Uto fV., fttev. J70 fH«t» *t> « »Mml. gum* mmočsm iJW Din K tatosomstvo S6-— a teobveitt« pa nurtfn Ure tfRiitvo: imodtUn sont M. 10/1 teleioft UL IZ mMKSRHNHtMM V Uabftten!f, nedelja dno 22. julija <023 Possisji/fra SSo«. stana 1*80 Dwn mc m tvamtcu m Dnevnik za »P^pr. ®ti m ln politiko Uprt&vnlStvot l.;-iblja«*, Preiernoni ul. M. M Telet it. It Kar;u*r, Ua. viu sk* ni L Vet. JU "či. C«,-*, Kaoa* ,..-1 poitn. cskov- xavo štirih letih vojaške službe, ko je star 22 do 20 let, po novem vojnem zakonu 22 450 Din, plačo, ki jo bo dosegel r>o uradniškem zakouu profesor s 25 službenimi leti! Mlad major 18 leti celokupne vojaške službe bo dobival 84 410 Dlu, toliko kakor vse-učiliški profesor, predsednik sodišča, Dačelnik ministrstva Narednik z ljud-ekošolsko izobrazbo bo Imel 13.060 dinarjev, njegov bivši učitelj doseže to plačo šele po 10 letih službe. Ugovori demokratskih poslancev proti tej oči-vidnl krivici so bili zaman. Radikali ln vlada so ostali trdno pri »eni, da mora biti neenakost Uiakonjotta. Kriza je postala akutna, ko je lako-Bodajul odbor pristopil k razpravi o zadnjem poglavju službene pragmati-ke. V prehodne odredb* je vlada spravila določbe, ki marsikatero dobro stran zakona popolnoma uničujejo. Službena pragmatika naj bi nas bila rešila z uvedbo moralične neodvisnosti in stalnosti uradništva ene največjih rakran naše administracije. V odpravi zloglasnih §§ 70. to 7G. starega srbskega "uradniškega zakona in stabilizaciji uradniškega aparata leži poleg uroditve materijatoega vprašanja glavni pomon celega zakona. Prehodne odredbe so to veliko pridobitev na Izzivalen način Izigralo. Za tri leta je sedaj zloglasni § 76. pravzaprav razširjen na celo državo. Stalnost celokupnega uradništva ja za to dobo suspendirana to komisijo, katerih sestava bo imela popolnoma partizansko obiležje, bodo odločale, kdo naj ostane v državni službi. Na široko so otvorjena vrata najbosnejši strankarski korupciji... In da bo mera polna, so radikali uvedli še eno vnebovpijočo krivico. Zagrenili so poštenemu in zavednemu uradništvu borne drobtinice materialnega poboljška, ki naj pride, z najgršo socijalno krivico proti vpokojencem. Penzijonirani državni nameščenci ostanejo tudi v bodočo najbednejši med bednimi, za nje nima vlada nobenega beliča in finančni minister jo ponosen, da bo na teh siromakih doslej ilvell v sclo t«-Savnlh razmerah. Z novim zakonom p« jim nI nič pociagano. T« zakon js uso« dca za njihovo eksistenco.* Govoreč o redukciji uradništvo omenja Davidovič, da tz bo la vršila po vsaj priliki na ta način, kakor st najmanj ieU, ker se bo, kakor s« bojimo, izvršila enostransko, to je z stališča strankarstva ln na Sko do državnim uradnikom, kl bl slučajno na bili po volji vladL Davidovič Js za> ključil svoj govor: «To co razlogi, radi katerih mi kot opozicija no moremo sprejeti odgovornosti, da ae zakon t tej obliki sprejme. Ta zakon je Škodljiv in ne koristen. Radi tega na njem n« mo« rerne sodelovati. Prepuščamo vladi ln njeni T«&ai, da noel odgovornost zs svoje delo. Ona naj nosi posledice, ki bodo Izvirale iz tega zakona!« Nato jo govoril klerikalni posl. Suš» nik, kl jc v imenu svoje stranke nas to« pal v istem smislu kot demokrati, EKZODUS OPOZICIJE. Po njegovem govoru to demokrati ln klcrikatci zapustili dvorano. Zemljorad« niki In muslimani seji sploh niso več prisostvovali Po njihovem odhodu je govoril minister Marko Trlfkovič, ki jo- skušal utemeljiti, zakaj nI mogel sprejeti demokratskih predlogov, ZAKON SPREJET. Po kratkem odmoru je poročevalec dr. Kojič čital člen za členom, ki so bili sprejeti z izpremembami, ki jih je po« jasnil ministor. Tako je bilo tudi zad« njo poglavje uradniškega zakona tpre« jeto. Nato se jo vršilo poimensko gla« sovanjo o zakonu v celoti. Za zakon je glasovalo 23 poslancev, radikalci ln dže« mijetovci. Opozicije ni bilo. Zakon pri« do sedaj v obliki resolucije na dnevni red narodne skupščine najbrž ie v to« rek. Beograd, 21. julija, r. Vest, da so de« mokratski poslanci zapustili Zakonodaj« ni odbor, se jc naglo razširila po pre« stolnici in izzvala v vsej Javnosti ži« vahno odobravanje. Posebno ogorčenje je Izzval predlog posl. Simonoviča, da se penzijonistom no da ničesar. Ta predlog je bil insccniran od vlade in od njene večine sprejet. Finančni minister je v radikalskcm klubu izjavil, da hoče na ta način prištoditi par milijonov in da sploh vprašanje prejemkov vpoko« jcnccv nc bo prej rešeno, dokler ne do« bi pregleda dohodkov v budžetnem le« tu 1923.»24. deški reparadjskl politiki In prošnja mglelko vlade, da naj m prejemniki .'.inprcjc Izjavijo e tvojih nazorih glede .prsmoezt pisma. Po obvostllu dopisal' ka .Petit Juurnal> prtmavi Angrllja antiki predloe, da naj se cclokupuo vprašanje Izroči komisiji strokov lijakov, kl aai Izroča mnenje o ttnandelnuu vprašanja nemške državo. Platno n« navala, kako naj te ta komisiji sestavi. V na-Jaijnem daje neka! navodil i* uklnlmjo pasivnega odpora. Pole« tegm poziva an-slešk* vlada francosko, naj v sosedo-nem ozemlju nastop« manj ostra Angll-ia zahtevi dalj«, da naj se Potacart pogaja x vsemi zavezniki glode ureditve niedzaveznlških dolgov, ker prevladuje mnenja, da )e mogoč« rešiti rubriko vpra&anjo samo zaledno i vprašanjem medzaveznlških dolgov. Olede nemških garancij naglaša angleška vlada, da to nezadostm In |lh bo treba znova določiti. Partc, 31. tulila, a «Mavas* poroča: Danea Je prispela angleška nota na Oual d' Orsay. Olod« vsebin« t« čuva stroga tajnost, U lo zahtevajo pognlanla, ld bodo tlodlla. Ministrski predsednik Po-Incairo bo vzel angleško listo na znar.je ln te sporazumel z Belgijo rodi nadalj-nih korakov glede skupnega nastopa obeh držav. Str.tft&a PraccSa. Pariz, JI. MMi. I- Časopisje Je prs-le.lo kratek uradni komunike, kl to glasi: .Angleški odgovor, Je došol zunanjemu uradu. Olede vsebine to čuva po dogovora stroga tajnost, ker te za nadaljevani« pogajanj neobhodno potrebna Ameriki, kakor tudi več liMln, o katerih so S« ne more dati točnih podatkov. Dalje t« izjavlja, di )e osnutek odgovora nallnteresantnelSt. Naglega od revo tu r« angleikl o«iuts!i nI pričakovati V por,-doljtk to prlčno posvetovanja zavezniških vlad. Skonl gotovo je, da bo Fran-cija Stopllu pred tem v st & t balgllsko vla-čeno časoplslu ln ga torel nt smatrati pod vplivom angleških listin. V Nemcem naklonjenih krogih ne pričakujejo hitrega poteka pogajanj. Co bo Nemčija ukinila pasivno rezistenco, Ja pričakovati v dvoli ali treh meaccih defhiltlvrs rešitve reparadp-kega vprašaula. V nasprotnem itučaln bodo zavezniki počakali, da Anglija uatproi tema odgovori NomčUl. Italija bi anzloška nota. Rim, II. tulila. J. Osnutek iHialeSkegtt odgovora t« ptltpel danes v itmanjl urad, kjer rta te Mtissoilnl hi Contarlrl dal| časa posvetovala. Naglaša se, da so Italijansko In angleško stališče v srfo-inera krijeta. Po tadnlih Izjavah Musso-lltiHa pa lo treba računati, d.» bo Milila dosledno »astopali svoje »tall-šč« In spra jola le teda| angleški odgovor, čo ga podpiše tudi Tronclla. Pašlstovska «Cpo-ca» I« mnenja, da le ltallli prav storila, ko nI predčasno stopili na stran Anglije. da 11 b« bo treba a njo odstopa«. Praška sodba o mednarodnem položafu Prara, n. tuCJ«. t. JPrajer T»g- blatt. prinese Jutri tlcdeO pregled med-narodnegi položaja, kakor t! ga predstavlja po informacijah, 1:1 jih I« dobil po povratku dr. Beneši. Angliji bo zahtevala od Nemčije, da opusti pasivni odpor. Verjetno le, da bo Nemčija tej zahtevi ugodila. Nato bo Frandja omilila c,a!ko zi»ed'i> Poruhrja. Uvedena bo civilna uprava, ur. katar*, bo sodelovali tudi Anglija. Ker bo Nemčija po obnovitvi dela rabila ves premog za lastno potrebo, bo treba napraviti pogodbo glede razdelitve premoga za reparacljske In lastne tvrhe. Tudi mednarodno posojilo bo porablleno v tem smislu. Nemčija mora dobiti najmanj 4 letni moralon!. Številk glede plačila prvotnih 132 milijard zlatih mark ne bo mogoča zmanjšati. Ruhrski problem In reparndjsko vprašanje morata biti do konca novembra rešena, ker grad slter Nemčiji ln celi Evrop' n:>va nevarnost. Oieie črtanja medzavcznUkih dolgov, tc fklene posatma pogodba. Amerika M bo Bdelfe žtla odločitve v vprašanju medzaveznlških d"lgov tele takrat, če bn Evropa edina. Tudi vprašanja varoo«tt Francll« Js zdi vj*ro. Predvideti «a da, da ba na levem brega Rena eitanovllena samostojna nemška država po bnvarskom vzorca Z odcepitvijo tega ozemlja cd Nemčije Anglija ne bl soglašala. Poin-cara vsn| le tega mnenla. Praaclla !« prlpravllcn« pristati aa kontrolo repara-dlskc komisije, kakor jo določa versail!-r.kr, pogodb« bi uddeilbo Aagllie kakor le predvidena. Olede gospodarsko obno-vUve srednje Evrope bo tiobi misliti tud! na madžarsko zunanjo posojilo. Gotovo le, da bo to vprašanja eni važnih točk razprav Velike to Male antante ca dnalskl konferenci. Čeprav bo posojilo Izdano po avstrijskem vzoren, »e bn morala Madžarska vender zavezati, da so bo vedla proti tosodnlm državam tako lolahio, kot or.e proti njej. B@ X Beograd, 21. julija. • Razprava o poročilu imunitetnega odbora glede izročitve poslanca Stjep. Radiča in glavnega odbora njegove stranke, ki go podpisali volilni protrlaa, so bo vršila v torek. Radič bo aretiran takoj, čim bo sprejet predlog Imunitetnega odbor*, kar se pričakuje ia torek. Zagreb, 21. julija, r. Zagrebška policija je izdala naredbo, s katero zabranjuje dajati novinarjom kakršnekoli Informacijo glede ukrepov proti Radiču. Ta eo nahaja po privatnih informacijah na svojem posestvu. Preiskava ki jo vodi v Zagrebu pomočnik ministra notranjih zadev, ja spravila na dan dokumente, ki silno kompromitirajo nekatore ugledne člane naoionalis ti finega društva ork 23—23.10, Cu< rih 409-412, Berlin 0.0065—0.008, Bu< karešta 11.80—12.30, Pragi 69—69.50. Zagreb 24.50-24.80, Dunaj 0.032—0.03.\ dinar 24.50—24.90, dolar 23—23.10, avstrijske krone 0.0325—0.034. LONDON. Beograd 415—435, Berlin 1,620.000—1,650.000, Newyork 459.37 i do 459.625, Parii 74.85—74.95, Curih 25.S8—25.93, Milna 105.875—106.125. Praga 165.75—166, DuniJ 320.000 dn 330.000, Varšava 650.000-700.000, Bti. dimpešta 45.000—50.000, Bukarešta 880 do 890, Sofiji 475—252. Agarešaife .JUT!t$"i Bodočnost Rehe Laško 0ficlj0iQ0 mišljenje. Graška »Tagcspost«, kl rada ustreže fntencijam Italijanske zunanje politiko, prlnaSa članek o bodočnosti lleke, datiran lz Rima, kjor Je bil očividno zajet na prav ofioijoznem viru. Največjo težavo, stoji v članku, Iti ' ovirajo rešitev po Bebi ne pretežnvno-ga reškega problema, so nahajajo v si-1 tuaciji, nastali tekom zadnjih štirih let. Nasprotujoči si stališči Italije in Jugoslavije bi se dali poravnati, toda na Reki sami ju vzraslo nasprotje mod Zanolloviml pristaši ln nacijonallstl. In Italija no bo italijansko hiislečega meščanstva nikoli izročila nemilosti Za* nellovih avtonomistov, ki bl se nedvomno kruto maščevali. Italijanska vlada tudi vč, da bi se nacijonallstl s silo uprli Zanellovi avtonomiji. Italija je večkrat zahtevala od Beograda izročitev Zanolle. Res bl ee brez D' An-nunzijeve okupacije in brez podpore annatorjev in volikoindustrijaloev, pro blom bil že davno dal rešiti. Izročitev zvestih pa je za Italijo najbolj težka. Gospodarski položaj na Reki je nevzdržen, toda pogajanja ne najdejo konca, ker Jugoslavija vztraja na :a-pallski pogodbi, Id ji zagotavlja Baroš in Delto. V Rapallu niso Italijani doumeli gospodarske važnosti teh točk in niso vodeli, da bodo take koncesije Reko popolnoma odrezale od ozadja. Mussolini Bniatra, da je treba zveste Mussolini smatra, ad je treba zveste pripravljen tudi na koncesijo, ki gredo do odstopa (!) Baroša iu Delte. Po pre-kinjenju v Rimu je Mussolini stopil v neposredno zvezo z rimskim jugoslov. poslanikom gosp. Antonljevičem, in pooblastil italijanskega poslanika v Beogradu, g. Negrottiju, da se pogaja z dr. Ninoičom. Gosp. dr. Ninčič je baje zadovoljen (1?) z Mussolinijovimi predlogi. Udejstvitov predloga pa predvsem ovira notranji položaj v Jugo-»laviji. Poslednji komunikč dokazuje, da računa Mussolini s povsem mimo rešitvijo. Mussolini jo vedno poudarjal, da se Italija ne bo vrgla v izpade, pač pa bo vedno čuvala svoj prestiž. Kr&SSčen poloSaj na (hš^mikem Breslau, 21. julija, s. V noči od včoraj Oa danes je prišlo v mostu do nadaljnjih izgredov. Bilo je vo3 mrtvih in ranjenih. Skoda jo ogromna. Skupno jo bilo v mestu oTopanih 40 trgovin. Danes so vse zaprte. Poliolja je aretirala mnogo ljudi. Po policijskih podatkih znaša število mrtvih 6 in ranjenih 16. Predsednik province je razglasil pooetrono Izjemno stanje. Vsi shodi in zborovanja so prepovedani. DresJeu, 21. julija, z. Preiskava v zadevi Ehrhardtovoga bega je pokazala, da je glavni kriveo sam — predsednik senata državnega sodišča dr. Schmidt. Dokler je bU Ehrhaidt v preiskovalnem zaporu. ga je preiskovalni sodnik dr. Metz strogo kontroliral. Ko jo bila preiskava končana, pa je bil Ehrhardt stavljen pod kompetenco predsodnika sonata dr. Schmldta. Ta je dovoljeval obislto brez vsake kontrolo, ki so često trajali ure dolgo. Korespondence obtoženca ni kontroliral in službujočemu uradniku jo naravnost prepovedal, prisostvovati razgovoru, ki ga je imel Ehrhardt s svojim bra trancem Karlom, ki je mož velikih denar nih sredstev ter ima zveze i državnim kancelarjem Cunoni in ministrom pravde dr. Heinzejem. Kari Ehrhardt je bil pred kratkem aretiran ker je osumljen, da jo pomagal svojemu bratrancu pri begu, sedaj pa javljajo iz Hamburga, da je zo-pot izpuščen na svobodo. Zastopnik saksonske vlado jo od predsednika senata dr. Schmidta v njenem imenu zahteval nekatera pojasnila glede Ehrhardtovega bega. Schmidt ja pojasnila odklonil češ da jo odgovoren samo ministru pravde ter samemu sebi... Iz Leipziga poročajo, da se prične proces proti Ehrhardtu v pondeljek. Na obtožni klopi pa bo sedela le priucesa IIo-henlohe, ki so bo morala zagovarjati zaradi krive prisege in pa udeležba pri Ehrhardtovem begu. Ehrhardta niso dobili, čeravno ee javno govori, da so skriva v nekem kraju blizu Monakova, Pariz, 21. julija, z. Listi javljajo, da je bila izročena evropskim vladam spomenica številnih občin porenskih dežel s katero so zahteva pod vodstvom Lige narodov plebiscit za odcepitev, renskih pokrajin od Nemčije, v Bvrho, da bi se izbeglo revolucionarnim pokretom. nišrtftrf if fltgsna Jadranske banke prinesti popravek In priznati s svojim lastnim podpisom, da |o ono, namreč »glavno tajništvo«, neka) Izjemnega, da ni kompetentno iu da nima besede. Koče-varska organlzaclla si ne da prlrezatl svollh pravic od nikogar In bo slejtcoprel direktno svetovalo Beogradu, kal naj stori ali opusti v dobrobit Slovenije. Beograd lina torel dva svetovalca, kl svetujeta brez medsebojnega sporazuma In si sploh ne pustita nič komandl-rnti. Cela polemika šo neorganiziranih somišljenikov (pa ne slmpatlzerjev) se vrši pod faniozntm nadplsam »dr. Lukan pred padcem« (brez vprašanja!) In z dodatno Izjavo v radikalni slovenščini, da le »vsako spravljanje predsednikovega obiska v zvezi z gornjima gospodoma popolnoma brez vsake podlage«. Pa pravi naš M. A. C., da radikalci nimajo humorja! 2e samo »glavno tajništvo« ga Ima za celo pdrtljo zadostil + Notranji minister o prilikah na Hrvatskem. Minister notranjih zadev Vujlčlč Je v razgovoru z urednikom »Novega lista« tzjavll tudi sledeče: Situacija Je zelo nerodna, toda podvzel sem vso potrebne ukrepe, da onemogočim protl-državno delo na Hrvatskem. Radič bo moral s svojimi tovariši v najkraišem času čutiti zakonske posledice svojega škodljivega dela. Vsa razorna društva se že razpuščajo. Mod prvimi razornlml društvi Je društvo bivših avstrijskih oficirjev, za nJim pa pride »Hrvatska žena«. — Vesti, da se |e notranji minister podal v Zagreb, so netočne. 4. Italijanska nevarnost. Na skupščini dni šiva za širjenje italijanske kulture je Imel Museolinl govor, v katerem Ja iz rekel tudi pomembne besedo: »Štirideset milijonov prebivalcev, kolikor jih Ima so-daj Italija, no moro živeti na ozemlju kjer nI obstanka niti za 25 milijonov lju di. Zato jo potrebno, da se Italija razši ri ln vsaki Italijan naj pri tom po svoji moči podpre vlado ln ji pokloni svoje popolno zaupanje«. Tako odkrito napoveduje Mussolini vojno Jugoslaviji ker razširiti bl se mogla Italija samo na naš račun! + Pcrtkfnost. K vesti, da so koroški Slovenci po dolgem moledovanju dobili ljudsko šolo v St. Rupertu pri Vcll-kovcu, sc čuti novosadskl »Deutsches Volksblatt« poklicanega, da opominja zunanjega ministra k »ponovnemu razmišljanju o ravnanju z narodnostnimi manjšinami« pri nas In v Avstriji. Da, tudi Slovenci bi takemu razmišljanju ne ugovarjali. Evo, 70.000 kompaktno naseljenih koroških rojakov Je dobilo prvo ln edino svojo šolo, kl Jo morajo nota-bene sainl vzdrževati, medtem ko si mlado potomstvo redko zasejane nemšku tarlje v Sloveniji neovirano url glavice v nemščini po ljudskih In srednjih šolah v Mariboru, Celju, Ptuju, LJubljani, Kočevju... Dr. Nlnčlčevo razmišljanje o tem bl zares no škodovala Je ta, 'da sta' »e VitiKa. v sapasnem Času pompa. Kaor pa počastiti njegov SV pustila s posta] — Cirkuška karljera carske hčere. Londonska «Westmlnster Oazette« poroča, da nastopa najmlajša hči Aleksandra II. Romanova, Katarina Jurev-skala v nekem londonskem varlleteju, ltjor nastopa z drcslranlml živalmi. — Žrtve neznosne vročine. Pretekli teden Jt po uradnih podatkih umrlo v HolandlJI radi silne vročine 250 ljudi. Na Dunaju Je doslej registriranih 76 slučajev solnčarice. Radi deformacije tračnic vsled velike tomperatirre |e brzovlak pri Portatellere v Franciji skočil lz tira. Dva potnika sta bila ubita, mnogo pa ranjenih. Delavski nemiri na Poljskem. Stavka tekstilnih delavcev v Industrijskem centru v Lodzu se le razširila na celo Poljsko. Stavka se tudi v Blallsto-ku, Blall, Zlradovu, Sarašovu tn Hallču. Ekonomska stavka, kar Je bila v začetku, Je dobila politično označje, postala Je komunistična. Vodstvo gibanja Je odvzeto strokovnim organizacijam tn gibanje vodilo komunistični agitatorji, tako da se lahko že govori prej o vstaji kot o stavki. Komunisti naskakulejo tovarne, gostilne In trgovine ln streljajo na policijo x revolverji In bombami. V Varšavi stavka 14.000 delavcev, v I-od-zu |o proklamlran generalni štrajk lu komunisti povsod pozivajo na najostrej šl bol proti sedanjemu družabnemu redu. Gibanje Je resno. PoIJsKa vlada Ja odredila energično protiukrepe. Blagoslovljena neumnost. Iz Londona prlhala vest, da so Je tekom enega tedna napravilo na božjo pot v Lurd na Prancoskcm 1500 prebivalcov lz lancashliske pokrajine. Reveži verniki pričakujejo od Lurda zdravje^ lur-škl hotelirji pa od njih denarja. — TujslU promet na Dunaju. Iz dunajske uraduo statistike o tujskem prometu v avstrijski proetollcl Izhaja, da se je tekom moseca junija pripeljalo na Dunaj 80 tisoč tujcov. Med njimi jo bilo najvoč Cehoslovakov, dalje Madžarov, rnjhov- — Nov« zračna proga. Dne 10. julija Be je otvorila nova zračna proga Mona-kovo-DunaJ-Budimpcšta. Prvi zrakoplov je odšel lz Monakova ob 9. uri zjutraj ln Je pristal na dunajskem letališču ob 11. uri. Ob 12. liri se Je aoroplon dvignil na pot proti Budimpešti, kamor jo prispel okrog 13. Letala na novi progi prevažajo pošto ln pasaširje. spomin, naj žrtvuje v dobrodolne ali nerodne namene. »Jas ga blagoslavljam že vnaprej!« je zapisal leta 1921. Zelja se mu ; e izpolnila sedaj. Pokopan je bU na tro-ške mesta PlznI. Henrik 'Slenkleivlcss: »Z ognjem ln mečem*. Pravkar jo i^šel 9. snopič imenovanega romana v prevodu drja. R. Moleta. Zadnji Bnoplč izide v kratkem ln tedaj izpregovorlmo o že itak znanem in popularnom delu obširneje, 9. snopič stane kakor vsi prejšnji 9 Din ln se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. umai u '-f Občinske volitve v Beogradu. demokratski klub le setavll kandidatno listo demokratske stranke za občinske volitve za mesto Beograd. Demokratski kandidat za podpredsednika občine je umlrovljeni artilerijski polkovnik Peter Lazarevlč, znani odlični sokolski delavec. + Nekaj Je gnilega v deželi radikalski? Pred vsem svetom sta si napovedala vojno sedal dva odločilna faktorja te slovenačkc partije. V ospredju Je napovedani »padcc« velikega župana. »Akcijski odbor« Je po svojem organu .glavnem tajništvu« v petek (»slab začetek«) objavil ferman, da Je on cdlnl koinpetcnten za vse, kar se godi v Sloveniji, in Je izrazil obenem nado, da že ■mm Ar Saiovica. kako le disclplini- — Češko posredovanje med Jgoslavljo In Italijo? Iz Prago poročajo, da je sprejel predsednik Masaryk v avdijenci Ca-mila Caatigliono ln praška »Tribuna« poudarja politični pomen tega finančnika ki je s svojim vplivom no tedanjega predsednika vlade Tusarja, povodom konforonoe v Portorose leta 1920 umel vzpostaviti prijateljsko odnošala mod Češkoslovaško in Italijo. Govori se, da Mussolini zelo vpošteva Castlgliona. Po vsemu so zdi, da ima sedaj nalogo pridobiti Češkoslovaško za posredovanje med Jugoslavijo in Italijo. — Nastop Cehoslovakov proti Madžarski. Vse češkoslovaško časopisje se obširno bavl z zadnjim govorom madžarskega zunanjega ministra Daruva-ryja ter odločno zavrača očitke proti Mali antantl v tem govoru. »Vcnkov« piše, da hoče madžarska vlada odvrniti pozornost političnih krogov od brezupnega notranjega položaja In zunanjepolitičnega problema Madžarske. — Mtissollnljeva akcija proia socl-jalistom. Sedaj ko jc Mussolini ukrotil klerikalce, se Je lotil svollh drugih nasprotnikov, socljalistov. Tem hoče povezati krila s sindikalnimi organizacijami delavcev na fašistovskl podlagi. V to svrho Je ustanovil konfederacijo dela ter pridobil zase nekatero zelo vplivne delavske voditelje, poleg drugih Arago-no ln Baldeslla. — Grol Karoly v Španiji. Orof Mihael Karoly, bivši ministrski predsednik Madžarske, ki le do pred kratkim bival v Dalmaciji, Jc te dni dopotoval v Madrid ln se nastanil v mostu Vlgo. Vzroki Karoly]evega prihoda na Špansko niso politični. — Aretacija atentatorja na Kardc-tia. V nekem dunajskem hotelu Je bU te dni aretiran neki neznanec, kl nI Imel pri sebi nobenih dokumentov. Policija le po daljši preiskavi dognala, da le to bivši nemški oficir NValter Ankentiann, kl Je bil zasledovan radi svoječasno Izvršenega atentata na Ilardena. Predan le bil dunajskemu sodišču, a pogalan|a za njegovo Izročitev so se že pričela. — Ameriški minister v Pragi. Praga časti te dni v svoji sredi odličnega gosta. Obiskal Jo Jo ameriški minister za Javna dela Dawls, katerega so Čelio-slovakl sprejeli z velikimi slavnostml. — Velika železniška nesreča v Bolgariji. Na železniški progi Soflja-Varna v bližini Plevne sta trčila dva osebna vlaka. Več vagonov le bilo razbitih. Mrtvih je 15 os ob, število ranjen- Sokol v Škoiji Loki je priredil v nc« deljo 15. t. in. b sodelovanjem bližnjih društev javno telovadbo, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Nastopilo je 46 ženske dece, 52 moške dcce, 40 žen« 6kcga naraščuja, 60 moškega naraščaja, 85 članov ter 75 članic. Vsi oddelki so izvajali župne prosto vaje za 1. 1923. Številnemu občinstvu, kl jo z velikim za« nimanjem zasledovalo izvajanja posameznih točk, Je posebno ugajala orod« na telovadba članstva in pa moškega naraščaja, ki jc pokazal pri svojih tež« klh vajah velik napredek od lanskega leta. Po telovadbi se je razvila v vseh prostorih Sok. doma živahna zabava. Vsa prireditev je dosegla lep moralen in gmoten uspeh, za katerega se ima dru« štvo zahvaliti v prvi vrsti vsem telovad« nim oddelkom, v veliki meri pa tudi marljivim strežnicam po raznih paviljo« nih ter vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali. — Zdravo 1 Iz seje poslovnega odbora 18. t. m Ponovno se pozivajo vsi klubi, da oddajajo sodnikom pri vseh Javnih tekmah ipostavo moštva na predpisanih podsavcznili tiskovinah. Nadalje se opozarjajo vsi klubi, da bo poslovni odbor obravnaval le one dopise, kl bodo' podpisani od predsednika In talnlka kluba. NaToča se vsem klubom, da na prliav-nlcah Igralcev navedejo pod rubriko »stan« bivališče dotlč-nega Igralca. S. K. Maribor se sporoča v odgovor na nlegov dopis z dne 15. julija, da Je Igralec Spltzor verificiran po spremenjenem 5 10 O. p. JNS. Kot tuji državlianl se predajo JNS v verifikacijo za Athletlk-Sportklub, Celje: Karbaš Ferdinand; za S. K. Šoštanj Spira Jakob, Klndlhofer Rudolf, Szabo Johann In Szabo Štefan. Istotako sc predaje JNS-u prijavo Tavčar Stane za S. K. Ilirijo, da Izposluie odjavnlco od C. A. F. Praga. Prijavljeni so s pravom nastopa z 29. VII. za S. K. Jadran: Ju-van Fr, Kristan Bogo, Plevel A., Rožič Fr. — S. K. Slovan: Marchlottl V. S pravom nastopa s 5. VIII. so prijavljeni za S. K. Šoštanj: Cvenk Fr., Ke-mctmfiller H., Kocjanc M., Ferder R., Peer K., Rlblsl A., Prcl H., \Verbnlg J., Eder E., Wldrlch H., Nelkus V., Haukc H. Takojšnje pravo nastopa za prijateljske In Internacionalne tekme po § 10. O. p. JNS-a so podeljuie: Januš Aleksander (S. K. Jadran), Toplak Josip, Tekauc Josip (S. K. Soštan]). Za prvenstvene tekme Imajo navedeni pravo nastopa z 22. februarjem 1924. Z pravom nastopa z 22. februarjem 1924 Je prijavljen za S. K. Jadran: Ivo Orlic. Odjavljenl so za S. K. Ilirija: Janou šek Vaclav. Za S. K. Ptu|: Kropf LJ„ Ncubauer O., Petek F., Pogačnik R., Ribič V., Spitz Fr. VValdachcr Fr. Ker sta kluba S. K. Svoboda, Moste In M. A. K. črtana Iz članstva JNS-a, hnalo Igralci navedenih klubov prost prehod v druge klube. Ukinjena Je vsled tega karenčua doba vsem onim lgral-ccin navedenih klubov, ki so že verificirani za kak klub LNP. Tajnik II. pozna dr. Sajovica, kako jc discipl.... . .. .... ran. Včerai pa le moralo »zlavno tal-1 cev ie zelo veliko. Vzrok nesreče le ba- Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ld nastopi danos v Rogaški Slatini, izvaja sledeči spored: Umetni zbori: Na dan; Kje Bi svojo lice umila? Ti in jaz; Nocoj je pa lep večer; Fantovska; Kaj ti ia Mojca?; Kiša; Zakaj?; V Korotan! Na-rodne pesmi: Ni mi volja več na svetu živeti; Lahko tebi dušo... Oj Doberdob; Sem šol čez gmajnico; Slovo; Poj-dem na Hrvatsko; Jo dro uštno...; Marko skače. — Zbor vedi pevovodja g. Zor-ko Prelovec. Bratina ln Bukšekova na Jesenicah. Pretočeno soboto ln nedeljo sta nas po-setila mariborska gledališka umetnika ga. Bukšekova in g. Bratina. V skromnem gledališču Sokola smo videli umetnost, ki je Bpremenila gledališki oder v pravo svetišče, kjer se je odigraval v vsem svo jem veličastvu človeški mistorij. Gledali odnosno preživljali smo večno sa ponavljajočo zahtevo naravo po ohranitvi življenja. Bratina in Bukšekova sta nam podala SchBnherrjev igrok&z »Ono« tako, kakor pač lo onadva znata. V nedeljo sta uprizorila Braccovo veseloigro »Prava lju bozen«. Igra obeh dragih gostov jo bila prav dobra. To dovršenost Je naša publika tudi takoj spoznala. Umetnika Bta morala »Ono« na splošno željo v torek ponoviti Ta večer sta bila obema g0Bt0-ma Izročena šopka svežih gorenjskih rož v znak hvaležnosti Jeseničanov, ki želo da poset gg. Bukšekova in Bratina ne bi bU zadnji v tem letu. Karel Klostcrman. V Steknah pri Plzni je umrl popularni češki pesnik Karel Klostermnn in bil v potok pop. v Plzni pokopan. Po rojstvu je bU Nomec in je začel plsateljevatl v nemščini. Sala kasneje bo je posvotil popolnoma češkemu slovstvu In ustvaril več del, kl spadajo mod najlepša v češki književnosti. Bil ,i» dolgo dobo profesor na pl-zenski realki in jo živel že nekaj let v pokoju. V svoji oporoki jo zahteval, naj ga pokopljejo skromno in brez VRakenra Člani S. K. Mrile, ki hočejo prisostvovati tekmi Hajduk : Ilirija v Zagrebu dne 12. avgusta ob priliki Haškove proslave, se naprošajo, da iavijo to najpozneje do 24. t. m. pismeno klubovemu tajništvu, Kersnikova ul. 3/11. Ilirija : Cakovečki S. /(. Danes ob 18. uri se vrši na Igrišču Ilirije nogometna tekma mod Cakovečklm S. K. In Ilirijo. CSlC, prvak 5. župe Zagrebškega nogometnega podsaveza, je dosegel letos že več Izvrstnih rezultatov, tako n. pr. 2 : 3 proti komb. moštvu zagrebškega Haška, 1 : 1 proti reški Olimp!]!, prvaku Julijske Benečije, 2 : 0 proti zagrebški Spartl, 6 0 : proti karlovškl Olimplji. CSK je torej klub, kl bo zbudil med našo športno publiko znatno zanimanje. Ilirija nastopi danes v sledeči sestavi: Miklavčlč-Pretnar, Beltram-Tav čar, Dollnar, Lado-Zupančič I, Učak, Deržaj, Oman, Pevalek. — V odmoru nogometne tekme se vrši tek na 1500 m za klubsko prvenstvo SK Ilirije. Zborovanje slovenskih In hrvatskih zgodovinarjev v Varaždinu ' t Maribor, J0. full|8, V sredo so se peljali slovenski zgodo. vinarji v Varaždtn, k]er se Ja otvorfla ti dan zgodovinska razstava. Obenem s« Je vršilo zborovanje članov zgodovin, sklh društev lz Maribora, Celja ln Ptu, Ja ter hrvatskih zgodovinarjev. Poseb-no številna ]e bila udeležba Iz Ptuja. Iz Ljubljane so došll ravnatelj rnuzeia dr. Mantuanl, državni konservator dr, Stelfi In slovenski numizmatik Ružlčka. Meščani, kl so zbrali za razstavo zelo dragocene stvari, so goste ob prihodu lepo sprejeli. Sestanek sam pa se ]e po. tetn vršil v mestni posvetovalnici. Najprej le poročal prof. dr. Kovačij Iz Maribora o potrebi naprave prahlsto. rlčno karte za bivšo Spodn|o Štajersko. Tozadevne predpriprave naj Izvedejo v svojih področjih domača zgodovlnskj društva. Dr. Mantuanl )e predložil soglasno sprejeto rcsoliicljo o nujni potrebi za. kona za ohranitev prahistorlčnih naj. dlšč. Dr. Zontar Iz Celja ]e poročal o naših arhivih, kl so Izven države, pa so naše provenl]etice, ter obveznih Izvodih tiskovin, kl so večinoma v Gradcu. Tozadevno nai bl skušala vlada doseči vsa! Izmenjavo za vpogled znastveni-koiti ln ostalim interesentom. Dr. Zontar Je nadalje poročal o interesni razdelitvi za Izkopavanje starin po zgodovinskih društvih ter se Je dosegel med društvi sporazum: Izkopavajo lahko vsa društva povsod, lzkoplne pa potem pri-padajo zgodovinskemu društvu po določeni lokalni pristojnosti. V debati se Je razinotrtvalo tudi o mariborski »Studijski knjižnici«, za katero Je treba doseii čimprejšnje podržavljenje. Pohvalno je bila onienlena mariborska občina, kl jc pomagala knjižnico ustanoviti ln vzdrževati. Nadalje treba zasigurati obstoj »Časopisa za zgodovino In narodopisje! ki Izhaja v Mariboru in le dosegel it 16 letnikov. Dr. Stelč Iz LJubllane Je Teferiral o zaščiti spomenikov po naših krajih, kl glncvajo ter razpadajo, zlasti gradovi, ker |lh lastniki radi Izvajanja agrarne reforme iu vsled pomanlkanja sredstev ne renovlraio in ne oskrbujejo zadostno. Znameniti grad Hrastovec Jc n. pr. lastnik kratkomalo Izpraznil In nato prepu-stil usodi. Pri graščini Mokrice Je bi! edini angleški park v Sloveniji. Ker pi Je bil radi plačevanja manjših davkov v zemljiški knjigi vpisan kot gozd, ga je začel upravitelj enostavno poseka-vati za drva. Končno Je dr. Kotnik Iz Ptuja ra> pravil al o narodopisju, kl Jc precej obdelano za Koroško I11 tudi za Prekmurje, nc pa še n. pr. za Savinjsko dolino in kraje ob Kolpi. Tudi Slovenska Matici preneha letos z Izdajanjem narodnili pesnil. Zato bl bilo potrebno polog zanimanja za ostalo narodopisje izdati tudi zbirko najbolišlh narodnih pesmi za mladino in občinstvo. S tem referatom Je bilo krasno uspelo zborovanje končano. 8Sasi8n®sS avsfriis&ta ARETACIJA NAŠIH DVOLASTNI« KOV IZ LIBELIC. Sinočnji «Tabor=, poroča iz Libelič: Avstrijsko orožnišlvo je nenadoma uki« nilo obmejni promet. V nedeijo .so av< strijski orožniki iz neznanega vzroka aretirali tukajšnjega posestnika Ivana Oleško ter ga odvedli v zapor v Pli= berk, kjer se še seda' nahaja. Včeraj 20. t. m. pa so aretirali znana Slovenca, Ringova sina Tončka In Petra. Sprav« Ijala sta na očetovi njivi v Avstriji rž, ker je Ring dvolastnik in ima tozadev« no priznane pravice. Fanta sta s prav« novcljavno legitimacijo prekoračila me« jo, da bi od dežjs p-emočeno žiti spra« vila v kope. Avstrijski "rožnik Oggriss ju je odvedel od dela kar v srajcah, brez ozira na to, da je Ringova druži« na ena najuglednejših v Libeličah. To postopanje avstrijskega orožnika bodi zadosten migljaj našim oblastem, da smatrajo mali obmejni promet za uki« njen, ker je nas Slovence posebno za poštene Libcličone itak brezpomem« ben. Izrabljajo ga Io avstrofili in temni elementi v sebično izkoriščanje in za vo« hunske posle pri avstrijskih oblastih. Ljudstvo je razburjeno in zahteva od« ločnih korakov, da se prepreči nadalj« no teroriziranje našega živijn s strani avstrijskega orožnistva. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. Serara proia raku V zdravniških krogih vzbujajo velika pozornost poročila dr. Kotzcnbcrga ill dr. Deutschmanna, dveh hamburškib zdravnikov, o serumu proti raku, ki sta ga la dva zdravnika skupno odkrila. G novem zdravilu proti raku Je povedal dr. Kotzenberg v hamburškem zdravniškem društvu sledeče: Novi serum ie pfod ideje dr. Doutschimanna, katera sloni na dejstvu, da hitro rastoče Staniče v živalski krvi ustvarjajo obrambne snovi, ki uplivalo na Tast hudih uljes. Na podlagi te ideje sva konstruirala serum, ki le v dosedaj opazovanih 100 slučajih učinkoval, namreč zadrževal rast tvorov. V zadnjem času pa sva dosegla s posebno metodo doziranja celo ozdravljenje v kliničnem smislu. Serum sva najpreje lo vbrizgavala; to terapijo pa vsa mogla izvajati le nekaj tednov, ker so vsled vpliva beljakovine nastopila težka zastrupljenja, kl so onemogočila nadaljnje zdravljenje na ta način. Letošnjo pomlad pa sva pričela dajati pacijentom serum, da so ga uživali ka; kor druga živila; beljak se v želodcu uniči, ostale snovi pa ohranijo svojo zdravilno moč. Ta način zdravljenja ima zaznamovati mnogo večje uspehe. Ze V nekaj tednih sva namreč opazila, da rakova uljesa (čvori) naravnost razpadajo, ln sva tudi v zelo težkih slučajih (pri raku na maternici ali pri raku na žolči nem mehurju) konstatiral izredne zdravilne uspehe. Naša dosedanla Izkustva nam kažejo, da serum, zavžit v malih dozah, preprečuje rast čvorov, večje dozo pa vpliva* jo nanje razkrajajoče. Pri globoko skril tem notranjem raku, čigar razkrajajoč« snovi se ne morejo Izločiti ln odstraniti, ln pri katerem se smelo radi strupenega učinka razkrajajoči)! snovi lemati le rna-i le količine seruma, |e v svrho pospešena lečenja potrebno, da se uljesa če le mogoča odpravijo operativnim potom m se istočasno prične s serumov itn leč* njetn. Iz izvajanj dr. Kotzenbcrga Je razviden velikanski pomen novega zdravilne-ga sredstva, kl omogoča ozdravljenj« celo pri prele popolnoma brezupnih slučajih raka. Dr. Kotzenberg pa opozarjat da sc ne smemo zanašati samo na zdravilno moč seruma tor sploh odklanja« kirurško zdravljenje. tfUog* mJutnf ti. 199 4tu 99. futy* IMA Iz življenja M. sveta' Razprodaja Nemčijo Odkar ]• Minska marka postala meni medna od avstrijsko krone, ]e Nemčijo fadeia Ista usoda kot Avstrijo 1. 1919 |B im. V Nemčijo to navalili tujci od-vsepovsod, da se tam pozabavajo ln odpošljejo. Prisil so sever Jani In JužnJakl, Švedi In Norvežani, Danci in Holandcl, Cehi, Italijani, Spanci In — celo Avstrijci. Razprodaja Nemčije, proti kateri so domačini kričali lani ob tem časa s« Je začela iele letos na poleti«. V Nemčijo potuje danes vsakdo, kl ima količkaj prihranjenega denarja In W sa nekaj časa c doma. Neurejene denarne razmere v rajhu dopuščajo tujcem iz dežel t dobro valuto, da >1 za majhne novce preganjajo skrbi med NemcL Najdejo se celo taki, kl potujejo v Nemčijo ta 3 ah 4 dni, da se tam oblečejo, obujejo ln potan vrnejo domov. Toda ti so navadno najmanjši Ikod IJIvcI nemškega trgov stva. Mnogo opa»-aeJSI to trgovskemu stanu v Nemčiji oni, Id prihajajo iz bolj oddaljenih dežel — Is Anglije ln Amerika. TI ne kupujejo na drobno, temveč en gros In ostavljajo nakupljeno predmete, katere bl Jbn carina zabranlla nest! čez mejo, !f Nemčiji, da Jih Izvozilo pozneje, ko ie valutne la carinske prilike nrede. Ako živiš par tednov v nomSklh mestih, lahko takoj navežeš stike z — Ino-ZflmcL Najdeš Jih povsod pred Izložbami. Sprva ao Jih nemški trgovci odbijali ter Jim niso hoteli ničesar prodati To |e bilo Se približno pred pol letom. Danes Je drugače. Cene posameznih predmetov so tako poskočile, da Jih more kupiti samo dobro sltulran tujec. Domačini vsled draginje kupujejo samo najpotrebnejše. Na ta način preostaja elegantna obleka, obuvalo ln sploh luksuzni predmeti za tujce. Nemški trgovcc se tnozemcev danes nič več ne brani) vesel Je sploh, da more kaj prodati. Tako prehaja Nemčija polagoma v tujo last. Lep del Berlina Je n. pr. le v taji posesti: nekaj velikih hotelov so pokupili Amerikanci, druge Angleži Švicarji in Skandlnavci. Celo Japonci postajajo hlinl gospodaril v Nemčiji! njihovi Jeni so zelo težki tn si vatvarjajo ogledno pozicijo povsod. S* tem, da tujci kupujejo Nemčijo, se M (spreminjajo tudi dosedanji ugodni življenjski pogoji: draginja raste In m bo dolgo, ko bodo nemške tržne cene vsaj enakovredne ivetovnl pariteti, če Je celo ne bodo prekoračile, kakor nam to kaželo avstrijski zgledi Ali je spori: nedostojen? VpraSanJe ni tako neumno, kakor bi mislil v prvem hipu moderni človek. Spo min lamo se, da nI še dolgo, ko io smatrali kolesarjenje za smešen, za dostojanstvenika nedostojen iportl Ni še dolgo, odkar Je bilo kolesarjenje duhovnikom strogo prepovedano. In prod 25 leti se Je vršila v naScm časopisju strastna polomlka o vprašanju, se 11 tp-xlobl kolesarjenje za ženske aH nc. Zanimivo Je, da Je pesnik Anton Aškerc, kl gotovo nI bil nikdar iilister ln ki je mnogo potoval po evetu, plial takrat podlistke s psevdonimom »Aiiti-kolesar« proti ženskem na kolesu. Danes kolesarijo dostojanstveniki, duhovniki in ženske, a ne zgraža se nihča več. Zda) čitamo, da je bil gubernator v Valcnclil po madridski vladi odstavljen, ker ie nastopil v areni kot borllec z bikom. Madridska vlada smatra torej blkoborbo, ki Je Spancem najbolj priljubljena In častna igra, za nedostojno. Blkoborb se udeležujejo kot gledalci najvišji In najodllč-nejšl španski krogi ter na tisočo ln tisoče ljudstva. Bikoborci so najuglednejši športniki, slavljenj ln opevani kakor starorimski gladiatorji. Pokojni grol Tlsza so Je udeleževal aktivno konjskih dirk ln Je bil često zmagovalcc kot Jezdec. Angleški ministri Igrajo Javno goli, bolgarski bivši In sedanji kralj sta iz športa železniška strojevodji, bivši cesar Viljem se fe oseh no udeleževal tekem na morju pri Klein ter Je sam obračal krmilo ali Jadro, razni najvišji uradniki ao nogomotnlkl kt poznamo župane, ki so Urattnl turisti, lovci smučarji L dr. A nllič« n« smatra njih športa za nedostojnega njihove avtoritete^ Mor )e čin madridske vlade začetek boju proti bikoborcem? To bl bilo le pozdraviti Toda borba proti starim ljudskim šegam Je navadno brezplodna. Moda Je tedi v »portu mogočen vladar, ki se ae da zatrotl s papirnim odlokom. Šport, kl Ja narodu svet, M n« da prepovedati Danes nI več vprašanje, ali Je kak šport smešen tn nedostojen, nego je II praktičen, koristen, zabaven In se II Izplača. In btkoborba donaša ogromne dohodke občinam tn borllcetn, vrhu tega p« večji usiad aego slal uradniški ovratnik. Rekordna imena pri evropskih narodih Kiteio Ime Je najbolj razširjeno na kc-minentu, tako so se vprašali angleški statistiki? A ker se vedno najdejo ljudje, za ka'.cre Je vsak načet problem obenem že rešen problem, nI bilo treba dol go čakati na rezultat te ankete. Priimek SmJth Je najbolj razširjeno line v Angliji. Posebno razširjeno Jo na Skodskein, kjer prida na vsaiklh 70 Škotov po en Smith, nato v Angliji, kjer Je vsaki 72. človek Smith ti kiJl",) na Irskem, kier se tako plšs vsaki !40 Irec. V celi Veliki Britaniji J.Ivi okolu 50.000 Smitliov. Angleški statistiki pa se niso omejili samo na Anglijo, ampak so proučevali tudi imena drugih narodov In to dognali, da le v Franciji nalbolj razširjeno Ime Duval ln nato Dupon. V Nemčiji to naj- Mir mmnm mm v Italiji krstno Ime OiovmanL Ker st Bas tiče, angleAka ttatlstlka nI dobila potrebnih podatkov, a znano je, da Je od krstnih lmc*i pri nas najbolj razširjeno trn« Ivan, Janez ali Jcvan, a najbolj razširjena rodbinska bnctn «9: Petrovič, Popovič In Jovanovič. Pet razredov evropske valuto Valutne razmere postajajo v Evropi od dne do dne neznosneJS«. Ako vzamemo sa podlago denarnega preračn-navanja amerUkl dolar, Id Jt po L 1914 tudi mnogo Izgubil na vrednosti, pridemo do sledečih zaključkov: Evropa ta danes deli na pet razredov. V prvo kategorijo tpadajo: Anglija, Svodska, Hotandlta, Svlca. To države Imajo dober denar. V drugi razred te računajo: Norveška, Danska In Španija. V tretjo kategorijo tpadajo Francija, Belgija ln Italija. V četrtem razreda so: Češkoslovaška, Jugoslavija, Runi unija. Bolgarska, Grška, Albanija, Finska, Estonijo, Litva, Letaka tn Portugalska. Peta kategorija obsega Rusijo, Nanči-)o, Avstrija, Poljsko, Madžarsko In Turčija Prva kategorija M nahaja kljub dobri valuti v nenoimalnih razmerah. Polomi siccr niso na dnevnem redu, a tudi niso redki ta Izredni pojavi Davčni vijak Je v Angliji, Švedski In Svld velik In pritiska s silo na davkoplačevalce. V državah druge kategorije Je depresija manjša, toda Je v njih draginja vendarle večja kot 1 1918., vsled česar trpijo največ srednji sloJL V državah tretjega reda znaša depresija SO do 70 odstotkov. V teh državah trpijo vsi tlo|L Četrta kategorija, v kateri Je Jugoslavija, trpi na depresiji 75 — 99 odstotkov. Poslednji razred valuturno zlomljenih držav nam nudi sliko denarnega bankrota, lakote, bode in splošnega pomanjkanja. Gospodarstvo K poloma Jadranske banke v Trstu Iz zakullsja tržaške afere. — Glas lz delničarskih krogov. — Kako ti prihranim 855.000 lir. — Napad beograjske na minietra Markovič*. Z odrom na »Objavo« upravnega sveta Jadnuiske bank* v Ljubljaul da Je Italljan&ka vlada S« odobrila sklepe občnega zbora Jadr. banke v Trstu z dne 14. julija njun pišejo b Trsta: Ta »objava« je pro«ti Svlndel Italijanska vlada je pač predhodno ustno Izjavila, da je pripravljena odobriti delno redukcijo akcijske glavnioe, ako 10 latlnlte Izgubo, in to po predpisa 51 848 trg. tak. Da pa bl bila odobrila roparski sklep od 14. julija 1028 je izključeno« ker ga mora banka šel« predložiti v potrditev ln sicer na podlagi zaključka, kl ga bo storil novi upravni svet, kl je v to poobla&čon t sklepom občnega zbora. Upravni svet pa še nI imol seje! Arnavtski trik jo preračunjen za najbolj naivne ljudi Pa tudi v slučaju da bo kdaj vlada odobrila tali sklep, kar z ozirom na znano provizijo 8 in pol milijona lir rimski Cooperativi in šo druge Intimne zveze, ni v Italiji nemogoče, je tu sodnija, pri kateri ae izpodbija nezakonit sklep. Medtem prihaja vedno več podrobnosti o poslovanju »Dloskurov« Iiamenaro-vlča In Kaiča na dan. Jasno je, da je Kaič orodje Kamcnarcvlča, da pa ga ima iz gotovih razlogov popolnoma v rokah. Revizija po poštenih možeh bi v tem oziru spravila na dan mnogo strašnejšo stvari nego ja znana afera z delnicami Temi, kjer je banka 7, enim »sunkom« bila oškodovana pri dclnici za 2000 liT. Izkazuje 00 pa tudi, da je Kamenarovič- očltklh bl pričakovali, da so ga obnovili Kaj šei Kamenarovič ga Je imenoval za zaupnika Jadr. banke pri direktorjih afililrane banke v Valparalsul Ia kako se KamenarovlS obnaša proti ravnatelju Kalču? Z vo'. »m pa losom a« je priglasila »Jadranska b.« kot zasebna ndeielea-ka proti g. Kalču. Izjavljajoč, da J« Kalč nečuven iločinec ki ga treba obsoditi za mnogo let, on pa mora biti obsojen da plača banki »škodo«. Račun advokatov, ki je to govoril, pa jt plačala — banka sama ln »zločinom je le danes — aktiven ravnatelj »Jadranske« tn je na občnem zboru celo glasoval Imenom nekih ameriških delničarjevi Izgleda, da KalS tn noben zloSlneot ampak —da te žrtvuje u drugega. « Slovenski delničar Jadranske banko nam piše: »Citall smo Izjavo ljubljanske Jadranske banke, kjer hvali znanega K.v monaroviča, da je zdaj postavil banko na »zdravo podlago«. Gospodtn iz Črne goro so iz nas še norčuje. Ko je dolžniku hiša prodana in sa vanjo usell tujoc. tedaj je pač zdrava podlaga za — tujca. Tako je tudi t Jadr. banko. Zadovoljni so lahko Lahi ml pa smo vse izgubili »Jutru« smo hvaležni da brani naie Interese, ko se vsi drugi nič ne upajo. Ko gro izbirati, ali se brani Interes zadrug ali bank, delničarjev ali sleparske uprave, se drugi držo nazaj in za denar prl-občujejo članke. »Jutro« pa se zavzema za nas. Kakor ste zadnjič izvojevall plačilo 8 milijonov lir, tako sto t krepkim pritiskom Iztisnili lz Jadranske banke Beograd prvo nekoliko jasnejšo Izjavo glode Izročitve po ene delnice Jadranske banke Beograd okradenim delničarjem. Le tako naprej! Vsaj vso premoženje Ja- Kalču vreden drug bil g. Bogdanič. Mno-1 dranske banko Beograd, kar ga niso že go smeha vzbuja napadanje na »staro« ravnateljstvo. To so napadi na g. ravnatelja Krstelja. ki jo tedaj bil šef-ravna-telj ln js šo danos v službi Jadransko bačlte in na g. Gartnerja. Po toli strašnih zapravili razni koritarji, je vzeto nam, tržaškim delničarjem! Dajo nam naj vsaj 5 delnic. Upam, da so osloparjenl delničarji organizirajo, pa se bo izkazalo, da so vsi tržaški sklepi novzdržnl«. f mam litra mm BmogplfvUnlari plačan trt »razlagami« g. Kamonarovlča pojasnila« kake je U gospod plačal svoji banki dolg 480.000 pred vojnih kron. Karaenarovič je bU. kakor znano ravnatelj Jadranske banke v Trstu tn si je pri njej pred vojno izposodil 480.000 kron (to je v današnjem razmo.-Ju priblllno 40 milijonov kron). Ko je 19. aprila 1919 prišla konverzija kron v lire, Je banka najprej premonila ta zneaok v razni ar Ju 100 : 40, dn» 7. julija pa je dodala S* £0 odst, tako da je, kakor vel drugI domači dolžulkl bil obremenjen Kameuarovlč v razmerju 100 : 00, torej »a £88.000 lir. Ko »e je pozneje, to Jo leta 1D21 preselil KaansnarovIS v Jugoslavijo, je naenkrat začol trditi da te mu mora dovoliti da plača s roj dolg r ne-kolkovanlh kronah. In rea lota 102S j« bila na njegov ukaz itom Irana obremenitev za £88.000 lir tn te je ta znesek »popravil« na 83.000 lir, to jo po kuna 8.95, kakor je tedaj stala nekolkovana brona. Tako »1 je goapodta Olio »prihranil« £65.000 Ur. N* drogi tirani pa Je banka »morala« plačati za delnic« Temi £500 lir v časa, ko to »tal* na 700 Ur. Kako je rekel pokojni Ravnik? »Znati t* mora«, • Beograjska »Tribuna* » dno 30. Julija silovito napada ministra pravd« Laso Markoviča ln poslanca dr. Vojo Marln-kovlča. ker sta vstopila kot člana v upravni svet Jadransko banke v Tratn. »Tribuna« vprašue, Itako more aktivni minister biti član vodstva privatnega denarnega In šo povrb Italijanskega, torej Inozemskoga zavoda. Oster napad »Tribune« Je vzbudil t Beogradu mnogo pozornosti. Izgledi žitnega izvoza Ministrstvo za poljedelstvo ta vode je že zbralo, kakor poročajo Iz Beograda, podatke o uspehih žetve v naši državi, po katerih Je letošnja žetev za 30 odst. boljši od lanske. Po teb podatkih te |o pridelalo: v Hrvatski 4,450.000 mtc. pSe-nlco, 694.000 mtc. Ječmena, 400.000 rži; v Dalmaciji 194.000 mtc. pšenice, 175.000 mto. Ječmena, 92.000 mto rži ta 11.000 mtc. ovsa; Slovenija bo dala 550.000 mtc. pšenice, 173.000 nMo. Ječmena, 263.000 mto rti In 230.000 mtc. ovsa; v Vojvodini te Je pridelalo 4,000.000 inte. pšenico. Podatki š« niso popolni Iz Srbite, Bosne In Hercegovine poljedelsko ministrstvo ie sploh nI prelelo poročil, vondar Jt tudi v tek pokrajinah rezultat fetve za 30 odst boljl nego 1 1923 To pomeni da Imamo leto« najboljšo žetev po vojni hi da te bo razvil te niše države obilen Izvoz lita. Lanski pridelek žita Je bil kakor Je razvidno lz toga, da to ttare zaloge v Vojvodini še precejšnje, zadosten za domači konztun t*r Jo mogel vrhu tega v veliki meri nadomestiti Lroad ostalih poljskih pridelkov la lome. Pa tudi izvozilo se Je precel — gotovo mnogo več, nego uvozilo. Ker bo letos tudi letina ostalih pridelkov dobra, se žito ne bo po nepotrebnem uporabljalo za krmo ta ne bo po nepotrebnem nadomeščalo ostalih pridelkov. Zato lahko računamo na Izvoz vsega onega žitnega pridelka, ki le nad lanskim rezultatom žetve, ln še velikega deda ostalega žita. To Je za našo kmetijsko državo, katere gospodarski barometer Je uspeh letine, zelo razveseljivo dejstvo. Vojvodinski trgovci te že pripravljajo na Izvoz, katerega letos no bo ovirala skrb za pasivne pokrajine. Omeniti pa je pri tej priliki, da Je tudi pri naših sosedinjah letos zadovoljiva žetev ln da se nam zlasti s ttranl Rumunije obeta huda konkurenca. Cena naši novi pšenici Je napram rmnunskl ceni že znatno previsoka, a te med malimi kmeti Vojvodine In Srema prav nič ne kaže volja za popuščanje cen, češ, da produkcijski stroški tega no dopuščajo. Ker so obratni stroški žitna produkcijo na velikih posestvih mnogo manjši, s« pričakuje, da bodo s popuščanjem cen pričeli najprej večji posestniki. Brezdvomno bo do znižanja žitnih cen moralo priti ker bl sicer vočlgled dobri 1 prebitkom a&ic«a žita v domačih tki*, dlščlh. Dobra letina, odnosno obOnl brvoa poljskih pridelkov bo aaJbolJSe sredjtva za okrepitev naše valute In za znilanls cm tudi ostalih živllenlsklh potrebščin v državL M. A. C. polemizira Opravil bo prav na kratko 1 ozirom na termometer in sploh. Zadnjič amo aedell novinarji in kup irvenuredniških tudbnovlnarjev pri raz« nih antialkoholnib okrepčilih pod ko« stanji Za zabavo smo otvorili tekmo: kdo napiše tekom četrt nre najvočjo budaloet? Peresa to Skrtnlla. Vsi smo najprej sovražno gledali potem pa hiteli čeč« kat, kar ae Jo dalo. Naenkrat nekdo iz« ven kroga pristopi k prisotnemu kolegi od glasila NRS ln JB, in mu Izroči avoj prispevek za list. Mislil je resno. Ob vsestranskem halo pa mu Jury prisodi nagrado za največjo budalost. Pod ko« »tanjl veselost dolgo ni polegla. Nesreč« ai avtor »Spcctator« jo sicer zatrjeval, da o stavi sploh nI nič vedol ln da to« roj nI imel namena, da bl v konkurenci zmagal — bolj ko je zatrjeval bolj »mi se kroho^all. Zmagoviti izdelek »Spectatorjev Je bil posvečen meni, M. A. CafizlJn. Imel sem solzo v cčeh. Od smeha. Niti to me nI pogrvlo, da mi je nerodnež v »vojem zmagovitem spisu očita!, da podpisujem svojo šifro pod tuje sestavke. Nič no dfl, da se to še ni nikdar zgodilo — morda se kdaj bo — »Spcctator« niti svoje ilfie ne podpiše pod tuje sestav« ke, zato na tula imena cod svoie. M. A. CafizclJ nima namena polcml« ziniti radi acbe. Pred vsein mora bra« niti tiskivno napako. Tiskovna napaka je namreč včasih globoko filozofska. Co bi so gos;odjo radikale! trudili noč ln dan, "j> je rcs pogruntali tako točno, ka« kor je to siorii g. škrat, kl jc kratko« malo cJTi*?' zaveso ln glej, vsemu ive« tu poNS-^'' nagoto najnovejšega radi« kalca«konvertila, njegovo globoko pro« pričanje in dobro prevdarjen« osebne koristi. Cemu so hudujeto uad tiskov« ti, napako? Ali vam ni tako Iz lica vre« zana, kakor dete očetu, gospod S.-pekta« tor, nezakonski oče najnovejšega Raj ž« ljevega političnega prepričanja? Se malo potrpljenja, takoj neham. V Ljubljani je razven mene 6e ne« kdo, ki čita včasih staro »Jugend« — in tam Je našel, da so tri kratke stvar« co Horsta Schfittlerja izšlo prej, kakor jih je pod znamko H. S. prineslo »Ju« tro« lanskega docembra. Dragi, ljubi moj podkovani kolega! Ali ne čutiš, da si se zopet blamirai? Na udeležuj so vendar takih tekem, ker si zopet neho« te zmagal in delaš sedaj najmanj duho« vit obrazi Saj v tem jo razlika med »Jutrom« in — tvojim tudi«listom, da si no znato Izhrati nič zabavnega, zato prodajato lasten četudi originalen dolg« čas, mi pa prinašamo duhovite stvari, n. pr. moje, in manj duhovite od dru« cih sotrudnikov in « tero daiemo nubli« kl, kar ji gre! Misliš H, prijatelj in ne. prostovoljni zmagovalce v tekmi, da moramo mi citirati vedno stran ln let« nico »preplonkanega vica«? Da avtorje« vo začetnico ne zadostujejo? Mi smo celo kupili od velike nemške centrale za zabavno šmonce pravico, da prcplonka« mo, kar hočemo, za mesečni honorar. Toda o takšni Instituciji no vesto nič, marveč sam) plonkate brez navedbe vi« ra in brez plačila — kar pa nas nič ne briga. Nam zadostuje, da vi niti »plon« kat« ne znate in da so držite najbolj dolgočasnih avtorjev pod aolncem. Du« hovite atvareo Morst Schottlcrja nika« kor nismo vzeli lz »Jugend«, marveč Iz njegovo knjige »Finessen«, I. zvezek, iz« šle pri Staackmannu in tudi II. zvezek je prav dober. Priporočamo ga vam! Ml bomo lz njega prinesli še marsikaj, in tudi lz mnogih drugih publikacij, kl jih vi poznate ali ne. ki jih pa ne znate porabiti, ampak samo gledat« jezno pred sebe, vi — Spoctatorji nerodnil Siccr >0 zato Ijutit« tn napenjate, da bi bili vsaj jedki, ko že ne morete biti duhoviti — pa zaman. Gospoda, pišite rajo še dalje uvodnike, tam se vam ne« treča manj pozna, ker jih bero tamo radikalci, torej skoraj nihče. Le vpra« šajte gospoda Bajžlja? Dane3 sem zopet na Bohinju, To le reč bom bral še le črez par dni. »Spec« tator« bo on že donej iezen. čeprav ne bo priznal. Božanska zavesti Ros, tko« doželjnost je višok radosti. M. A. C* Nasvet deklicam ki bl se na letovišču rade posebno raz« Iikovale od svojih vrstnic in gosf.odoru »padle v oči«. 1.) Plezaj mod obrežno jezersko tka« lovjo, visoko gori da ne boš znala n« naprej n« nazaj, potem kliči na pomoč, da te bodo rešili. Vse bo dokaj pozor« no. 2.) Na tenisovem prostoru pusti na« enkrat igro in jokajo prosi za pomoč, ker ti je baje mušica zletela v oko. Ta« koj bo vso okroo tebe. Priporoča so za takšno prilike nekoliko globlje Izrezlja« na bluza. 3.) Co recept 1.) ln 2.) nista dovolj pomagala, akrbi, da ti med kopeljo kdo ukrade »civilno« obleko, in se vrni mo« kra v svojem kopalnem trikotu v ho« tel, tik pred večerjo, ko 30 oa terasi ie val zbrani In te bodo primerno pomilo« vali. (Nevoščljive opazke konkurence ti bodo veselje ie spopolnile.) Opomba a). Zadnji reccpt ima garan« tiran uspeh, pa le, če nisi preveč nerod« na, ali pa žo zarjavela, b) Ta nasvot jn od nekod preplonkan, pa je vkljub te« mu prav uvažovanja vreden. G. »Spe« etators ad konkurence, kal nravi t«? NARODNA BANKA SHS. Strni to IS. lulUa \'UX Aktiva (v milijonih Din; v oklepaiJBi spremembe napram 8. t m.): kovinska podloga 360.8 (+ 0.8), posojila 1373.3 (— 1.9), račun za odkup kroreJilh novčanic 1238J, račun začasne 1 a zračne 39f! državni dolg 2968.6 (+ 13J). vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 315.9 (— 4.0). Skupno 8693J, Pasiv*: vplačani -^ Ljubezenski ronuin Iz najsraniotnol-šo dobo čiovežko zgodovine. Krasot!ca jo imola viuoko, vitko In vendar dovolj polno telo, drobno glež-nje na nogah in uprav otroško majhno ročice. Njeno velike modre oči "pod dolgimi, črnimi trepalnicami In črnimi gostimi obrvmi, njeni bujni črni lasje in fina, prosojno bela, lo lahno rožnata polt, orlovski no:s in čudovito lepi vrat so kazali, da jo potomka stare andaluzijsko plemiške obitolji, ki je imela v svojih žilah že tudi nekaj gorman-ske krvi. V njenih očeh ln na njenih izredno rdečih, precej bujnih in zavitih ustnicah se jo skrivalo mnogo strasti in pohote. Toda znala je b svojim ponosom ln s svojo aristokratsko no-pristopnostjo zbujati vtisk vzorno 6a-btite in resue dame. Ko sta vstopila apostol ln Dolorus, je opatinja Frančiška de Lerma pro-stolovala sredi vočje družbe mladih karmelitank. Sodola je namreč na velikem naslonjaču, prevlečenem z rdečim baržunom, pod rdečim baldald-noir ^ iiatimi resami. Prestol je stal vrhu treh širokih Stopnic. Ob stolu je slonela kriva škofovska palica, znak njenoga dostojanstva. Na prsih ji je visel velik zlat krii, na roki se jI je bliskal prBtan z debelim demantom, ob pasu pa ji te blngljal Dgromen paternoster, filigransko delo velikanske dragocenosti. Vsaka jagoda na tem molku je bila namreč orijontal-aki biser v velikosti leSnlliov ln drobnih orehov. V ostalem Je bUa opatinja oblečena v navldno skromno rjavo kuto, ki pa je Okoli prestola so sedele na tabore tih nuno, ki so šival«, pletle ali vozle; nekatere, ki so bilo menda prav posebno ponižne, bo sedole celo na spodnji stopnici pod prestolom. • Mati Frančiška,« bo jo poklonili apostol, »15og vas pozdravi in va&i pa-trona!« »Ah, prečaetltl, kolika radost in čast za naš bedni samostan!« jc odgovorila opatinja. »Koga vodito tu s seboj?« Siroto, prcoaetita mati, eiroto Marijo Oaogra,« je dejal apoctol, ki jo lo obrnil Dolorln priimek. »Frivedel som jo k vam . . . mati Ji jo umrla . . . očeta jo Izgubila . , . Zdaj jo čltito sama In brez varstva na svetu. Izročam jo vam v varstvo in Jamčim zanjo. Dobro je vzgojena . . . pobožna, omikana . . . Naj ostane pri vas mesec ali dva, da ji najdem sorodnike ali drugo zavotje! Prosim, odkažlto ji celico, kjer naj živi sama svoji tugi in molitvi. V ostalom naj bo svobodna, dokler se morda sama ne odloči ter zaprosi sprejema v vaS sveti red.« »Ivan de Alvila tukaj zmerom lahko zahteva ln mu prositi ni treba!« je dejala opatinja s prestola. »Sprejemam vas, Marija . . . kako se pišete?« »Marija de Osogra, 18 let stara, sirota,« je ponovil apostol. Dol ores se je nemo poklonila in tiščala robeo pred obraz. »Sestra Klara.« so Je okrenila opat-ka k mladi nuni, »odvedi sennoro Marijo k materi Katarini. Naj ji odkaže celioo v vrtnem paviljonu! Tam pod drevjem in na vrtu bo lahko sama « seboj, dokler bo hotela. Ali ete zadovoljni, prečaetiti?« »Bog ln \a£a patrona vaa poplača- ta, oreteetfta mani« Je tajal apostol, »Vedno bom molil ca vašo milost. A dovolite, da svojo varovanko spremim ln ee od nje poslovim!« In apostol ja odšel t Dolores in sestro Klaro. Spremil ju je k materi Katarini, samostanski ključaricl, si oglodal Dolorino sobico, preprosto nunsko celico tik drevoreda ln cvotli&iega vrta ter se nato poslovil. »Tu sto na varnem,* je poSepetal poslednjlč Dolorl. »Samo pomnlto, kar sem vam naročil: molčite ln samujtel Ne zaupaj to bo prav nikomur! Jaz ln Estovan bova bdela nad vami.* Nato je Se naprosil Klaro ln Katarino, naj prinašata »siroti Mariji* čim več knjig, ln odšel. Ko pa je stopal zopet po mestni ulici, je raamišljal: »Odvode! sem jo naravnost v lev-njak. A prav tu je no bo iskal nihče.* Potem se je vrnil v svojo hišico, dal prinesti sobi in Estcvanu obed ter šel spat. Pozval pa je tudi Estovana, naj 30 spočije. »Dobro vem, da vso noč niste spali, jo dejal. »Cul Bem vaju govoriti in slišal skoraj vsako vajino besedo. Dobra sta, srečna! A zaupajte: So srečnejši bomo po zmagi ...» Glujen jo stisnil Estevaa redovniku roko: »Noskonfino ste blagi!« — Ko sta vstala, je prinesel apostol Eetevanu frančiškansko kuto in sandalo ter debolo gorjačo. »Proobleclte se!» je dejal redovnik. »Oditi morava.* »Kam?« »Proti Saa Luoarju.« Je dejal apostol. »Kamor boCete,* Je odvrnil Estevan. b ko te Je anrafific, rt« cstovJIa Se- vlljo, . ax v Pater JoSef. Ze skoraj dva meseca je živela Dolores v samostanu ln prav tako dolgo Jo tičal grof Manuel Argoso v ječi. Ze nokaj tednov je bil teviljski mestni poglavar Honrlquez, bivSi familiar, morilo« in ropar. Toda taman je bilo vse poizvedovanje po Dolores. Izginila jo brez sledu, kakor je izginil Estevan do Vargas. Zaman go se trudili val familiari, zaman vsi člani bratovSčine Gardunije; inkvizitor Peter Arbuos vzlio svojim grožnjam in obetom ni mogel dognati skrivališča, inkvizitor Je besnel, ker tega še ni doživel. Nekega večera Je šetal po vrtu u svojo palačo. Spremljal ga je pater Josip. Pred kratkim jo bil Josip svoča-nostno sprejet med člane Dominika Guzmana. Postal jo dominikanoc, a ostal še nadalje ljubljeneo, sluga in prijatelj inkvizitorjov. Nemo sta korakala po vrtu. Noč je bila svetla in topla. Milijoni zvezd bo migljali na Jasnem nebesu in prijeten vetrec je Sumljal po drevju. Bližala b« 'e pomlad. Mrk je bil inkvizitor in oči vidno zolo nervozen. »Tudi ti ne vež, kaj bi Be storili, da najdemo Dolores?* je vpražal inkvizitor. Pater Josip so Je ponižno sključil: »Resnično ne vem ... saj ste storili Ze prav vse * »Vse, vse,* se je jezil Arbues. »Celo sam sem proteknil vse samostane. A nič. Menda je ušla preko mojo. Gotovo jo je odvedel prokleti Estevan de Vargas.* fefcvtaor je U t bttffl po TMt i* mostanlh. Tudi v samostanu kannell, kantk je poizvedoval pri opatki, J« |t eprejola kako novo pripravnico ali novo nuno. Opatka mu je odgovorili da ne. Saj sirota Marija ni bila niti pri! iiravnioa niti nuna. Ker je bila Ma.ita krasna, Se do3tl lepša od opatko, jij opatka takoj zaslutila, da bi se inkvi« zltor lahko začel preveč zanimati za Dolorea. Iz instinkta Je torej zatajil^ doklo, ki bi ji lahko izpodrinilo v sim, patijah najmogočnejšega moža v Andaluziji. NI lagala, a povedala ni vs« rosulce. A tudi inkvizitor se ni izdal, tako da opatka ni mogla slutiti, da jg Dolores hiši gubernatorjeva. N16, nič,* se je Jezil Arbues; proti grofu nimam nobenega povoda, postopati kakor proti zločincu. Daj sem ga zapreti le, da bi uklonil upornost Dolorino, ki jo krivoverka. Sani sem videl sv. pismo na njeni mizi.* »Izpustite grofa . . . morda se potenj vrne Dolores!* jo svetoval Josip. »Tudi na to sem že mislil,* je prizna] inkvizitor. »Toda to bi bila kapitulaci, ja, in opozicija bi iz nje črpala novega poguma. Mandamiento ln Heuriqaej sta ml obljubila, da jp vsaj tekom ene, ga meseca najdeta. Zdaj pa poteka žq drugI meaec. Nesposobneža!* Tedaj so je pojavil na. stezi moi, ki se je naglo bližal. »Kdo ste?* jo zadrhtel Inkvizitor iq segel v žep, v katerem je nosil bodalo, «Hcnriquez, vaš sluga,* jo bil odgoi vor. »Tako pozno?« se je čudil Arbues, »Važna novica?* »Dolores Argoso . , .». «Kjo Jo?* v ' - »V samostanu karmelitank!*. Je o (t govoril Henrlquez ponosno. Ročna dela predtlskana na prvovrstnem blago. Borttment od 350 JI do 1000 K raiposlija A. tvrdka mi -V \ Toni Zori / „ -------- % Jesenice. K? / \v ■M« * drtaimtm ittkam aa tncertla vrtd do 00 baeadl Dta 6'—, naka aadat|n|a baaada So P* »•4. — PU4a M »dno »pral (lahko tudi » tnamkan). Na »pralanja odgovarja apra»a la, aka J« ipraianja prtlof on. aaamka sa Ugovor t ar manlpulaslltka pristojbin« (I Din). Čevljarski pr1kr0jevalec soliden, vesten delavec. veSČ tndi najfinejšega dola, (m) sprejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru Josip Pega no. la&ko. 6457 Dr. Fran Virant ne ordmira. UČENKA 0448 i dobro Šolsko izobrazbo, brez staršov (sirota), se sprejme v večjo trgovino v ljubljanski okolici. Hrana in stanovanje v hiSL — Ponudbe j« poslati na upr. »Jutra« pod šifro »Jadran« Slovensko narodne pesnit > Ko-vošlteffa na oitre iu petje, priredil iu izdal ivan Klferle v Ljubljani, Hrojafika ulica 8 II. (gostilna Mačok). Zvezek XI. vsebuje 80 narednih pesmi, ki bo razen sadnjo vbo b Koroškega. Vsebina bogato, oblika lepa, papir prvovrsten. Cena 20 Din, s pošto i Din voč. Kor je zaloga majhna, io dobijo zvezki lo pri izdajatelju. Pošilja pa se le proti predplačilu, kor j« to najhitreje in najconojo. 3951 r PBSrtii M Ml psttoaaki 8962 mSAUR ERai generalno popravljen, proda Oto Petcrman j Zagreb, Viaška ul. 50. J V____ J Stavlbsnšk las RUD. ROCAK v Trbovljah izvršuje vsa stavbena dola. Lastno tasalMe. Izdelovanja stapnlc, Teraco-tlak. Brezkonkurenčne cens. vajenec 6448 poštenih starSov, s primerno šolsko izobrazbo, ee sprojme r trgovino z mo-šanim blagom v večjem trgu na Štajerskem. Conj, ponud!>e na upr. »Jutra« pod. »B. D.». ELEKTRICAR -STROJNIK ožonjen. izvežban v vseh poslih, samostojna moč, iSče slutbo. Oro tudi kot skladiščnik ali kaj primernejša. Ponudbe pod »Samoetojou* na podi-už-nioo »Jutra«, Colje. 6185 ZAOARSKI IN STROJNI MOJSTER rodom h Nemčijo, v primerni starosti, enorgična moč s prvovrstnimi izpričevali, znan z vsemi stroji kakor tudi s stroji za obdelovanje lesa, išče za takoj mesto, event. tudi kot strojnik. Cenj. ponudbe pod »M. G.» na upravo »Jutra«. 6409 VEČ DOBRIH SLIKARSKIH POMOČNIKOV sprejmo Ivan Martine, Poljanska cesta 20. 6108 ZOIiGTEHNIK izučen v delih s kavčukom in zlatom, dela tudi operativno. ižče namestitev za takoj. Naslov v upravi »Jutra«. 0889 SLUŽBO KNJIGOVODJE iSče mladenič, izučen v mešani stroki, z znanjem knjigovodstva in drusrih pisarniških poslov. Sprojme tudi mesto računovodje ali skladiščnika. — Ponudbe pod »Sposoben« na upravnišlvo »Jutra«. 0384 SLUŽBO PODURADNIKA ali sluge iščem. Imam izpit za nižje obrtne šole, znam slovenski, hrvatski, nemški. govorim prav dobro Italijansko. Najraje ▼ kaki banki, tudi kavcijo lahko položim. Naslov pri upravi »Jutra*. TRGOVSKI POMOČNIK vojaščine prost, ISče mesta v trgovini specerije, delikateso ali moSane?;a blaga. Rofiektira tudi na mesto 6kiadl5čuika. — Ponudb« sprojma ln naslov pove upr. »Jutra« pod »Za. neslijv pomočnik*. 6328 STROJNI KLJUČAVNIČAR izvežban tudi pri disolmo-torjih. fe Bprojme v večjo tovarno. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Strojni ključavničar«. 6523 tovarna večjo podjetje, btuični zavod, ki hoče imeti pridne-ga, zmožnega uradnika, knjigovodjo - korespondenta več jezikov, naj izvoli pisati upravi »Jutra« pod »Stalno mosto*. Nastop takoj. G1G3 PROVIZIJSKI POTNIKI za Slovenijo. Hrvatsko. Srbijo in Bosno »e Iščejo. Ponudbo pod »Tovarna« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 6470 PRODAJALKO prvovrstno moč, z večletno prakso, iStSo velika ma-nufaktuma trgovina na Gorenjskem. Vstopi lahko takoj. Ponudbo je poslati na upr. »Jutra« pod »St. 6454«. 6154 GOSPODIČNA aH vdova broz otrok, sposobna vsakega gospodinjstva, ao sprejme k samskemu veleposestniku na deželi. Pogoj: Dobra kuharica. Ponudbo B pogoji in življenjepisom pod »Varčna gospodinja« na upravo »Jutra«, Maribor. 0486 BOLJŠA ŠIVILJA b! šla takoj k dobri rodbini. Izurjena Je v vseh poslih. Ponudbo na upr. »Jutra« pod »Vestna«. 6477 upokojenec PoStnl uradnik, na podlagi redukcije upokojen, posten ln zanesljiv, 89 let Btar. poročen, zmožen porf. slovenščina in nemščine, želi ealno primerno službo pri večjem podjetju kot blagajnik aJi drugo. Ponudbe pod »ZanoBljiva moč 89« na upr. »Jutra*. 6540 19LETNO DEKLE ki Ima veselje do trgovine ali sploh do kak Sne bra-njarije. lell primernega mesta. Ponudbe prosi pod šifro »Po Stena 6541« na npr. »Jutra«. 6541 PRODAJALCA Železniške stroke iSče »Promet*, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. Nastop takoj. 6515 LEPA, TEŽKA KRAVA okoli 450 kg težka, breja tost meaeoov, ki bo v trot-jič tol6tila, jo na prodaj. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Valentin Ja-nežič, PoSata 28. Dol pri Ljubljani. MOTORNO KOLO D. K. ff. močnejSa tipa, e« proda. Naslov pove npr. »Jutra«. 6889 POMOŽNI MOTOR s kolesom, posebno močno pnovinatiko. prodam. Cena 45C0 Din. Ogleda so Dečkov trg 6, Celjo. AJDA banatska Razprodaja na vroče in vagone M. Biellč, Dunajska cesta 88 po najnižjih dnev-\ nih oenah. 6392 ZGANJSKE KOTLE kakor tudi vso druge bakrene izdelke, Izdeluje po zmernih cenah SaSo Mcses-nel. kotlar, Krško ob Savi. 6878 SEDLA« 6519 samostojen delavec, ISče službe v tovarni, pivovarni ali veliki graščini. Nastop takoj. Naslov pove upr. »Jutra«. ŽIČNE MREŽE za ograje vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, preprežke oken in lin. vsakovrstne žične tkanine iz železne, pocinkane in medne žice za tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mrežo na lesenem okvirju različnih velikosti izdeluje in priporoča: Evgen Ivane, tovarna žičnih tkanin in pletenin, Sodražica, Dolenjsko. 8286 KONTORISfINJA samostojna, slovenska in nomSka korespondentinia. izurjena strojepiska ln ste-nografinjo. so takoj sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo abaoiveiitinjo slovenske trgovsko šole, oziroma zmožne moči z daljšo prakso. Naslov poro upr. »Jutra«. 6372 KLEPARSKI POMOČNIK dobro Izvežban, so sprejme takoj pri Franjo Dolžan, stavbono in galanterijsko kleparstvo, konc. vodovodni Instalater, Celje.' 6424 1 MESTA BLAGAJNIČARKE iSče gospodična, zmožna tudi strojepisja in knjigovodstva. Cenj. ponudbo na upr. »Jutra« pod »Vestna«, 6506 RABIM 6473 oziroma iSčom za nastop meseca septombra t. 1. enega Izurjenega Žagarja na krožni žagi v svrho izdo-lovanja zabojev. Tudi vo-ščga, strokovno izobraženega delovodjo za ta obrat. Plačilo po dogovoru. — Franjo Svigelj, Breg, pošta Borovnica, 6478 DVE STAREJŠI DEKLICI k! imasta voseljo do trgovino mešano Etioko, želita vstopiti v mostu aH na deželi, kjer bi bila vsa oskrba v hiši. Ponndbe na upravnišlvo »Jutra« pod »Marljivo«. G55P- K OTROKOM v boljšo hišo ali za kaka hišna dela oddam 14ietno zdravo, krepko deklico. — Naslov v upr. »Jutra«. 6484 7% DRŽAVNO POSOJILO (12.500 Din) sa pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Naslov bo poizve v upr. »Jutra«. 6368 50 DELNIC tovarne za zavese »Štora« pri St. Vidu nad Ljubijano 80 proda. Naslov povo upr. »Jutra«. NAJBOLJŠA KOLESA, pnovmatiko in vbo delo kolos nudi po originalnih oenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R. Plevel v Preski pri Medvodah. 6413 APNA 6446 negašenoga imam par vagonov. Postavljeno na poljubni prostor v Ljubljano in okolico. Cena z vožnjo za kg 2.80 K. Ponudbo pod ♦Apno« jo poslati na upr. »0 utra«. v/£H zrm\ 3911 znamko A. E. Ci. O., 7 HP., 150 volt, 1)60 vrtilnih krogov, co cono proda. JOS. STADLER, LJubljana, Sodna ulica 11. 14 No¥o preurejeno ■ stanovanje 8953 STAVBISCE Trbovljah, na prometnem kraju, Be proda. Več se izve Loko št. 20, Trbovlje. HISA 650-1 v Rogaški Slatini, vinograd, njive, sadni vrt, sc takoj proda za 050.000 K. Vprašati v Rogaški Slatini pri Svajcerju. ČISTO SOBO v sredini mesta, ovent. tu-rli s hrano, išče mirna gospodična. Ponudbo na upr. »Jutra« pod šifro »Cista soba«. 6409 8TIRI MLADE inteligentne, simpatično gospodične, v staroetl od 17 do 20 lot, prijetno zunanjosti z večjim kapitalom, žele za časa počitnio dopisovati z mladimi, inteligentnimi gospodi. Ponudbe s sliko, ki so na zahtevo vrno in z jaraFtvom stroge molčečnosti pod »Vijolica, CIklaina, Marjotica in Narcisa« na upr. »Jutra«. 6138 DVE INTELIGENTNI GOSPODIČNI izučoni v gospodinjstvu, prijetne zunanjosti in mirnega značaja, z nekoliko premoženja, so želita v svrho možitve seznaniti z dvema boljšima gospodoma. Biti morata plemenitega značaja in mlada. — Resno ponudbo jo pošiljati na upr »Jutra« pod »Prijetno življenje*. V SVRHO IZLETOV v planine iščo inteligeten, mlad, simpatičen gospod družico iz Ljubljano ali bližnjo okolice. Saiuo resno ponudbe naj so pošljejo na upr. »Jutra« pod »Ko»-mopolit*. 6474 TURIST 6182 želi znanja z inteligentno gospico, katera bi ga 8499 I spremljala na njegovih izletih. — Dopisi pod «Tu- KOČIJA 6433 so zamenja za zaprav-ljlvčka. Naslov povs upr. »Jutra*. DE2NIKB 6406 popravlja ln Izdeluje točno in solidno Anton Pavlin, Ljubljana. Trnovo, Stranska pot 17. ODDA SU takoj v popolno oskrbo ali za svojega doček 9 lot star, krepak ln zdrav, kakemu dobremu gospodarju na deželi kl ima obenem inosarsko ali podobno obrt. Naslov so lzvo v upr. »Jutra«. 629-1 2 do 4 aoba ia kuhinja, v I. nadstropju na ulico, na najbolj prometnem kraju ob cestni železnici, v sredini Ljubljane, po odda dotičniku, kl pocodi piliti popolni varnosti (intabulaciji) in primernemu obrestovauju ve&io vsoto velikemu industrijskemu podjetju v Sloveniji. Posojilo se lahko da na enkrat aH v obrokih, ter se vrno v dveh ali treh letih. — Ponudbe z navedbo viSino in pogojev posojila poči ,,Takoj" na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. RUSKI AKADEMIKI so otvorili v barakah pri južnem kolodvoru pod pokroviteljstvom »Komiteja za oskrbo ruskih dijakov« svojo menzo. V rnenzl lahko dobe hrano tudi neštu-dunti. Cena kosilu 7 in 4 ir, pol Din, večerji 4 in pol Din. Kosilo so dobi od 12 do 1 M> uri, večorja pa od 6. do 7. ure 6-181 OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, Bvetlo, išče r.a stalno miren zakonski har (inženjer s soprogo) brez otrok. Cenj. opnudbe aaj se pošljejo na upr. »Jutra«. 6175 OPREMLJENA SOBA t zajutrkoni, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr, »Jutra«, 6497 STANOVANJE i dvoma sobama, kuhinjo električno razsvetljavo, v Mariboru, zamenjam z enako v Ljubljani. — Naslov pod »Stanovanje« na podr. «Jutra», Maribor. 6507 rist 534« ŠKRATI 6191 Oglasi so natančneje, ker v poslanem pismu nisi navedel svojega brloga! — Pisma jo poslati na upr. »Jutra« poti »Škrat«. 6192 ŽUBOREČI STUDENEC išče ribico, mlado, v Bvrho zabavo v senčnatem gozdu! Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Senčnat gozd«. MLADENIČ star 21 let, z velikim premoženjem, vešč v splošnem gospodarstva, vojaščino prost, so želi sezua-niti z gospodično v starosti 17 do 21 leta, ki jo izobražena in ima premoženje. Resno ponudbo s sliko pod šifro »Mladenič« na upr. »Jutra«. 6472 OPEKARNE, POZORI Prevzamem zastopstvo s komisijskim skladiščem. Ponudbe z ilustr. ceniki in poslovnimi pogoji na Zvon-ko Mesarič, posestnik. Selnica ob Dravi. 6187 GOSPODINJA marljiva, izobražena in poštena, so išče k obrtniku in posestniku na deželo, ki bi imela tudi ljubezen do nedoletnega otroka (deklica v starosti 4 in pol leta) v svrho dobre vzgoje, kot namestnica matere. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra«. 6851 MANUFAKTURO v komisijsko prodajo iščo dobrovpel.iana tvrdka s prima referencami — Ponudbo na upr. »Jutra« pod »Velik proinot«. 6537 TEHNIK 6512 strojno ln električne stroko, odhaja v Avstrijo in Češkoslovaško, preskrbi nakup strojev in materija-la. Vprašanja do 27. julija na upr. »Jutra* pod »Točen*. OTROŠKI VOZIČKI elegantni, novi že od 8800 Din se dobijo. Vpraša so pri Fr. Gorišeku. Karlov-ska 8, Tesarska 8. 6549 STANOVANJE IN HRANO za nebo in tri otroke dijake, išče višji državni uradnik, 42 let star, pri samostojni vdovi odnosno gospodični. — Ponudbo pod 'Primorec* na upravništvo »Jutra«. 6538 OPREMLJENA SOBA s telefonsko uporabo, električna luč, posebni vhod,,v bližini mestno ljudsko ko-pelji, se odda mirnemu, solidnemu samcu. Ponudbo pod »Soba D 300« na upr. »Jutra«. 6511 TRGOVEC 27 let star, samostojen, želi znanja z mlado, simpatično gospico, ki bi imela1 veseljo do trgovino. Ponudbe, če mogoče - sliko, na upravo »Jutra« pod »Srečna bodočnost 6489«. Tajnost častna Btvar. 6-139 GOSPOD mlad, idealen, z neoporečno preteklostjo, v uglednem družabnem položaju, z akademsko naobrazbo v gospodarstvu in z 2 milijonskim premoženjem, ki ljubi življenje v naravi in delo nadeželi — tudi ma-nuclno — se želi v svrho ženitvo seznaniti z gospodično do 26. lota, kl je neomadeževano preteklosti in ima srednjo kmečko posestvo. ali pa. lesno trgovino. Ponudbo jo poslati na upr. »Jutra« pod »Triglav moj dom«, <:">20 Ne na nisko ceno temveč na kvaliteto moral« paziti kadar kupujete gumi polpttnilie. Zahtevajte od VsSegs tievljarja Izrtfno Palm« kaučuk pet« in potplalc. I'ri meni se dobivajo stalno, Jaki, težki, zaiam&ono sdravl e ei 7ji vožnjo najceneje.'7cllo Hoffmaan, Čakovoc, Medjimurjo, interui- banski telefon št. 31. i« Mli premog i drva Ima atalno v zalogi vsako miuvilno Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. PSO. (dvokolesni avto) Pogon s petcitindrskim rotacijskim moioijem OTROKA 6546 nad 1 leto starega, sprejmem v dobro oskrbo. Ponudbe z navedbo cene na upr »Jutra« pod »OtroSka ljubezen« do 20. t. m. UČITELJICA poučujo klavir, laško in francosko, od ure računa samo 8 Din. Naslov povo upr. »Jutra«. 6550 POZOR, TURISTI IN TURISTINJE! Neka dama je izgubila pro-t.ečeno nedolio na potu iz ICa-mnika v Strahovico zlato zapestnico z dija-mantom. Najditelj bo prosi, da jo proti primerni n.v gradi odda v Gradišču 2A-> levo, med 14. in 15. uro. 6553 MARIBORSKIM IZLETNIKOM se priporača prenovljona gostilna »Pri kravjem zvoncu« v Selnici pri Rušah. Ob nedeljah popoldne konccrt. Zvonko Mesaric, gostilničar. 05221 Naprava za eniino in rezanje, za tekoma gox»i-sra, kot bencin, bencol, Špirit, petrolej, surovo olje itd. Cenejin v nabavi, boljia in Škrat cenejia v obratu kot acctllenska naprava. Vari do 20 mm, reže do 200 mm, tebia 15 kg ter Jo kakor v kovčku prenosljiva. Predvajanje v sredo ob pol 11. uri v gernii Goreč, Vegova ulica 8. ar. OOMISSC Palača Ljubljanske kreditne banke. 89M POZOR, TRGOVCI! Z raspečavanjom pri Bedanji draginji vsaki družini neobhodno potrebnega honzumnoga prodmeta dosežeta stalni in obilni saslužek. Plamena pojasnila daje: 8878 M. MUŠ8Č, Ljubljana, Šelenburgova ul. e. UlU-liUipiU ULiUmUUtillli! tehnični oddelek Sremska 14 (Telefon 27-55) nudi iz svoje zaloge v Beogradu s 1.) Tovorno avtomobile, znamko Nish (Juod, 40 H. P., s Štirimi cilindri, voa štiri kolesa premika motor s pomočjo kardansko sveže, teža tovora tri tone. Nenadomertni avtomobili za transport po slabih potih. 2.) Sonlandin, patentirano sredstvo, daje 82 % okonomije v po-trošku bencina, popolnoma neškodljivo za motor. Zelo važno in koristno za lastnike avtomobilov in bencinskih motorjov. tovarna vinskega kisa, d.n.t., Ljubljana, nudi najfinejši In najoku3nejai namizni kla la pristnega vina. Zahtevajte ponudbo I Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in higijenlčno najmodernejo urejena kisarna v Jugoslaviji. PISARNA: LJUBLJANA, Dunajska coata št. la, n. nadstr. ja.s Razstavljen pri tvrdki P? K^ mm mm. k rlSg^ '.J oddajnemu potrdilu brez odteuljaja W- CAKOVEC, IKedjimurje, Jngoslavlja Brzojav!: Vojda čakovcc Telefon Interurb. 39, 4, I Hit ©a? ekon/omičen URNA STROJ E P1S K A kl v resnici popolnoma obvlada stroj Glavno zastopstvo: Scnclsta &e3kši Stev. 11 TaSssSon &tav. 461 85. do bi takoj delo proti dobri plači. Roflektlra se samo na prvovrstno moč, drugo komero. znanje nepotrebno. Predstaviti se Je pri ALOMA COMPANY, d. z o. z., LJubljana, Kongresni trg 3. »aoj' 99 oblastveno konces. realltetna pisarna tijublJ*nR, Poljnnika ommtm 1SL KUP! l CM lil Iv* drodniKInikl hI 31 »H vili v LJubljani «11 lilltnjem predmestja od Din 160.000 - «o Din 800.000 —. Ml« r Ljnbljani b* dolonjikl itrsal, i vrtom >11 brei, do Din 186,ti00-~-. Drodrutlnsko hISo ali vila t | toljinekem predmestja, do Din 875.000'-.. Eno- «11 4vodrnHn-redno pripravno u arodltevr trgovine, tt DI« 1,160.000 -. NoroijraJono k runo vtt«, 8 minut «d giatae poite, i dvtml takoj pruttiml komfortnimi itanoranjl, oblinam vrtom, m Din 620.000'-. Trgovsko hlj« mdl LJnbl jaae i hlrlml lokali u Din 1,000.000-—. Dve «tanovan*kl talil v LJubljani aa Di« 600.0U) - i« Din 760.000'—. Trgovska hite i tremi tr/jovaklml lokali la obeeinlm lUnoranjem v predmestju LJubljana, tn nspoloiljiro n 600 tbčo dinarjev. Krtuo hli« i vrten I« takaj prottlm stanovanjem v Bitki Mlin kolodvora ia Din 886 000'—. VUI «1160« hli«, pol ur« od Ljubljaa« l lepim lUDOvanjein u Din 176.000-—. VN krmnih ril rr.r.t, ■ pohiitvom M Med« od 800.000 d« T00.000 Di«. V »lik« trgovtk« bit« ■ vpeljano trjo-vtM i« velikim puMotvom ali tudi brea v veijem meatn na Doienjikem, valed nnj-noatt po liredao nlaltl ceni m 760 tlsod dlaujcr. Eoonadstropno Ul« « prvovrstno getOlao i« kavarno t vodjem mesto Slovenije ia Din 800.000'—. HISo z gostiln« in irgovtm ter pe««stvMi t jako prometnem kraj« Notranjeke m Din l,1*5.000 -. Tov -ni«, t surovem iadelaa«, poeebno pripravno za teleano itruko, ia 750 tleod dinarje?. Veliko trnovske bil« t lepim pouitvom v Savinjski dolini ta Din 760.000 -. Tovarn« lesnih bdelkov s ieatlmi t»-likiml objekti In posestvom n 1 milijo« 600 tiaod dinarjev. Hli« z gostiln« ln ■Marfl« ter t prostimi atanovaaji v meata Dolosjak« n DU 176.000—. Lep gozd ia vl«0(jra* (80 bi prliUlka) pri Breticah n Dia 76.000-—. Btavbea« parcel« t Rotni Mlal la na Dunajski mati. Ved kjneUkib p*mtw «1 50.000 do 1,000.000 Di«. Bud ob Memlel aa Oorenjikto, fcret oralu, v tast a« Dia 100.00O-—. (runi tali« ■ rotpoilarsklml peetopjl hi nekaj polja, pripravno u gostiln« ln trgmrlM, na l)olenJ«k«a, n 160.000 Din. NUDI i Lep trgovikl lokal in krasi« stanovanj« 6 eob u eno leto taUenj knpeo manjSa sbrtoe kil« t pronetaem predmeatj« LJubljane) Kupnina Dia 186.000-— POTREBUJEi TečJ« Število kMnfortnft stanovanj od 1 4o 6 avfc • pritIVlinami, proti visoki ■ajemnlni I« nagradam, n takoj ali a jetsoskl tonila, tac prosi lastnika novih Mi la onih, Id ddajo, za toaadovn« prijav«. IŠČE V NAJEMI Baznorastne trflOVJk« lokal«, gostilne, Bsaarl)«, al)«« ia iljt, Z AMEN J Al Cnodroflnsko vil« v Ljnbljani c* vodjo, proti plačilu razlik«, fiozd na Doleujskem z« hli« r Ljubljani. 8tanovanje In trgovski lok i t sredini Ljnbljaa« n ntja 8944 ^------ - ..... ^ OBRTNA BANKA V LJUBLJANI. Sil. emisija delnic. IzvrSuje sklep Občnega zbora delničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani z dne 18. aprila 1922. J« sklenil v to pooblaščeni upravni svot na temelju odobrenja ministrstva sa trgovino la Industrijo St. VL/3417 s dne 30, Junija 1923. pro vesti zviSanje delniSke glavnice od Din 1,250.000-— na Din 2,000.000-— z Izdajo 18.000 novih delnic po nominalnih Din 50'— v skupnem znesku Din 750.008*— pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki dve stari delnici eno novo po kurzu Din 50"—, prištevšl Din 7*50 za stroške in obresti sa komad. Plašči starih delnic se Imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja. 2.) Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem, oziroma novim subskri-bentom po tečaju Din 55"— prištevSi Din 7'50 za stroške. 8.) Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923. 4.) Subskripcija se vrši v času od 15. Julija do 15. avgusta 1923. pri Obrtni banki v LJubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju. 5.) Kurzni dobiček, ki nastane iz Izdaje novih delnic, se po odbitku vaeh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 6.) Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6'/, obrestmi. 7.) Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat Upravni m\ Obrtne Me u Ljubljani. vljudno vsem cenj. gostom, da jim Je na razpolago posebna soba a klavirjem v prvem nadstropju ter aoba za zborovanje, Vsak petek aveže domate ln morske ribe. Vsak dan polenovka s polento na tržaSkl način, kakor tudi druga gorka In mrzla |edlla. Sprejemajo se abonentl na hrano proti dnevni plati IS Din. Vino, Orno, dalmatinsko, 3 Din, belo. dolenjsko 8 Din (6ez ulico 7 Din) ter druga bolJAa vina. Za obilni poset se priporoča v IYilNKA VIDMAR, S©stili&iSjM»S*a. Sv. Jakoba trg štev. 6. sbm IV. mednarodni s« vri! odL 11. do 19. avgusta 1923. 20 blagovnih skupin, specijalna skupina za Znižana volnja po lelesnloah za vse vlake, In sloer Češkoslovaških 33•/, Jugoslovanskih (50% Pojasnila in legitimacije daje ALOMA COMPANI, £L. 35 € • -.■,-' Ljubl.jciiKi.iEb, X£oragix»@&tx2.£ tz»sg 33. as. s 30 milijoni kron prometa letno s© v S&ovensjI ugodno proda. Ker je ista ob italijanski meji, je pripravna tudi za eskport in import. Potrebni kapital 3 milijone kron. Naslov so izve pri upravi »Jutra*. 8960 kovinske m deloma lesene dele sa dvotirno žično vzpisnjačo na gravitacijski pogon. Nosilna vrv 30 mm, vlačilna vrv 13 mm v p-emem, obe vrvi pleteni iz okroglih litojeklcnih žic; štirje vozički z obešali za prevoz hlodov; napenjalne priprave; zavora. Vse v dobro porabnem stanju. — Ponudbe pod »Pogorje" na ALOMA C0MPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 8. 8929 Razglas. Občina Sv. Pavel pri Prebolda odda svojo gostilno In mesarijo za dobo treh let v zakup s 1. februarjem 1924. s enonadstropno hišo, vrtom, mesnico, ledenico, hlevi itd Gostilna je tik farne cerkve, ob okrajni cesti, v živahnem in prometnem kraju, pol ure od kolodvora, z električno razsvetljavo. — Ofertalne ponudbe se sprejemajo do 15. avgusta 1923. Natančneji pogoji 6e zvedo vsak ponedeljek ali četrtek pri županstvo. 8879 8385 na drobno In elefoe?© && Išče prvovrstna, po* polnoma. zanesljiva issoš z večletno prakso. Takojšnje ponudb® na Franc Dolenc, Kranj. posojila iščem proti vknjižbi na posestvo z lepo enonadstropno trgovsko hišo, v kateri dobi upnik takoj stanovanje, obstoječe iz dveh velikih sob, kuhinje, vrta in drugo. Ponudbe pod »Bodočnost'6 na ALOMA C0MPANY, anončna dražba, Ljubljana. Kongresni trg 3, obstoječe iz sobe in kuhinje, za družino brez otrok za kratek čas v Šiški ali neposredni bližini se išče pod šifro „Bobra nagrada" na ALOMA C0MPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 8014 Kolodvorska uilca itav. SO. Sprejema potnike v Južno In ssverno Ameriko, izdaja točna pojasnila ln prodaja vozne liste. Ofitoo-a las i«J»lblja,ia© •vojafea t««Sen. Glavno zastopstvo za JugoeiavlJo se dobi po ugodnih oanah vsako množino. Prodajo! orad isnijaniliBB premogokopa 102 ZAGREB „B" Costa pri državnem kolodvoru ZAGREB ^ofiruSclo«; Beograd, Balkanska nlica 86. — QaSet.li: Joto OJ. ItoJotIŽ, K&rolinska cesta 100. — Splits Aut« Buli, Dioklecijanov* obal« 18. — Grull Ivo Lovridovia. — Sit olj: Gjorgje J. Dimitrijerii & Komp. Balerard Kralja Aleksandra 187. — Val. Beikerek: Dušan I,j. Mihajlovič, Trg Kralja Petrah PoteiiKa es> s^s-em^ja gSruž&eni uradnik Ljubljana. Krekov trn 10, m1 :.AHa t Ul &tuli: i3HKtUaKu3H! oma£@ vesli NARODNO GOSPODARSTVO pri nas silno cvete. Tako jo tudi prav. Ce smo provzoli kuluk, čemu bi no Iskali slmpatlzerjev tudi za metode g. Kumenarovl&v v našom cvetočem delničarstvu? SlISneM mnonja so bili tndi gospodje pri Vzajemni posojilnici Vzajemna posojilnica je zgradila zase ln Oblaf.il-pico novo hišo na Miklošičevi cesti na gradbenem prostoru delniške družbe jiotela «Union». Toda joj, Vzajemna je lastnica 51 % delnic »Unlonn«. Zato je ta večina sklenila na »Uiilonovom« občnem zboru, da kupi »Vzajemna« od »Uniona« gradbeni svet po 100 kron ss 25 Din za kvadratni meter, ki jo med brati vreden danes okrog 1200 K ali 300 Din. Razliko v odstotkih naj gj vsakdo sam izračuna. In res, manj-fina «Unionovlh» delničarjev, 49 %, 6e spominja onih suhih let, ko nI ln nI bilo od nikoder dlvidonde, odkar so zgradili takrat prvi slovenski hotel... Sedai pa, ovo, Slovenec nima Brc če, tlasti ne, če se kot delničar preda v roke prepodjetnlm podjotuikora. Upali so, da dobe vsaj sedaj nekaj h odprodaje velikega, lepega gradbenega prostora na enem najlepših krajov mesta. Up jo Sol po vodL Nekateri se tolažijo, (la bodo jadrali za njim. Tudi jadranski delničarji bodejo Jadrati. Takšno jadranje postaja narodiio - gospodarski šport. Kmalu bomo mesto ekonomskih referentov mogli nastaviti žogobrcne strokovnjake, kl bodo n. pr. referirali: Team »Vzajemna« je v zelo falr Igri Dopolnoma porazil slabejšo moštvo »Uniona«. Scortal jo z veČino delnio zabil v ostrem fin tu toliko golov, da so so nasprotno delnice kar stegnile. »Vzajemna« je zmagala lahko in gladko. »Union« ni bil dovolj treniran ... Ali pa: Industrijski kapitan Kamenaro-vič jo s svojim dobro dresiranim moštvom »Adriatlca« (no »Hajduk«! da ne bo zamenjave!) tako porazil sla.hej-še in neorganizirano moštvo «Jadr:v-r.a«, da jim je vse delnice zabil v goal! Hip, hip, hural M. A. C. * Kralj o novem voJaSItern zakonu. ffinister vojne in mornarico general Pešič je naznanil sprejetje zakona o nstrojstvu vojsko in mornarice kralju na Bled s posebno depešo ter je sprejel od Nj. Veličanstva sledeči odgovor: »Z zadovoljstvom sem prejel poročilo, da je v narodni skupščini definitivno sprojet zakou o ustrojstvu vojsko in mornarice. Ob tej priliki izrekam Vam najtoplejšo zahvalo in priznanje na dosedanjem Vašem trudu in naporu, da so ustvarjeni temelji za razvoj naše vojske in da jo doseženo izboljšanje gmotnega stanja oficirjev in podoficir-jev, kar mi jo bilo toliko pri srcu. S tom zakonom ni samo položen čvrst tomelj naši vojski, temveč je dana naši domovini najmočnejša garancija za mir, katerega je deležen oni, ki ga zna čuvati. * Druga obletnica Draškovičcvc smrti. Včeraj sta potekli dve leti, odkar je v Delnicah pri Ogulinu mizarski pomočnik Alijagič umoril odličnega državnika in voditelja jugoslovanske demokracije ministra Milorada D r a š k o v i č a. Danes dopoldne se vrši v beograjskem hotelu »Imperia!« slovesna kommemoracija na čait velikemu pokojniku. * Ministrski predsednik Pašič odpotuje tekom prihodnjega tedna, najbrž v sredo, na počitnice v Evians les Ba'ns na francoski rivijeri. * Sokolske svečanosti v Splitu. Kakor nam brzoj.ivljajo iz Splita, so tjakaj dospeli v petek dopoldne prvi sokolski gosti na pokrajinski zlet. Paro-broa »Salona« je pripeljal 470 Sokolov iz severnega Primorja. Zagrebčani in Slovenci z zastopnikom starešinstva JSS br. Bajžljem pa so zaostali v Bakru. Sprejem jo bil nad vse prisrčen. Mesto je krasno okinčano s cvetjem in zastavami. Iz Boke je prispelo na posebni vojni ladji 120 mož našo vojne mornarice, ki bodo na zletu izvajali proste vajo z vesli ter Murnikov »Naprej«. Sprejem naših vrlih pomorščakov je bil buren. Ovacije mladi jugo-slovenski mornarici, domovini, kralju kar niso prenehale. Včeraj bo ves lan prihajali Sokoli in Sokolice iz vseh krajev domovine. Zastopano so vse žitpe. Zvečer ob 21. se jo vršila sokolska akademija, ki je krasno uspela. Ob 22. je bil na prelepo okrašeni in razsvetljeni Botičevl poljani komerz, ki sta ga priredila gostom na čast splitska Sokolska župa in meščanstvo. Medtem se vrši na celi Francoski in Dioklecija.u-vi obali ter na Marmontovi poljani ljudska zabava. Povsodi igrajo vojaške ter sokolske godbe, tisočglave množice navdušeno manifestirajo za sokolsko, narodno in državno misel. Vreme je krasno. Danes dopoldno ob 9. se vrši svečana povorka. * Stavka v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo: Stavka je popolna. Tudi iz ostalih revirjev prihajajo poročila, da se je celokupno delavstvo odzvalo pozivu na štrajk. Rudarji držijo vzorno disciplino ter so bo prepoved alkohola strogo držala. Orožništvo jo pomnoženo, toda ni imelo še nobenega povoda za kakršnokoli intervencijo. Nerešeno je še vprašanje varnostnih straž, toda ker je očttvanje vseh rudniških naprav tudi v eminentnem interesu delavstva, je smatrati za sigurno, da bodo oni rudarji, ki naj opravljajo varnostno službo, od stavkovno dolž- nosti Izvzeti. Včeraj v soboto se jb Koroščovemul Vsekakor bi bilo dobro, da ae k temu vpraSanju oglasi kak upravni uradnik ln sodnik, da bi bilo jasno tudi najšli« Slin slojem, kakšen atentat na javnu varnost naše zemljo je nameravala kle« rlkalna stranka, ko je podpisala Zagreb« ški protokol Vsem orožnikom pa svetujemo, da si svojo prijatelje pogledajo malo bliže! In kadar bodo zopet trkali na orožni« ška vrata, pomolite jim pod nos točko igrebškega protokola. Obfavc X i. Jngoslov«nsUI vscsokolakl tlet V Ljubljani. Seja zletnoga likvidacijskega odbora s« vrši v pondeljek dno 23. julija točno ob 7. uri zvečer v snvoinih prostorih. X Sestanek urarjev. optUcovi zlatar Jev, pasarjev In graverjev za Stajerako« Prokmurjo in Mežiško dolino se vrši danes dne 22. julija ob 10. ari dopoldne r Mariboru, v restavraciji »Maribor«. Grajski trg St. 1. Namen »ostanka ja ustanovitev lastno obrtne zadruge za gori označeno ozemlje, čitanje pravil in prusti predlogi. X Dclclrra zveza obrtnih zadrug > Ljubljani rabi načelstva vseh obrtnih zadrug na sestanek, ki »o bo vršil v sredo dno 25. julija ob 7. uri zvečer v prostorih volosejma. Na sestanku se bo razprav ljalo o sodelovanju obrtništva na III. ljubljanskem volcsejmu, zato naj so ude. ležijo ecManka vso zadruge po načelnikih odnosno zastopnikih, X 1'rvovrstiil koncert v hotelu Tivoli dnnes, v nedeljo od 17. do 21. uro in vsa. kl večor od 20. uro daljo. Vstopnina pro-Bta. bor*© TEDENSKI PREGLED ZAGREBŠKE BORZE. Na tržišču z ofekti je vladal cclt teden «hausse». Glede na tečaje naših efektov na zunanjih borzah, zlasti na Dunaju, Pragi in Budimpešti je podoba, da bodo tečaji šo narasli. V obveznicah 7odstotnega investicij« skega posojila Je prišlo pretekli teden zopet do povečanega povpraševanja in se je tečaj dvignil n« 75—76. Na tržišču z devizami in valil« tam i sta trajala prošlo nedeljo isti mil in ista stabilnost kakor predhodni tc> den. Promet se jc gibal po prilično ozkih mejah in so se vršili samo nujni nakupi in prodaje. Za dinar jc bilo na zagreb« ški borzi pretežno čvrsto razpoloženje, na katero niso uplivali pogosti in ne. upravičeni skoki notice Zagreba v Cu. rihu, ki je radi nestalnosti švicarskega franka gotovo popolnoma izgubila svoj pomen. Mle^tsS FBS5 (osmisrjiigto?© (lz orožniških krogov.) Pred nami leži »Slovenec« štev. 157 od 15. julija z besedilom Zagrebškega protokola, katerega co v slovensko srn« moto podpisali dr. Janko Brejc in l!r. Smodcj. — Nc bi se ozirali na ta pro* tokol, ako bi iz njega ne bilo razbrati, kaj bi čakalo Slovenijo in z njo Siovcn* ce v slučaju izvrševanje protokolovih točk. Ne govorim o »neobjektivnih« šefih službeno oblasti, kateri naj bi se zame. njali v sporazumu z SLS z bolj »objek* tivnimi» — pribiti hočem samo točko 7. oddelka, kaj je treba storiti za Hrvat« sko, ker je ta točka sprejeta tudi /« Slovenijo. Evo: Zandarmcrija nima v nobenem slučaju izvrševati nikakega upravnega, privatnega ali Bodnega uradovanja s a» m o s t o j n o , temveč c d i n o 1 o kot asistenca pristojnih uradnikov. Torej delo vseh najboljših upravnih uradnikov, sodnikov žnndarmov — cel ta proccs ustrojeni- današnjo žan« darmerije — smatrajo klerikalci za hum bug! Orožnik naj bo samo pandur, no sme samostojno ničesar izvrševati — temveč- je le asistencal Čujte orožniki Slovenije, kaj vam pripravlja klerikalna vlada! No samo. da kaže ta ataiizaclja, da gospodje niso znali najprimltlvncjših stvari iz kazensko*pravnega reda, ki se nanašajo na samostojno delo žandarmo« rije, ne glede na to, da vrši naša žan* darmerija častno ln dostojno svoio od naroda JI zaupano nalogo — pod naj* težjimi matorijalnimi okolščinami — oni so pripravili našcinu žandarmerijskemu moštvu moralen udar. ki bi ako bi V včerajšnjem svobodnem prometu jc bila na deviznem tržišču tenden« ca prilično slaba razen v devizah Curih in Berlin, ki sta bili mednarodno čvrsti, Radi ojačenja švicarskega franka sc je zopet znižala naša curiška notica na 6. V Ncwyorku jc Zagreb skočil pred* včerajšnjem od 1.05 na 1.065, ali jc zo< pet oslabel. Notirale so devize: Du< nai 0.13225 denar, 0.1325 blago, Berlin 2.70—2.90, Budimpešta blago 0.89, Itali* ia blago 407, denar 406.5, London 434 do 435, Ncwyork ček 94—94.5, Pariz 283—283.5, Praga 552.5—557.5, Curih 1667.5—1670. V efektih sc je posjovalo manj, a je čvrstoča znatno napredovala. I"isl; Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. r nilk Priporočamo knjigo Dr. Jos, TIčar bolezni, Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili aa nego Mnikov, S slikami Cena s poštnino vred 20 Din 50 p. MM se url Tlskoun! zaiil u DiiUaiii, Frež«a ulica 54. FRANCIJA 2A NA&TC tU AKt (Pismo pariškega dijaka.) Francija j« le od nekdaj pc*v»čala oso btto pooornoet n.isim dijakom lo po sto-jSh močeb skrbela tudi sa tboljSanje njihovega gmotnega poloteja. Zornoo je, da )isku B80.000 tauJtov n naJa dijake, PovoOovaleo, pod predsednik francoska ubraniš®«, g. Louli Marin, veliki prijatelj naroda, Jt eb tej priliki naglalal, da takacujejo lepi ■■pehl n»Mh dijakov T Fraadji, da Ima Bal narod poleg prvo vrati tih flslSnih mo-S todl Ured ne Intelektualne sposobnosti. Tako prisnanje nam le ni bilo lir« Jemo S nobene parlamentarne katedre evropski* d ria v. TI krediti, ld ao blU odobreni f dolnji »boTcioi, pa zaradi proračunskih Mko« dolge niso prlill v napravo pred »aaat. Realitacljn je bS& celo v nevarnosti, ker se J« tennt J.rekc4 u ntfolo Spio.Vi« rarčnojti. Tods eseltmi luterven-»U blvitftft os.5cga pmtvetaeg* Inapak-torje y PsriM g. Kette Petroviča m Je poareEUo doee& d» j» sena* odobril tm kredite. Na ta način Je, mnogim naJUm dijakom omogočen DtudJij v Fomeljl, Ka to rellkoduJnoat fnuooodke vlade n mM dijake bi mora!* nekaj storiti tudi aaia vlad*. Klnimoti U Ul, da s* aa temelje reprooltll1illltiiiitl>iitiitiltll(si^ltiiliiiiiii>iitiiiir|. Lesni trgovec išče mesečno sob« ■ separatnim vhodom ia s souporabo kopalnice. Ponudbe pod štev. 6 na opravo ,Jutra*. j - - -jj; 8940 FORMSRJi kakor bnkerr, Javor, jesen, mahagoni, oreh, amer. rožnati jesen, slavonski hrast itd. Ima vsako množino redno v zalogi po ugodni ceni, nadalje približno 30 m* popolnoma suhih hrastovih desk 80 mm širokih. JOS. STADIiElR, tovarna stolov in lesenih izdelkov r Ljubljani* Sodna ulica štev. 11. Theodoiite, tachjmetra, mvelacljak« Instrumente, planlmetre, pantograie, nivelačne tat traslrne letve, merilne trakove, iibeie, logarltm. računala, šablone sa pisma, trioglata, prlamatlčna in druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparata ia svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno t zalogi ^1.1 J em delavnica ga preelino mahanlko Ljubljana, Šelenbnrgova niica Stev. 4 (na dvorišSu). -----= Vsa r stroko spadajoča popravila se izvrže točno in solidno. V neinaerni žalosti javljamo tužno vest, da nas je prersno 1 zapastil nad vse ljubljeni, dobri soprog, oče, zet, brat, Bvak, § neiak in bratranec, gospod ravnatelj Kemične tovarno v Mostah j ki je da nos po dolgi, motal bolezni, previden ■ rv. zakramenti, | boguvdaae satisnil lemmke oči. | Pogreb nepc.Y.abuoga pokojnika bo ▼ ponedeljek ob B. uri | r poldne U hiše žalosti Komična tovarna Moste ua pokopališče I 8v. jBLrllu. 1 8v. sadu&na maša »e bo darovala v cerkvi sv, Petra v so- | boto, dne 28. t. m. ob 7. ari. | Hoite prt Mnbljaol, dn« SI. Julija 1828. Slava Tnrk, soprog«. — Bvioa, Tonček, Bl&pica, i otroci. -- Ludvik, brat. — Ana Tnrk, tašča. — Stanko, I Vladko, Pavla, svaka in svakinja, in ostali sorodniki. | 8903 | ................................................................................................................... mmmm Podpisana tvrdka ssrod©!®: in dukovo ogne iz svojega skladišča na Južnem kolodvoru ter suha« trda in mehka dri rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo iz svojega diSČa na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddajata v detajlu v vrečah, ali en gros ▼ celih vagonih z 10'/» popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki: Biisportna in imporina družba z o. z. v M\\m Kreftov \m l\m, 10.1. nadstrop!®.