Stev. 47 (609) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 23. novembra 1961 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO PO ZADNJI SEJI OBEH ZBOROV OLO V VIDMU-KRŠKEM Za lepšo bodočnost 15. novembra so na seji OLO Novo mesto, ki je bila tokrat v Vidmu - Krškem odborniki na ločenih sejah najprej razpravljali, nato pa na skupni seji obeh zborov sprejeli perspektivni program gospodarskega razvoja OLO Novo mesto za razdobje 1961— 1965. Obsežni dokument je sestavljen iz programov razvoja podjetij, ki so jih najprej pretresali organi delavskega samoupravljanja in kolektivi. Kot zbir le-teh je nato nastal osnutek programa okraja, ki so ga obdelali mnogi organi družbenega upravljanja v komunah in na OLO. Dokaj truda je v oblikovanje osnutka programa vložil kolektiv Zavoda za plan, ki je lahko na uspešno opravljeno eno leto trajajoče delo ponosen. V poročilu smo nanizali najosnovnejše iz programa In iz razprave na seji. Odborniki so program sprejeli, ■ tem pa je postal v mejah našega okraja zakon. Mnogo naporov bo treba, preden ga bomo kot delovni Uudje in proizvajalci socialistične družbe uresničili. To bomo dosegli najlaže, če bo program v prihodnjih letih postal resnično skupna zadeva nas vseh: sleherne komune, kolektiva in proizvajalca in če ga bo vsakdo izmed naštetih bogatil s svojimi pobudami. Sanjo na ta način bo sprejeti perspektivni program v prihodnjih štirih letih postal najmočnejša Mobilizacijska sila, ki bo združevala proizvajalca, kolektive, komune in vse državljane v skupnih naporih *a srečnejšo bodočnost. Program perspektivnega Gospodarskega razvoja, ki & je sprejel OLO, se v 'nnogočem razlikuje od ^pektivnega plana, ki !jo ga sprejemali doslej. Prejšnji distributivni način Planiranja je določal nalo-ge zelo trdno, medtem ko ^°gram dopušča prilagajale posameznih postavk, če Je to potrebno. Ta razlika le toliko pomembnejša, ker ^trebujemo v sedanjem Gospodarskem sistemu per-^ktivno planiranje, ki ^đbudno mobilizira celot-*}° družbo pa tudi sleherni klovni kolektiv, komuno in posameznika v naporih za gospodarski razvoj. Program prav zato sprošča razvoj družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah in v komunalnem sistemu in je hkrati odsev družbenih izprememb v novem go5ipodairskem sistemu. Vsebinska novosit programa je tudi v tem. da pri vsaki panogi najprej določa splošni razvoj in nato tudi konkretne naloge. Osnova za razvoj v programu niso več distributivne kvote, ampak stvarna gospodarska moč posameznih panog. V obde'avi sta upo- števana tudi urbanizacija področja in gibanje prebivalstva, nalog pa program ne zajema več po občinah, ampak po strokah in podjetjih. Ker smo del perspektivnega »programa na kratko že predstavili v pretekli številki, o njem pa bomo obširneje še pisali, se bomo tokrat omejili le na nekaj skopih podatkov. Obseg proizvodnje se bo leta 1965 povečal za 106,3 odst. narodni dohodek na posameznega prebivalca pa bo leta 1965 le še za 26 odst. pod republiškim povprečjem (doslej 40 odst.) Investicije bodo za 138,1 odst. večje, največ naložb bo porabljenih za industrijo, bolj kot doslei rja bomo morali kre- ^"»Je^'T'" je praznik metliške občine. K napredku v * ''"oiu i x M 'n ** *vrs'e načrte, kako bodo gospodarjenje citati , lzbo|Jšali, je treba delovnim ljudem v komuni "tanj"- Vs* kaže, da je ljudski odbor s političnimi ftlnarskem plctllnem stroju. Take stare stroje |lJub J! k"vu Prav kmalu zamenjali s sodobnejšimi. V«U u pa 80 žene l« dekleta v BETI z malo več; *Wc. vJV 8 takimi stroji napletle že na tisoče prav lepih . c ° njih in o delovnih ljudeh metliške komune "*e na 6. In 7. strani današnje številke Vsi odborniki so prisluhnili preudarnim besedam sekretarja OK ZKS tov. Franca ladrih in kadrovski politiki 1'irkoviča, ki je razpravljal o in pri tem zlasti poudaril, da bo osnovna sila, ki bo izpol-lila sprejeti program, predvsem naš delovni človek. Nje-;ovo razpravo smo na kratko /.lin I i v poglavju: Največ skrbi človeku, ki bo uresničeval program Plenum OSS o šolstvu Plenum okrajnega sindikalnega sveta je 21. novembra razpravljal o problemih šolstva, ki so se pojavili odkar velja novi zakon o fi-nansiranju šolstva. V poročilu in v razpravi so člani plenuma pretresli predvsem vprašanje sredstev za funkcioniranje osnovnega šol-problematično, razpravljali stva, ki so v vsem okraju pa so tudi o strokovnem ln srednjem šolstvu, o velikem pomenu pravilnikov in novi vlogi šolskih kolektivov, ki so dobili samoupravne pravice. Podrobneje bomo poročali o zasedanju v prihodnji številki. Jutri bo seja OK ZKS Na jutrišnji seji okrajnega komiteja ZKS v Novem mestu bodo razpravljali o delu Zveze komunistov med mladino in o analizi članstva ZK v vaških in teritorialnih osnovnih organizacijah. VREME od 25. nov. do 3. dcc. 1961 Med 27. ln 30. novembrom močne dvo- ali tridnevne padavine i ohladitvijo in sne-ffom do ni/in. Pozneje suho in hladno vreme. Dr. V. M. Pogled na predsedstvo zadnje seje OLO v Krškem. Od leve proti desni sede: predsednik OLO Niko Belopavlovič, podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič in tajnik OLO Milan Baškovič 1 piti obratna sredstva (investicije za obratna sredstva se' bodo povečale za 355 odst., investicije za osnovna sredstva pa za 94,9 odst.). Od sredstev potrebnih za razvoj gospodarstva, bomo morali ustvariti sami 58,2 odst., razliko pa bomo dobila iz drugih virov. Razmerje med lastnimi sredstvi in tujimi bo pri naložbah v osnovna sred-sva 50,2 : 49,8, pri obratnih pa 90,5 : 9,5 odst. Število. zaposlenih se bo povečalo za 36,4 odst., in sicer predvsem na račun zaposlitve žena. Delovna storilnost bo porasla za 50 odst. v družbenem proizvodu in za 52 odst. v narodnem dohodku, največ zaradi izboljšanja strokovne ravni zaposlenih. Osebna potrošnja se bo letno povečala za 7,89 odsi*>ni stališče. Ni«mo se razhajali. Na k?neu bi rad novedal, da se zadovoljen vračam domov. Gladovna stavka več deset tisoč zaprtih Alžircev v Franciji je končana. Prav tako je končana gladovna stavka alžirskih voditeljev, ki so jih francoske oblasti pred nekaj leti ugrabile in so še zmeraj v francoskih rokah. Prva stavka se je končala, ker je francoska vlada priznala zaprtim Alžircem položaj političnih jetnikov, stavka Ben Bele in njegovih tovarišev pa se je končala, ker je bil dosežen kompromis s francoskimi oblastmi precej po za- dovno stavko Alžircev vzdržali medsebojnih očitkov in obsodb, da n* bi pokvarili možnosti za obnovitev pogajanj. Začasna alžirska vlada ni niti postavljala osvoboditev Ben Bele in tovarišev kot pogoj za obnovitev pogajanj. Tako torej vse kaže, da se bodo pogajanja kmalu nadaljevala, ker si obe strani to želita. Velika neznanka pa je še vedno francoska skrajna desnica, ne* samo po tem. kaj kani storiti, ampak predvsem KAIRSKI SESTANEK slugi posredovanja maroškega kra-• ja Hasana II. Kompromis je takle: francoska vlada sicer ni izpustila Ben Bele in njegovih tovarišev na svobodo, pač pa je privolila v to, da jih bodo premestili v neko zasebno kliniko sicer pod francoskim nadzorstvom, toda ob navzočnosti maroškega zdravnika in zdravstvenega osebja in maroškega uradnega odposlanca. Toda že zdaj je slišati komentarje, da je to samo stopnja do popolne osvoboditve Ben Bele in tovarišev in, kar je najvažnejše, da je s tem odprta pot za obnovitev pogajanj med francosko vlado jn začasno alžirsko vlado o prenehanju, bojev v Alžirij' in o bodoči usodi te dežele. Prav tako zatrjujejo, da je skoraj gotovo, da se bodo Ben Bela in tovariši udeležili pogajanj, in to ne samo po telefonu. Dopisniki raznih listov in časopisnih agencij tudi opozarjajo na to, da sta se tako alžirska kot francoska vlada med gla- po tem, koliko je zmožna storiti, da bi preprečila končni sporazum med Francijo in Alžirijo. Da . bo nekaj poskušala storiti, je gotovo. Ko to pišemo trajajo razgovori med ameriškim predsednikom m zahodnonemškim kanclerjem Ade-naucrjem. Doslej niso znane še nobene podrobnosti, toda lahko si Je misliti, kakšno je kanclerjevo stališče. Prva poročila sicer govorijo o tem, da Adenauer ni proti pogajanjem z ZSSIt o Berlinu in NemčijK pač pa da zahteva določitev tiste črte, »-čez katero Zahod ne bi smel iti«. Če se spomnimo, da skušajo vojaški krogi v Bonnu čimbolj raztegniti nemško poveljstvo v okviru NATO na Dansko in Norveško i" da zahtevajo pravico do odločanja o uporabi atomskega orožja in streliva, skratka da skušajo imeti odločilno besedo v vojaških zadevah na zahodni strani v Evropi, si lahko mislimo, kje leži ta črta. - V prihodnje bo treba misliti tudi na reorganizacijo gasilske dejavnosti. Društva naj bi imeli le v večjih središčih (v Novem mestu, Šmarjeti, Šentjerneju, Skocianu, Dolenjskih Toplicah, Straži, Mirni peči in v Žužemberku), medtem ko bi bili v manjših krajih le gasilski vodi in desetine. To bo omogočilo, da bodo posamezna društva — kjer jih bo manj — hitreje opremljena, v nujnih primerih pa bodo gasilski vodi in desetine hitreje prišli do protipožarnih naprav, s posojanjem od društev. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so sprejeli o tem nekaj stvarnih predlogov. V prvi vrsti bi bilo treba zagotoviti sredstva za uspešno dela vanje protipožarne službe. Upravni organ občinskega ljudskega odbora bo moral skrbeti za izvajanje vseh ukrepov, ki jih je predpisal z odločbo. Komisije požarne varnosti, ki bi jih bilo treba ustanoviti pri krajevnih odborih v sestavi: zastopnik krajevnega odbora, poveljnik gasilskega društva in dimnikar, pa bi pregledovale vse objekte na ožjih področjih, oziroma v posameznih krajevnih odborih. Vso skrb bo treba posvetiti gasilskim društvom v večjih središčih, da bodo ob vsakem času mogla prihiteti na pomoč. škoda zaradi požarov je hud udarec za vse naše gospodarstvo. Kar smo zgradili včeraj, lahko že jutri uniči ogenj. Če nevarnost poznamo in če vemo, kje se rdeči petelin lahko pojavi, lahko preprečimo, da bi ogenj uničil naš trud. Zato naj ne bo škoda denarja za nakup opreme in drugega gasilskega orodja. Naj ponovno uporabimo rek: ceneje je preprečevati kot zdraviti. I. Z. Fantje iz Beograda pozdravljajo za praznik republike vse bralce Dolenjskega lista in jim želijo pri izgradnji socializma najlepše uspehe. Maks Rozman, Marijan Peterca. Janez Gašper in Martin Scknla. Čestitke z morja Vsem delovnim kolektivom ter domačim tantom in dekletom v svoji ožji domovini želiva mnogo uspehov pri delu in jim čestitava za dan republike! Mornarja Vide Kastelic in Slavko Planine v Divuljah pri Splitu. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so obravnavali položaj in nekatere pojave v zasebnem sektorju obrtništva ter nekatere probleme visokega šolstva in naloge sindikatov pri njihovem reševanju. V razpravi o nekaterih pojavih v zasebnem sektorju obrtništva so poudarili, da se številni zasebni obrtniki ne ravnajo po predpisih pri svojem poslovanju in dosegajo, seveda nezakonito, velikanske dobičke. Veliki zaslužki niso vedno sad poslovnih uspehov posameznikov, ampak tudi posledica izrabljanja tuje delovne sile in nenehne kršitve predpisov o poslovanju in plačevanju prispevkov skupnosti. K temu so dosti pripomogle tudi nekatere občine, ki se zadovoljijo s fiskalnimi dohodki od obdavčenja zasebnikov, namesto da bi videle smotrnost in upravičenost v odpiranju raznih uslužnostnih servisov. — Na seji je govoril tudi predsednik Centralnega sveta /SI tovariš Svetozar Vukmanovič - Tempo. O problemih visokega šolstva je poročal sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo tovariš Krste Crvenkovski. # Na seji sekretariata Izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije so sklenili, da bodo poslali analizo dela zborov volivcev, ki jo je izdelal Zavod za družbeno samoupravljanje v Ljubljani, s predlogi za novo vlogo zborov občanov vsem občinskim vodstvom Socialistične zveze. Analiza naj bi jim pomagala, da bi na podlagi lastnih izkušenj začeli s širšo razpravo o novi ustavi in statutih komun. V občinah ne bi smeli čakati .-.an.u na rezultate dela ustavne komisije, ampak bi morali graditi svoje ustave — statute iz lastnih izkušenj, v skladu s posebnostmi lastnega razvoja komunalnega sistema. 6 Okoli 70.000 ljudi z vsega Kosmuta se je v nedeljo zbralo v Prištini, kjer so z velikim zborovanjem proslavili 20-letnico ljudske revolucije in osvoboditve svojega glavnega mesta. Na zborovanju je govoril predsednik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije tovariš Dušan Petrovič • Šane. Dejal je, da je Kosov- OBČINE MORAJO SKRBETI ZA RAZVOJ OBRTI sko-metohijska oblast v oovojnem času izredno hitro napredovala. Vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1947 se je povečala za 75 odstotkov. Medtem ko so pred vojno uporabljali le deset kmetijskih traktorjev, jih je lani opravljalo kmetijska dela že 1100. Tovariš Petrovič je, govoreč o Albaniji, naglasil, da se zadnji čas — po XXII. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze — Hodža in" Šehu odkrito ponašata s stalinizmom, kritizirata destali-nizacijo, povzdigujeta Stalina do neba, pri tem pa ga povezujeta z Leninom, čeprav j Lenin ni nikdar ubijal svojih tovarišev... # Na prihodnjem zasedanju bo Ljudska skupščina LRS obravnavala predlog zakona o spremembah v kmečkem zdravstvenem zavarovanju. Ta predlog predvideva spremembe glede kroga zavarovanih oseb v kmečkem zdravstvenem zavarovanju, spremembe glede neposrednega deleža zavarovanih oseb k stroškom določenih vrst zdravljenja, najbolj bistvene pa so po predlogu spremembe na področju finansiranja tega zavarovanja. # Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Novem Sadu je že nekaj dni razprava proti železničarjem, ki so zakrivili veliko železniško nesrečo pri Beški. Ta proces še ni končan, pa se je zgodila spet nova, huda železniška nesreča v l.apovu. Po nesreči v Murskem Središču, kjer je zasulo v rudniku deset rudarjev, se je v soboto zgodila rudarska nesreča na obratu Kotre-dež v Zagorju, ki je terjala dve smrtni žrtvi. V tem obratu se je letos ponesrečilo že 17 zagorskih rudarjev. 0 Ali že veste, da vsak naš državljan lahko ima tuja plačilna sredstva na deviznih računih jugoslovanskih bank? To so seveda lahko samo sredstva, ki si jih je naš državljan prihranil od plače, dnevnic, štipendij ali neizplačanih mesečnih prejemkov v kaki tuji državi. Po zadnjih podatkih Narodne banke je na deviznih računih jugoslovanskih državljanov nekaj nad 2,020 000 konvertibilnih in obračunskih dolarjev. 0 V Vojvodini in severni Srbiji je v ponedeljek naletaval sneg, ki pa ni obležal. V vsej severni in srednji F.vropi občasno sneži. Nagla ohladitev že napoveduje začetek zime. ■ V mestu Ktnmi v Konf" so uporniški vojaki osrednja kongoske vojske pobili u inaj*' neoborozenih italijanskih 1«*»'' cev, ki so bili v sklopu tehničnega osebja OZN. Ta zločin J* globoko pretresel javnost. 9" sreiln ka vlada v Leopoldvillu )e izjavila, da bo kaznovala kriv* ce, poveljstvo mednarodnih s" OZN pa Je poslalo v pokrajiP° ln mesto Kimtu okrepitve, d» bi končale strahovlado uporniških oficirjev in vojakov. ■ Sovjetska vlada Je prlvo^ lila v obnovitev pogajanj o Pr* povedi atomskih poskus«*; Prav tako pričakujejo, da bodo kmalu nadaljevala razori žilvena pogajanja med Vzhodom ln Zahodom. . ■ Po nekaj tednih zatišja ** neznanai spet razrušili z l,in*i mitom dva daljnovoda v J11 "V Tirolski. To se Je zgodilo ' času, ko italijanski ln avstru skl zunanji minister nastoP'Vr pred OZN in zagovarjata st»» sca svojih vlad do Južne * rolske. ■ Moskovska radijska pos"** Je sporočala, da sovjetski zna» stvenikl proučujejo možno*''' da bi Izstrelili v vesolje raKfT. s pomočjo sončne energije- *\ dijo, da bodo lahko vesolj**' rakete poletele do katerega kp'1fnO akcijo, če bi negotovo po»" a. stanje v Dominikanski t^\.0. bilki no odhodu obeh TrtU" K, vih sinov stopilo v» P" W bi bila nasprotna željan" s lun g tona. bil V ■ Neznan atentator Je "^Jn Alžiru genernlnega sl'""a,iK« sekcije Socialistične s',;,,ni» Francije za Alžirijo W»»» Lcvyja. ■ Voditelj turSke "'P""^««' ske stranko ismet inonU J* ^ stavil novo tursko vlado. je teri J« on premier. Iz Pr" J „»-vlade Je ostal samo zuua»J ntoter Selim Sarpcr. Med zadnjo sejo okrajnega ljudskega odbora Za lepšo bodočnost (Nadaljevanje s 1. strani) kovnjakov, brez mladih ljudi, ki so mnogokrat zelo revolucionarni in željni dela. Osnovna sila. ki bo naloge plana uresničila, je Človek, tega ne smemo pozabiti! V petih letih lahko hared.imo zelo veliko, lahko pa tuli veliko zamudi-tho. Vsekakor imamo malo sro-ktev in jih za potrebe •hladiti ljudi (stanovanja in Podobno) težko dajemo. Moramo pa spoznati,- da bo razvoj v bodočnosti vedno manj odvisen od nas, fa sn-o starejši. Mladim Predsednik OLO tov. Niko 'elopavlovič je v tehtni razpravi opisal predvsem velike ""»»ore, ki nas čakajo pri "■Vsničevanju programa; naša gospodarska osnova je sorazmerno nizka, zato bo pamet-00 združevanje sredstev, zdru-*eno s prizadevanii proti birokratskemu lokalizmu, velikega pomena ^udom moramo zato omo-•očaiti, da bodo od nas prevzeli naloge, nadaljevali *a-;*> politiko ter razvijali rudarstvo. Uspešna lz-Po'ritev tega prTgrama je 0(1 > "a od topa, kako bo-skrbeli r& ljudi, za naše j^dre, saj bomo lahko le velik-, sr mednarodnih kredi t-"l sporazumov. Za uvoz »vme z Vzlioda je podpi- sana pogodba v znesku 11 milijard dinarjev. Pri posojilih iz te pogodbe je razen deviznih sredstev zagotovljenih tudi do 80 odst. dinarsldih sredstev, to pa je zelo ugodna priložnost Med našimi gospodarstveniki je velik odpor do opreme z Vzhoda, češ da je manj kvalitetna. To do neke mere drži, vendar pa si pri naši sorazmerno majhni materialn- osnovi takšne izbirčnosti ne moremo.privoščiti. Ce bomo le količkaj okretni, bomo iz teh virov lahko dobili opremo za steklarno za »Krko«, morda za cementarno in še za nekatere druge objekte. Opremo z Zahoda ^a bomo lahko kupovali le za lesno industrijo in za panoge, ki tja izvažajo in si same ustvarjajo sredstva. Ker vsebuje program mnogo večjih in manjših objektov, moramo že zdaj računati, da marsikdaj ne bomo uspeli, zato ne smemo biti togi. Posamezne programe bo treba sproti zelo elastično izpre-minjati in prilagajati pogojem na natečajih. Napovejmo bo] birokratskemu lokalizmu! Obsežnost programov bo bolj kot kdajkoli doslej zahtevala združevanje sredstev in sodelovanje vseh komun pri izgradnji najpomembnejših objektov perspektivnega programa. Podjetja bodo morala vsako leto v investicijske namene zbrati 4 milijarde 146 milijonov dinarjev, komune pa 2 milijardi 616 milijonov din sredstev za soudeležbo. To bomo zmogli, če bomo sredstva resno združevali, nikakor pa ne, če ne borne odpravili birokratskega lo- igoseeno poročilo o novem perspektivnem, programu je oa seji prebral podpredsednik OLO tovariš Silvo Gorenc kalizma. ki se je razvil ob nedavni reorganizaciji komunalnih bank. Razdrobljena sredstva posameznih komunal k so že onemogočala in bodo v bodočnosti še bolj onemogočala resno investiranje. Skupen nastop je edino zagotovilo uspeha na natečajih za ključne objekte perspektivnega programa, ki jih nobena izmed sedanjih komun ne bo mogla sama uresničiti. Biro-kratki lokalizem te vrste moramo zato najodločneje v kali zatreti. Drug sorodni problem je nastal z nedavno likvidacijo kmetijske banke, ki se je združila s komunalko v Novem mestu. V kmetijstvu nam obeta perspektivni program obsežne naloge; vsaiko leto bomo za investicije potrebovali 1 milijardo 22 milijonov sredstev. Pri tem bi nam bila v nemajhno pomoč kmetijska banka, ki bi združevala sredstva kmetijstva in vsega okraja in omogočala učinkovito operativnost. Za skladen razvoj družbenega standarda Poudarili smo že, da se bo moral vzporedno z razvojem gospodarstva toliko hitreje razvijati družbeni standard, ker je že do zdaj zaostajal. V šolstvu bodo investicije, izražene z indeksom, leta 1965 za 836 večje od tistih iz prejšnjega perspektivnega programa, v zdravstvu pa za 326. Družbeni standard bomo razvijali v okviru možnosti, vsako leto pa bomo v te namene porabili 2 milijardi 328 milijonov din (doslej 985 milijonov na leto), v petih letih skupaj 11 miii- Za 29. november pozdravljajo Za dan republute čestitajo vsem domačim, prijateljem in znancem, kakor tudi kolektivom v našem okraju: Ivan Kirar, Stanko Zalar in Andrej Vidovič, vojaki v Nišu. Iz Skopja nam pišejo Slovenski fantje, ki služijo vojaški rok v Skopju, želijo vsem znancem in sorodnikom, posebno pa kolektivom, prijetno praznovanje 29. novembra! Vinko Mlakar iz Le-skovca pri Krškem, Karel Kosec iz Lenarta pri Brežicah, Franc Kresal iz Novega mesta, Vinko Blatnik iz Urš-nih sel, Marko Kozole z Mirne, Ciril Poljane iz Spod. Vodal, Anton Tomažič iz Slančvrha, Alojz Žagar iz Kaplje vasi in Franc Štajner iz Sevnice. jard 200 milijonov. Letos ne bomo uresničili niti polovice potrebnih naložb. Naloge programa bomo izpolnili le, če bomo tudi na področju družbenega standarda združevaili sredstva in jih kar najsmotrneje uporabljali. Z medobčinskim skladom za izgradnjo bolnišnic smo se že uspešno lotili problema bolnišnic, podobne sklade pa bo treba osnovati na področju šolstva in zdravstva ter graditi najprej najpomembnejše objekte. Pri reševanju potreb podeželja (preskrba z vodo, popravila cest, male asana-cije, elektrifikacija in podobno) pa se bomo morali še bolj kot doslej nasloniti na že razvite oblike krajevnih skupnosti, ki so naštete naloge" že doslej reševale ob največji udeležbi prebivalcev, in te oblike še nadalje razvijati. Razprava o novem perspektivnem programu je bila na ločenih sejah obeh zborov dokaj živahna; zvrstilo se je precej odbornikov. Na sliki: predsednik okrajnega zbora proizvajalcev tovariš Ivan Kočevar Mizarstvo v Dobovi v preurejenih prostorih 40-članski kolektiv mizarstva v Dobovi bo letos ustanovil 45 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Do srede novembra so že uresničili preko 90 odst. proizvodnega plana Izdelujejo serijsko pohištvo ter stavbno opremo po naročilu. Letos so preuredili prostore in :n porabili v ta namen okoli 500 tisoč dinarjev. Ves kolektiv je pri tem pridno pomagal, zato je preured tev večja, kot pa bi se dalo soditi po v ta namen porabljenem znesku. Proizvodni postopek je zdaj bolj- ši, to pa se močno pozna na proizvodnji. Letos ^o nabavili tudi nekaj nove strojne opreme, odslej po bodo kupovali le še manjše strojčke za ročno obdelavo, ker bi radi proizvodnjo pocenili. Največ težav jim povzroča okovje za stavbno opremo, ker ga je težko dobiti in ker mu nevzdržno ras to cene. Kljuke so se letos podražile-od 730 dinarjev na 1.160 din, naročniki pa tega ne upoštevajo, zato mora razliko v ceni izravnati kolektiv z boljšim in pridnejš.m delom. SLABA VARNOST PRI DELU hromi dobro gospodarjenje (Nadaljevanje s 1. strani) pa 3.400. /-im je bilo za uelo nezmožnih delavcev povprečno 6,4 odstotka, kar da na onega delavca 9,7 izgubljenih dni. To kaže, da v tem podjetju niso dosegli najosnovnejše varstvene zaščite in skrbi za delovnega človeka, da ne skrbe za varnost na delovnem mestu, ne za boljše stanovanjske pogoje, za prehrano in pod. Ko obravnavamo varnostne ukrepe kot osnovo za znižanje izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu, ne smemo pozabiti hkrati na številna obolenja, ki izvirajo zaradi slabih delovnih pogojev. Ne le v tednu varnosti, marveč vedno je treba v kolektivih obravnavati hkrati preventiv-no-vamostno službo kot celoto. Glede tega so dosegli lepe uspehe na KMETIJSKEM Tokrat ie bila prvič uresničena pobuda, da bi bile scjc-OLO v raznih krajih in ne le v Not, .ne't,,1 Tokrat so se odborniki sešli v Vidmu-Krškcm. Po seji so si člani obeh .krapih zborov /. zanimanjem ogledali potek proizvodnje V tovarni papirja n ,celuloze na Vidmu Z Na sliki: odborniki ob proizvodnih napravah v tovarni papirja DJURO SALAJ GOZDARSKEM POSESTVU V BREŽICAH. Število zavoljo nesreč izgubljenih dni je znašalo v prvem polletju 417, zaradi obolenj pa so izgubili 1.753 delovnih dni. Povprečno ni bilo sposobnih za delo zaradi nesreč ali obolenj 3,7 odst. delavcev, kar da na zaposlenega delavca 5,5 izgubljenih dni. Primerjava med kolektivoma KGP v Novem mestu in v Brežicah kaže, da ima posestvo v Novem mestu kar za 85 odstotkov večji izpad delovnih dni. Člani komisije za varno delo pri OSS v Novem mestu so ugotovili, da nekatera podjetja zelo slabo skrbijo za zdravstveno in tehnično zaščito delavcev. Tako so v LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU NA SUHORJU ugotovili, da vodstvo podjetja preslabo skrbi za varnost zaposlenih ljudi. V strojni delavnici je veliko navlake, preveč prahu, večina strojev pa ni zadostno zavarovana. V lakirnici, ki je bila nasičena s hlapi nitrolaka, je sedemnajstletna delavka z aparatom lakirala les, druiia delavka pa ji je pomagala. Na stenah lakirnice visi sicer opozorilo: KAJENJE PREPOVEDANO — na drugi strani pa stoji zakurjena pločevinasta peč! Delavki nista poučeni o smrtni nevarnosti, sredi katere delata, ne dobivata pa tudi mleka za malico, ki jima pripada zaradi težkega in zdravju škodljivega dela. Primer kaže, kako se vodilni tovariši v podjetju ne zavedajo, v kakšni stalni nevarnosti delavki na Stthor-ju opravljata svojo dolžnost. Le srečnemu naključju se je treba zahvaliti, da v tem obratu še ni prišlo do nesreče in požara. V letošnjem prvem polletju je imelo to podjetje s 91 zaposlenimi že 8 nesreč, pri čemer je kolektiv izgubil 10S delovnih dni. Zaradi obolenj so izgubili 826 delovnih dni, skupaj torej 934 delovnih dni ali 6,25 odst. Član kolektiva, ki je sodeloval s komisijo pri ogledu podjetja, je povedal, da imajo v podjetju HTV komisijo, katere pa nihče ni seznanil z njenimi nalogami in zato tudi ne dela. Za teden varnosti so prejeli nekaj lepakov, niso pa podrobneje seznanjeni s to akcijo, ker se ni noben član kolektiva udeležil posveta, ki ga je sklicala v ta namen komisija za varno delo pri občinskem sindikalnem svetu Metlika. Zelo slabo je poskrbljeno za zdravstveno zaščito v OBRTNEM PODJETJU KOVINAR — DOBOVA, kjer imajo člani kolektiva kar v delavnici garderobo in tudi malico použijejo kar za mizo v delovnem prostoru. V resen opomin nam ,ie lahko nrimer KERAMIKE V NOVEM MESTU, kjer so v oddelku za glaziranje pečnic od 8 zaposlenih oseb 3 teže obolele, 5 pa laže. Vodstvo podjetja do nedavnega snlnh ni posvečalo noben* pozornosti hieiensko-tehn.čni vnr-nnsti in ie zaradi tega -nrišlo do poklicnih oboienl pri delu s svinčeno glajcnko. Vsekakor bo naš nadill-nji politični in ekonomiki razvoi z vse večin neposredno odgovornostjo organov samoupravljan ia v posnortar-Btvu in organov družhe"°ira unravlianja v Tavnih s'"*bah vnTiv?! na stalno izbo' K" v«, nie življenlskih in delovnih noi»oiev. V zve™ s tem ho freh<\ nenehno «lf'>eti »!< M-trei«** in „eni«?"«*!?^ nil""nv. linn'e vseh tic'iti »labn«*' M lrvamn vnlli"i' v'*lr1*»*,:4i g i ... -.i: i, i ■, i * ,.. , ■.■•>o»?*i pri delu. RUDI HRVATIN RESOLUCIJA O PROGRAMU PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA OKRAJA NOVO MESTO ZA RAZDOBJE 1961-1965 Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 15. nov. 1961 poslušal poročilo o programu perspektivnega razvoja' okraja Novo mesto za razdobje 1961-1965 in razpravljal o programu na ločenih sejah ter nato sprejel RESOLUCIJO o programu perspektivnega razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1961-1965 Okrajni ljudski odbor Novo mesto ugotavlja, da program perspektivnega razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1961-1965 temelji na doseženih uspehih dosedanjega razvoja, upošteva možnosti, ki se nakazujejo za gospodarski in družbeni razvoj v prihodnje, ter se aktivno vključuje v družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije in program perspektivnega razvoja i .H Slovenije za razdobje 1961-1965. Pri tem so upoštevani politični cilji in smernice, sprejete na plenumu okrajnega odbora SZDL. Program daje občinam ter gospodarskim in drugim organizacijam osnove in smer za načrtovanje gospodarskega' in splošno družbenega razvoja, pri čemer računa z njihovim najširšim aktivnim vključevanjem,- ob maksimalnem upoštevanju objektivnih ekonomskih pogojev ter najširše iniciative. • Pet osnovnih značilnosti Osnovne značilnosti programa v prihodnjem obdobju so: — hiter in skladen razvoj gospodarstva in s tem povezana nadaljnja krepitev socialističnih družbenih odnosov ter uveljavljanje enotnosti v komunalnem bančnem sistemu; — porast storilnosti dela in le v skladu s tem povečanje osebnih dohodkov; — povečana skrb za kadre in izboljšanje kadrovske politike; — izboljšanje življenjske ravni in — nadaljnja razširitev materialne podlage delavskega in družbenega upravljanja. Okrajni ljudski odbor Novo mesto smatra, da je v zvezi s programom, ki ga sprejema, treba poudariti zlasti naslednje značilnosti in naloge: 1) Bodoči razvoj temelji na nadaljnji rasti proizvajalnih sil, ob visoki stopnji povečanja obsega proizvodnje in storitev v višini 106,3%, s čimer bi se znatno močneje približali povprečju republiškega gospodarskega potenciala. Razlika med okrajnim in republiškim povprečjem — izražena v narodnem dohodku na prebivalca — bi se tako zmanjšala od 40 % v letu 1960 na 26 % v letu 1965. • Predvsem: industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in promet Težišče gospodarskega razvoja v bodočem obdobju bo predvsem: — na industriji, kjer bodoči razvoj temelji zlasti na naših obstoječih proizvodnih zmogljivostih in na naših potencialnih možnostih, predvsem na prirodnih pogojih; — na kmetijstvu, kjer je dan poseben poudarek živinorejski proizvodnji in intenzivnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč, v zvezi s tem pa močnemu povečanju površin v družbenem sektorju ter porast zmogljivosti v živinoreji; — na gozdarstvu s spremembo načina gojenja in varstva, urejevanja ter izkoriščanja gozdov, upoštevajoč krčenje gozdov ter uvajanje plantažnih in intenzivnih nasadov; — na turizmu s sistematičnim izkoriščanjem posebnosti turističnih področij ter načrtnim urejanjem in izgradnjo posameznih turističnih krajev ter — v izboljšanju prometnega omrežja, kar je pogoj za uspešno rast našega gospodarstva. V tem smislu naj bi se v bodočem obdobju dosegel čim skladnejši razvoj vseh gospodarskih panog in dejavnosti. Za bodoče obdobje pa ni značilen samo hiter porast celotne proizvodnje, temveč tudi kakovostne spremembe v njeni strukturi, ki se ndražaio v nadaljnji krepitvi socialističnih družbenih odnosov. V letu 1965 bi tako odpadlo na socialistični sektor že okoli 83,8 odst. skupne proizvodnje. Najpomembnejše spremembe v tem pogledu bodo dosežene na področju kmetijstva, kjer bi na družbeno organizirano proizvodnjo odpadlo okoli 92 odst. vseh tržnih presežkov. • Vse večja zaposlitev žensk 2) Hitrejši razvoj celotne proizvodnje bo temeljil predvsem: — na izkoriščanju vseh obstoječih in novo predvidenih zmogljivosti ter razvijanju raziskovalne dejavnosti; — na povečanju investicij, ob enakovrednem upoštevanju vlaganj v osnovna in obratna sredstva ter ob povečani udeležbi splošno družbenih dejavnosti v skupnih investicijah; — na ustreznem povečanju števila zaposlenih, pri čemer bo potrebno posebej proučiti možnost večje zaposlitve ženske delovne sile; — na močnejšem porastu storilnosti dela v vseh gospodarskih panogah, zlasti pa v industriji in kmetijstvu; — delovna storilnost mora biti osnova 2a hitrejši razvoj proizvajalnih sil, istočasno pa pogoj za povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda ter za stabilnost osebnih dohodkov ter — na povečani skrbi za pridobivanje in izpopolnjevanje strokovnih, še posebej pa vo-diln'h kadrov. 3) Predvideni norast gospodarskega potenciala bo omogočil tudi močnejše povečanje osebne notrošnje in družbenega standarda prebivalstva To bo obenem snorll"'«^ hi pogoj za večjo proizvodnjo. © Za v'5'o ^vljcnjsho raven Za dosego porasta osebne potrošnje je potrebno predvsem: — da se predv;deni program skladno izpolnjuje, — da se delovna storilnost čimbolj poveča in osebni dohodki v srospodirskili organizacijah obliku'•''» v skladu s povečanjem delovne storilnosti, — da občinski ljudski odbori in organi družbenega upravljanja v večji meri skrbijo za nadaljnji razvoj tistih dejavnosti, ki vplivajo na povečanje življenjske ravni ter — da pri tem sodelujejo družbene in politične organizacije. Nagla urbanizacija področja okraja, vedno hitrejše spreminjanje strukture v korist mestnega prebivalstva, razvoj Iz kombinata — tovarne celuloze in papirja »UJURO SAI.AJ« v Vidmu-Kr&kem: pripravljeno sekanico potiska »polž« v nadaljnjo predelavo. . industrije in rast večjih središč zahtevajo pospešen razvoj dejavnosti družbenega standarda. Zato je v bodočem obdobju potreben skladnejši razvoj prometa, trgovine, gostinstva, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na družbeni standard. Istočasno je treba močneje razvijati tudi vse splošne družbene dejavnosti, od katerih so življenjske razmere prebivalstva neposredno odvisne, kot so: šolstvo, kulturne dejavnosti, zdravstvene službe, socialno varstvo, rekreacija in razvedrilo, še posebno pa stanovanjsko-komu-nalna izgradnja. Pri tem je treba hitreje pridobivati zlasti nove šolske prostore ter nove zdravstvene zmogljivosti. Pri stanovanjski in komunalni graditvi je treba najti take urbanistične rešitve, ki bodo omogočale razvoj vseh oblik skrbi za delovnega človeka. Krepiti je treba stanovanjske skupnosti in razvijati družbeno prehrano, pri čemer je treba dati prednost ustanavljanju splošnih oziroma skupnih obratov družbene prehrane. V skladu z naglo urbanizacijo ter hitrejšim porastom potreb v večjih središčih in industrijskih naseljih je treba sredstva za razvoj družbenega standarda usmeriti prvenstveno v ta nastajajoča urbana src;!išča. — Največ pozornosti je treba posvetiti gradnji stanovanj, zlasti za osebe, zaposlene v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, šolstvu in- zdravstvu. 1) Okraj.li ljudski odbor Novo mesto smatra, da je v programu predvideno povečanji; osebne potrošnje in predvideni odnos med investicijami za razvoj gospodarstva in družbenega standarda v skladu s postavljenimi nalogami za razvoj gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti ter za stalno izboljševanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. • Poglobljeno samoupravljanje delovnih ljudi 5) Nadaljnja demokratizacija delavskega upravljanja, zlasti ustanavljanje organov samoupravljanja v obratih in' ekonomskih enotah gospodarskih organizacij, bo v še večji meri kot doslej omogočilo neposrednim proizvajalcem vpliv na poslovanje in razdelitev dohodka v podjetju. S tem se bo povečalo njihovo zanimanje za večjo storilnost dela, ostanki preživelih ekonomskih odnosov pa se bodo odpravljali. Na. tej podlagi in na temelju nove delitve dohodka gospodarskih organizacij se predvideva še nadalje porast sredstev, s katerimi bodo razpolagali delovni kolektivi. V zvezi s tem bodo gospodarske organizacije povečale . vlaganja lastnih sredstev v investicije. V prihodnjem obdobju bo odpadlo na sredstva gospodarskih organizacij okoli 41 odst. vseh' sredstev, ki bodo vložena za razvoj gospodarstva. S povečano materialno osnovo delovnih kolektivov za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil ln družbenega standarda, pa bo treba računati tudi pri splošni investicijski politiki ter v zvezi s tem upoštevati samostojno odločanje delovnih kolektivov in njihov neposredni ekonomski interes pri vlaganju sredstev, s katerimi raz-oolacalo. Po dokončanih rekonstrukcijah bo izdelovala Tovarna šivalnih strojev na MIRNI na leto po 20.000 strojev • V ospredju: nadaljnji razvoj komune 6) Intenzivnost gospodarskega razvoja ter povečana materialna osnova za razvoj družbenega standarda bosta omogočili še večje razvijanje in uveljavljanje komunalnega sistema. Komuna bo vse bolj postajala tista teritorialna družbena skupnost, v kateri bo treba, v skladu z neposrednimi potrebami splošnega pomena in individualnih interesov, odločati o odnosih v razdelitvi razpoložljivih sredstev na osebno, splošno in investicijsko potrošnjo. Zato bodo morali ljudski odbori komun čim bolje izvesti organizacijo svojega- poslovanja. Ustrezno se bodo razvijali tudi krajevni odbori, katerim bo treba zagotoviti primerna sredstva, ki bi se zbirala v krajevnih skladih. V večjih stanovanjskih naseljih pa. bo treba hitreje razvijati stanovanjske skupnosti. Službam in dejavnostim, katerih pomen presega področje posameznih komun, je treba zagotoviti pogoje za uspešno poslovanje na temelju medsebojnih sporazumov ljudskih odborov, predvsem v skupnosti komun. • Program je temelj za ves bodoči napredek okraja . Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejema program perspektivnega razvoja okraja Novo mesto za razdobje 1961-1965 kot osnovo za bodoči go; spodarski in splošni družbeni razvoj okraja Novo mesto. Pristojni organ OLO bo pripravil predloge letnih družbenih planov v skladu s tem programom. Občine, gospodarske organizacije, samostojni zavodi in druge organizacije, ki sodelujejo pri gospodarskem razvoju ter pri razvoju osebne potrošnje in družbenega standarda, pa naj vskladijo svoje perspektivne programe in družbene plane ter svoje gospodarske ali splošne družbene dejavnosti z načeli, smernicami in nalogami, postavljenimi v tem programu. Predsednik okrajnega ljud. odbora: Niko Bclopavlović Predsednik okrajnega zbora: Stane Nunčič Predsednik zbora proizvnjalcev: Ivan Kočevar KAKO DELAJO SVETI PRI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH Za razvoj šolstva in kulture v občini Svet za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO je 3. novembra razpravljal o personalnih vprašanjih v šolstvu in o kulturno-prosvet-hi problematiki. Svet je sprejel već pomembnih sklepov, ki bodo tnočno prispevali k nadaljnjemu razvoju šolstva in kulture v občini Videm-Krško. Med drugim je sklenil, naj delujejo otroški vrtci od 7. do 14. ure, na prihodnji seji naj se razpravlja o pravilih šol ter se v ta namen izvoli komisija, ki bo pravila pregledala. Vodjem mlečnih kuhinj se s 1. januarjem Priznajo nagrade. Do 1. 1. 1962 morajo opraviti strokovne izpite vsi tisti prosvetni delavci, ki izpitov še nimajo, imajo pa že pogoje zanje. Kdor tega izpita ne bo opravil, bo preveden v honorarnega uslužbenca. Za upraviteljico šole v Črneč; vasi je bila ljudskemu odboru predlagana Marija Jen.škovec. Svet je odobril šolam na Senovem, v Le-skovcu-Senušah. v Brestanica v Vidmu-Doienj; vasi. V Krškem, na Raki. v Ko-stanjevici-Crneči vasi in Podbočju-Gradcu pravico do namestitve administrativne moč; ali tajnika. Prenos personalnih poslov iz ObLO na šole mora biti " opravljen do novega leta. Svet je nadalje predlagal, naj se manjše šole priključijo k matičnim šolam: šola v Črneči vasi h Kostanjevici. Gradec k Podbočju, Dolenja vas k Vidmu in Senu-*e k Leskovcu. Priključene *ole ostanejo samostojne, fenajo svojega upravitelja 'n svoj šoLski odbor, le finančno poslovanje je skupno. Matična šola je dolžna 3 družnični šoli nuditi ^Pravno in pedagoško po-, »noč. Videm-Krško Na seji sveta je bilo tudi prebrano poročilo o kultur-no-prosvetni problematiki: Občina Videm-Krško ima 26.323 prebivalcev, od tega je delavcev in uslužbencev 11.987 ali 44 odst., kmetov 11.253 ali 42 odst.. ostalih pa 3.083 alj 14 odst. Za kulturni razvoj odraslih skrbi delavska univerza. 9 prosvetnih društev in 3 Svobode ali po eno društvo na 2.208 prebivalcev, kar je za 208 ljudi manj od okrajnega pov-. prečja. V vseh društvih pa je vključenih samo 988 ljudi ali 3,7 odst. vsega prebivalstva, odn. 82 članov na društvo. Po socialnem sestavu je v društvih: delavcev 340 ali 34 odst., uslužbencev 307 alj 31 odst.. kmetov 157 al: 16 odst. in ostalih 184 ali 19 odst. Svet je sklenil, da naj bi se v društva vključilo čimveč ljudi. Z okrožnico bo priporočil vsem družbenim in političnim organizacijam, naj se njihovi člani vključijo v Svobodo. Gornji podatk; dokazujejo, da je v. društvih premalo ljud!. Društvom se zastavljajo naloge, naj širijo kulturo med najširše množ;ce. Društva ne smejo razpravljat' samo o ustanovitvah sekcij, naslanjati se morajo na svoje programe v katere je treba uvrščati vse mogoče obli" ke, ki pomagajo širiti zan:-manje za kulturo. Zato jih je nujno treba denarno podpreti, ker slabi materialni pogoj: zavirajo napredek prosvete in kulture. Svet je razpravljal še o nezadovoljivem stanju kulturnih dvoran prosvetn'h društev in o niihovem last-n;4hni ter ^VlonU r>rerllaga*' občinskemu ljudskemu odboru, naj bi načrtno pričel reševati tudi ta problem. Svet se je zavzel za poživitev klubskega življenja v Vidmu-Krškem in za ustanovitev občinske knjižnice v Krškem. Občinska knjižnica naj bi pomagala pri organiziranju podružničnih potujočih knjižnic za podeželje. Knjižnica v Krškem se preimenuje v Občinsko knjižnico. Na področju občine je več kulturnih spomenikov, ki bi morali biti že zdavnaj v spomeniškem varstvu. Za*o je občinski ljudski t »Možakarjev« pa ni bilo... V Črnomlju so sklicali občinsko konferenco žena. Nekaj dni poprej so poslali vabila. 60 ženam in 40 moškim, predvsem predstavnikom družbenih organizacij in podjetij. V veliki sejni dvorani ObLO Črnomelj, kjer naj bi bila ta konferenca, pa se je v petek. 17. novembra, 8 precejšnjo zamudo zbrala le polovica povabljenih žena (največ iz oddaljenih krajev) in 5 do 6 moških (predstavniki političnih organizacij), torej le osmina povabljencev. - Sekretar SZDL je pred »pričet-kom* konference ponovno obvestil tiste Cr-nomaljčane, ki so dobili vabila. — Kasneje to tolmačili, da sta predsednik in podpredsednik ObLO službeno odsotna, da načelniki oddelkov "službeno* potujejo, nekateri pa so "na dopustu-". Bilo je slišati tudi pripombe, da so vabila res dobili, toda nekateri "mnogo prepozno* in so nato "potovali* drugam, »na dveh mestih pa se hkrati tudi na da biti*. Prizadete žene so odgovarjale: »Možakarji se' premalo zanimajo za naše delo. Ce bi jih že zaradi prejšnjih izostankov trdno prijeli, bi danes lahko bila konferenca.* — Prav tako je prišlo na dan vprašanje, kdo naj plača kosilo, ki so ga za udeležence konference pripravljali v gostinskem podjetju. Skratka: pojavila se je poplava vprašanj, in to samo zaradi neresnosti pri razumevanju ženskih problemov. Najbrž bi bil tudi poskus, da bi imel konferenco samo zaradi "konference*, popolnoma jalov, zato se bo pač 'reba vnovič sestati. — Ob tem primeru velja °Pozoritl šc na nekaj: kam vodi taka politika ObLO? Ali naj bo ženska konferenca le formalnost, da »ugodimo ženam, ki hočejo zahtevati svoje*, ali pa tribuna, kjer se žene mo-rojo pogovoriti o svojih problemih. Socialistična družba je status žene popolnoma izrav-nala z moškim, zategadelj se nam zdi toliko čudno, da ponekod tega še ne »morejo* oziroma nočejo razumeti. In ker prav v črnomaljski komuni v proizvodnji zaposlujejo čedalje ?x>č žena, je odrivanje ženskih problemov *p toliko bnlj vredno obsodbe. odbor sprejel v službo ar-heologinjo Marjanco Uršič in ji poveril spomeniško varstvo. Svet je sklenil predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj ustanovi občinski zavod za spomeniško varstvo. Nedavno je bila v Krškem ustanovljena likovna šola. k; jo vodi prof. Miroslav Kugler. Svet je soglašal, naj se volitve v nove šolske odbore in pionirske starešinske svete izvedejo do 15. decembra. Na sej: sveta so sprejeli še več sklepov, ki bodo nedvomno močno razgibali razvoj šolstva, prosvete in kulture v občini Videm-Krško. Drago Kastelic ■ POLEMIKA Z BREŽIŠKIM ZDRAVSTVENIM DOMOM Se enkrat: Kje so meje in morala? KMETIJSTVO v osemletke! »No, bo pa Janez ostal doma, ker je v šoli zaostal.« Tako prav pogosto slišimo v Beli krajini, ko odločajo, kdo bo o?tal na kmetiji. Janez res ostane doma. doma pa ostane še vrsta Janezov, ki jim šola ni bala pri srcu. Tone in Tine morata končati osemletko, da se lahko izučita za mizarja ali kovača. Biti morata še vajenca in pomočnika, da postaneta lahko moistra svojega poklica, da obdelujeta les in železo. Kaj pa Janez, ki ni končal osnovne šole in nama opraviti le z železom in lesom, pač pa z živimi stvarmi? Vrsta rastlin, vrsta živali, njih pravilna prehrana in oskrba mora bita znana Janezu, če hoče biti tudi on mojster svojega poklica. Zato mora poznati kemijo, biologijo, pedologijo (veda o sestavi tali) pa še marsikaj. Toda Janez tega ne ve. In kako naj ve? Saj ni hodil v šolo zato. da bo ostal doma na kmetiji. Ko razpravljamo o zaostalosti belokranjskega kmetijstva, se vedno znova zaustavljamo pri odgovoru:. Dajte nam denar, kredit, regres, umetna gnoji- Tri stanovanja za trgovske delavce Kolektiv trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja« v Brežicah je letos odkupil od i »brine stanovanja v vrednosti 2 milijona in 600 tisoč dinarjev. Pripravljajo se tudi na gradnjo dveh enosobnlh podstrešnih stanovanj, ki bosta skupaj veljali 3 milijone dinarjev. Stanovanji bodo uredili v upravni stavbi, za gradnjo pa bodo uporabili gradbeni material, ki ga bodo dobil; pri rušenju vmesnih zidov, ko bodo preurejali in pripravljali novo blagovnico. Tudi pri gradnji obeh stanovanj bo težaška dela opravil kolektiv sam. ZA PITANIE PRUSICEV samo ker pospešuje debeljenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana tel« Toda kdo naj bi ustvaril tisti denar, ki bo reševal zaostalost našega kmetijstva? Pa poglejmo, ali res ni nič brez denarja in ;je je denar! Sadovnjaki so podobni goščavi, v kakršni je človek igal plodove. Mar je treba rw toliko denarja, če vzamemo v roke strguljo in ostrgamo mah in skorjo z debla, vzamemo žago in poza gamo suhe veje, lopato in prekopljemo kolobar ali dodamo malo hlevskega gnoja ali gnojnice? Mar je ves treba denarja, da la dvorišču izkopl'emo jamo in jo utrdimo z ilovico, da se vanjo izliva gnojnica? Mar nismo sami vrgli c'enar proč ko srno gnojila žito z preveč dušičnimi gnojili in nam je zaradi tega žito poleglo? O tem smo razmišljali tudi na občinskem ljudskem odboru v Črnomlju. Odčelek za gospodarstvo in finance je skupno z oddelkom, ki je pristojen za zadeve šolstva, izdelal predlog programa za predavanja o kmetijstvu tudi na osemletkah. Razen teoretičnega pouka o prehrani rastlin, o sadjarstvu in živinoreji bodo kmetijski strokovnjaki vadili učence tudi v praktičnem, obrezovanju, cepljenju in sajenju sadnega drevja. Pri poskusih z gnojili pa se bodo učenci sama prepričali o delovanju posameznih gnojil in gnojil v kombinacijah. Ce se bo Janezek vse to naučil, bo Janez zares boljši in sodobnejši kmetijski proizvajalec! Jote Skof ,.ia v L>lciicun je OU v SVO-jeni ouguvuru — um. ust, lo. uovbiuoid — na 11,1.1 prvi sesut vek zeiu zgovoren, n-aec uugovoi'a je zeio spicuio uosei namen m vseomu ua-sega sestavka m se spustu v puieniiku UKon ueiuaiieum ugutovucv. cuunuo se, ouiiou .oiiKsna zgovornost, i.o se njmov preusiavnik na seji mera proizvajalcev v isi-ezi-cau m znal niti z beseuico postaviti v bran upravičeni „iu.ki proizvajalcev: Vseka -Kor je bilo tezKo odgovoriti odborniku, ki je vprašal: »Odkod vam pravica uo tak-snin prejemkov? Direktor v podjetju, ki posluje s 120 ljudmi in ustvarja 200 milijonov din bruto proizvoda, prejema 50 tisoč na mesec. Vi poslujete z denarjem, ki smo ga ustvarili mi; zakaj torej bi bili vaši prejemki višji?« Nismo v strahu, da bi Zdravstveni dom v Brežicah porabil dotacijo OZSZ v druge namene, še vedno pa smo močno v strabu, da dotacije v bodoče ne bo več dobil. Glede stanovanj pa toliko: uslužbenci brežiškega Zdravstvenega doma uporabljajo 5 stanovanj družbene lastnine; i izmed njih so občinska, 2 pa sta last bolnišnice. Doslej niso še za nobeno stanovanje prispevali niti dinarja. O B milijonih kredita, ki so ga »velikodušno« odstopili bolnišnici, pa smo izvedeli, da je bolnišnica s temi in svojimi sredstvi zgradila stavbo, v kateri ima Zdravstveni dom 2 stanovanji, anuitete in obresti pa v celoti vrača bolnišnica! Zakaj so se v odgovoru obregnili zgolj ob formulacijo, da j> predstavnik občine postavil, njihovega zastopnika pred vrata, nič pa ne povedo o tem, kakšen je bil uspeh obiska? O »nerazumevanju na mero-dajnih mestih« in o stomatologu, ki ni dobil stanovanja in je službo odpovedal, pa je treba pristaviti le, da je bila to samska zdravnica, ki je zahtevala trosobno stanovanje (podatke o tem smo dobili na občini in v bolnišnici)! Kolektivu čestitamo k ugu-lovitvi, da dežurna služba zadovoljivo deluje, mislimo pa, da so za oceno merodaj-ni pacienti, ki o njej sodijo drugače! K zlobnemu namigu v odgovoru, ko uporabljajo našo prispodobo o mejah morale in pravice in se sprašujejo, kje smo dobili podatke, bi pribili samo to: zelo prozorna je težnja, prikazati naš sestavek kot posledico neinformiranosti. Poudarjamo, da smo večji del podatkov dobili na javni seji zbora proizvajalcev in v poročilu, ki je bilo tam prebrano. Iluzorno mešetarjenje z odstotki delitve in opravičevanje v drugem in tretjem stolpcu odgovora se ne tiče KRMEU Potrošniki premoga! KRM ELI Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Znižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega .znižani prevozni stroški! Rudnik Krmelj samo našega lista, ampak tudi zbora proizvajalcev in komisije, ki je poročilo pripravila (prepričam smo, da na podlagi avtentičnih podatkov). Ker smo podatke dobili iz teh virov, smatramo, da je nečastno in nemoralno s parafraziranjem v odgovoru ugotavljati, da je pravi donos delitve drugačen! Kolektiv tudi opozarjamo, da smo v našem sestavku uporabili pravilen izraz »posvetovanje« in ne »sestanek« kot to trdijo oni! Mislimo, da je od poplave besed v odgovoru ostalo sedaj dokaj malo dejstev. ivoieinne zaueve so mnogo Kiooije in razočaram smo, i\o u&oiavijauio, da je Zdravstveni dom v Brežicah slabo iuz.iu.ii-i namen novega go-..jHuai snega sistema in nove uemve uonodka ter da se je on krinki svojega pravilnika neupravičeno zavil v užaljeno samoijubje. Razočarani smo toliko bolj zato, ker ima Zdravstveni dom v neposredni bližini dovolj lepih primerov, kakšen naj bo pravilnik! Večina kolektivov v Brežicah jih je že izdelala, videti pa je, da je večji del prejemkov pod okrajnim povprečjem. Direktor podjetja, ki ustvarja 1 milijardo in 700 milijonov bruto proizvoda na leto, bo skupaj s pavšalom dobival na mesec le 63 tisoč dinarjev! V odgovoru trdi Zdravstveni dom, da so prejemki v vseh zdravstvenih domovih Spod. Posavja »več ali manj izenačeni« in se boje tega, da bi bili pri njih nižji! Kako le, da bodo imeli zdravniki specialisti v brežiški bolnišnici nižje prejemke? Javnosti prepuščamo dokončno presojo! Brez dvoma so morali vsi kolektivi vložiti v izdelavo pravilnikov nemalo truda, navzlic temu pa so pravilniki dobri in slabi. Ta, ki so ga izdelali v Zdravstvenem domu v Brežicah, je na žalost slab! Povedali bi radi še to: dokaj neprepričljiv argument je izplačilna kuverta, s katero nekdo pomahuje, češ »lc toliko kot je napisano tu, sem dobil«, hkrati pa opozarja tiste, ki so videli plačilno listo, na uradno tajnost! Po obsodbi, ki je bila Izrečena na seji zbora proizvajalcev v Brežicah in po tem. ko je občinski komite ZK t Brežicah na zadnji seji enoglasno ocenil pravilnik brežiškega Zravstvenega doma kot nezdrav, pač ne moremo smatrati polemike, ki se je razvila v našem listu, zgolj kot nekakšen spor med Dolenjskim listom ln Zdravstvenim domom. Obsodili smo nezdrav pojav, ki je v zdravstvu na žalost splošen, ki pa je v konkretnem primeru Zdravstvenega doma v Brežicah dobil zelo hude oblike. Ponovno ugotavljamo, da si skupina ljudi (izraza kolektiv v tem primeru ne moremo uporabiti) v naši družbi ne more mimo veljavnih norm, mimo kiuečega razvoja na ostalih nodročjih sama krojiti svojih načel in svojih meril. Se posebej pa te?a ne more, če so ta načela in merila v nasnrot.ju s tem kar družba hoče! Po vsem tem sodimo, da bo Zdravstveni dom v Brefi-cs>h na kritiko odgovoril najbolje takrat, ko bo svoj pravilnik popravil! Naši fantje iz Sarajeva pozdravljalo domače, znanca in prijatelje ter jim čestitajo za 29. november. Ferdo ftkuria iz šentruperta. Lojz« ek m Jože Obštetar is Mokronoga. .____ DOLENJSKI LIST Stev. 47 (609) OB 26. NOVEMBRU — PRAZNIKU METLIŠKE OBČINE Novo na vsakem koraku Na sprehodu po Metliki naletiš povsod na prijetna presenečenja: nova podjetja, nova poslopja, novi nasadi, nove prodajalne, da. tudi ljudje so kakor prenovljeni. Odkar so pred nekaj leti pričeli lice Metlike načrtno urejati, sta se v njej na prikupen način združili v prav enovito celoto stara posebnost ter vitkost in enostavnost sodobnih gradenj. Tehnika, napredek in rastoči stardard so segli tudi v to na videz odmaknjeno občino, ki se je zadnja leta sama v sebi tiho pripravljala na naskok in vztrajno napredovala ped za pedjo. Leta 1954 sta bila v vsej občini samo dva osebna avtomobila, danes jih je same v Meti ki preko 30, da ne omenimo motornih dvokoles mopedov in drugih lažjih vozil. Pet televizorjev, meo njimi dva kar na podeželju, tudi nekaj pomeni, radijske sprejemnike pa bi najbrž težko prešteli, toliko jih je. Razvoja seveda ne moremo ocenjevati s številom televizorjev in osebnih avtomobilov, gotovo ne. Raje prisluhnimo bitju in utripu metliške komune, pa bo mo spoznali še mnogo novega in razveseljivega ter našli nove dokaze, o hitrem razvoju! in jih opremiti z vsem, kar jim bo zagotovilo daljši razvoj. Polovico potrebnih sredstev bodo zbrali delovni kolektivi in komune s skrbnim gospodarjenjem, drugo polovico pa bodo dobili od družbe na raznih natečajih. Do leta 1965 morajo biti načrti uresničeni, bruto proizvod pa mora takrat doseči sedem milijard dinarjev. K takšnim načrtom je mnogo pripomogel novi gospodarski sistem. Metliška komuna je brez večjih težav našla v njem svoj prostor »Zaman bomo čakali na pomoč od drugod, iz osnov, ki jih imamo, pa naj bodo še tako skromne, moramo gra- O tej veliki težavi so dolgo razmišljali in iskali najboljšo rešitev Lani je občinski ljudski odbor Metlika s pomočjo nekaterih drugih organov ustanovil Zavod za zaposlovanje invalidov. V sodobno opremljeni dčlav-nici je zaposlenih 60 ljudi, ki se pod strokovnim vodstvom priučujejo. Ce v proizvodnji delajo invalidi in če se vrhu vsega šele priučujejo, je treba na težave računati. Ze ko so obrat ustanavljali, so to upoštevali. Ker so zagotovili dovolj močne začetne osnove, gre brez večjih težav. Posamezniki, ki so prej živeli v breme družbe, se za 83 hektarov je že izdelan, pred nedavnim je bil na občini razgovor s prizadetimi vinogradniki. Domenili so se, kako dobiti 118 milijonov dinarjev sredstev v ta namen To bo osnova za bodoči razvoj kmetijstva. Občina bo ukrepala tudi na področju sadjarstva, predvsem pa proti neracionalnemu izkoriščanju zemljišč. S primarnimi odločbami bodo rešili vse pogostnejše primere, ko ljudje opuščajo obdelovanje zemlje, hkrati pa bodo v občini razvijali sadjarstvo in živinorejo. V kmetijstvo je bilo doslej vloženih vce premalo sredstev, zato bodo to v prihodnje nadoknadili. Vse večje komunalne težave V zaposlovanju ljudi je -mnogo dobrega, z rastočo proizvodnjo se povečuje družbeni standard. V nerazviti občini, kot je Metlika, pa se vzporedno z naglim naraščanjem števila zaposlenih, pojavljajo mnogi komunalni problemi, ki jih prej ni b'lo čutiti. Pekarija, ki je še pred nedavnim brez težav napekla dovolj kruha za vso Metliko, ne zadošča več. Šolski prostor: so razmeščeni že po vsej Metliki. Varstvo otrok je postalo boleče, takoj ko so zrasli prvi industrijski obrati. Stanovanja pa so največja težava •.. Niti za strokovnjake, k: jih mlada industrija nujno terja, jih ni in prav zato je problem kadrov še vedno precej boleč. Tehniki, inženirji, agronomi, profesorji in učitelji, zdravniki in medicinski kadri prihajajo v Metliko in zahtevajo stanovanja, razvedrilo, razne kulturno-prosvetne usluge Nagli razvoj je porinil v ospredje motorizacijo, ta pa zahteva asfalt. Cesta čez Gorjance še vedno čaka . . Vodovod bo zdaj zdaj obnemogel spričo rastoče potrošnje, pa tudi letošnje sušno poletje je dokazalo, da Je treba resno razmišljati o novem metliškem vodovodu Vprašanje pitne vode je tesno povezano z zdravjem prebivalstva. Se veliko težav bo treba premagati; s pomočjo močnega gospodarstva, tega Metlika že ima, pa bo šlo prav gotovo laže! • Prebivalci metliške občine se zavedajo, da tur stom. ki jih obiščejo, ne morejo nuditi tega, kar želijo, niti sedaj, ko jih zaradi slabe gor-janske ceste prihaja zelo malo. Toliko teze p!i bo zah- V noči od 26. na 27. november 1942 so borci Cankarjeve brigade, Vzhodnodolenj-skega odreda in XIII. proleterske hrvaške brigade napadli in likvidirali belogardistično postojanko na Suhorju. 26. november j<* vsako leto praznik metliške komune. Letos ga praznujejo povsem drugače kot dqslej. Leta 1954 je bilo v občini komaj 125 zaposlenih, danes jih je že 1.000. Se pred nekaj leti je ustvarjalo kmetijstvo 80 odst bruto proizvoda, industrija pa le 20 odst. Letos bo razmerje prav obratno: industrija bo ustvarila za 2 milijardi 700 milijonov din vrednosti, kmetijstvo pa 825 milijonov din. Letošnji uspehi skrivajo v sebi tudi lepe obete za prihodnost. Gospodarstvo se je že tolikanj razvilo, da bo razvoj v bodoče hitrejši, že v letu 1965 bo metliška komuna s sorazmerno majhnimi naložbami dosegla 7 milijard bruto proizvoda. Boja za obstanek, ki je občane spremljal vse do letos, ni več. Mlada industrija se je razmahnila, v domači komuni bo odslej dovolj kruha za vse, ki bodo hoteli delati. Vedno več ga bo. Prav to pa daje posebno slovesno obeležje letošnjemu občinskemu prazniku. i Skromna začetki in veliki obeti Metliška komuna je v preteklosti dobila dokaj skromne gospodarske osnove: vinsko klet, BETI in obrat No-voteks. To so bile resda samo osnove, ki nujno potrebujejo dopolnitve. Navzlic vsemu je skromno gospodarstvo posebno v zadnjih letih doseglo lep razvoj. Toda skromne osnove nudijo le skromne možnosti za razvoj. Dobremu gospodarju zadošča tudi majhen kapital. V metliški komuni so to kaj hitro ugotovili in izdali program, ki bo s sorazmerno majhnimi naložbami — takšnim:, ki jih bo komuna zmogla — industrijsko proizvodnjo podvojil ali potrojll. Morda boste rekli: to je optimizem, toda načrti te vrste niso doslej v metliški komuni še nikdar ostali samo pri besedah. Majhen dokaz je BETI: od leta 1958. ko je dosegla 207 milijonov dinarjev proizvodnje, je proizvodnjo nenehno povečevala in bo letoa ustvarila 650 milijonov dinarjev vrednosti. Prva naloga metliškega gospodarstva je dograditi obstoječe industrijske obrate Pogled v konfekcijsko delavnico Zavoda za zaposlovanje invalidov v Metliki, kjer se ob 35 najsodobnejših šivalnih strojih pod vodstvom obrtniških strokovnjakov priučujejo invalidi delu. Od tu gre prenekatera delavka kot enakovredna proizvajalka v redno proizvodnjo ditl jutrišnji dan!« — takšno pravilo so izluščili iz novega gospodarskega sistema. In prav to pravilo vsebuje vse tisto, česar doslej ni bilo. vsebuje kali novega, naravnega gospodarskega razvoja, ki je hkrati največji porok, da bodo .občani tako velike načrte ustvarili. Za delo manj zmožni: problem komune Na podeželju živi nekaj sto ljudi, ki so bodisi zaradi revnega življenja v preteklosti, bodisi zaradi posledic vojne in revolucije za delo manj zmožni. Med njimi je precej invalidov, ki niso sposobni za težja dela, dokaj pa je duševno zaostalih in telesno okrnjenih, ki potrebujejo poseben postopek priučevanja za delo. V komuni z nerazvito gospodarsko osnovo lahko postane nekaj sto takšnih občanov kaj kmalu zelo pereč družbeni problem, ki je toliko obsežnejši, kolikor starejši je- lahko zdaj zaradi nadvse humane pomoči te družbe s poklicem, ki so ga pridobili v zavodu, zaposl.jo v proizvodnih podjetjih in postanejo koristni državljani. Vinogradništvo, živinoreja in poljedelstvo Prihodnje leto bo začela komuna posvečati vso skrb kmetijstvu. Osnovnim Industrijskim obratom Je zagotovljen nemoten razvej, kmetijstvo, ki je bilo ie pred nedavnim osnova panoga gospodarstva, pa nujno zahteva pomoč. V Metliki je vinska klet kot barka brez vode, pravijo Metličani v šali. V gradnjo te kleti je vložka družba znatna sredstva pod pogojem, da bodo kmetovalci obnovili vinograde ter vinski kleti zagotovili zadostne količine zdravih vin. Prva natega, ki i"e je bo morala zadruga resno lotit1, je obnova vinogradov. Proeram tevam turizma ustreči potem, ko bo gorjanska cesta preurejena in bo Bela krajina turistom dostopnejša Ze zdaj se pripravljajo na to, čeprav je sredstev dokaj malo. Kot prvi turistični obrat so usposobili Vinomer druga zelo vabljiva izletniška točka pa bo preurejena zidanica na Veselici. Metlika bo prav kmalu morala imeti primerno opremljen hotel, ki bo nudli dovolj ugodja tudi zahtevnejšim turistom. Načrte zanj že pripravljajo in, kot upajO, bo prihodnje leto že pod streho. Torej tudi tu niso omagali ali se vdali! N0V0TEKS: letos že 540 ton kvalitetne preje Obrat predilnice v Me.liki svoj proizvodni načrt dosega, že vse leto pa se bije tih, zagr ztn boj za kvaliteto preje. Odkar so uvedli ekonomske enote, so se delavke pričele res poglabljati v delo. -226 ljud; dela v treh izmenah; tretjo izmeno so uvedli že julija lani. V prvem polletju letos je storilnost porasla za 7 odst., prejemki pa so se, odkar so uvedi! ekonomske enote, v enakem razdobju povečali v primerjavi z lanskim letom za povprečno 12,6 odst. Vzroki so v povečanju storilnosti in v zmanjšanju poslovnih stroškov Povprečni zaslužek v obratu je že dosegel 18 tisoč dinarjev. Kolektiv trdi, da je bilo nekaj neupravičen h kritik na račun zanemarjenosti obrata, češ plače si delijo, reda na dvorišču in okoli stavbe pa ne znajo narediti' »Nismo bili leni in nemarni, le s pametjo smo delali! Poznali smo načrt gradnje in smo vedeli, po kakšnem vrstnem redu bomo obrat dograjevali, zato nismo hoteli graditi nekaj, kar bi pozneje rušili!« Tako so povedali malce užaljeno In dodali! »Letos smo uredili obrat družbene prehrane s kuhinjo in obednico. Pravkar urejamo klimatske naprave i° pripravljamo prostor za grelni agregat. V novem prizidku urejamo družbene prostore, za katere potrebujemo le še opremo. Imamo svoj svet ekonomske enote- D6" lavsko samoupravljan ,e ** lepo uveljavljV« ZA OBČINSKI PRAZNIK METLIŠKE KOMUNE 26. NOVEMBER IN OB 20-LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA PREBIVALCEM OBČINE METLIKA, IN JIM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV! HKRATI POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! rlu' uski Iruriski odbor Metlika Občinski komite ZKS - Občinski odbor SZDL - Občinski komite LMS - Občinski odbor ZB NOV - Občinski odbor ZVVI - Občinski odbor ur0j - Občinski sindikalni svet - Občinski odbor RKS - Občinska gasilska zveza Čestitkam se pridružujejo industrijski kolektivi in ostala podjetja in ustanove: BELOKRANJSKA TRIKOTA2NA INDUSTRIJA »BETI«, Metlika - »NOVOTEKS«, Novo mesto — PREDILNICA ČESANE PREJE, Metlika — LESNO PREDELOVALNO PODJETJE, Metlika z obratom 2AGA na Suhorju in MIZARSTVOM v Gradcu — SPLOŠNO TRGOVSKO FODJETJE METLIKA s poslovalnicami: Metlika, Gradac, Podzemelj in Radovica — KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA s poslovnima enotama Gradac, Suhor in kmetijskim posestvom Mestni log - ŠIVILJSKO PODJETJE, Metlika — PEKARIJA, Metlika — KOVAŠKO PODJETJE, Metlika — MESNICA, Metlika — KINO, Metlika — PECARIJA, Gradac — »VINO«, Brežice — KLET, Metlika - ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN ZA DELO MANJ ZMOŽNIH OSEB — ZDRAVSTVENI DOM, Metlika — LEKARNA, Metlika — DOM POČITKA, Metlika — POSTAJA LJUDSKE MILICE, Metlika - KOMUNALNA UPRAVA, Metlika Zavod, ki rešuje socialne probleme V mislih imamo spet Zavod za zaposlovanje invalidov v Metliki, o katerem smo že povedali nekaj besed. Začeli so lani z 1 milijonom 200 tisoč din obratn h sredstev in 6 šivalnim; stroj'-Milijon sredstev je prisp*' vala občina Metlika, 200 tisoč pa občina Črnomelj Z» skromen začetek je to komaj zadoščalo. Pozneje so dobi« še nekaj sredstev: od republiškega Zavoda za social"' zavarovanje 8 milijonov Ij* narjev dotacije, od repub"' škega zavoda za zaposioVS" nje delavcev 5 mllij°n°v brezobrestnega posojila 1,1 od OLO Novo mesto 1 ""^ lijon dinarjev. Z dodatnim sredstvi so kupili 35 noV»n električnih šivalnih sit0^l za konfekcijo s pripadajo'1 številom »špecialk«. _ Za mladi, nadvse pomenu^ ni obrat so največja ,£ŽJ^8 osnovna sredstva. Mesc*" proizvodnja se je od ***ffl nih 1 milijon 200 tisoč 0 dvignila že na 6 miHJon° dinarjev. Obratnih sredst imajo 10 milijonov 500 tl»° din. Da dosežejo 6 miliJ°n° din mesečne proizvod™ j morajo Imeti na zalogi z« milijone in pol surovin-je prodaja stekla šele Pr {i nedavnim, ko so zugotov redno proizvodnjo, imajo v /alogi za blizu 6 nillU0"■ din Izdelkov. Dokler m imeli dovolj prakse, f° rali v proizvodnji poizku ti marsikaj, posledica P« precejšnje število arl ki so jih pozneje oPuS£j-majhne kolekcije pa Je je ko prodati. Ce prištejemo gf 7 milijonov dinarjev, kol so Jim dolžne trgovin*. t obratnih sredstev kar » e milijonov premalo. so brez dvoma zgolj z"' 1,0 kolektiv pa jih bo ^"'^o-je najhujše že za nJim',fltti-ral počasi načeti tudi • Brez dvoma pa bi bl J^) (Nadaljevanje na 7. »tr # Pripovedovali vam bomo o metliškem industrijskem prvencu — t o tovarni BETI, na kateri gradi metliška komuna svoj bodoči gospodarski razvoj. • Kako,je 125 ljudi v zelo kratkem času preraslo v 400-članski kolektiv, (i kako so povečali proizvodnjo od 207 milijonov na 600 milijonov in kako bodo ustvarjali milijardo, dve in tri milijarde na leto! % Pripovedovali vam bomo o tem, kako je BETI iz skromnih začetkov zrasla v sodobno, veliko tovarno. Beti je temeljni kamen, ba katerega gradi metliška komuna svoj bodoči gospodarski razvoj. To je umlji-yo, saj je BETI prvi večji Industr. obrat v Metliki. O nJem so se pomenkovali v »kromnih kmečkih domovih te ko je nastajal. V mnogih družinah so že mesece prej razporedili vsak dinar, ki 8a bo družinski član prina'-Sal domov, ko bo začel delati v BETI. V občini so Pfed tem poznali samo kmetijsko in obrtniško proizvodnjo, industrije ni bilo. Ko je bila leta 1956 pre-nelitev iz Črnomlja v Metliko opravljena, so se pričele težave. Občani v Metliki so °Ui lačni dela, zaposlitev je tekrat pomenila ideal. Število delavk je raslo, prosto-r'i ki so spočetka bili videti **lo primerni, so kaj hitro Postali pretesni. Leta 1958 ^ delalo v tovarni 175 lju-g ki so ustvarili 207 milijonov dinarjev vrednosti. Staro vodstvo ni zmoglo ve-j-jkih težav, razvoj pa je dokazal, da industrijski obrat *>' dolžan reševati zgolj prođem zaposlitve. M Spoznaj in premagaj težavel Odpraviti je bilo treba Pomanjkljivosti in obratu ^gotoviti osnove za razvoj. ?' šlo lahko! Prostori so bi-zaradi vedno novega doteka delavcev kmalu premajhni. Stroji, ki so jih ^Porabljali v proizvodnji, 80 bili večinoma stari. Tch-^•oški proizvodni postopek J* bil temu primerno zasta-produktivnost dela pa Majhna. Tudi v organizaciji ••abavne in prodajne službe te bila vrsta napak. Proizvodnja pa Je navzilic našte-l"h težavam naraščala in **zjnere na tržišču so 6e TfdJio bolj urejale. Trg je T^zen količine vedno bolj * bolj zahteval kvaliteto. Sodobna proizvodnja ni teogoča brez strokovnjakov, ""logo težav Je bilo treba 5**rnagati, preden so bila rarnjoiago s'anovnnia za- BETI hiti k prvi milijardi nje in preden je bila premagana zastarela miselnost. Danes ima BETI dovolj strokovnih kadrov. S pametno politiko štipendiranja si je kolektiv zagotovil pravšen dotok strokovnjakov. V srednjih in visokih strokovnih šolah je 40 šti-pendirancev metliške BETI, ki se spričo tega uvršča med kolektive, ki najbolj skrbe za vzgojo strokovnjakov v okraju. S treznim vodstvom in s sodelovanjem strokovnjakov je kolektiv premagal vse, kar ga je oviralo pri razvoju, marsikdaj pa mu je tovariško pomagal tudi NOVOTEKS. ■ BETI postane tovarna Na vzpetini pred MetUko so Se lani stale opuščene vojaške konjušnice. Nliice Jih ni uporabljal. Za novogradnjo ustrez-cnli proizvodnih prostorov, ki bi zadoščati za daljše razdobje, bi potrebovali približno 500 milijonov dinarjev. Porodita M je misel: naredimo iz njih tovarno! Zrasli so vmesni zidovi, povezovalni hodniki in nove strehe, m,u sil.ak zid J« bUo treba porušiti in porabiu prenekatero vrečo cementa. Stare, opušf.nc konjušnice ao hitro izpreminja-le dotedanje lice. Na pobočju hriba Je vedno bolj in bolj rasla gmota povezanih stavb, ki Je dobivala določno obliko prave pravcate tovarne. Tako je zrasla nova BETI. Samo 110 milijonov dinarjev je vložil ko-' IckUv v preureditev novih prostorov — prihranili so torej blizu 400 milijonov! Preselitev kotekUva, ki šteje 11S ljudi, ni majhna naloga. Skrbno so Jo pripravili in uredili tako, da ni proizvodnja niU en dan stala. Stroj so v starih prostorih razstavili in . prepeljali v novo tovarno, eno uro zatem pa je v novih prostorih Ze obratoval. Najprej se je preselila proizvodnja. Na dvorišču Je bilo takrat Se mnogo desk in opažev ter zidarskih korit, nekateri prostori so bili Se neometani, ponekod so zidarji še postavljali vmesne zidove. Delavke so med odmorom v času mali.v tkale pogovore: — Da, tam v oni sobi bo obrat družbeno prehrane ln tam po. leg bo kuhinja! izobraževalni c on ter bo Imel svoje prostore v onem delu stavbe! AH veš, da bonvo muh tudi sejno dvorano? Kako lepo bo, ko se na seji delavskega sveta ne bomo ve« -.tiskali v majhni pisarni kot zdaj! Ali si Ze slišala, da bo sindikat uredil klubsko sobo s televizorjem, z radijskim sprejemnikom ln časopisi ter knjigami, kjer se bomo lahko zbirali v prostem času! O Kolektiv je pridobil marsikaj novega V novih stavbah je BETI zaživela v mnogo ugodnejših pogojih. Število članov kolektiva Je pričelo naraščati, saj so odpravili osnovno oviro — pomanjkanje prostora. Za>to so pričeli takoj odpravljati vse tiste težave, ki so jih morali dotlej odrivati. Notranje življenje v kolektivu se Je pričelo naglo razvijati. Uresničili so se pogovori delavk, ki smo Jih omenili malo prej. V BETI imajo sodobno urejen obrat družbene prehrane, ki nudi 150 abonentom vsak dan za 40 din topli obrok s kruhom. Delavke se vozijo na delo iz bližnje in daljne okolice, zato jim je s toplim obrokom močno ustreženo. Med odmorom rrslicajo v prostorni jedilnici, ki je sodobno opremljena. Storilnost dela se je, odkar Imajo urejen ta obrat, občutno povečala. V lepo urejeni in opremi;.-ni sindikalni dvorani, v kateri so večji sestanki in prireditve, stoji tudi televizor. Ob njem se' neredko zbero člani kolektiva ln gledajo TV program. Tu je še sejna dvorana, v kateri zasedajo organi delavskega samoupravljanja in vods'.va družbenih organizacij. Mladim ljudem, ki so se komaj vklju.ili v proizvodnjo, je treba marsikaj pojasniti in povedati, da se laže vživijo. Zato so ustanovili klub mladih proizvajalcev, ki v obliki predavanj in razgovorov posreduje mladim delavkam in delavcem odgovore na številna vprašanja. Tuđi mladinska organizacija se pridno udejstvu-je, saj je kolektiv sestavljen največ iz mladih ljudi. Letos so Imeli že več predavanj, Izlet na Mirno goro, strokovno ekskurzijo v obrat NOVOTEKS v Metliki, imajo reden idr i. oškl študij ln še mnogo drugega. Prihodnje leto bodo pri lovarni uredili športno Igrišče. ■ Skladišče — brez blaga... Police v velikem skladišču izdelkov so skoiaj pra- zne. Izdelki, komaj da pridejo iz strojev, že zapustijo tovarno. Trg požira dan za dnem velike količine. V oktobru so dosegli svojevrsten rekord: realizacija je dosegla zavidljivo številko 70 milijonov dinarjev! Svilena trikotaža iz svile, revona, bomberga in sintetičnih vlaken ortalion ter heliom, od 1. novembra dalje tudi s potiskanimi vzorci, pletenine iz volne, lame volne in orlona za ženske, moške in za otroke, moško, žensko in otroško perilo iz bombaža, vse v raznovrstnih barvah in krojih. To so izdelki BETI, ki dan za dnem zapuščajo tovarno. □ Zakaj je 105 milijonov kredita tak problem? Osnovni problem, ki tare BETI v njenem naglem razvoju in ji povzroča precej — poudarjamo — nepotrebnih težav, so obratna sredstva. Obrat se je zelo hitro razvijal in je brez večjih investicij povečal hrti i proizvod od začetnih 207 milijonov v letu 1958 na 650 milijonov, kolikor bodo ustanovili letos. Ce se proizvodnja za tolika poveča, pa so nujno potrebna docla'nu obratna sredstva. Teh kolektiv v tako kratkem času ni mogel ustvariti, saj je vsa sredstva, ki jih je ustvaril, vložil v razširitev obrata. Bili so zgledni gospodarji, saj so v treh letih z zelo majhnimi investicijami povečali proizvodnjo za skoraj štirikrat! Ko so zaprosili za 105 mi- lijonov dinarjev obratnih sredstev v obliki kredita, so nastopile težave. Pri tolikšnih naporih kolektiva bi predstavljalo 105 milijonov posojenih obratnih sredstev pač samo dolžni prispevek družbe, saj bo BETI na ta račun povečala svoj bruto proizvod za novih 400 milijonov dinarjev! Precej vzrokov za težave, ki jih ima BETI pri iskanju posojila za povečanje o-bratnih sredstev, se skriva v drobljenju komunalnih bank v našem okraju. Težnje nekaterih komun, ki so pri reorganizaciji komunalk zahtevale za vsako komuno posebno banko, je praksa kmalu pokazala kot izrazito lokalisiične. 2e tako pičla sredstva smo samo še bolj razdrobili, majhne komunalne banke pa so prav zato nesposobne nuditi kolek'ivovm izdatnejšo finančno pomoč v obliki kreditov. Kolektiv BETI je bil na žalost eden izmed tistih, ki prav zato ni mogel dobiti pomoči družbe, ko jo je zahteval in zelo hitro potreboval. Čeprav ni bil kriv, je preživel vrsto težav, ki bi mu bile lahko prihranjene. H Naskok na milijarde ' BETI ima za seboj že lepo razvojno pot. Iz majhnega, nepomembnega trikotažne-obrata se je v kratkem času razvila v sodobno tovarno. Povečala se je proizvodnja, povečalo se je število članov kolektiva in tudi novo opremo za nekatere oddelke so že nabavili. Vendar je šele polovico dela opravljenega. Rade volje vam bodo v proizvodnji pokazali stroje, o katerih bodo zatrdili, da so pravi "starčki«, in v isti sapi še povedali, da bodo kupili nove. Kolektiv BETI se pripravlja, v naskok na milijarde. S pridnostjo in iznajljivostjo so zelo poceni dobili nove prostore, ki zagotavljajo nemoteno ras« proizvodnje in kolektiva hkrati. 2e doslej so močno povečali tudi proizvodnjo. Kljub vsemu pa je to sele prvi del veUkega načrta. V leto 1962 bo BETI vstopila s 400 delavci. Takrat se bo začela prva stopnja rekonstrukcije, z novimi stroji za moške in ženske trikotažne izdelke ** te stroje bodo se kupili — bodo proizvodnjo Se bolj povečali in bodo potrošniku lahko nuditi še večjo izbiro modnih vzorcev kot doslej. V letu 19«2 bodo ustvarili za 1 milijardo dinarjev vrednosti in se uvrstili med prve belokranjske »mvlijarderje«. Dru£a stopnja rekonstrukcije bo sledila v letu 19S3. BETI bo takrat dobila svojo barvarno, ki Jo bo rešila mnogih težav. Doslej so bili prisiljeni barvati prejo pri razvitejših konkurenčnih tovarnah, nemalokrat pa so prav zato nastajale težave. Strojno opremo bodo Izpopolniti z novimi stroji za najkvalitetnejše trikotažne Izdelke. Ustvarili bodo t milijardi dinarjev, v BETI pa bo delato «00 delavcev. V letu 1964 se bo kolektiv povečal na blizu 800 ljudi* proizvodnja pa bo takrat dosegla zavidljivo številko! 3 milijarde dinarjev. Takšni so načrti kolektiva ki je pričel rasti skorajda iz nič in je poln delovnega poleta uspešno prešel že dobršen del poti. Svojo bodočnost je videl v nenehni rasti in večanju proizvodnje, zato je žel uspehe in zato bo svoje velike načrte uresničil. Kolektiv BETI piva zato doživlja nove in nove delovne zmage in si ustvarja srečnejši jutrišnji dan. Novo na vsakem koraku *t>k- umi stroj dobro tekel in da bo vzorec 1«'P< •■ je treba nit natančno vstaviti In napeljati skozi mnogo ušesc ln pretikov (Nadaljevanje s 6. strani) moč družbe zaželena in tudi dokaj potrebna. Delo je organizirano v traku- Strokovno izučeni ljudje priučujejo invalide neposredno v proizvodnji. Uspehi niso majhni, saj je bruto proizvod na enega zaposlenega v oktobru dosegel 1 milijon 200 tisoč din (če preračunamo oktobrski uspeh na vse leto) v ostalih konfekcijskih obratih pa dosega delavec povprečno 1 milijon 800 tisoč, din bruto proizvoda na leto. KZ postaja čedalje trdnejša organizacija Vseh kmetijskih površin je v občini nekaj nad 11 tisoč 660 ha, v družbvni obdelavi pa je na posestvu Mestni log skupaj s hmeljišči 1 157 ha zemlje. Tam je tudi pltaliSče, v katerem redijo 60 telet !n 40 krav mlekarlc. Plast zemlje je v Beli krajini plitka, poljedelstvo nima posebne bodočnosti. Le slaba polovica vseh površin je sposobna za obdelavo. Letošnjo jesen so v kooperaciji posejali 180 ha žitaric in pod- pisali s kmeti 250 pogodb. Živinoreja je močno razvila, vendar je reja goved manjša, odkar so težave s prodajo V pogodieni reji je na področju zadruge kar 3 tisoč prašičkov Najmočnejša dejavnost v vseh treh proizvodnih okoliših zadruge, v Metliki, na Suhorju in v Gradcu je bil letos odkup. Sadna letina je bila dobra, zadruga je odkupila večje količine industrijskega sadja: 112 vagonov sliv, 6 vagonov hrušk, 45 vagonov jabolk in še nekaj drugega sadja. Lesa so letos odkupili za H).; milijone dinarjev. Kmet je na zadrugo močno navezan; privadil se je na strojne usluge, ki mu jih nudi. Deset traktorjev z vsemi priključki Ima vedno polne roke dela, še posebno pa sta v času žetve zasedena oba kombajna. Poraba umetnih gnojil se počasi veča, zdaj jih porabijo že povprečno po 500 kg na hektar. Obnova vinogradov in živinoreja sta osrednji nalogi. Za obnovo 83 ha vinogradniških površin bo kmalu vse pripravljeno- Zadruga se pri- privlja tudi na smotrno živinorejo. Načrti za prve večje hleve za pitanje goved so že izdelani. V njih bo prostora za 100 glav, veljali bodo 16 milijonov din, prihodnje leto pa bodo končani. STP: investiraG so že 20 milijonov Kolekt iv Splošnega trgovskega podjetja v Metliki bo za občinski praznik odprl preurejeno prodajalno špecerijskega blaga. 300 milijonov din prometa bodo ustvarili letos, preurejena prodajalna, ki jo bodo izročili namenu te dni, pa bo že četrta v zadnjih treh letih. Osnova za razvoj trgovine ln za ustvarjanje sklada osebnih dohodkov je razlika med nabavno in prodajno ceno. Na podeželju je ta razlika sorazmerno majhna, ker ni luksuznih artiklov, ki do-našajo večje zneske in ker so dohodki prebivalcev sorazmerno majhni. 29-članskl kolektiv STP v Metliki je moral zato skrbno gospodariti. Razvoj Industrije je sicer povečal potrošnjo, pri- nesel pa je tudi nekaj težav. Pričel se je beg iz trgovine v industrijo... Lahko se pohvalijo, da obračajo sredstva 8 in pol-krat na leto ter so med najboljšimi trgovskimi podjetji v okraju. Pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov so že sprejeli. 26 odst. dohodka bodo dali na sklade in 74 na osebne dohodke. Njihovo najboljše spričevalo pa je skrb za ureditev prodajaln: v treh letih so v ta namen porabili 20 milijonov dinarjev in uredili v občini 4 sodobne prodajalne: eno na Radovici, bife in delikateso v Metliki, prodajalno tehničnega blaga v Metliki, špecerijsko trgovino v Metliki, ki bo odprta te dni, in vrh vsega še bencinsko črpalko, ki je bila zaradi rastoče motorizacije več kot potrebna! Tako diha in živi Metlika iz dneva v dan. (lam delovnih kolektivov v komuni zdaj že dobro vedo: od nas samih je odvisen ves nadaljnji napredek. Vse kaže, da pri njih načela novega gospodarskega sistema niso ostala samo lepe besede ln sklepi na papirju. Življenje jim daje prav: tudi s skromnim začetkom lahko prideš daleč naprej. MILOŠ JAKOPEC OD 25. NOVEMBRA 1961 DO 31. JANUARJA 1962: »Še 2.500 novih naročnikov za Dolenjski list!« — Nič več in nič manj? nas zdajle potiho sprašujejo številni stari naročniki našega domačega tednika, glasnika Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v novomeškem okraju. — Manj raje ne, več pa lahko! odgovarjamo, ko začenjamo s 25. novembrom našo novo dvomesečno akcijo ali »kampanjo« za pridobivanje novih naročnikov. — Koliko jih pa sploh še želite dobiti? nas sprašujete, hkrati pa zmajujete z glavami, češ saj ne bo šlo in še: — mar si ne obetate preveč od nove akcije? — Odgovarjamo: zdaj tiskamo vsak teden približno 17.000 izvodov našega tednika. Tiskali pa bi ga lahko vsaj 20.000 izvodov na teden, s čemer bi znatno znižali stroške izhajanja. Znano pravilo je: čim večja je naklada časnika, tem manjši so stroški, ki odpadejo na posamezno številko. — Pa bo šlo? vrtate dalje in radovedno pričakujete odgovor. — Upamo, da bo! vam hitimo pojasnjevati in prosimo, da preberete samo nekaj podatkov: - pred 6 leti je imel bivši POSAVSKI TEDNIK, glasilo tedanjega okraja Krško, 9600 izvodov naklade. Zdaj ima Dolenjski list na področju nekdanjega krškega okraja skupno 4600 naročnikov ali natanko pet tisoč manj kot tedanji lokalni tednik Spodnjega Po-■savja. Vseh 5000, ki zdaj še nimajo Dolenjskega lista, seveda ne bomo zajeli v eni sami akciji — lahko pa bi jih tudi, če bi vse krajevne organizacije SZDL zares krepko poprijele, če bi se izkazali člani vseh drugih organizacij in društev v Spodnjem Posavju in... — Kakšen »in« spet? — ...in če bodo vsi pismonoše ter vsi drugi uslužbenci PTT v Spodnjem Posavju, v Beli krajini in drugod po Dolenjskem pri tem političnem in kulturnem delu pomagali kot so obljubili. 2e lani in predlanskim smo prav po zaslugi požrtvovalnih uslužbencev PTT stroke dosegli velike uspehe, saj smo dvignili prav z njihovo pomočjo naklado lista za nekaj tisoč novih naročnikov. V tem času... — Počasi, tovariši od Dolenjca! Povejte, kako je rasla naklada v zadnjih letih, da bomo videli, če je res, kar pravite. — Prosimo, berite: konec leta 1950 smo tiskali 3000 izvodov našega lista, potlej pa je šlo hitro navzgor: 1951 — 4900 izvodov; 1952 — 6450 izvodov; 1953 — 7800 izvodov; 1954 — 7850 izvodov; 1955 — 11.050 izvodov; 1956 — 11.400 izvodov; 1957 — 11.110 izvodov; 1958 — 12.250 izvodov; 1959 — 14.500 izvodov; 1960 — 16.920 izvodov, zdaj pa se vrti naklada na teden med 16.800 in 17.000 izvodi. — Lepo in prav. Pa menite, da domači list še lahko razširite v okraju? — Vsekakor! Izvolite še nekaj podatkov: zdaj nam povedo številke v upravi Usta, da pride na 100 prebivalcev v občini od 5 do 12 izvodov Dolenjskega lista, še natančneje: v občini Novo mesto 12,3 izv. v občini Črnomelj 10,4 izv. v občini Metlika 9,7 izv. v občini Trebnje 8,5 izv. v občini Sevnica 7,5 izv. v obč. Videm-Krško 6,9 izv. v obč. Brežice 5,4 izv. Dolenjskega lista na 100 prebivalcev. Mar ne bi lahko bilo tako, da bi na vsakih 100 prebivalcev v sleherni komuni prišlo vsaj 15 izvodov domačega tednika? Uredništvo se resnično trudi, da bi vsak teden zajelo novice in dogodke iz vseh občin v okraju, čeprav mu to vedno še ne uspe. — In kaj obetate za leto 1962? — Marsikaj: prpv-sem prepotrebnih 16 . .rani vsak teden, kar bo odvisno od občinskih ljudskih odborov v okraju. Nadalje: presenečenje v novoletni številki, novo slikanico in veliko nagradno žrebanje za vse stare in nove naročnike. Seveda pa z večjim obsegom lista tudi uresničitev številnih nalog in obljub, ki smo jih dobili ali sami dali. In še: naročnina se ne bo spremenila! Bo dovolj? — Pač, vendar ... — Prosimo, dovolite: prihranimo ta »vendar« za kritiko ali pomoč potem, ko bo pred vami vsak teden 16 strani »Dolenjca«. Upamo, da bomo lahko uresničili prenekateri predlog in spodbudo, ki ste nam jo dali v lanski anketi! — Vam lahko kaj pomagamo? — Seveda, prosimo vas celo za sodelovanje in pomoč: v vaši okolici je še vedno precej znancev, sosedov, družin in posameznikov, ki domačega lista sploh še ne poznajo. Imate sorodnike, ki živijo v drugih krajih Slovenije ali Jugoslavije, pa so naši domačini? Imate sina ali brata pri vojakih? Želite prijetno presenetiti svojce v tujini? Naročite jim DOLENJSKI LIST! — Kako? — Prav lahko: Vaš pismonoša ima prazne naročilnice za nove naročnike našega lista. Prosite ga, pa boste že prihodnji teden list dobivali na svoj ali na kak drug naslov, ki ga boste navedli. Tudi vi lahko pomagate, da bomo prej ali slej uresničili geslo: V VSAKO HIŠO NOVOMEŠKEGA OKRAJA: DOLENJSKI LIST! Pot do cilja pa nam kaže tudi nova akcija: »še 2500 novih naročnikov Dolenjskega lista!« Več o tem: v prihodnji številki našega lista! LIKANJE »Poglej, kako imaš obleko zmečkano! Tak vendar ne moreš v službo!« »Nič zato, ljuba žena — šef je včeraj zagrozil, da me bo danes na sestanku pošteno zlikal« POMAGAJ SI »Ja, sosed Miha, kaj pa počneš na strehi?« »Televizijska antena je STAW VOLIVK I ftl SiM Ž>1 i 1 f.l.OtoTija vsa prašna, pa jo brišem. Morda bodo potem slike bolj jasne.« JE2KOVA PRIGODA Mali ježek se je ponoči izgubil v parku. Ves nesrečen tava in išče mater, nato pa se v temi zaleti v kaktus in vzklikne ves srečen: »Oh, sem te le našel, mamica!* MALO OBLEKE, VELIKO ŽENSK Znani popevkar Maurice Chevalier je obiskal neki variete v Parizu. Ko so ga vprašali, kaj mu je v skupini baletk najbolj ugajalo, je odgovoril: »To, da je na odru bilo štirideset žensk, oblečene so pa bile komaj za Štiri.« Tale ljubka srnica je »doma« v tovarni BETI v Metliki. Kako je »zašla v proizvodnjo«, smo svojčas že poročali. Dekleta so ji obesile krog vratu vrvico z zvončkom; srnica ima svojo hišico, rada se pase po dvorišču, če pa jo pokličete, priteče brez strahu in vas prav radovedno obvoha... „OdlicMa iz židflph kosti -kilogrf marke.. Lani — poldrugo * ^*^ani vojni! — je zasedal v Miin-chenu mednarodni *3 L^Pora; neko jutro se je pojavil na veznih vratih pos" ie delal kongres, lepak s temle napisom: l »•Izredna ponudMJ^n« moka iz židovskih kosti, kilogram samo 4 mark*^ ^ Anne Frank, ki je poslal nemški javnosti poziv za «WfJ 7* «a to človekoljubno ustanovo, je prejel v odgovor n«^ ^"Jj-stim križem in takšnimle sporočilom; »-Tu vam f\ r** za vaše mučeništvo!« Tako živi in d»b> , r|» 16 let po končani vojni. Kljukasti križi na židov*j |*» zidovih premnogih poslopij Zahodne Nemčije, Pr<^2[ 'Judi, zapiranje komunistov, potuha nekdanjim ^ i j)Cem. požigalcem in ubijalcem — to je današnja Z»b lakoto v barakah Auschvritza, Dachaua, MauthausflN £ Gnsna in drugih krajih groze. Skoraj 20 milijonov U1*, jjj'li vojni ranjenih ali pohabljenih, več kot 21 milijonov r ^"o vse svoje premoženje. Fašizem pa spe'^ 1200 »vojaških združenj« in »društev vojaških i«*j( („.^ničiji skrbi za vzgojo mladine v vojaškem duhu. 1 ^K**ov, kako so se nacistični elementi po vojni za.aSBi"l«jj^lalu spet oholo dvignili glave, in kako pripravljajo ^ |k*vaoje za vojaški poraz Nemčije in potolčeni fašizem- 1 l ln ne bomo pozabili! Na to nas bo sP°^i (JJptt groze, ki ga je napisal ogrski zdravnik dr. Nvisz''rf ' W?0sI.aH kot madžarskega Zida v pekel koncentracij*"* °*itz: njegova izpoved ti 1. Z lovcem K in;-, oni sva jahala po valoviti preriji na zahodu ZDA. Okrog naju je skakala tolpa lovskih psov in pravkar je zahajalo sonce za prostranim Stražnim hribom. Tedaj se je oglasilo nedaleč od naju zateglo tuljenje, ki je moralo človeku ostati v spominu. NI bil zoprn glas, pa vendar je bil tako grozen, da naju je obl'1 mrzel pot. Poslušala sva molče, nato je dejal stari lovec King: I o je on — stari Volkodlak. Kakšen glas ima! Zdaj si gre po kos govedine za večerjo.« 2. Kadar je volk na lovu, tuli na (ri načine. Zaleglo, globoko tuljenje naznanja, da je zasledil divjačino, katere se sam ne more polastiti. Kadar se v krdelu podi za svežo sledjo, zavija z visokim glasom, ki se razlega po vsej dolini. Ostro lajanje pa, ki se konča s kratkim zavijanjem, je njegova zmagoslavna pesem, kot da s tem zavijanjem naznanja: »Dobili smo obilen plen — pridite vsi in se veselite z n?ml!« Lovec King Rvder. *M sretnih lovcev V {itlfi t™oij »«w drugim, kot »" Je hladnokrven^®*^*, 'zvrstno /e pozna' * «*aBk>i.5'cd. Prerijskih živali 'V^Sni'1'' Pri konjih in P«* r ' hVi k« v»'ske sledove "J 1 \j> *|, M">čc ni bil cnafc jn oi„ Toda kljub vsfilm\i Izkušnjam volčji do živega enemu \fiHll »Naglica ni nikoli prida« To, kar je neki motorist doživel v nemškem mestu Kielu, je res več kot »smola«. Ob 10. uri 56 minut se je zaletel v tovornjak. Ob 11.57 ga je rešilni avto odpeljal na kliniko, toda med potjo je butnil v tramvaj. Ob 12.7 je nesrečnega motorista prevzel drugi rešilni voz in zdrvel z njim proti kliniki. Toda tudi ta voz ni imel sreče: najprej je od strani zadel neki avto, potem pa se zaletel v drevo. Ob treh trčenjih se je motorist zbudil. iz omedlevice in jo lepo peš mahnil na kliniko. Podzemsko jezero na otoku Braču V okolici Postire na otoku Brač so na morskem dnu izvlrfsladke vode. Zato so strokovnjaki začeli domnevati, da bi sladko vodo najbrž našli tudi na samem otoku. Letos poleti so začeli s preiskavami in v globini 50 metrov res odkrili podzemno jezero, tri metre široko in dvanajst dolgo, globoko na povprečno 21 metrov. Voda ic izvrstna za pitje in mrzla. PARTIZANI V ANEKDOTAH & bombe za žabe Po borbi, ko so utrujeni top-ničarji spali v zakloniščih ob svojih topovih, je nekaj borcev šlo ob bližnji potok, da se umijejo in ohladijo. Srednješolec"Pavle je imel pri sebi italijansko bombo. Ker bi rad ujel kako ribo, je vrgel bombo v tolmun. Borci so čakali, kdaj bodo zagledali ubite ribe, toda čez nekaj časa je voda vrgla na površino le nekaj pobitih žab. »Veš, Pavle, sem koj vedel, da s tvojim lovom ne bo nič,* je rekel neki borec. »Italijani jedo žabe, kot veš, zato tudi izdelujejo take bombe, ki ubijajo le žabe, ribam pa ne škodujejo.« # Trpežni valjar Na sestankih po vaseh, ki so bili organizirani ob prihodu partizanov, je velikokrat govoril namestnik komisarja III. bataljona XV. majeviške brigade Selim Numič. »Z vzhoda prihaja Rdeča armada in kakor velikanski valjar uničuje nemške fašiste* je ponavljal v vseh svojih govorih. »Ej, fantje, tudi če bi bil ta valjar jeklen, bi se doslej že obrabil, toliko ga naš Numič uporablja * je pripomnil neki borec. O Nepokorni aparat Ko so partizani osvobodili Benkovac, so zaplenili tudi prenosno radijsko oddajno postajo. Veseli tega uspeha, so jo takoj po borbi začeli preizkušati. Srečno so jo odpaki- rali in postavili anteno, pozabili pa so na akumulator. Neki desetar je stopil k aparaturi in vzel slušalko. Mučil se je, obračal gumbe, ni pa bilo ne oddaje ne sprejema. Besen je vrgel slušalko ob tla in zaklel: »Prekleta škatla švabska! Nemce je ubogala, nas pa noče.* # Četniška morala Spomladi 1943 je V. prole-tarska brigada ujela četniške-ga komandanta in ga odpeljala v štab diviirije na zaslišanje. Zastavljali so mu razna vprašanja — o moči in namerah četnikov, o komandantih posameznih čet in podobno. Nazadnje so mu zastavili vprašanje: »In kakšna je morala v čet-niških vrstah?« »Srednja,« je odgovoril četnik. »Kako to — srednja?« Zdaj se je oglasil Spasoje Radovič, ki je bil četniškega komandanta pripeljal v štab: »Saj je prav povedal: njihova morala je slabša kot včeraj in boljša kakor bo jutri.« £ »Živela vojna« S*cupi7ia partizanov IV. črnogorske brigade je po sovražni ofenzivi prenočila blizu Ostrožca v Hercegovini. Borci so bili silno izmučeni in lačni, toda tokrat jih je obiskala sreča: zaklali so debelega koštru-na, nabrali veliko zelja in pripravili pravo gostijo. Ker je bilo zelja in mesa dovolj, je lahko vsak vzel, kolikor je hotel. Neki borec je imel pred sabo polno skledo mesa in zelja. Jedel je in se oblizoval, nazadnje pa rekel: »Ej, tovariši, naj živi meso in zelje in vojna in strela naj ubije tistega, ki bo zaključil mir!« # Brez ognja vroče Mrzle novembrske noči leta 1943 se je vrnila skupina partizanov iz zasede. Ko so se gnetli okrog ognja in je čedalje huje rezal mraz, je vzdih-nil borec Nemanja: »Av, tovariši, veliko topleje je v zasedi kakor tukaj.« »Kako more biti tam topleje? Saj ure čepiš negibno, brez ognja, brez vsake toplote ...« »Kje neki! V zasedi je zmeraj vroče. Stalno čakaš sovražnika in kri se kar podi po tebi,« se je nasmejal Nemanja. # Strokovnjak Ob povratku iz Moslavine v Slavonijo je patrola 18. slavonske brigade ubila sovražnega kurirja motorista. Ko je prišel komandant brigade narodni heroj Ivo Ma-rinkovič, je takoj zahteval strokovnjaka. Iz skupine borcev, ki je bila blizu komande, je prišel »strokovnjak« in Ma-rinkovič mu je naročil: »Tovariš, vžgi motor in javi se meni!« Borec je rekel: »Razumem, tovariš komandant!« Poiskal je šop slame, pokril z njo motor in že hotel vžgati slamo. Komandant je to ob pravem času opazil, stopil k »strokovnjaku* in rekel: »Veš kaj, tovariš — takih strokovnjakov lahko najdemo na pretek.« # Priznanje Partizanski bataljon »Rade Pravica« je dolgo operiral na področju Hercegovine. V bataljonu je bil tudi Italijan Giuseppe Vttali, ki se je hitro privadil novemu okolju. Ob napadu na Nevesinje je Giuseppe naletel na ustaškoga izvidnika, ki se je tihotapil skozi goščavo. »Roke kvišku!« je zavpit Giuseppe. Ustaš je po izgovoru opazil, da je to Italijan, približal se mu je in začel po domače: »Ti Italijan, jaz ustaš. Mi zavezniki. Ali nismo bili skupaj?« »Tudi sedaj midva skupaj.'« mu je zabrusil Giuseppe, »Marš pred mano v partizanski štab!« OKROGLE POGOLTNEZl Tedaj smo imeli še cono A in B. Pa pravi sosed sosedu Matevžu: »Veš, da nam bodo Italijani požrli cono A?< »Eja?« se^ začudi Matevž. »Pa tudi cono B bi radi!* »O, ti lakota! Saj nam bodo vso abecedo požrli!« vzklikne Matevž. SPOMENIK Slikar Tratnfk je bil znan tudi po svojem velikem klobuku. Ko so ga nekoč pri »Kolovratu« pobarali prijatelji, kakšen spomenik bi rad imel na grobu, je rekel: »Na kamen obesite moj klobuk, spodaj pa vklešite vprašanje: ,Kje je pa Tratnik?', »Zahtevam, da takoj oba podpišeta ostavko na svojo službo; ostavko naslovita na guvernerja Nevv Yorka. Drugo, da priznata vse vajine zveze z .Nevidnim gospodarjem1 ... Dajem vama pet minut časa za premislek.« Vilet in Wilcroft sta se preplašeno spogledala. Naj priznata vse to? Deset let jima ne uide... »Ne,« je ves bled odgovoril Wilcroft »Raje umrem.« »Angel,« se Je oglasil tudi Vilet, »dam vam sto, dve sto tisoč dolarjev. Pomagal vam bom poiskati .Nevidnega gospodarja'. »Bedak.« je rekel Angel. »Ne maram denarja. .Nevidnega gospodarja' sem pa že našel!« V tem hipu Je Vilet posegel v žep po revolver. Toda Angel je bil hitrejši: skočil je k njemu ln ga udaril med oči. Vilet se je zamajal in naslonil na mizo. Angel mu je vzel revolver. Wilcroft se sploh ni zganil, bil je prevelik strahopetec. »Sedite za mizo ln pišite!« je z revolverjem v roki Angel velel Viletu. Vilet je vzel pero. »Tako — pišite! Prišel Je čas, da poravnate svoje račune. Dovolj ste uživali...« Vilet, tresoč se in ves zmeden, je počasi pisal po Angelovem nareku: »Guvernerju New Yorka. Prosim, da sprejmete mojo ostavko vrhovnega šefa Tamanv Halla, ker sem bil v zadnjih dveh letih član bande .Nevidnega gospodarja' skupaj s sodnikom Dolldvjem in vrhovnim sodnikom Wilcroftom ...« Vilet Je svojo levico počasi približal predalu pisalne mize. V zadnjem obupnem poskusu, da se reši, Je bliskovito potegnil lz predala revolver. Angel je v zadnjem hipu skočil vstran. Zagrmel Je pok. Drugič Vilet nI utegnil sprožiti — Angel ga je udaril z revolverjem po čelu in presenečen pogledal VVilcrofta, ki Je ležal na tleh. Angelu namenjena krogla je zadela vrhovnega sodnika v srce ... Angel Je vzel pismo, ki ga je Vilet napisal guvernerju, skrbno obrisal Viletov revolver in mu ga potisnil v roke. Vilet Je brez zavesti ležal naslonjen na mizo. Angel je obrisal še drugI revolver in ga vrgel v kot. Nato Je stopil k telefonu. »Halo. Je tam uprava policije?... Povejte inšpektorju Bravanu, da se je v pisarni Joa Vileta v Tamanv building zgodil uboj ...« Naglo Je odložil slušalko, šel iz sobe in zaklenil za seboj vrata. Cez nekaj trenutkov je bil že na ulici. »No, je vse v redu?« ga je vprašal šofer Jerry. »Vse. Pelji me pred Centralno banko, Peta avenija. Koliko še manjka do ene?« »Dvajset minut,« je odgovoril šofer. Ko je taksi zavil za vogal, sta že zaslišala policijsko sireno. »Ravno prav sva ušla,« se je nasmehnil Jerry. »Sem se že bal, da vas bodo našli tam.« »Mene rie bodo, pač pa nekoga drugega, kar jih bo še bolj razveselilo.« OSEMINDVAJSETO POGLAVJE Taksi se je ustavil v Peti aveniji, pred Centralno banko. »Jaz bom nekaj časa sedel v avtu,« je rekel Angel »Ko bom izstopil, bodi pripravljen, da takoj poženeš. Morda bova imela sopotnika.« »Brez skrbi,« Je rekel Jerry. Kazalec na uri se je pomaknil na eno. Angel je nervozno gledal skozi šipo. Sony še ni prišla.... Zdajci pa Je opazil VValre-ada in v hipu pozabil na vse drugo. Stopil je iz taksija in položil roko Walreadu na ramo. »O, Angel!« se je začudil Walread. »Od kod ste se pa vi vzeli?« »Hudiča, raje povejte, kje se vi potikate, da vas nisem mogel najti!« je odgovoril Angel. »Ali niste našli pismo, ki sem vam ga sinoči pustil na kaminu?« »Bilo je precej vzrokov, da ga nisem našel... Stopite z mano v taksi.« Prijel Je Walreada pod roko in ga potegnil v avto. »Kje zlodja ste hodili?« je Angel ponovil vprašanje. »Moral sem v Pittsburg po opravkih. Pravkar sem prišel.« »Niste bili v hotelu?« »Se ne Najprej sem stopil v banko po nekaj denarja. Kako pa da ste vi tukaj?« »AH ne veste, da vas čaka v hotelu policija?« mu je rekel Angel in povedal o nočnih prigodah v hotelu, na »sprehodu« in z Brayanom. »Sedaj Brayan gotovo misli, da sem že čez mejo ... Sony mi je rekla, naj bom ob eni tukaj. Menda je mislila, da pride tudi .Nevidni gospodar'.« »Sony vas Je naročila sem? ... Čudno. Čakajte — vi ste mi pošteno služili in zaslužili svoj milijon. V vaše posle z .Nevidnim gospodarjem' se ne bom vtikal. Takoj $e vrnem v banko in milijon dvignem.« »Saj ni treba. Toliko res nisem zaslužil,« Je rekel Angel. »Sodbo o tem prepustite meni,« se je nasmehnil VValread, stopil iz taksija in zginil v banko. - _ Angel je mirno sedel in opazoval vhod. VValread je že prihajal po stopnicah z zavojem pod pazduho. Zdajci se je pred banko ustavil taksi. Iz njega je stopila Sony Rake. Izstopil je tudi Angel in se napotil k Sony. Toda dekle ni gledalo njega, temveč Walreada. Angelu se je zazdelo, da so ga udarili po glavi, kolena so mu klecnila. Zdaj je vedel, kdo je .Nevidni gospodar' ... Vse mu je postalo jasno. VValread je uzrl Sony v trenutku, ko Je stopila k Angelu. Z obraza mu je zginila dobrodušna maska, sive oči "so se hladno zabliskale. V hipu je imel v rokah revolver. Zagrmel je pok in svinčenka je švignila tik mimo Angelove glave. Preden se je Angel osvestil, je zagrmel drugi strel. Nato je sprožil tudi on. VValread se je zamajal in zgrudil. Angel ga je potegnil v taksi in se šele sedaj spomnil Sony. Mrtvaško bleda je ležala ob avtu, iz prsi ji je tekla kri. Drugi VValreadov strel jo je zadel. Bila je mrtva. Angelu so se od bridkosti zašibila kolena. Nežno je pobral dekle in jo položil v taksi. »K Brayanu!« je naročil šoferju. »Pustite me, vse vam dam,« je zastokal VValread »Tiho, zločinec!« je zagrmel Angel. »Sicer te bom ubil jaz, ne električni stol. šofer je ustavil pred Brayanovim stanovanjem. Inšpektor je stopil na prag. Angel je segel v žep in mu vrnil revolver. »Obljubo sem izpolnil,« je rekel. »Kaj pa .Nevidni gospodar'?« »V avtu vas čaka. In srečno, inšpektor! Vračam se v Anglijo ...« Taksi je sedaj mirno peljal po ulicah. Angel je sedel žalosten in potrt. Nenadoma je opazil pred sodiščem zavoj. Milijon dolarjev ... »Jerry, ustavi!« je rekel šoferju. »Zdaj grem in hvala za vse. Tukaj imaš dvajset tisoč dolarjev. Pokoplji Sony, kupi rož, polno rož. Kar ostane, je tvoje.« Na vrtu londonske gostilnice je bilo mirno. V mesečini je sijal srebrni trak Temze. Helen Daly, ki je že davno darovala Angelu svoje srce, je rekla: »Angel, ali je vse res, kar so ameriški časopisi pisali o tebi, ko si bil v New Vor-ku? Tudi Denis Chup me*je vprašal.« »Beži, beži — Američani pretiravajo ...« Zamislil se je. V spominu mu je zašu-mel hrošč in trošč velikanskega mesta. In zaslišal je tihi glas Sony Rake, ki mu je pošepetal: »Angel, na svidenje ...« KONEC Auscff DNEVNIK TABORIŠČNEGA ZDRAVNIKA je pretresljiva P0*1?, tuj ^ ^1!^^' kakršnega so morali prestati tudi desettiso»,4f^ ^>>ških taboriščih smrti. DNEVNIK TABORIŠČNE1*:^ "»ino začeli objavljati prihodnji teden v DolenjskeU1 » ^ . Dokumenti S0*0*A \it £žik°m. Mrtvi so - a hkrati strašni, obtožujoči. s jt ta'"'J'Iszli ni napisal svoje izpovedi zaradi maščevanja Jn| ?**li zato, da se kaj takega nikoli več ne bi rt00«); '* j" n°vi dogodki pa nas opozarjajo: ne pozabimo. ^ °volimo, da bi se noč groze in nasilja znova zgrD" J L Prihodnji ^s^SJi** AUSCHVVITZ (Aušvic) -DNEVNIK TABO*JB "»A. Stran 10 DOLENJSKI LIST Stev. 47 (60») Metlika v nedeljo popoldne PRIZNANJE BRIGADI »22. JULIJ« Sindikalna dvorana tovarne »Beti« ie bila v nedeljo popoldne že ob štirih polna starejših in mladine, ki so prišli poslušat prireditev mladinskega komiteja v metliški občini »Mladina Dolenjske v revoluciji«. Nastopile so tri ekipe iz Gradca in Metlike. Prva je nastopila skupina iz Gradca. Mladinci so bili zelo dobro pripravljeni in jim je strokovna komisija prisodila 30 točk. Tudi ekipi metliškega mladinskega aktiva in aktiva »Beti« sta v prvem nastopu dobili največje število možnih točk. Zato se je tekmovanje nadaljevalo. V drugem kolu so Gradčani in Metli-čani zopet dobili po 30 točk, medtem ko so člani ekipe »Beti« slabše odgovorili na vprašanje o SZDL in prejeli le 28 točk. V tretjem kolu metliška ekipa ni povsem zadovoljivo odgovorila na vprašanje o SNOS in o družbenem upravljanju; prejela »je le 28 točk, Gradčani pa ponovno 30 točk. Prvo mesto so tako osvojili Gradčani, ki so bili v vseh treh nastopih ocenjeni z najvišjo oceno. V ekipi sta bila le dva: Milena Nemanič in Tone štampo-har, oba dijaka. Drugi so bili Metličani. Tudi ti so pokazali, da odlično poznajo zgodovino NOB in povojno graditev. Za ekipo so nastopili: Nada Klemene, Bojka Kobe in Mla- den Zupanič, vsi dijaki. Tekmovalci iz »Beti« so zavzeli tretje mesto; tekmovali so: Marija Damja-novič, Anica Cesar in Tone Hočevar, vsi tehniki. Tekmovanje je zelo uspešno vodil tov. Ivo Li-kavec. Predsednik občinskega komiteja LMS Slavo Pre-valšek se je ob zaključku zahvalil tekmovalcem za sodelovanje na prireditvi, jim čestital k uspehom ter podelil praktična darila. Prireditev je dobro uspela in pokazala, da mladinci in mladinke zelo dobro poznajo našo preteklost in sodobnost. Na okrajnem prvenstvu bodo metliško občino zastopali torej Gradčani. Dolenjska mladina o revoluciji Pod tem naslovom so bile do konca oktobra in ves november v občinah mladinske oddaje, na katerih so mladi državljani preizkusili znanje o polpreteklem obdobju naše zgodovine — revoluciji. Mladinci in mladinke so odgovarjali na vp-ašanja o deležu našega okraja k hitrejši zmagi nad okupatorjem, o razvoju in rasti ljudske oblasti med vojno in povojnem času. Tekmovali so dijaki, učenci osemletk, vajenci, kmečka mladina in delavci iz proizvodnje. Opaziti je bilo, da so se skoraj povsod na oddaje dobro pripravili da pa so bolje odgovarjali nešol-ski mladinci. Omeniti moramo predvsem slabe in nezrele odgovore dijakov gimnazij in učiteljišča, ki so vedeli kaj malo povedati o ustroju sodobne družbe pri nas. Zataknilo se jim je zlasti pri vprašanjih o upravnih in samoupravnih organih v podjetjih. Seminar o perečih vprašanjih mladih Pred kratkm je bil v novomeškem mladinskem klubu dvodnevni seminar za vodje pionirskih in mladinskih organizacij na osemletkah, za predsednike občinskih pionirskih komisij in predsednike ideoloških komisij pri občinskih mladinskih komitejih. Seminar sta organizirala okrajni mladinski komite in DPM. Na seminarju so se pogo-/orili o boljšem delu mladi-le in pionirjev na osemletkah. Predvsem so razpravljali o pripravah za sprejem v pionirsko organizacijo, ki bo v vseh krajih 29. novembra, in o sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo ob dnevu mladosti prihodnje leto. Velja podčrtati, da so na seminarju govorili tudi o upravljanju v šolstvu, pri čemer bo treba vskladitl še neurejene odnose med učenci in predavateljskim kadrom. Ponekod niso zaživele šolske in razredne skupnosti kot osnova šolskega upravljanja. »Očka, mamica - spet je prišel Kurirček!« Spet je pionirje razveselil »Kuriček«. Zdaj že tretja številka te priljubljene revije je polna zanimivih zgodbic in ilustracij iz življenja najmlajših partizanov. Med drugimi opisujejo vesele in žalostne dogodivščine iz časov revolucije znani stari partizani. »Kurirček« je bogat ugank in križank in je za naše pionirje gotovo eno najboljših in najbolj priljubljenih beril. — V tej številki je tudi vabljiva obljuba: za novo leto pripravlja »Kurirček« svojim naročnikom lepo knjigo. Znani mladinski pisatelj Josip Ribičič je napisal veselo zgodbo iz časa NOB pod naslovom »Cibelnajne«, ki jo je ilustriral Lojze Per-ko. Knjiga ima 80 strani in jo bo dedek Mraz prinesel vsem naročnikom! Skoraj vse oddaje so bile združene z zabavnim sporedom, zato je bil obisk toliko večji. To je vsekakor spodbuda za nadaljnjo mladinsko dejavnost. Pričakujemo, da se bo tudi na okrajni oddaji te vrste v Novem mestu zbralo veliko občinstva, ki bo spodbujalo tekmovalce, hkrati pa zvedelo, koliko vedo mladi državljani o zgodovini svoje domovine. 18. novembra se je z avtomobilske ceste vrnila novomeško - goriška mladinska delovna brigada »22. julij«, ki je dva meseca delala v Belimbegovem pri Skopju v Makedoniji. Brigada je bila dvakrat udarna, dvakrat specialno pohvaljena, razen tega pa je dobila trak revolucije in prehodno zastavo glavnega štaba mladinskih delovnih brigad ter s tem priznanje kot najboljša letošnja delovna brigada na Knjige v jezikih narodnih manjšin Lani je izšlo v jezikih narodnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, približno 159 knjig s skupno naklado 462 tisoč izvodov. Največ knjig je izšlo v šiptarskem jeziku (55), madžarščini (36), bolgarščini (20) in romunšči-ni (19), v italijanščini pa so tiskali 10 knjig, v slovašči-ni 11, češčini eno in v ru-sinskem jeziku sedem knjig. trasi. To priznanje so ji podelili zaradi vzorno urejenega brigadnega življenja in zaradi znatnega preseganja dnevnih norm (povprečno za 87 odstotkov). Da je bila brigada »22. julij« ena najboljših, potrjuje tudi to, da se je s trase vrnilo kar 31 udarnikov in 45 pohvaljenih, ki so delali v Belimbegovem. Nedvomno je k temu uspehu pripomogel tudi komandant novomeško-goriške brigade Ivan Petel.nc iz Brežic, ki je tako Uspešno prestal svoj »komandantski krst«. Požrtvovalnim brigadirjem in brigadirkam prisrčno čestitamo! Porast umetniških akademij Medtem ko je bilo leta 1939 pri nas le pet umetniških akademij (v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu), smo imeli lani že 11 takih ustanov, in sicer 4 glasbene, 3 gledališke, tri za likovno umetnost in eno za uporabno umetnost. Vloga večernih političnih šol V šolskem letu 1959-60 ie bilo v Jugoslaviji 286 večer nih političnih šol, na'katere se je v 228 oddelkih vpisa10 13.263 slušateljev. Najve' takih šol je imela Srbija (100), v Sloveniji pa je bil* v tem obdobju na 53 šola* s 63 oddelki 1819 slušatelje* Veliko večernih političn* šol so ustanovili na pobudo komitejev Zveze kornu* nistov in delavskih univ«** Letos je takih šol še velik" več. V Jugoslaviji je 6 univerz V šolskem letu 1960-61 j* bilo v naši državi šest usj' verz. Med temi je najstarej' ša ljubljanska, ki so jo ust** novili leta 1813, v Zagreb", je bila ustanovljena 1874, v Beogradu leta 18» v Skopju leta 1946, Saraje' vu 1949 in v Novem Sad« lani. Največ fakultet je beograjski (23), zagreb** (18) in sarajevski (11) "J*', verzi. Ljubljanska univer** je imela lani devet fakult* Dopoldne na sodišču »Ne verjemite mu, tovariš sodnik! Res me je pretepel in mi rekel baraba. Vse, kar sem povedal, je res. Ko bi le vedeli, kakšen je ta človek! Vsa soseska se ga boji. Zato tudi nihče noče pričati pro'ti njemu. Veste, njega dni je mojemu očetu ukradel kolo..; Lahko rečem, da prav rad krade...« »•Baraba, kaj me spet zmerjaš? Ali ti ni dovolj, da moram zaradi tvojega gobca hoditi po sodniji? Dokaži, reva, da sem te res udaril!« In nato nastane vpitje in prerekanje in medsebojno zmerjanje... XXX ■•Ze nad sto let je naš rod užival njivo tako, kot smo doslej orali. Cela vas gre lahko za pričo. On pa je lotos za pol metra preoral. Ne bom se pustil, da me tak niče v koš daje ...« »Saj ni res! Mi smo uživali vedno tako kot smo orali sedaj. 2e mojega očeta oče je tako oral. Spomnim se, da siem kot majhen deček hodil za konji, ki so vlekli plug; pa sem hodil ravno tod. kjer sem sedaj oral...« In spet nastane prepir. XXX »Ali ste razumel r, česa vas je obtožil javni tožilec? Obtoženi site, da ste v podjetju, kjer ste zaposleni, ukradli 5 kg železa, 2 kg svinca in še drug material. Ali ste krivi?« »Vzel sem res, toda kriv nisem. Saj to je bil odpadni material. Nihče ga ni več uporabljal niti potreboval in nikjer ni bil evidentiran. Podjetje sploh nima evidence o tem; kaj sem vzel. so zvedeli šele potem, ko i»i miličniki pri meni našli n..:*'vrlal... Sicer pa so tudi drugi jemali, pa jih zato nihče ne preganja.« XXX delo in mi prinašal svoj zaslužek. Skupno sva razpolagala z denarjem in skrbela za tri otroke. Po par letih pa se je mož spremenil. Zašel je v slabo družbo in začel izostajati z doma. Hodil je po kavarnah in gostilnah in začel piti. Vse bolj si? je vdajal pijači. Ne mine dan, da ne bi bil pijan ... Otroke in mene pretepa ... Ima tudi druge ženske.« »Z ženo sva se res razumela. Pozneje pa je postala gospodovalna in mi ni dovolila, da grem v- družbo. Nikdar nisem iimel nobene druge ženske. Nikdar nisem pretepal otroka ... Res pa je, da ima žena ljubčka in da se me zato hoče znebiti. Našel sem ju že v moji postelji, ko sem nepričakovano prišel domov .. .« XXX Takšni in podobni prizori se iz dneva v dan, ne glede na letni čas in vreme, odigravajo pred našimi sodišči. Tožbe, zasebne tožbe, obtožnice in ovadbe... Ljudje se tožarijo, kradejo in se ločujejo ... Stroški pa nastajajo v tej kot v oni zadevi. Toda kdo jih plača? Stopil sem na hodnik sodišča. Pred razpravnimi dvoranami se je kar trlo ljudi. Čakal; so zasebni tožilci, obdolženci, priče in taki, ki so kaj imeli na duši in so hotel; svoje težave zaupati sodniku. Odprl sem vrata prve sebnj tožbi na 3.000 din denarne kazni in na plačilo stroškov kazenskega postopka. To je že tretja sodba danes. Pogledam po spisih in vidim, da so v glavnem na vrsti razžalitve in obrekovanja. Ljudje se zmerjajo in psujejo in vse se konča na sodišču ... Sosed toži soseda, brat sestro in žena moža — zaradi razžalitve. Nekdo slišj o nekom nekaj in pove takoj drugemu, ta naprej in' — že so tu pravde. Zakaj? Stopil sem v drugo dvorano. Tudi tu je bilo burno. Dva soseda sta se dajala za mejo. Dokazovala sta. kdo je pedenj zemlje dalj časa užival; in kako je užival. Na dan so prišle vse stvari, ki so se v obeh družinah pripetile zadnjih sto let. Velikost sporne zemlje pa je znašala komaj 4 kvadratne metre. Pravda pa je tekla, priče so prišle, povedale svoje in zahtevale povračilo stroškov. Vse skupaj je bilo vredno komaj 1000 dinarjev. Stroški pa so rasli in rasli in dosegli že 10.000 din ... Zakaj? Spet sem pogledal v prvo dvorano. Tu je sedel mladenič, ki je bil zaposlen v neki tovarni. Javni tožilec ga je obtožil, da je dalj časa odnašal iz podjetja material in ga prodajal. Obdolženec je priznal, da je material res vzel, smatral pa je, da ni storil prav nič naiajo ga domov in prod*' j a jo. Zakaj? Zapustim pritličje so#-šča in grem v prvo n8

ba.. Obdolženec je kriv, d» ' vzel tujo premičnino- •• se obsodi na en mesec z«^ ra in na plačilo &o°x kazenskega postopka, oš* dovanemu podjetju pa ^ ra vrniti 20.000 din .. • ^ Zakonska zveza 10^ pravdnima strankama razveže po izključni kr'*e toženca; otroka pre^^ v vzgojo in nego nnatii -g ženec je dolžan povr^ pravdne stroške ... jjje Takšne in podobne padajo vsak dan. v^j^ skriva v sebi svojo j&jzf o ljudeh. Kakšnih lj-*jeV Kdaj bo odpadlo »"fJU voričenje ln Sb*S* opravljanje in obrekov*" j, ki je predmet tolikih ^ ba? Kdaj bodo ljudje » znaU, da so tudi njih«*'Hu> sedjo ljudje, da ne bo •» v psovk in rizičnih %b^<> dov? Kdaj bo P^Oj« brezkoristno ln tffi' pravdanje za pedenj IJe? Komu koristi vseJp-Ali je normalno, &a*Mfl* jo stroški pravde df° y¥ več. kot pa je vredn"v(ij-skupaj. za kar se V'Im&P. mo? Kdaj se bod«' »^ naučili, da ni vse. *»* na cesti aH drugod. v^fiP na smetišču, lahko ' „prvo? Kdaj bo pre*clJ-»»%(,0-tenje in zmerjanje *»" \»t-a odpraviti? jvfit, smo norda res *t,rL,/pl'^/' 11 da uživamo v »"V ^ nih pravdah za o^»* co in v blatenju <>nlB(lrirf'• nam je bilo ncMa} }C VLADIMIR B* Preden je kos boljšega ženskega perila tak, kakršnega vam ponudijo v trgovini, je z njim precej dela. Čipke, ki njegovo lepoto še bolj povzdignejo, je treba priSItl s strojem. rV'■» t-lilrl* nor led v oddelek konfekcije »Ko sva se poročila, sva se imela rada. Se nekaj let po poroki sva živela v slogi in miru. Mož je hodil na dvorane in zaslišal glasen prepir: »Naredite kar hočete, toda res me je udaril in me zmerjal...« »Pri moji duši, naj mi oči izpadejo, če sem jaz kaj takega napravil...« fSodnik nato izreče sodlbo: obdolženec se obsodi po za- slabega. saj je material ležal kar po tleh in na sme-, tjšču. Bili so to razni nerabni deli, ki niso predstavljali prav nikake vrednosti. Mnogokrat se dogaja, da odnašajo ljudje s seboj material, ki Ra vidijo v podjetju na tleh ali med odpadnim materialom. Od- Z NEDELJSKE SKUPŠČINE OBČINSKEGA SVETA SVOBOD V NOVEM MESTU Se enkrat: kulturo ljudstvu Nedeljska skupščina občinskega Sveta Svobod in prometnih društev v Novem mestu se je pričela s krajšim kulturnim sporedom. Nastopili so pevci in igralci PD »Dušan Jereb«. Po izčrpnem poročilu predsednika, je bila ftvahna razprava, v kateri so delegati ugotavljali številne Pomanjkljivosti v preteklem delu in spregovorili o načrtih in težavah na vseh področjih kulturno-prosvetnt dejavnosti v novomeški občini. Skupščina je pritrdila "■istim tovariša Babica, predsednika republiške zveze Svobod in PD in sekretarju občinskega komiteja ZK Novo "testo Miru Thorževskemu, ki sta v razpravi poudarjala, ta mora biti kulturno-prosvetno delo bolj razgibano, zlasti "* podeželju in v podjetjih, dasiravno se ljudje raje •hirajo v kinu, ob radiu in televizijskih sprejemnikih. To "alogo so zaupali novemu svetu, ki je med člani izvolil *a novega predsednika občinskega sveta Svobod in PD "ovo mesto — Vladimirja Bajca. Poročilo predsednika je več- i ■J** omenilo, kako pomanjk- 1 ^Va je bila kulturno-prosvet- | J* .dejavnost zlasti v tistih i "Sdelih, ki so se še pred le- 1 Ponašali s prireditvami svo- I * društev. Ni pevskih zbo- ,: ?*■ ni gledaliških družin in i knjižnice so ponekod ta-J° siromašne, da društva ne .^o kaj početi z njimi. Lju- i J? so naveličani zastarelega j**, razen tega pa so mnoge ^|'6e, ki jih bralci vračajo, rj^ne, raztrgane in zama-T^e. Veljalo bi pripomniti, * ima podobne težave mest-? knjižnica v Novem mestu, si največ knjig izposodi "jaška mladina. , Včasih je bil skoraj v vsa-T"1 večjem kraju pevski r°r. zdaj pa imamo v občini * tri pevske zbore in dve p«bi na pihala. Glasbeni so-°*et v Novem mestu si sicer ^zadeva rešiti to vprašanje, **1 je v ta namen že organizi-?' več glasbenih prireditev, ]e"đar je videti, da se stvar ? "e bo tako hitro premakni-*1 mrtve točke. Predvsem manjka prostorov J* glasbene in dramske pri-J^itve. Prosvetni domovi po-i?bujejo pomoči, morali bi j* obnoviti, dograditi in za-J' nabaviti nov inventar. Ve-i*a ovira je seveda tudi to, J? "imamo prostorov, v kate-?. bi naj bile samo kulturne "feditve. Tako se je treba sveto in kulturo pri ObLO, d i-siravno od njega ne moremo pričakovati finančne pomoči. Odkar sta se združila svet za prosveto in kulturo in svet za telesno vzgojo, bo večji del sklada pri združenem svetu namenjen telesni vzgoji. Klic »Kulturo ljudstvu!« se je na letošnjih občnih zborih prosvetnih društev že nekajkrat ponovil, zato bi se spregovorili, kaj je o tem menila razprava v Novem mestu. Govora je bilo o različnih oblikah kul-turno-prosvetnega dela v slehernem kraju. Tam, kjer se društva ne morejo obdržati, naj bi se kulturno - prosvetna dejavnost prenesla na sekcije pri Socialistični zvezi. Na podeželju so primerni klubi, pa tudi v večjih krajih lahko samostojno delajo (n. pr. mladinski klub v Novem mestu in klub TVD Partizan v Žužemberku). Več gostovanj in dogovorov z delovnimi kolektivi! Kaj pa dramska dejavnost? Gotovo je ta oblika za vsa društva najbolj primerna. To- aa napačno je mnenje nekaterih, da je dovolj, če se gledališka družina predstavi samo enkrat na domačem odru. Ce pomislimo, koliko truda je treba vložiti, preden neka stvar dozori za javnost, se lahko čudimo takemu pojmovanju. Gre predvsem za to, da bi s kvalitetnimi deli obiskovali vse odre v občini in izven nje, saj so nekatera društva zaslovela že po vsej Sloveniji (n. pr. Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta — uspeh s »Plinsko lučjo« na republiški reviji amaterskih gledališč v Zagorju). Na drugi strani pa ne bi smeli pozabljati na delavce v proizvodnji, ki sami sicer nimajo toliko možnosti, da bi imeli svoja društva, želijo pa obiskati prireditve. Morda bi omenili Novoteks, ki je za svoj kolektiv načrtno pripravil že več kvalitetnih gostovanj ljubljanskih umetnikov. Vsekakor je prav, če podjetje skrbi, da pride v Novo mesto čimveč priznanih umetnikov, bojimo pa se, da bi to postala razvada, ki bi temeljila na mnenju, da je vse, kar pride od drugod, boljše. Zato naj bi tudi naša »gledališča« pazila na to, da bi bila dramska dejavnost kvalitetna, obisk pa si naj bi zagotovila tako, da bi za to ali ono podjetje po pogodbi že vnaprej pripravljala predstave. Treba je misliti na človekov prosti čas, zato naj bo delavcu poleg radia, kina in televizije tudi kulturno-umetniška prireditev prijetno razvedrilo. IVAN ZORAN neštetokrat odpovedati kvalitetnim predstavam gostujočih gledaliških skupin. To najbolj potrjuje novomeški primer, ko se je bilo spomladi treba trdo boriti za prosvetno dvo-.rano, kjer naj bi bil večer umetniških kratkometražnih filmov, in je bila stvar rešena šele na odločno zahtevo občinskega odbora SZDL. Zdaj že kar redno: več stroškov kot dohodkov Drugo važnejše vprašanje, o katerem so delegati razpravljali, je pomanjkanje sredstev. Kulturno-prosvetnt delavci so se. kot so izjavili, že navadili na to, da imajo več stroškov kot dohodkov, vendar se v takem stanju ne da zadovoljivo delati. Nedvomno bi imeli več pevskih zborov, Igralskih družin ln zabavnih ansamblov, ko bi mogli za te dejavnosti nabaviti potrebne pripomočke Ponekod društva v ta namen pri-reialo veselice, srečolove. ki Jih začenjajo z manjšim kulturnim programom. Moral) bi se vprašati, ali Je tak način res »kulturen- in ali pride vsat del gledalcev zato. da bi videl prireditev. Dasiravno je to na podeželju že tradicija, ne smemo domistitl. da nr.de po takih prireditvah še do pretepov z noži ln podobno. Tudi tu: delegati so za občinski sklad Vedno radi poudarjamo da so podeželske prireditve revne, prlmlMvne in nesodobne, da se na odrih prikazttjelo stvari, ki so lih liudle gledali še v r->n'kl Avstri'1. Ce smo odkriti, Je to delno ooravičUivo: ljudem je še vedno boli pristopna stnra knjl-ea kot razna nova odrska besedil«. Sredstev za nabavo novih Rn'Htnlh del ni. žiti bi morali društvom, ki take stvari uprl-zar.la.io. ni.tnret pomagati In Jih šele potem kritizirati. Kaže. da bo problem v do-glednem času vsaj deloma rešen. Skupščina Je namreč predlagala, naj bi ustanovili poseben 4klad za kulturno-prosvetno delavnost S sredstvi, ki bi lih tnko dobili, bi postopoma pomagali društvom ki so naj-boll v škripcih, kasneje pa bi že I-hko začeli misliti na ureditev prosvetnih domov. Nedvomno bo treba poslet stalno sodelovati tudi s svetom za pro- Da nas ne bi neznanje teplo... 0 izkušnjah in novih načrtih Delavske univerze v Vidmu-Krškem — Novo in zanimivo: »večeri na vasi« in torkova, četrtkova in petkova javna tribuna — Posebna skrb za ideološko-politično izobraževanje v delovnih kolektivih Kot je dejal predsednik Tito na petem kongresu SZDL, imajo delavske univerze za šolanje in izpopolnjevanje kadra izredno pomembno vlogo. Do zdaj so že dosegle velike uspehe v usposabljanju delavcev za upravljanje in organizirale vrsto javnih predavanj na vseh področjih družbenega življenja. Delavska univerza v Vidmu-Krškem, ki se je v dveh letih po svoji ustanovitvi aktivno udeležila boja proti neznanju in kulturni nerazvitosti v najbolj industrijskem predelu Spodnjega Posavja, je tudi za sezono 1961 in 1962 med prvimi v okraju sestavila delovni program. Razumljivo je, da se ta bistveno razlikuje od prejšnjih programov, saj ni le vsebinsko obsežnejši, ampak zajema tudi tista področja, ki jih sproti odkriva nagel družbeni razvoj pri nas in po svetu. Ti dogodki ne smejo mimo nikogar, saj nas neznanje ne bi samo oviralo pri delu, temveč tudi teplo. V tem smislu je izdelan program delavske univerze v Vidmu-Krškem, na taki osnovi pa bi morali biti izdelani programi tudi v drugih občinah. Delavska univerza v Vidmu-Krškem je močno razširila poljudno znanstveno izobraževanje. Veliko pomoč pri tem bodo nudile izobraževalne sekcije, ki so jih ali pa jih še bodo osnovali pri krajevnih odborih SZDL. V njih bo največ pet ljudi, sestavljene pa bodo iz članov organizacij in društev. Naloga »sekcije bo zbirati podatke o tem, kaj si ljudje v določenem kraju želijo in za katera predavanja se najbolj zanimajo. Sekcije, ki jih bodo osnovali v vseh večjih krajih v občini, bodo dejansko organizator celotne dejavnosti delavske univerze. Predvsem pa bodo morale poskrbeti, da bo v teh krajih čimveč predavanj o kmetijstvu, zdravstvu, o vzgojnih , tehničnih in drugih vprašanjih, kakor tudi, da bodo ljudje obiskovali predavanja s področja znanosti, kulture in umetnosti. Letos bo delavska univerza uvedla dve novi ob- liki splošnega izobraževanja, in sicer šolo' za starše in šolo za življenje. V prvem primeru bodo odrasli poslušali vrsto predavanj o zakonu .vzgoji otrok in drugih vprašanjih, ki se pojavljajo v zakonu, šola za življenje pa je namenjena mladini, ki se na »skupno« življenje šele pripravlja. Vsak torek ob pol osmih zvečer bo v Vidmu-Krškem torkova Javna tribuna. Obiskovalci bodo lahko poslušali vrsto predavanj o domačih in tujih dogodkih in zanimivostih, prt čemer bodo lahko marsikaj zvedeli o življenju ln deželah črnega kontinenta. Vsa ta in druga predavanja (naravoslovna, zunanjepolitična, vzgojna) bodo kvalitetna, saj Jih bodo pripravili priznani domači in drugi slovenski strokovnjaki. — V Kostanjevici bo vsak tretji četrtek v mesecu četrtkova Javna tribuna, v Brestanici ln na Senovem po vsak tretji petek v mesecu petkova javna tribuna. Za te kraje je prav tako predviđena vrsta zanimivih predavanj, podobnih aH enakih kot v Vidmu-Krškem. V vseh večjih krajih v občini Videm-Krško bodo od časa do časa »večeri na vasi«, ki jih bo delavska univerza prirejala s pomočjo sekretariatov Izobraževalnih sekcij prt krajevnih odborih SZDL. Tudi ta oblika Izobraževanja bo obogatila Izobraževanje na podeželju, zlasti ker bo zajela vrsto predavanj o najbolj perečih vprašanjih. Seveda bodo tudi semkaj vključena predavanja o vzgoji staršev, njihovih otrok in podobno. Vemo, da je podeželje glede kino predstav prikrajšano, zato bo najbrž potujoči kino. ki bo vsak teden krožil po bolj odmaknjenih krajih, marsikomu odpravil skrb, kako priti v mestno kinodvorano. Po programu potujoče kinoteke je samo do 24. decembra letos pripravljenih trinajst kvalitetnih filmov, ki jih bodo v tem času lahko videli vaščani Rake, Velikega Trna, Velikega Podloga lr. Leskovca. Močan poudarek bo pri delavski univerzi na ideološko-policičnem izobraževanju. V sezoni 1961-62 bodo organizirani štirje oddelki večerne politične šoje z dvema oddelkoma v Vidmu-Krškem in s po enim pa v Brestanici in na Senovem. Šolanje bo trajalo približno štiri mesece, v enem oddelku pa bo največ 25 slušateljev. O namenu te šole ne bi govorili, saj je že po programu politična šola nedvomno namenjena političnim delavcem, ki Jim manjka ustrezna redna oziroma dopolnilna izobrazba. V Vidmu-Krškem je že lani uspešno delovala mladinska večerna politična šola. Tudi letos Je pripravljen program predavanj, vendar bo v enem oddelku le 25 do 30 slušateljev. Primerna oblika ideološkega izobraževanja so tudi marksistični krožki, ki jih bodo s so-delo.anjem mladinskega komiteja osnoval! na TSS. Za člane ZK, politične aktive v podjetjih, ustanovah in na vasi, za prosvetne delavce ir. druge bodo prirejeni tečaji ln seminarji z namenom, da se kadri kar najbolj obogatijo z nujno potrebnim znanjem. V ta namen bodo obdelali res najpomembnejše dogodke tekočega leta, predvsem pa razprav- Res sciro zavoljo tfenerfa? " ^katerih problemih v SVOBODI »Dušan Jereb« v Novem mestu *kt!f.eleSa novembra t-o se *»ni } ćlani UPD Svobode »Du-reb" v Novem mestu na "8oL° ftnl ibar. Predsednikova ttlnP^hev. da zadnje leto ni »tbnih v društvo kakšnih po-"rJeno deistvo. da 5«tno *tv» *a kulturno pro->°*lm , ei«vnost v novomeški t"0 m*? 8 tem Uldl v društvu t" o J, 0 odmerlenn. medtem JJloh S1°lnlh dohodkih društvo 2"» 1. « morc govoriti. Zaradi £'rno st«vllo prireditev soraz-» fe riV ko' društvo pa ne J l|Vnih lor n«Prej. Število 2 SI r*L?lanOV PRda' hkrn" l> v usmeritve k takemu repertoarju. Predvsem pa manjka prav dramski sekciji sposoben organizator, ki bi vztrajal prt nehvaležnem, trdem organizacijskem delu. "Mladine ne moremo ln ne moremo dobiti!« je stari, že več let ponavljajči se refren v novomeškem gledališču. Pa so bili tudi tu že doseženi prvi uspehi, a spet je nekomu — aU kar celemu odboru — zmanjkalo sape, da bd s tem vzgojnim delom nadaljeval. Ce pri tem odpade še vsaj skromna beseda zahvale in priznanja, je za tako dejavnost toliko teže dobiti organizatorja. Na . drugi strani pa vidimo, da v mestu lepo uspeva pionirsko gledališče DPM, ki celo uspešno nastopa izven občine! S tem seveda nikogar ne dol-žlmo nedelavnosti v društvu! Ugotoviti pa Je vendarle treba, da bi verjetno z malo čvTstejšo notranjo organizacijo društva dosegli zdaj in v prihodnje lepše uspehe. V Novem mestu smo jih bili končno tudi vajeni, pa smo se ob njih morda celo malce razvadili. — Ugotovitev, da se »programi društev redno razbijajo ob pojmu rentabilnosti«, pa je vendarle sporna oz. ni potrebno, da naj bi veljala tudi za novomeško Svobodo. Več stikov ln konkretnega sodelovanja z občinskim odborom SZDL lahko tudi tu pomeni prelomnico. Intervencija glede prostorov za knjižnico Je uspešno zalegla že takoi naslednji dan po društvenem občnem zboru. Mar ne bi takih konkretnih, uspešnih stikov navezovalo društveno vodstvo poslej še več t Tg. ljali o zaključkih beograjske konference. Opažamo namreč, da je izobrazba političnih delavcev na marsikaterem področju zelo pomanjkljiva, zato bo taka obUka izobraževanja potrebna in dobrodošla. * »Smisel in vsebina delavskega samoupravljanja sta predvsem v tem,« je na petem kongresu SZDL poudaril tovariš Kardelj, »da o-mogočata in da bosta čedalje bolj omogočala delovnemu kolektivu, da neposredno vpliva oziroma samostojno upravlja razdelitev sadov dela. S tem začenja zavest osvobojenega proizvajalca čedalje močneje izpodrivati ostanke miselnosti mezdnega delavca.« Te misli so upoštevali tudi pri sestavi programa za družbeno ekonomsko izobraževanje, ki je bistveno drugačen kot lanski. V tej sezoni je predvideno več seminarjev za vodilne uslužbence v podjetjih, predvsem pa za organe delavskega samoupravljanja. Na seminarjih bodo še bolj proučili prednosti novega gospodarskega sistema. V ciklusih predavanj se bodo kolektivi seznanili z nekaterimi novostmi v gospodarstvu in proučevali možnosti, da se ie novosti uvedejo tudi v videmsko-krški komuni. Pod strokovnim in splošnim izobraževanjem v okrilju delavske univerze razumemo vrsto šol, namenjenih dopolnilnemu izobraževanju odraslih. Ti bodo obiskovali večerno osemletko, večerno ekonomsko šolOj večerno tehniško srednjo šolo itd. Na tečajih za izpopolnitev znanja se bodo u-čili pravilnega jezika, razen tega pa se bodo po posebni metodi učili tudi angleškega, nemškega in drugih tujih jezikov. Pripravljena je še cela vrsta drugih tečajev. . Na ta način je delavska u-I niverza pripravila res vsem, I ki se želijo izobraževati, bogat program. Izobraževanje v tej sezoni se je že pričelo. Ker je danes znanje nujno potrebno, bi se moral vsakdo izobraževati na ta ali drug način in ne bi smeli nikdar dopustiti, da bi nas spričo odgovornih nalog v gospodarstvu in sploh v družbenem življenju neznanje teplo. 75 televizorjev in 6.871 radijskih sprejemnikov V novomeški občini je po zadnjih podatkih že 75 televizijskih ln 6.B71 radijskih sprejemnikov. Medtem ko pride en televizor še na 594 ljudi, Ima radijski sprejemnik že vsak sedmi prebivalec. Pri tem niso upoštevani tranzdstorski sprejemniki, ki jih je v občini vedno več. Knjižnica za ljudsko branje Ljudska knjižnica v Novem mestu ima že 5340 knjig, ki si jih je v desetih mesecih izposojalo 8141 obiskovalcev. Največkrat so v ljudsko krjlžnico prišli dijaki, manj pa delavdj uslužbenci in gospodinje. koncert na Suhorju in v Metliki cestna godba na pihala je i "edeljo dopoldne priredi-^ Promenadni koncert na Grgu svobode v Metliki. ,°dbeniki so igrali zelo ^al|tetno, le škoda da je ^"(■■ertu prisostovalo majh-j. število poslušalcev. Po-6 d"e so godbeniki koncert n°vili na Suhorju Stran 12 D O L EN J S K I LI S T Štev. 47 Tabornike poznamo navadno le po šotorih in kratkih hlačah, a vendarle se njihov delovni program razteza na vse leto. Tudi v mrzlih jesenskih in zimskih dneh jih srečate na pohodih in izletih, kjer se vadijo v taborniških veščinah in spretnostih. Na sliki: obisk lovske preže na nedeljskem sprehodu KAJ PA BREŽIŠKA BLAGOVNICA? Letos smo že p bali o tem, da namerava »Ljudska potrošnja« urediti v eni izmed dosedanjih poslovalnic na glavni urici blagovnico. Razprave dohlvojo vedno določnejšo obliko ln morda bodo že prihodnje leto Brežicam lahko kupovali v sodobno urejeni blagovnici, ki bo imela desno od vhoda špecerijski oddelek, zadaj oddelek za dostavo blaga na dom (ta oddelek bo imel posebno motorno vozilo), dalje oddelek predpakiranja s strojem, delikatesni oddelek * hladilnimi pulti ter vrh tega še dddelek za prodajo mleka in kruha. Ic »podnje etaže, v Kurir preko Krke Iz življenja in dela novomeških tabornikov V četrtek popoldne se je zbralo pet mladih ljudi — načelnikov novomeških taborniških enot. Po kratkem posvetu so sklenili, da bodo v nedeljo izvedli akcijo »Kurir preko Krke« in sicer takole: Obmčje od izliva potoka pri Srehrničah do izliva potoka pri Grabnu se razdeli na 3 sekcije: v vsakem sektorju bosta morala po dva kurirja predati vest z. desnega na levi breg Krke. Na desnem bregu Krke stražijo: v prvem sektorju Četa prijateljev Krke, v drugem sektorju Četa medvedkov in čebelic in v tretjem sektorju Četa zelenih otokov. Vesti prevzamejo kurirji na Grmu točno ob 9.30. Do 11: ure morajo biti vesti predane na Glavnem trgu pred občinsko hišo. Vsak kurir ima svojega posrednika na levem bregu. Kurirji imajo na levem rokavu dvojno številko kot razpoznavni znak. Akcija bo v vsakem vremenu. # V nedeljo, 19. novembra, je bilo megleno jutro. Ze ob 8.30. so se zbrale čete na zbornih mestih: ČPK na Drski, ČMČ na kandijskem mostu, ČZO na ragovskem mostu. Četni načelniki so takoj začeli razpostavljati obrambo. Ob 9.15 je bil vzdolž Krke od Srebrnič do Grabna postavljen obrambni pas, sestavljen iz 90 mladih tabornikov in tabornic, medvedkov in čebelic. Ob 9. urj se je medtem zbralo na Grmu 6 kurirjev. Skrivnostno so se pogovarjali, kako bodo predali vest preko Krke svojim tovarišem, ki jih bodo čakali na dogovorjenem mestu. Točno ob 9.30 je načelnik okrajne zveze tabornikov izročil kurirjem vesti v zaprtih kuvertah. Hitro in neslišno so kurirji odšli vsak v svoji smeri. Akcija se je pričela. 0 Ob Krki je zlezel podjeten medvedek na vrbo, ki je s svojim, deblom segala nad vodo. Rad bi pokazal, da je tudi on pogumen, 'če- prav je samo stražar v akciji in ne kurir. »Ali boš z vrbe lovil kurirja, če ga boš opazil?« mu je zaklical zaskrbljeni načelnik. Medvedek je osramočen splezal z drevesa. Tuja mati, ki je opazovala ta prizor z mosta, sj je oddahnila; morda je bil tudi njen otrok kje v obrambi in skrbelo jo je, če ne uganja podobne nepremišljenosti. V akciji mladih ljudi lahko hitro pride do nesreče, če ni med njimi vodnikov, ki se zavedajo odgovornosti. Ob 9.50 dva zasopla fanta iščeta nekoga od rotovža do stare gimnazije. »Ali sta že tu?« ju nagovori stan znanec, k; jo primaha od mostu. »Ali sta v redu prejela vest in kako?« radovedno nadaljuje. »S semaforjem sva sprejela vest,« odgovorita oba v eni sapi in oddasta lističa. Na prvem je bilo napisano: »7 N avionov napadlo šiab«. Na drugem pa: »N nastopa z JZ 200 mož«. Obe vesti sta bili tofl" sprejeti in brez težav — '* primer praktične uporabe taborniškega znanja. • Četni načelnik je W ' koj sklical medvedke in belice, da ne bi prezeba11 zastonj do konca akcije. »Enega kurirja pa je uJ~ naš načelnik«, so se P01^ šali 'medvedki. Eden izn"*' kurirjev se je namreč r oddaji vesti izzivalno P** kazal in se po divjem l«*"? s kolesi čee njive P1*"8 obrambi. ^ Stanje akcije je bilo: točk za kurirje, 5 točk "j obrambo. Eno minuto P. koncem akcije sta jo mahala na Glavni trg*' dva kurirja iz Ločne. O** sta imela točen teks v*8 ki sta ju prevzela v mor*-jevi abecedi. 9 Končno so prišle » branilke iz prvega sekto1*! Bile so dobro razpoložen Ujele so oba kurirja in šle pri njiju tudi vesti, bi ju morala oddati. ^ Stanje točk ob zaklju*^ akcije: 40 toč za kurirja . .točk za obrambo. Akcija F uspela. rf N.J^ Kegljači v polni sezoni kateri bi bili našteti oddelki, bi vodile stopnice v zgornjo, kjer bi prodajali manufakturo. Preureditev s sodobno opremo vred bi veljala le okoli 12 milijonov dinarjev, ker bi vsa težka dela opravil kolektiv sam. Podjetnost, ki jo kaže kolektiv »Ljudske potrošnje« v Brežicah je dokaz — upoštevajo naj ga-vsi naši trgovski kolektivi — da se da marsikaj prihraniti s prizadevnostjo in s sodelovanjem kolektiva. Preurejena blagovnica bo v stavbi, kjer ima »Ljudska potrošnja« svoj sedež, v pritličju ln v prvem nadstropju levo od vhoda. V Celju so se zbrali vsi najboljši kegljati Slovenju e, da počaste 29. november s tekmovanjem okrajnih reprezentanc. Okrajno reprezentanco Novega mesta so zastopali kegljati Pionirja. Zanje je bil to prvi letošnji nastop na štiristeznem kegljišču, zato niso dosegli posebno dobrih rezultatov. Izjema je bil le Mrzlak, ki je podrl 845 kegljev. Ostali so dosegli naslednje rezultate: Legisa 795, Hren 785, Filrpčlč 758, Romih 753 in Juntez 750 kegljev. Novo mesto žal pač še ne motre konkurirati drugim okrajem, ker nima ustreznih kegljišč. REVIJA POSAMEZNIKOV ZA 2». NOVEMBER Kot vsako leto, tako tudi letos prirejajo kegljači Novega mesta v počastitev 29. novembra tekmovanje najboljših posameznikov na 200 lučajev. Od 34 prijavljenih jih je nastopila že polovica. Trenutno vodi n-Upčlfi (Pionir) s 744 keglji, drugI Je član Gorjancev Zelnik (723) ln tretji Pate (Novoteks) s 722 keglji. Glavni favoriti za pokal nastopijo v petek in soboto. Tekmovanje posameznic pa bo v nedeljo, 28. novembra. TEKMOVANJE II. NOVOMEŠKE LIGE Takoj po zaključku tekmovanja I. lige se je pričelo tekmovanje v n. ligi. Odigrana so biLa že štiri kola jesenskega tekmovanja. EMV in Kovinar n ne nastofpata, čeprav sta sodelovala v spomladanskem delu tekmovanja. Namesto teh dveh ekip pa nastopata Venček iz Šentjerneja in Partizan (JNA) — Novo mesto. , Rezultati: I. kolo:' Venček : Novoteks 311:260, Merkur : Partizan 275: 234, Kovinar : Kremen 336:300; II. kolo: Novoteks : Partizan 275:249, Venček : Kovinar 307: 286, Partizan : Kovinar 303 : 274; III. kolo: Venček : Kremen 294: 255, Kovinar : Merkur 321:308, Novoteks : Kremen 264:263; IV. kolo: Novoteks : Kovinar 301: 293, Partizan : Venček 306:305 in Meukur : Venček 330:297. Trenutno vodi v Jesenskem delu Venček s 6 točkami, drugi je Novotelcs (6 točk). Kovinar, Merkur : Venček 330:297. Tre-4 točke, Kr«men Je brez točke. Do zaključka letošnjega tekmovanja II. lig« Je še er.o kolo. TEKMOVANJE ŽENSKE NOVOMEŠKE LIGE V tekmovanju ženskih ekip nastopajo štiri ekipe. Letos je zadnjič, da nastopajo ekipe s šestima tekmovalkami, drugo leto bodo na vseh tekmovanjih nastopale ženske ekipe z desetimi tekmovalkami. Do sedaj so bile odigrane naslednje tekme: TopUce : Majolika 126:190, Majolika : Toplice 147:137, Vseh devet : Pionir 145:126, Toplice : Vseh devet 106:152, Pionir : Vseh devet 132:118, Vseh devet : Toplice 143:137, Majolika : Pionir 133:114, Toplice : Pionir 123:151. Vodita Majolika in Vseh devet s 6 točkami, Pionir ima 4 točke ln Toplice 0 točk. Za prvo mesto bosta odločilni tekmi med obema vodećima. Turk spet najboljši ŠAH V nedeljo bo zaklja* f letošnje okrajno mošt**' šahovsko prvenstvo. Sr«'**r se bosta zmagovalca P" . nalnib dvobojev Crnom«1!, Novo mesto in Krmelj : . j dem-Krško. Ker sta e*J. Novega mesta in Vidm«-**^ škega favorita v polfi"18ga , srečanjih, bosta v ne^Z. ob 8. uri v prosto lih **j Umskega kluba (Zdravs'**^, dom) v Novem mesto v ** sebojnein srečanju verj* odločala o prvem "t's j Okrajni prvak bo »fffS naš okraj na repubH** prvenstvu v Ljubljani. Na okrajnem nainlznoteni-škem turnirju desetorice najboljših igralcev v okraju, ki so ga preteklo soboto in nedeljo priredili v Novem mestu. Je spet zmagal Jo±e Turk, mladinec iz Novega mesta, ki Je v odločilnem srečanju za prvo mesto premagal. Somraka s 3:2. Pravzaprav je bila to ponovitev občinskega turnirja, na katerem sta prvi dve mesti prav tako zasedla Turk ln Somrak. Tretji Je bil Jure Plcek, ki na občinskem prvenstvu nI nastopil, četrti pa Pavle Uhl. Vrstni red okrajnega turnirja: 1, Jože Turk 14 točk (21:5), 2. Marijan Somrak 12 točk (20: 5), 3. Jure Plcek 8 točk (14:10), 4. Pavel Uhl 8 točk (1S:14), 5. Miro Berger 6 točk (10:14), 6. Irena Mikec 4 točke (7:18), 7. Janez Rustja 2 točki (11:19), 8. Slavko Plaveč 2 točki (7:28) itd. Najboljši mladinci ir. pionirji se bodo za dan republike 29. ln 30. novembra udeležili republiškega posamičnega prvenstva v namiznem tenisu, ki ga bodo priredili v Mariboru. Posebno pionirja Somrak ln Gun-de ter mladinka Mikec imajo precej upanja, da se uvrstijo med najboljše v LRS. Fm PRVENSTVO SD NOVO MEST« ^ Jutri, 24. novembr«. p, prične v prostorih M' ^t skega kluba v Novem Šahovsko prvenstvo »D \p vo mesto. PredtekmO"* # bodo po kategornlšken*^, stemu, to je izvedeni p turnirji brezkategornik'' četrtokategornikov, tre".o'' tegornikov ln drug°hat nikov. Najbolje P1** 0.1-bodo dosegli viSje k»* -f. Je oziroma potrdi'1 se ^ Prijave se bodo spr'J „fC v petek od 19,30 do Slavko Odprimo vrata filmski kulturi! Mekoj beležk g seje komisije za filmsko vzgojo pri okrajnem Svetu ST0B0D in prosvetnih društev - Zahtevamo slovensko podnaslavljanje filmov - Čimveč filmskih krožkov! ze Lenin je dejal: »Med umetnostmi je za nas najvažnejši film. FIlm je last ljudstva in ljudstvu tudi pripada.« To bi lahko uporabili tudi za naslov tega sestavka oatroma za poročilo z razprave o filmski problematiki, Id jo je na zadnji seji načela komisija za filmsko vzgojo pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu. Razen članov komisije so seji prisostvovali Se Maka Som, načelnik oddelka za splošne in družbene službe eri OLO Novo mesto, Slavko Kastelic, referent za prosveto in kulturo pri tem oddelku, ter predsednik in tajnik sosveta za filmsko vzgojo pri Zvezi Svobod Slovenije Vitko Musek ln Tone Sluga. Po izčrpnem poročilu predsednika te komisije Franca Segedina, ki je med drugim govoril o uspehih in načrtih za prihodnjo dejavnost v filmski vzgoji ter pohvalil filmski krožek v Vidmu-Krškem kot enega najbolj delavnih v Sloveniji, je bilo največ govora o vlogi kinematografov pri kulturni rasti državljanov. Povzemamo le nekaj najvažnejših misli. FILMI S SLOVENSKIMI PODNASLOVI Nujno je boljšo sodelovaje med komisijo za filmsko vzgojo in svetom aa prosveto in kulturo. Je T razpravi omenil Maks Sofu. Vetom m j« zavatU za to, da je treba čimprej začeti izvajati sklep izvršnega sveta LRS o podna-slavljanju filmov, ki jih bodo vrteli v vseh slovenskih kinematografih. Razen tega naj bi bile pred filmskimi predstavami vse re- klame v slovenščini, toda ne v popačenein, ampak v knjižnem jeziku. Stara je resnica, da je na sporedu cela poplava slabih filmov, da se filmski program velikokrat omejuje še na take filme, ki prinašajo podjetju denar in obisk, gledalcu pa zlagano razvedrilo. Potreben je tudi red v cenah vstopnic. Zakaj kolebanje v cenah, če vrtijo boljši in slabši film? PROGRAMSKI SVETI — UPRAVNI ORGANI KINEMATOGRAFOV Kakor je v razpravi govoril Vitko Musek, bi morale biti komisije za filmsko vzgojo povezane tudi z oblastnimi organi, vsaj kar zadeva enotna stališča o filmskem sporedu. Nadalje so programski sveti upravni organi kinematografov. Tako upravljanje bi se moralo zlasti uveljaviti pri nabavi in izbiri filmov, kajti ni vseeno, kak- šne predstave imamo. Nujno je, da prenehamo misliti, da so kinematografi komercialna podjetja in ne prosvetne ustanove. Na splošno še večina gleda film skozi naočnike čistega dobička, kar na eni strani škoduje dobrim filmom, ker jih slabi odrivajo, na drugi strani pa tudi vzgoji, ki bi jo tak film lahko nudil. Filmsko vzgojo bo treba slej ko prej uvesti kot obvezen predmet na šolah (vsaj eno uro na mesec), kajti le tako bomo dobili kritičnega gledalca, ki bo že sam odklanjal filmsko plažo. V nevarnosti pa so manjši kinematografi, ker le životarijo. Obveznosti so prevelike ln lahko pričakujemo samo še sklep ObLO, da jih z odlokom ukine. V OKRAJU LE ENA KINO DVORANA Tovariš Kastelic je govoril predvsem o zaostalosti kinematografov v našem okraju. Resnici na ljubo je treba povedati, mi je med drugim dejal, da imamo v okraju le eno tako dvorano, v kateri vrtijo samo filme in ni v njej drugih prireditev. Kinematografi so neurejeni in nimajo projektorjev. Razen tega je več izgube kot dobička, čeprav se vstopnina povečuje. Tudi potujoči filmi niso mogli odpraviti teh problemov. Izdatki so navsezadnje le tolikšni, da jih Je težko kriti. Tudi vemo premalo o filmih, ki Jih prikazujejo kinematografi. Pomanjkanje filmskega tiska je občutno. Potreben bi bil priročnik ali list, seveda pisan preprosto in razumljivo, da bi ga lahko prebirali vsi prosvetni delavci, zlasti na tisti, ki bi poučevali filmsko vzgojo, VEC FILMSKIH KROŽKOV! Razprava je načela vrsto vprašanj o filmu in filmski vzgoji ln zdi se, da jo tudi nakazala obrise za rešitev. Predvsem pa se je treba zavedati, da za vzgojo ni odgovoren posameznik, am- pak vsi, celotna dr& Nujno je, da dobimo 00% vzgojitelje, potem "r znali oceniti filme. m* Pogoji za ustanov«^ filmskih krožkov so '^i, sikje že sami od sebe o „ zlasti pa bi bilo m" delo plodno na solaft jji-je končno treba s te"j». to vzgojo začeti že Pr) dem človeku. $0 Nikakor se ne ro°* p sprijazniti z mnenje*?'(.ir filmska vzgoja nI P°y na. Res je, da naletu" $ dje, ki skrbijo za i pi* mnoge težave. •VcaS"1 » de celo tako ^'7*9 £ upravnik tega ali oneb p nematografa predi*** yr je treba »vtakniti % P gramski svet tiste 11'%!**'•• najbolj sitnarijo«, °^pd^ tiste, ki so najbolj n0F voljni s filmskim dom, pa »se oodo ^ J» že sami prepričali. 1» stvar precej drugačno'1; ka izjava potrjuje s& ^ sposobnost takih **i0A kov. Gre namreč se za podobnimi ^gsM velikokrat skriva ^/^ot nost ljudi, ki so oah ' za ktilturno-prosy^ podobna vprašanj"* TO IN ONO IZ ŠMARJETE 'mna je oprema v šmarješki šoli in pretesni so pro-'tod *a Vse' ^ tu nrePene P° ™anju in učenju — pa • v*ar'e so racl' dobre volje in zdaj, ko so bili sprejeti (Ste ijvisj bodo delali še z večjim veseljem. Vsi bodo iu sodelovali pri zbiranju sredstev za nakup televizij-™a sprejemnika, ki naj poživi in razgiba družabnost v Šmarjeti ' 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov so v Šimarjeti dostojno proslavila. Organizacija Zveze borcev je razvila svoj prapor, hkraiti pa je prejela v spomin omarico, v kateri je 91 Zlatih in 29 srebrnih zvezdic z imeni darovalcev prispevkov za prapor. Za občinski praznik so se v Smarjeti lepo pripravili. Šolska mladina je skupaj z nmožičnimi organizacijami imela namen s pestrim programom dočakati delegacijo občinskega ljudskega odbora iz Novega mesta, ki naj bi položila venec pred spomenik padlih borcev in Meti ka za svoj praznik i^aes popoldne ob 17. uri t. 0 nastopili v kino dvo-lj! slovenski književniki, jjjr njimi bosta tudi pisanj France Bevk in belo-^"jBki rojak pesnik Lojze r zaslužek. Shrambe &J°*e. cene p;, so ostale iv-^"nen'cne. Vsekakor lep •».i? u«'nkovite In brezpLac- k, ,*a 10 kostanjev Je dala ne-Hjl ovar!«0<1 v novomeški zaor-V^njavni traovini 140 din. h le cel kilogram, oc, te-Wja le bilo le dešct plodov šli"' »stoli so bili -.ni'!. Ne- .-Hlo svojevrsten r. kord 18), v u-govinl onstran mostu «l,„Vulo od stranke, ki želi K?" « Izložbe, ce a i v tnso-»T.™1- MOo din ver. Toliko s'a-kV^nrec aranžer, k: ii'-e-il Iz-C?,,z živalmi ne bi smelo Srv ,• r»al so namenjene iSjuJ1,^* v sindikalnem do-j?I| ir*Van.le o prometni var-Lto rJ^or"! Proti alkoholu, «?«v ^Kanl/lra združenje So-\ '« *, Nov<-m most u za vse ^ein e- Mod predavanjem kVru,,«e bo ob in. url - bolh K« *°u °P'eml" S?1* b?J,'lku Pr«> hotelom \ koiw??. d<» dneva repu-»tfan Ilakov.n.ir. na atl> ovinka pa bodo Kimalu uredili še parkirni prostor za avtomobile. Zveza od mostu do Žabje vasi bb s tem spet sklenjena, prometni ovinek pa bo dobil svojo dokončno podobo. ■ Na Cesti herojev še nasproti osnovne šole pločnik tako zoži, da mora pešee stopiti na celo prometno, .cesto (del., .priključka k' avtomobilski čestit), če hoče nadaljevati pot. I.e nekaj kubičnih metrov materiala bi bilo treba, r, delavec iz Vel. Orehka, in Štefanija Može, delavka iz Sent-jošta; Franc Skufca, kleparski pomočnik z Vrha, ln Marija Smajdek, delavka iz VeL Pod-ljubna; Vlncenc Mihelčič, mizarski pomočnik iz Regerče vasi, in Frančiška Murn, delavka s Sel pri Zajčjem vrhu; Jože Barborič, kovač iz Dol. Suha-dola, ln Marija Rukše, hči kmetovalca lz Hrušice; Janez Hra-star, mizarski pomočnik z Vrha pri PaM, in Jožefa Stajner, delavka z Vrha pri Ljubnem. Umrli so: Ferdinand Paradiž, upokojenec iz Kočevja, star 62 let; Marija Butala, hčerka posestnika iz Gor. Radencev, stara 4 leta; Mirko Šiško, trgovski pomočnik z Broda, star 21 let; Marija Zupevc, gospodinja iz Žabje vasi, stara 79 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija SUne lz Uršnlh sel — dečka, LJudimJla Rupar iz O-sUoga — dečka, Marija Hrovat lz Stavce vasi dečka, Anica Saje iz Straže — dečka, Vida Troha iz Vrbovca — deklico, Justina 2ni-daršič z Jezera - dečka, Anica Košir z Broda — dečka, Marija Skedelj iz Dol. Gradišča - dečka, Marija Rahlja iz Mošancev — dečka, Alojzija Strupih lz Zalovič — deklico, Jelka Ceče-lič s Krke — dečka, Alojzija Mervič lz Koroške vasi — dečka, Marija Golob iz Račjega sela — deklico, Tončka Stefanič Črnomlja — dečka, Ivanka Vraničar lz Rosalnic — deklico, Alojzija Berus iz Zdinje vasi — deklico, Marija MurgelJ s Sel pri Zajčjem vrhu — dečka in deklico, Briglta Umek iz Šentjanža - deklico, Anica Po-točar iz Stare vasi — deklico, Rafaela Skarja iz Hrastovlce — deklico, Marija Hodnik s Sel -dečka, Tončka Suhorepec lz Gor. Pake — dečka. Iz brežiške porodnišnice Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile: Matilda Galič iz Lazov — dečka, Antonija Cvelbar s Pokleka — dečka, Marija Zupančič lz Sel — dečka, Cvetka Barovič iz Sevnice — dečka, Marija Avguštin iz Gorenje vasi — dečka in deklico, Veronika Savrič iz Do-bove — dečka, Vuklca Petako-vlč iz Vidma-Krškega — dečka. Angela Gregi z Blzeljskega — deklico, Ladislava Bohorč iz Presladola - deklico, Ida Zemljak lz Vidma-Krškega — dečka, Neža Skofca z Malega vrha — deklico, Ana Kranjc lz Ledine dva dečka, Nada Hotko lz Vu-kovega sela — deklico, Frančiška Urbanč iz Gorice - dečka, Marija Curin lz CerkelJ — deklico, Anica Novak s Senovega - deklico, Ljubica Jakollč lz Kraja dolnjega - dečka, Antonija Sepec lz Raikovca - dečka. Upravni odbor Belokranjske železolivarne in strojne tovarne BELT — ČRNOMELJ razpisuje naslednja delovna mesta: - vodje računovodskega sektorja Dovršena ekonomska fakulteta in najmanj 3 leta prakse v računovodstvu oz. srednja strokovna iz-ozbrazba z najmanj 10 let prakse v računovodstvu, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu - inženirja metalurga večletna praksa v livarni sivega liva - delovodje livarne metalurški tehnik z najmanj 8 let prakse ali visokokvalificiran livar z 10-letno prakso, od tega najmanj 5 let na srednje vodilnih delovnih mestih v livarni sive litine Osebni dohodek po dogovoru; takoj vseljiva družinska stanovanja na razpolago oz. za neporočene opremljena garsonjera. Selitvene stroške plača gospodarska organizacija. Rok za priglasitev na ta razpis je 15 dni od zadnje objave v dnevnem časopisju. — Belokranjska železolivarna ln strojna tovarna BELT — Črnomelj. »ASTRA«, veletrgovina, LJUBLJANA BE2IGRAD 6 Specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarskimi in tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tekstilom ln zaščitnimi sredstvi vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenahl Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna' podjetja, mlinska podjetja, gradillšča in ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi ln najnižjih cenah v veletrgovini • ASTRA Vsa naročila: osebna, pismena ali preko potnikov Izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala postrežemo tudi s strokovnimi nasveti. Pretekli teden so ee ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: JuMjano Papež, gospodinjo iz Ratja, je priU-snila bukev ob kamen in ji poškodovala nogo. Marjeta Pavlin, hčerka zdravnika iz Trebnjega, je pri telovadbi padla ln si poškodovala desno roko. Marija Petrinač, živinorejka iz Kopriv-nika, je padla s kolesa in si poškodovala glavo. Anton Pa-kar, delavec iz Jelš, si je pri traktorju poškodoval prst na roki. Nevenko Klepec, hčerko delavke iz Dolge vasi, je v Pre-vpldu povozil kolesar. Roza Kožek, gospodinja iz Sentru-perta, je padla z lestve in si poškodovala nogo. Vojko Sladic, sin delavca iz Stana, se je usedel v vročo vodo. Marija Žagar, delavka iz Kočevske Reke, si Je na cirkularki poškodovala prst na rokL Francu Snelcrju, rudarju lz Blatnika, je kos premoga padel na desno koleno. Zvonka Plaziba, delavca iz Žužemberka, so napadli in mu poškodovali glavo. Brežiška kronika nesreč Pretekli itdet so se ponesre-čiU in Iskali pomoa v brežiški bolničnici: Danijela Klis urica, upokojenca iz Brežic, je povozil avto ter mu zlomil nogo. Majda Pezdirc, hči delavca iz Leskovca, Je pri padcu s kolesa dobila poškodbe po glavi. Va-lcnt Grdanjski, kmetovalec iz Grdanjcev, sd Je pri padcu poškodoval rebra. Franc Hribar, kmetovalec iz Vinjega vrha, je pri prometni nesreči dobil poškodbe po glavi in levi strani reber. Miha Rudar, natakar iz Vidma-Krškega, si Je pri padcu z motorjem poškodoval nogo in roko. Veroniko Sinkovič, hčer delavca iz Raven, Je nekdo po nesreči obstrelil. Anton inipcrl, rudar lz Stranja. si je pri delu v rudniku poškodoval glavo. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane Prejšnji četrtek je v Metliki gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z igro Vinka Strgarja »Heroica«. To je bila otvoritvena prireditev kulturne sezone v Metliki. V zelo lepo obnovljeni dvorani" doma Partizana ni bilo prostora za vse, ki so želeli gledati »Heroico«. — Glavno vlogo .dr. Roberta je zelo lepo igral Vladimir Skrbinšek. Gledalci so bili z uprizoritvijo nadvse zadovoljni. Nekatere je motila idealizirana snov Iz NOB, medtem ko so bili drugi prav zaradi take tragične snovi prevzeti. Koncert pevskega zbora »DUŠAN JEREB« V torek zvečer je bil koncert moškega pevskega zbora >Dušan Jereb« iz Novega mesta pod vodstvom pevo-vodje Toneta Marklja. Poslušalci so bili s koncertom zelo zadovoljni. ■ Posvetovanja z delega^ izvoljenimi v posameznih o"-činah za okrajno konferenc" Socialistične zveze, ki bo >■'• decembra v Novem rnes^J se bodo začela v prvih dne* prihodnjega meseca. Kak0 smo izvedeli na okrajne!" odboru Socialistične zve* bo konferenca trajala * dan. Tiskarna v Kočevju * tiska poročilo okrajnega o»" bora o delu in problem"? Socialistične zveze med &v njo in sedanjo konferenco- H Kmetijska zadruga Blj zeljsko je odkupila letos ™ vagonov sadja, blizu 700 tej let, 300 odraslih goved, *J prašičev, 30 vagonov lef*' njega vinskega pridelka •* 1161.563 jajc ter je za od** porabila 105 milijonov dl" narjevl ■ Govorni tečaj anglešk«? jezika v Šmarjeških ToP£ cah poseča deset ljudi stre*J nega osebja zdravilišča- ™ najsodobnejši metodi s PjjJ močjo gramofonskih P10° poučuje učitelj iz Šmarje'' pobudo za tečaj pa je d8.e uprava zdravilišča. Pouk \ dvakrat na teden, zn«"^ angleščine pa bo strežne'0 osebju zelo koristilo. i! Pripravljalni odbor republiško dramsko revij"' ki bo prihodnje leto v ^ vem mestu, se bo jutri * drugič sestal. Pripraviti 0 treba marsikaj, da bodo n«l' boljši amaterji iz Sloven'J. v Novem mestu zadovo'Jn z našim odrom, tehni' pomočjo in vsem drug"* kar taka revija terja- ZADRUŽNO KMETIJ^0 PODJETJE »MATIJA GUBEC« LESKOVEC pri Krškem ima na zalogi večje vilo VEČLETNIH SADIK jablan sort »Jonathan« ■ »Zlati delišes« na pod'* EM-IX, ki Jih. lahko uspehom presadite na še vrtove, če želif cojšnji pridelek. Cena sadik Je 300 *J 500 din (glede na vitost drevesa). t DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJ ATELJSK' SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davorin G ros, inž. Jože Legan, Franc Molan, P1*:' Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič. P1?., Tone Trdan, Janez Vitkovrt |n Viktor Zupa»c,c UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone G°*^ (glavni ln odgovorni urednik), Miloš Jakopeo Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Stevilka,J! dinarjev - Letna naročnina 900 dinarjev, P° letna 450 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za zemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri P0^ ( Narodne banke v Novem mestu 606-U-3-«* NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Nov mesto. Glavni trg S (vhod iz Dilančeve -'^oN Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEf^ št. 127 - Rokopisov in fotografij ne vračanio TISKA: Časopisno podjetje -DELO* v Ljub"«* \