can-none."
Prevod: Halo! "Poveljstvo! Napravimo brzojavko o današnjih
dogodkih. Streli, ki so bili danes'
SLOVENSKO-AMER1KANSKI
koledaI
za leto 1916.
VeJja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:	^	-
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonali, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija".— Iznajditelj podmorskega eolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v "Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. -— Le Retail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar.— Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — liuska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. _
Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji- — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Ancorri. — Avstrijska invazija na Poljskem. —- Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 CORTLANDT STREET«	• NEW YORK, N. Y.
1
i
Prečudna zgodba gospe Esquollier.
Francoski spisal Pierre Louys.
st v
.wl.
I.
je sr«>spa Ksquolher v sprcni-svoje in lade sestre Annan de iz opere ter sedla v svoj avtomobil. je hitro vprašala:
—	Torej prvi vtis?
—	Fizično me je naravnost o-earal.
—	Dobro. Xi treba dalie govoriti. Osvojil te je, draga moja. Poljubi me! Stvar je gotova.
objeli sta se tesno, toda Armando je oporekala:
—	N«S ne, ti si preveč nagla, Magdalena! Kuj je na tem, da mi ugaja? .laz njemu nisem ugajala. < 'elo uro me je kritiziral, jaz pa sem seveda vse to zaslužila, ker sem bedasta.
—	Iva j naj to pomeni!
—	Menda imam prelepo oble ko. To ni obleka za mlado dekle, to j«- obleka za igralko.
—	Ti nesramne/, ti mali!
—	To ni vse, ljuba moja! Njemu se zdi čudno, da me vza mete v opero, kadar je balet. Njegov oče in njegova mati sta si bila predstavljena — od daleč — nekega večera, ko so igrali "Zam-po" iu "Meščanske sestanke", to sta po njegovem mnenju dostojni igri. Jaz nesrečniea pa sem mu rekla, da godijo v "Zauipi" same oskrumbe in pogledal me je. kakor da mu je zmanjkalo sape. 1 Jekla sem mu tudi, da 41 Meščanski sestanki" dajejo dekletom pouk, kako uvedejo gospode v svoje sobe, pa je kar prebledel.
—	Toda čemu vendar.. .
—	Ne vem. Kila sem razdražena vse tja do nohtov. Ljubil me je, to sem dobro čutila. In zahotelo se mi je, da bi se zgražal nad menoj, zato da bi me ljubil tudi z mojimi napakami... Toda zdi m' mi. da sem šla predaleč.
—	Kaj si mu neki še rekla!
Pokazala sem mu v nekem ob odru oni dve mali Itali-
o katerih si mi pripovedo-om ga dne i 11 zaupala sem
ot II inki
»In
nu
alu •ah
Tega n Drag i k Na ti prehod
Da sta omoženi?
Da.
No. to pa je hud poper.
Kaj ne? je vzdfhnilo dekle - In kaj jo odgovoril.'
Vprašal me jo, s kom. agilalena se je glasno zasme v svoje rokavice ter nadalje-. ne oziraje m> na čustva svo-estre:
Dete m-'je, ta i'aut je biser • 'ga moža mi ne smeš zgrešiti.
■>tin.. Vzela «ra boš.
dopu
i je.
An
Kaj je t »et minut peljemo? unuda je l ZgOi Ničes
rekla brez vsakega
o.' Saj drdratno že . Po kateri poti se
obrisala roso. ki st tila na oknu ter rekla : ir ne vidim... Tema
Tema je? \ Chauips-
rled
še ona k oknu,
v teino, kjer je
razločevala siva tla sa->tc, ob kateri ni stala ni
—	Kuj K1 v :v''es
Sklonila poglobila pog nejasno motne i ena his;;.
—	Jaz. . . je za jecljala... ne veiu, kj-- smo... To ni več riz. . . Aleksander je znorel. . staviva ga...
In pritisnila je naglo na zvonec.
Toda kotuaj so zadoncli svetli zvotieki»vi zvoki v tišino, je spredaj poleg sedeža dvakrat naglo zaškripalo iu avtomobil je zabren-enl kot roga i* ter se spustil s 'jno brzino v t«dt.
jaz Pa-U-
»kr
<t r
j" vrgel vznak obe se-oglasno sla obe zastokali:
—	Ah. moj liog! Magdalena je sklenila glavo in
pogledala skozi sprednje okno proti sedežu.
—	Moj Hog! je ponovila. — To ni Aleksander...
—	Kako:
Odvedeni s\a... Aleksander ne vozi, to ni on.
—	Jaz skočim dol.. .
—	- Armanda, ne bodi nespametna... vozimo štirideset kilometrov; ubiješ >e na mesta.
rta bili skupaj, vsaka zase ili vendar skočili, toda imeli občutek, podoben onemu, ki navdaja ob robu vrtinca, ko

Avtomobilova brzina je ostala neizpremenjena. Pri prehodu čez majhen cestni jarek je nagel su-j uek pretresel vzmeti, privzdignil dve kolesi, ki sta se zavrteli v ; praznem, in vse se je za kratek I trenutek upognilo, odskočilo in zatrepetalo; potem pa so je nadaljeval prejšnji tek. naglo iu enakomerno kakor reka, ki hiti dalje onkraj jeza.
Sestri sta bili umolknili zadaj v vozu. nepremični, oledeneli od groze. Magdalena, kot ženska, ki je spoznala vse v življenju in na možkih, si je mislila:
—	Ko bi bilo samo to! Ko bi naju vsaj ne ubili!
Armanda se ni oklepala niti te zadnje nade. Ni bila več tako nedolžna, da ne bi vedela ničesar, kar jo je čakalo, in uboga reviea bi bila kar znorela od groze. Ah. o svoji bodoči prvi ljubezni si jc bila ustvarila tako lirično iu bkratu tako točno sliko! Toliko noči je sanjala o tem. kar naj bi bila ta ljubezen, da bi ostala vredna njene ponosne in sentimentalne duše! Toliko noči si je bila prisegala, da se ohrani vsaj za prvo ljubezen, pa naj bo že potem kakorkoli! Začelo se ji je svitati skozi belo meglo srečnih sanj. Na predvečer njene zaroke, zdaj pa naj bi se vs;k pogreznilo v dno te pustolovščine. ..
—	Ah! je zavpila nenadoma, — Magdalena, rajši skočim... to je lepši konec...
Toda v istem trenutku se je avtomobil skoro ustavil, se okre-nil, švignil mimo stebrišča, prevozil veliko, zapuščeno dvorišče ter obstal pred peronom.
Magdalena je zašepetala:
—	Prepozno, ljuba moja!
Kakih štirideset let star možki.
plešast, eleganten bi uslužen je v tem hipu odprl avtomobilova vrata. Armanda je kriknila:
—	Gospod, usmrtite me! I sinr-• ite me! — lu pristavila je naivno: foda n»k približajte se mi!
—	Gospodična, j" odvrnil nemarne, ne dotaknem se vas niti s prstom, toda prosim vas, poj-lite z menoj, zakaj mudi se! Vpitje vam ne bi nič pomagalo: hiša stoji na samem sredi gozdov.
Magdalena je izstopila prva. Armanda jc šla takoj za njo, toda •ako se je opotekala, da je zgrešila siopnjico. Treba jo je bilo držati. I-aiika mesečina, ki je ravnokar posvetila, je posrebrila plesne >blekc, dva bleda profila, skrbno počesane lase. Vstopili sta preko perona.
< ela hiša je bila razsvetljena. Neznanec, ki je stop:ti pred svojima žrtvama, ju je peljal preko vestibula, ki je bil tlakan s škr-!ji. skozi dva salona in skozi malo sobico. Nato je krenil v hodnik, ki je vodil navidezno skozi celo graščino ter onemogočil vsako irijentaerjo. Slednjič je odprl še zadnja vrata, počakal, da sta /stopili mladi dami pred njim ter ju zaprl, sam pa ni šel za njima.
V sobi. kamor sta prišli sedaj ie stala stara ženska ter ju pozdravila; tudi ta je bila čisto črno oblečena.
—	Milosti ji va ... Gospodična...
Nato pa je brez vsakih predpriprav njen suhi glas nadaljeval :
—	Dovolita. prosim, da vaju
slečem.
—	Da naju... da naju... je za j ec I j a I a Magdalena.
Dalje ni prišla. Že je bila stara dama odpela plašč, odstranila igle od pasu ter potegnila krilo preko prvega spodnjega krila. Z isto spretnostjo so njeni drobni prsti razklenili tudi zapone na prsih in naramnice so zdrknile čez slabotne napudrane roke.
—	Tudi vi. gospodična, jc nadaljevala ravno tako suho.
Armanda, že itak bleda, je kar pozelenela. Obrnila je obupan pogled v svojo sestro, ki se je bila vrgla na d i van. tresoča se od nog do glave v nervoznih krčili. Brez odpora, brez moči, brez poguma, kot mrtva, se je vdala, rokam, ki so jo razgalile. Stara dama je vzela obleki na levo roko, odšla naglo iz sobe ter zaklenila za seboj vrata.
Deklica je ostala na mestu. Zdrknila je ihteč pred naslanjačem na kolena ter začela moliti. Molila je skoro na glas. jokaje v svoje sklenjene roke, z gorečnostjo. pomešano r strahom, jecljajo in tožeče. Klicala je na pomoč oue tri svetnike, ki so jo vedno ščiti-
GLAS NARODA, 28. DECEMBRA, 1915.
rala svojega moža do tristopetin- j odvesti obleki in kar je bilo v šestdesetega dneva, pa naj bodo njilu To je bilo vsaj mene vredno, okoliščine kakršnekoli...	j Sestri sta onemeli vsled te drz-
t as je potekal. Stenska ura je.nosti in spogledali sta se brez odbila štiri zjutraj.	besedi.
Skrčena na divanu je Magdalena vila svoje odrevt-nele roke ter bila s pestjo ob divanov hrbet.
— Dovolj mi je! Dovolj in i je! je zaklicala. To je strašno, to ča-
— Podkupil sem torej vajinega šoferja, ter ga nadomestil s svojim. Zamena se je izvi^šila v gosti gneči v ulici Auber. ko je avtomobil za hip postal. kakor je bilo dogovorjeno; saj se vozovi prav kanje! Kadar bodo prišli, bom že dostikrat ustavljajo ob tistih pri-
mrtva od strahu!... Tako bi ne smeli mučiti dveh nesrečnih žensk!... Toda kaj neki nameravajo storiti z nama te hudobe?... Zakaj ne pridejo? Zakaj ne pridejo?. ..
In potem sta se v hipnem navalu ljubezni vrgli druga drugi v naročje.
—	Moja ljuba, moja Armanda, moja mala Armandiea, moja predraga sestrica... nič se ne boj, srce moje. branila te bom, pogum!. . . Kaj bo z menoj, to nima pomena... Toda tebe, tebe nočem, da se dotaknejo — in ne dotaknejo st> te! Pokrila te bom s svojim telesom...
Na tihem hodniku je tedaj za-zvenel korak.
—	Gospod, moj Bog! Sedaj so tu! Sedaj so že tu!
111.
Ključ je smuknil v ključavnico
lika h. ko gredo ljudje iz gledišča. Isti zvesti sluga — seveda govorim tu o svojem — vaju povede zopet na vajin dom. Dve dami prideta prav lahko s plesa ob šestih zjutraj, ne da bi se kdo temu le količkaj čudil. Torej ne bosta kompromitirani. Na drugi strani pa je v vajinem najelementarnej-šem interesu, da o tej dogodbi popolnoma molčita; zakaj ni treba poudarjati, da bi jo vajini prijatelji. če jo komu povesta, ponavljali z nekim gotovim nasmehom.
Kakor je bilo videti, ni Magdalena razumela te žalitve. Čutila je v sebi samo veselje, da je ušla tej moreči grozi in čutila se je kakor uničeno pred samozavestjo tega človeka.
Sklonila se je k Armaudi. rekoč :
— Sreča božja, da mojega moža ni tu! Kako prav nama pride ta odhod na lov!
Naredila se malomarno šobieo.
—	Jaz? Oh. jaz mislim... jaz mislim.. .
—	No, torej?
—	Jaz mislim, da je zelo mučno razložiti povratek na dom ob sedmih zjutraj.
Tedaj je šinilo nebrzdano veselje v dvanajstere prijateljice in sredi klicov, smeha, ščebetanja in ploskanja je bilo čuti tenak glas, ki je žgolel ves blažen:
-— Ah. draga!... Od vraga ste!
POUK V ANGLEŠČINI 1
To je gotovo lepa prilika, ka kor tndi v korist nam tujcem. Pi še se lahko za brezplačna pojas-nila na:
Slovensko korespondenco šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O-
Iščem SIMONA JANEŽIC. Doma je iz Jezera pri Cirkniei. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Križman, Box 217, Salisbury Center. N. Y.	(27-29—12)
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413. Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON
VELIKO PLESNO IN ZABAVNO VESELICO
katero prireili
DRUŠTVO "SLOVENSKI BRATJE" štev. 23, S. D. P. Z.
v četrtek, dne 6. januarja 1916
v MIKE BUL1Č-EVI DVORANI, 2nd Street, v Thomas. TV. Va.
Vstopnina je samo "»rt centov.
Na veselici bode igrala izvrstna godba.
Tem potom so uljudno vabljena vsa sosedna slovenska društva iz Thomas in Davis, W Va.. da se udeležijo naše veselice ter pripomorejo k boljšemu vspehu.
V enakem slučaju bode tudi naše društvo stalo Vam vedno v pomoč.
Med veselico bode šaljiva tombola.
* Gospe in gospodične -o vstopnine proste. ' i
Pričetek veselice bo točno ob 4. uri popoldne. Za vsestransko postrežbo bode dobro preskrbljeno. Za obilno udeležbo se priporoča
ODBOR.
M
_ , ..... . , . — Na lov? je dejal krojač. Mi-s tako glasnim škripanjem., da jeJslim> da sem ja2 bolje ^en. Bi-
na!^
'varnost naših tovarišev li. obljubila enemu sveč, drugemu
»olj bega nego naša lastna, in Ar-ianda in Magdalena sta mislili »be hkratu: "Jaz bi že skočila, iiupak ona bi se ubila," Njuni roki sta se tresli, sta se
milodarov, tretjemu lepo vazo na oltar, kupljeno pri najboljšem zlatarju. Prisegla je, da bo praznovala osmino, da se ob kvatrih strogo postila, ne da bi profila
Si, se prijeli ter ostali združe-i kakih olajšav, ter obljubila, če se
ni na usnjatLh bi* Tim h _
Vrmanda zavpila od groze, kot da se že dela konec njenemu malemu devištvu.
Toda ko so se vrata odprla, se ni prikazal na pragu nihče drugi nego stara dama. ki je nesla na rokah obe obleki.
Ženski sta se bili umaknili v skrajni kol sobe.
—	Milostljiva... Gospodična... je izpregovoril suhi glas. dovolila mi, prosim, da vaju zopet oblečeni.
—	Kako? je ušlo Magdaleni... toda jaz... torej potem...
Sedemdesetletna starka se ni ozirala na presenečenje, ki se njej sami menda tudi ni zdelo nič čudno. Čudovito spretna v sklepanju zapon, kakor sc je bila izkazala pripravna, ko jiii je razklepala. je dela obleki zopet, kjer jih je bila vzela, raztegnila izrezek pod vratom, na rahlo zavezala čipke, poravnala gube na krilih ter odšla s poklonom.
Tedaj je vstopil neznanec.
Bil je v fraku, čelo razodeto, na rokah rokavice... morda malo l>olj podoben hotelskemu ravnate lju nego posvet lijaku; saj je razlika včasih tako neznatna. Recimo, da je bil podoben elegantne mu predavatelju.
—	Milosti ji vi. je dejal važno imel sem prvotno namen, da se la-konično opravičim ter vaju dam zopet peljati domov, ne da bi vama dal nadaljuih pojasnil, o skrivnosti vajine odvedbe. Toda žen ska radovednost je element, s ka terim ne more nihče preveč račti na ti. Ce vama ne povem svoje skrivnosti, jo bosta skušali zve deti. in tako spravite sebe in mene v pogubo. V mojem interesu je torej, da vama jo povem, zato da ostane pri tom.
Zaprl je oči, jih zopet odprl tel nadaljeval smehljaje;
—	Nocoj imata na sebi dve najlepši obleki, kar jih je v Parizu...
—	Ah! je vzkliknila Magdalena
ter si položila roki na čelo, zaradi tega torej!
—	Ena izmed mojih odjenialk. mlada tujka, je videla v ponedeljek ti dve obleki v operi. Hotela je imeti ravno isti za kakršnokoli ceno. Razume se, da bi bil lahko posnel njuno zunanjo obliko in njima la-stno eleganco, ne da bi bilo treba za to kake posebne zvijače, zakaj pogled pravega krojača fotografira oprsje z isto gotovostjo kot objektiv; toda vajini obleki sta opremljeni z dvema vezenima vzorcema, katerih fantazija zmede celo ornamentista. Tega ni bilo mogoče posneti razen pod pogojem, da imam krilo iu modre razprostrto, brez gub, na krojaški mizi. Treba je bilo torej neizogibno, da si jih preskrbim. milostljivi.
Prijel je stol za naslanjalo, ga poveznil k sebi ter nadaljeval:
—	Najenostavnejše bi bilo, da bi jih bil izprosil od vajine hišne, seveda proti primernemu plačilu. Na to sem pač mislil: toda na moje veliko obžalovanje je to dekle silno neumno. V slučaju, da pride vse na dan, da pride do tožbe in do procesa (človek mora na vse misliti), bi se ne bila nikdar držala niti pet minut pri izpraševanju preiskovalnega sodnika. Da sem od nje sprejel uslugo, bi bil ž
lo je neobhodno potrebno, da je vaš gospod soprog odsoten celo noč, ko se izvrši naš načrt. Neka zelo znana oseba se je strastno zaljubila vanj.. .
—	Kaj poveste!
Priklonil se je ter končal:
—	To ravno nas največ stane!
IV
Naslednjo jutro je gospa Esquollier zares vztrajala v molku o svoji čudni zgodbi, zakaj spala je do dveh, pobita od truda in razburjenja. Tedaj pa jc njena najboljša prijateljica, gospa La-lette. šiloma vdrla v njeno sobo in Magdalena je začutila nepremagljivo potrebo, da se zaupa v svoji ljubezni in odkrila ji je dramatični dogodek.
Ko je povedala v>e do zadnje besede, je prijela svojo prijateljico za obe roki in velela ji je priseči, da ne bo z nikomur o tem govorila. Razložila ji je nadolgo, da s" ne more iskati pravice, ker bi preiskava cele zadeve gotovo osmešila, morda bi prišlo celo do škandala : iu če ne toži. je bolje, celo stvar prikriti popolnoma in ne povedati živi duši o tem, kai se jc zgodilo, zakaj svet bi s( manj razumel. zakaj da ni nič ukrenila, če posta ne stvar javna anekdot;:. Kratko, računala j< brezpogojno na molčečnost, svoj' ljube Ivone. Gospa I ..alette je obljubila.
Žal, da je bila ta zgodba vst preveč lepa. Ženske pač ohranijo zase samo male zaupnosti, zato da zaslužijo, da se jim zaupa nekega dne velike stvari, da jih potem trosijo naokrog. Še istega večera po-setila gospa Lalette neki salon, v katerem je štela dvanajst prijateljic, ki ,so bile ravno tako molčeče kot ona sama fin s tem je •mnogo rečeno!). Pod pečatom grobne tajnosti jim je povedala fantastično zgodbo.
Pripovedovati je znala zelo -spretno. Niti trenutek se ni dalo iz njene povesti slutiti, da se konča zgodba srečno kot komedija. V začetku je bil učinek mogočen. Dame so klicale kar po vrsti: "To je strašno!" Vse so se že videle v fantastičnem avtomobilu, ki ga vodi skrivnosten šof«*»\ Vtis je bil tako silen, da je vztrajal do konca : soglasno ogorčenje je v sprejel o zadnjo besede, ki jih je govo-j ril nesramni krojač.
—	Zares, je pripomnila neka dama. človek se ne sme nobeni stvari več čuditi!
—	Odvedba izpred opere!
—	V Parizu ni mogoče več ži-veti!
—	Živimo med samimi apaši!
Neka stara devica ni pozabila
pripomniti, da je saiuo čudež pripomogel do srečnega zaključka t<-dogodbe; zakaj da ni mala Armanda napravila obljube, bi sc bila stvar zanjo zasukala čisto drugače.
Neka druga je slovesno izjavila. da ne bo šla po solnčnem zatonu več na ee»>to brez kavalirja in da bo nosila v nedrih vedno zastrupljeno bodalo, ki bo imelo na hrbtu zarezano besedo "Muerte". ker se gode melodrame v resničnem življenju.
Samo gospa Lalette ni
Iščem svojega prijatelja JAKOBA ABRAM. Doma je iz Počje-ga pri Št. Petni na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj mi javi, ali naj se sam oglasi. — Joseph Korošec. Box 1. Cainbrook, Pa.
(24-28—12)
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlandt St., New York.
i
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIR SVETE
17SO-S2 E. 2Sth St.,	Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov nnprej. pri inanjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejsti denar ali Money Order.
[
uv \

DR. BUKKl'S MEDICAL INSTITUTE, i
407 East 58th St, NEW YORK, N. Y. .
____________STAKOKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. j
'Zdravi usi»ešno bolezni želodca, pljuč, jeter, me- ^ liurja in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revmatizeni, tajne bolezni, božjast, bolezni na ma- ^
v\
» 3f	ir*l

, mm
'v ^rte^
i	terniei, kožne bolezni In otroške bolezni. — Zilravi
I	z zdravilnimi rožami, katere dobiva iz domovine. — ^
I	Z vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem je-
/	ziku. Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- ^
— Do njega se pride z nadecstno ali cestno želez- ^
vetih zjutraj do sedmih zvečer. (Med prvo Ave. !u Ave. A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pridite osebno.
\

U zalogi ga imajo tudi f nekateri naši zastopniki: | A
Frank Sakser podružnica p | 61C4 St. Clair Ave., Cleve- A "	meo 1»0 prvi, drugi ali tretji Ave., in po 50th Sr. g
land, Ohio.	j
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave,, Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N.1 Chicago, El.	|
H. Svetlin, 1016 St. Clair, Ave., Sheboygan, Wis. j
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.	I
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. 1 Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.	j
Jakob Petrič, Chisholm, Minn. "	|
Frank Gabrenja, John stown, Penna.
•Sobit« "QLAl NARODA" skozi štiri omscft dnevno, Izvxtm5i nedslj la postavnih praznikov. "QT,AB NAHODA" Lfhaja dnevno na fotlih straneh, tako, 6a dobit« tedsnsko 36 strani berila, v mesecu 166 strani, sli 624 strani ▼ ž tirih riesecik. "GLAS NARODA" £onai* dnevao poročila i bojišče la run« slike. Sedaj g& sleherni cUn raipotiljamo 12{G0QS — Ta i te vilka jasno govori, da je list selo rasairjssi. Vse ocobjs lista je organizirano in spada v strokovne unij*.
m^
OGLAS NABAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočeni svoja
■f> nik ji i->	a a a	a	^ a

Kot vsako leto smo tudi letos pripravili fino zalogo vin in žganja za naše številne odjemalec po cciih Združenih državah. Od teh omenjamo sledeče :
	Ohijska vina:			
	1-10 jralun	Soil		Znboj
Stari Concord (teman)	$ .75	$27	00	
Concord (svetel)	.50	28.00		
Catawba	1.00	i»u	.00	
Delaware	1.25	38.00		
Eiesliug	1.25	38.00		
Sherry	1.25			$7.50
Port	1.25			7.0iJ
Zinfandel (4 leta)	1.50 Žganja:			
	Galon		Zaboj Htelclenicn	
Tropinjevec $2.00, $2.2	3, $2.50, $2.75 in	$3.00	$ 9.00	$ .85
Slivov i tz	2.75 in	3.00	13.00	* 1.35
Brinjevec			13.00	1.35
Cognac type brandy	2.75 in	3.00	10.00	.90
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem je naša iskrena želja.
Za o in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. ?2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-4 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, 0.
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riet-ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon Š14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal-j $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih
cenah je vštet tndi vojni davek rekla'za vino. — Potovalni agent je ro-
ž njo at* o d zaprt, in to bi bil'nič, ni ničesar pripomnila, ko je jak M. ŽngeL žalosten konec za umetnika moje. dokončala svojo povest.	I S spoštovanjem
vrste. Hotel sem rajši ali vse do-| — In vi, Ivona, kaj mislite vi o • - 8, JACKSR,
omoži, da ne bo celo prvo leto va-^j^ ali vse zaigrati, zato sem dal 'tem? je vprašal tenak glas.
9mm.
* Helena. BaL
I* '■' -	KVCJ
» V V V
! ►
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, ILI,.
PRODAJA fina vina, Izvrstne unotkr. patentirana, zdravila
PRODAJA vozne listke vseb prtkonor-ftkskih črt.
POŠILJA denar v stari kraj sanesljlve in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spads joča dela.
Zastopnik 'GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, N%«r York, N. Y.


EMILE QABORIAU:
TATVINA
hvalo. — Vi nočete inoje pomoči ? — Dobro. — V moji sobi čaka policijski komisar. — Ali hočete, da ga pokličem? — Da. pokličite ga !
Bankir je odprl vrata in rekel služabniku: — Pokličite gospoda komisarja.
(Nadaljuje se).
i I V*"

-	(Nadaljevanje).
—	Motitite se — je odvrnil bankir — jaz sem že bil v svoji delavni sobi.
Tako? l'a so mi rekli da vas ni. — Oni človek je zatrjeval — pri tem je poka/al na Cavaillona — toda to je navsezadnje stranska stvar. Sedaj so mi rekli, da je blagajna še vedno zaprta. — Ali me imate /a norea ali kaj? Svoj denar zahtevam, potem zbogom /.a vedno.
Kauvella .ji- zalila rdečiea : najrajše bi planil na /aljivea. pa se je še pravočasno premagaj
Zelo bi mi ugodili, če bi še malo počakali. Mislil sem. saj si.* vendar dovolj jasno povedali.... Seveda, denar je bil pripravljen za vas. toda to noč so nas o-kradli. — 1'kradli so nam iJ.">0.0(XI frankov.
Tako? j»- rekel marki in sc ironično nasmehnil. — Koliko rasa bom pa še moral čakati?
Toliko < nsa da bodo prinesli denar iz banke. — Set' je obrnil markiju hrbet in narekoval blagajniku:
Napišite nakaznico in jo pošljite takoj v banko.
Blagajnik stal kakor okamenel.
Ali ni-.te slišali? — je /klical še enkrat bankir.
Blagajnik <ru jc nekaj «'-ase zaeiidetio gledal potem je pa zajeeal: To vam ne bo čisto nič keristilo, gospod šef. — Gospodu moramo izplačati :t()0.000 frankov kolikor je pa meni znano, jih imate na banki samo 100.000.
Marki Clamcran se je na ^rlas zasmejal.
Uradniki so se spogledali in prebledeli.
Fauvell. ki je bi! mož na mestu, je odvrnil:
Le brez skrbi bodite, gospod marki, naša banka ima še druge vire. < e počakate par minut, pa imate svoj denar v rokah.
Odšel je v svoj kabinet in se takoj vrnil s šopom vrednostnih papirjev.
<'out irt* je rekel nekemu staremu uradniku — peljite se z mark i jem k Rotšildu. oddajte mu t •» pismo in te listine. — Kotšild vam bo plačal :100,000 frankov.
Marki jc bil nekoliko v zadregi in se jc začel opravičevati. „ Oprostite, gospod bankir, saj vas nisem hotel žaliti. Niti v glavo mi ni padlo kaj takega. — Toda silno sem bil razburjen.
Prosim, prosim. — Nikar st' ne opravičujte. — Jaz sem bil sko/iuskoz poštenjak in na moji banki ni dosedaj še nobenega madeža. Vi /.ahte\ate svoj denar in moja dolžnost je, da vam plačam. — Prosim vas. spremite mojega uradnika.
Zatem mu je pokazal hrbet in se obrnil k svojim uradnikom, rekoč:
—	Mislim, gospodje, da je sedaj za delo.
Takoj sii se razkropili in trenutek pozneje je že vsak sedel pri svojem delu.
Fauvell je ^ačcl korakati semtertja po sobi. Bertomv jc pa stal pri si eni in ni erhnil niti besedice
Po dolgi pavzi je obstal bankir pred njim in rekel:
Zadevo morava na vsak način preiskati. — Prosim, idite z
menoj.
Blagajnik mu je >ledi! v prnstor. kjer j»> stala blagajna. — Xi-kjer ni bilo nobenega sledu, da bi bil kak tuj zločinec vlomil. Noben košček papirja 111 bil premaknjen, vse jc bilo v najlepšem redu. — V odprti blagajni — Prosper jo je pustil v prvem razburjenju odprto — je bilo samo par zavojev bankovcev, katere je vlomilec pozabil.
Vrata je zaprl. s*-d«'l na st<>| in rekel čisto mirno svojemu bla-gajuiku:
Sedaj sva sama, Prosper, sedaj mi lahko vse zaupate.
Blagajnik ga je osorno pogledal in odvrnil:
Vse sem vam že povedal, gospod šef. vse. kar sem imel na vesti. —
Res ničesar .več, Prosper? — Pa vsaj ue boste ust rajali pri svoji trditvi? To bi bilo blazno. - - .laz nisem samo vaš gospodar, jaz
tudi vaš najboljši prijatelj. Že petnajst let ste pri meni. kaj ne? Ali st-m vam že kdaj rekel kaj zalega? — Ali nisem bil vedno zadovoljen z \ami ?
Set" ni še nikdar govoril s svojim blagajnikom v tako prijaznem in mehkem tonu.
Povejte mi sami. če vam nisem bil pravi oče? — Ali vam nisem odprl vrat v svojo hišo. ali niste imeli večjih pravic kakor vsakdo drugi V. mojima sinov« nm in z mojo nečakinjo Magdo ste občevali kakor 7 brati. Toda naenkrat sle se nas naveličali. — Približno pred enim letom ste prenehali zahajati v našo družino.
Te besede so Bertomyja zelo ganile. — Z rokami si je pokril o-braz in pričel jokati.
Očetu lahko vse zaupate — je nadaljeval Fauvell, — očetu lahko vse potožite, on zna odpustiti. 011 zna pozabiti. — -laz dobro vera. kakšne skušnjave imajo mladi ljudje v tem mestu človek pozabi in se vrže v vrtinec.... Govorite, Prosper, vejte. —
—	Kaj za božjo voljo hočete izvedeti od mene?
—	Kesuieo mi povejte, ničesar drugega kakor resnico, človek, lahko greši. To mi recite: Mlati sem. uživati sem hotel, nisem bil pri pravi zavesti, ko sem vzel denar.
•laz; jc zastokal Prosper. — Jaz?
I bogi mladenič, mar res mislite, da vas ne poznam. — Ali mislite. da ne vem kakšno življenje živite zadnje mesece? — Vaši tovariši vatn zavidajo in vam ne morejo oprostiti, ker imate kljub svoji mladosti že 12.000 frankov plače — Vsak teden sem dobil anonimno pismo, ki se je tikalo vašega sedanjega življenja. Za ta pisma se sicer veliko ne menim, postal sem pa vseeno malo bolj pozoren. Hotel sem vedeti, kako živi človek, kateremu sem zaupal vse svoje premo-žnje. Kaj bi napravil, če bi ne mogel izplačati markiju CIainerauuf Ali ni največja sreča, da sem imel še nekaj vrednostnih papirjev?
Bankir je umolknil, misleč, da mu bo blagajnik odgovoril: ker se to ni zgodilo, je nadaljeval:
Le pogum. Prosper in povejte! — Zvečer bora zopet prišel in do večera se premislite. — Sedaj pa še enkrat natančno preiščite blagajno. še danes bomo dobili denar, prepričan sem skoraj. — Če ne vsega, pa že vsaj precejšen del.
Fauvell je hotel oditi, toda Prosper ga je potegnil za suknjo rc-koč :	i Jg§§ ®|§ I B^H HU
Vaša velikodušnost presega \\>e meje. — Rečem vam pa sahio nekaj: Ker nisem ničesar vzel. tudi ničesar vrniti ne morem — Jaz se nisem čisto nič motil. — Blagajna je prazna, denar jc bil ukraden. —
Kdo ga je pa ukradel, za božjo voljo? Jaz ga nisem! Prisegam pri vsem. kar mi je sveto! Fauvella je polila rdečica.
—	Nesramnež! — je zakričal, ali hočete s tem povedati, da sem jaz ukradel?
Bertomy je povesil glavo in ni dal nobenega odgovora.
A tako? — je divjal bankir. — Vi se torej predrznete«? Že do-
dobro----Se bomo pa pri sodišču zmenili.... Vse, kar mi je
fe. sem poskusil, da bi vas rešil, sedaj mi pa daste tako za-
I	W Vi II ! Ift M Hftn f
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
,-rodaja belo vino po ................ 70c. gallon
črno vino po ................60c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallons (sodček) z*.......... $16.00
Za obilno.naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohia
i

— Včasih vse mi po-
Prosper,
™--n
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR \
(Notary Public)	i
v GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
62 CORTLAND1* STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno In solidno postrefleaL
i
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH«
• • • st
• • DELO OKUSNO, « ■ .• • .• *
IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE
i«ii
UNUSKO ORGANIZIRANA«
r OSEBNOST SO*
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMTLETIg CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJTH NAi
SLOVENiG PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
SBKSO0S«
axtxtvaa
Kt) prs.u. daMIfl. ilnliU <■ Mfcnlkl • *-"«*
u
Doli z orožjem!"
Lsv Nlkslajerii TelsfoJ Js sisal: Knjigo mm a rallklai ii» fcaa prebral in v njej naiel veliko koristnega. Ta fcajlga sel« rplivk na človeka In obsega nebroj lepih misli«..,
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla	Mul ■!
M!* na sveta tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prsf. ir. A. Dodel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedaajO-■a iaea. Ko ilovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ia ss bilka jo človeštvo boljil čast Krackomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Led. Jakobovsid: To knjigo bi človek najrajis poljski!« V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebrsL
Štajerski pisatelj Peter Roseau »Ue: Sedel sem v nokam ■osdn pri Krleglach in sem bral knjigo 9 naslovom "Doll a orodjem J" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma la sedaj lahka Kinrn. da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem Uvljeajm. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vas kulturne jeslke, da bi jo imela vaaka knjigarna, da bo Je tndl v Mak ne smelo manjkati. Na svetu so dmibe, ki raaMrjajo Bvats ROM. Ali fct ss n« msgls mstanovltl drsflbs, ki U raaBrJala Is fesjigoT
■snfC bril s W 3s najboU oAarUiva Knjiga. Bar sfem 01 ■daj bral..
O. Neona Hofert ^ To je najboljla knjiga, kar so Ji* ot
■all ljudje, ki se borijo aa svetovni mli----
Haas Land (na shoda, katerega je Imel leta 1880 v Berlina)! ■s NR davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo boas posodil. Naj bi tudi ta -ijiga nafla svoje spoatolje, ki bl «11 ftaje kriiemsvet in ačlU vse narode...«
Finančni minister Dnnajewekl je rekel v nekam svojem gova* ta r poslanski abornld: Saj je bila pred kratkim v posebni Nj'tf spisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-bl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta	Berta
H Bnttnerjeva. Proalinf Vas. posvetite par ar tema dela. m^H la as n« be nlkdo vsi aavdoieval aa vojno, ic bo prebral to knjlgst CKNA M GKNTOT.
testa* Js prn
Slovenic Publishing Co.,
iS Cortlandt Strast, Mew York City, V. Y.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni s stopnik —
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 44 Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
* 'The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTBfENT
(State Department of Labor)
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
NM1 MJAKIf
Najbolj n-m«
■ilo za Žen- ~
■ka In moSke lase. kakor tudi za moSke brke in brado. Ako m rabi to mazilo, arm* atejo * 6 tednih krmani. ?o*ti in dolgi utaje. kakor todl moškim krasne brka in trtuia in n»bo-So odpadali la ne oaivelt. Kevmatisem, koatibol aB trganje v rokah. nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bole. ture. kraate in srinte. potne noge, kurje o£i. b-ndoTiee, ozebline t par dneh popolnoma odatranim. Kdor bi moia zdravila brca aapeha rabil mn jamčim aa $6.00. Pilita takoj D« cenik in knjliteo. poSljem zaatonj.
JAKOB WAHClC, 1992 E. 94th St,	Cleveland, O.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKE DNEVNIK V 3EDSUŽENZH DRŽAVAH. — NAKOOlTE 8B NAN J J
Veliki vojni atlas
lojskajočih se e?rop8k0i držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh ni vsaka stran je 10y2 pri 13y2 palea velika
Cens samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
občega devet raznih zemljevidov* na 8 straneh, vaaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
V«i eemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
i
ZASTONJ
ideset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON j« vreden deset (19) KASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ft, predloži skupno s devetdesetimi (90) ali ved rw aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki a> tih HASSAN PEEMLJSKIH POSTAJ ali »d
THB AMERICAN TOBACCO CO^ freatui De*t 49« Browne St. New T«ifc, I. V Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
UtMTTfrfTSfrfM

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Ve>iilco£>fc |<g> pri 28 palci H«
Cena 15 centov.
Eadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. k. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. <	,„,,
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street.
New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do/dobrega sem se prepriCal, da dospejo denarne pofliljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 E velja sedaj $14.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.