Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 6. Izven Mubljane 8 vin. V L|fll)l|fllll V Mil 9. Ma 1813. Leto m — Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 351— V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2' — V upravi prejemati mesečno „ 1-70 == Sobotna izdaja: = sa celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice 1: enos.olpna t)e'.ltvrsta po 18 Tla. ■ Poslano: -i enostolpna petitvrata po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemil m* delje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Tomi rad. Iur Urednlitvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list m slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nlloi it. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, botn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnia številka obsega 6 strani. nelimitocilo Manile. London, 9. januarja. Eno najtežavnejših vprašanj pri poslaniški konferenci bo to, kakšne meje naj se Albaniji potegnejo. Dozclaj so o tem vprašanju še ni razpravljalo v pravem pomenu besede, ampak se vrše še razgovori med poslaniki in se izmenjujejo misli med posameznimi kabineti. Avstrijska diplomacija, ki dobro čuti, da nima v balkanski krizi zaznamovati nobenih pravih vspehov — pristanišče ob Adriji pod internacionalno kontrolo ni za Avstrijo dosti bolj prijetno kot srbsko — skuša uveljaviti saj svoj projekt glede meja Albanije. Ali hoče s tem res onemogočiti povečanje Srbije, ki bo od vseh balkanskih držav najmanj dobila, dasi se jc v vojaškem oziru skoro najbolj obnesla, ali hoče morebiti ustvariti življenja zmožno Albanijo, ki bi se mogla ubraniti tudi nevarnega vpliva Italije, ali računa na to, da se Albanija kdaj med njo in Italijo razdeli in jc potem boljše, da je večja — o tem so mogoče same kombinacije. Kakor vedno, je stališče Italije do-zdaj s sedmimi pečati zapečačena knjiga, pa tudi Nemčija ne da nič od sebe — v javnost, seveda. Javnost zato ne more presoditi, je li avstrijski projekt glede Albanije tudi projekt trozveze ali ne. To se bo videlo, ko bo rešeno vprašanje Odrina in egejskih otokov, ker preje Albanija ne pride, saj ne formalno na vrsto. Znani so pa že delimitacijski projekti in sicer tisti, ki jih predlagajo 1. balkanska zveza, 2. Avstrija in 3. tri-pelententa. Balkanski prijekt. Meja se začne ob Jadranskem morju pri Lešu (ki ostane albanski), to je pri izlivu Drina, potem ne sledi Drinu, marveč teče ob grebenih dukadžinskih gora nekako v ravni črti od Leša do izliva belega Drina v Drin, se zavije potem, sledeč črnemu Drinu, proti vzhodu, pri ohridskem jezeru pa gre proti jugu v boku do Valone. Tako ostane v rokah zaveznikov skoro vsa Severna Albanija, vse ozemlje na desnem bregu črnega Drina, na jugu pa ostaneta albanska Berat in Valona, dočim Kori-ca, Preveza in ves argyrokastrisjki ja- ninski in kastorijski okraj pripade zaveznikom. Avstrijski projekt. Ob Jadranskem morju sc začne meja pri izlivu B>jane, kakor je že zdaj, teče potem ob reki Kiri, tako da Skader ostane albanski, sledi nato Drinu do njegovega prvega kolena, ocl-tu se vije mimo kraja Nikaj, ki ostane albanski, do Peči (tudi albanska), nato zavije na vzhod, sledeč belemu Drinu (tako da Djakova ostane albanska) do njegovega izliva v Drin, nato sledi črnemu Drinu, toda tako, da Debar ostane albanski, od južnega konca ohridskega jezera gre pa nekako v navpični črti skoro do Janine, ki pa ostane grška, dočim bi KorieR in Konica ostala albanska, severno od Janine pa gre južna meja ob reki Kalamas do Gumc-nice nasproti oloku Krfu, tako da Albaniji pripade tudi Argyrokastron. Pač pa pusti Avstrija Srbiji ves prizrcnslci okraj, Sar. Planino in sploh vse ozemlje od črnega Drina do Vardarja, iz-vzemši Debar. Projekt tripelent?nte. Severna meja od Leša do izliva belega Driua v Drin in vzhodno do ohridskega jezera se popolnoma vjema z balkanskim načrtom. Od južnega konca ohridskega jezera pa teče meja v nekoliko širšem loku tako, da Korica ostane še albanska, do Himare ob Jadranskem morju; Argyrokastro jc ravno na meji. Slednji projekt je ruskega izvora in figurira kot posredovalni predlog. Prizrena Avstrija, kakor se upravičeno domneva, Srbiji več ne negira, pač pa zaradi Skaclra, Peči in Djakovc občutno tangira črnogorsko, zaradi De-hra pa srbsko interesno sfero, dočim z Bulgarijo ni v konfliktu, pač pa precej zelo z Grčijo. Grške interese pa zelo tangira tudi predlog tripelentente. Z gotovostjo sc o Italiji ve le to, da Skader odločno priznava Črnigori. Ako omenjeni avstrijski projekt odgovarja popolnoma resnici, Avstrija Srbije noče preveč oškodovati in Iti glede Debra tudi znala odnehati; kočljivejše pa je vprašanje Severne Albanije z ozirom na zahteve Črnegore. Glede Grkov utegne posredovalni projekt tripelentente brez večjih težav obveljati. Treba pa je opomniti, da je glavna težkoča že odstranjena, ako Avstrija res no vztraja več na odstopu Prizrena Albaniji. Zaznamovati je le še dejstvo, da sc ona struja na Dunaju, ki je za energič-nejši nastop, zelo obrača proti temu, ker je Avstrija privolila v londonsko konferenco, češ, da jo tam čakajo le di-plomatični porazi. Naglasa se od te strani, da je angleško časopisje pisalo odpočetka avstrofilsko le zato, da Avstrijo zvabi na konferenco, kjer pa seje baje pokazalo, da jc vse proti Avstriji. Vprašanje jadranske železnice in albanskega vladarja. Vprašanje internacionalnega pristanišča in železnice je tudi le še v principu rešeno. Na Dunaju se boje, da bi železnice Donava - Adrija ne dobila v roke »Banca Commerciale di Mila-no«, ki jc financirala v Skadru firmo Tozzi & Comp., katera je že pred leti stopila v zvezo s turško vlado, da to železnico zgradi in sme cksploatirati se-veroalbanske gozdove. Perrče je tudi vprašanje, kdo postane albanski vladar in bo li samostojen ali pod turško suvereniteto. Tripe-lententa podpira baje A h med Fua-d a, ki bo menda orodje v rokah Anglije. Nek avstrijski tednik je te dni zapisal: »Ako sc tudi v vprašanju deli-mitacije Albanije udarno, potem ne bomo glede Balkana sploh nikoli več imeli nobene besede, potem smo tudi kot velesila nehali biti.« Ali jc la pesimizem upravičen, o tem danes peremptorična sodba še ni mogoča. Če jc to res, nosi krivdo izključno le avstrijska diplomacija in tudi notranjepolitična smer avstrijskih državnikov. Nekatera znamenja zadnjega časa pa kažejo, da si Avstrija želi s Srbijo boljšega razmerja. (Priobčil po bulgarskem izvirniku v »Utru« prof. A. B e z e n š e k.) Sofija, 3. januarja. Te dni, ko je na jugu toplo kakor spomladi, sta sc odločila dva dijaka bulgarslco-katoliške odrinske gimnazije, da poskusita prodreti skozi močne oblegovalne redove okoli mesta: Dijak Angelj Tabakov, po rodu Bulgar, je bil zdaj v VII. razredu, njegov tovariš Hri-staki Kostulis, po rodu Grk, dijak v istem razredu. Oba sta se dogovorila s Štefanom Anastasovim, vojakom kristjanom, kateremu se ni dopadlo v turški službi, da se vsi trije podajo neke temnd noči na silno nevarno pot. Dijak Tabakov je napisal pred od« hodom pismo do svojih starišev v Svi« lengradu, da vedo, kaj se je zgodilo z njim, ako ga ne bo domu do božičnih' praznikov. Pismo je izročil nekemu to« varišu, da ga pri prvi priliki odpošlje na dotični naslov. Te dni je pa dijak vendar srečnol prišel v svoje rojstno mesto Svilen« grad (Mustafa Paša) in pripoveduje znancem, kako težavno in nevarno je bilo njegovo potovanje in kako hudo se godi prebivalcem v Odrinu. Vsebina njegovega pripovedovanja je sledeča: Bila je temna noč, ko smo se podali v Kum Mahlč, predmestje Odrina. Tam gremo v neko krčmo, pa izpijemo vsak eno čašo vina. Proti polnoči zapustimo krčmo ter tiho krenemo na pot iz mesta. Lazili smo čez grm in strm v se« verovzhodni smeri. Pot smo v temi izgubili, pa smo hodili po polju in po vrtih, kjer je bilo polno štorov murvinih dreves, katera so bili Turki posekali. Dospeli smo po težavni poti do Beratti-lekeja (turškega samostana). Kako so nezanesljivi in brezbrižni turški vojaki, morete si predstaviti, ko vam povem, da smo hodili samo nekaj korakov oddaljeni od turških straž, psi so lajali za nami, a turški vojaki so mirno okoli ognjev na stražah — spali, Nobeden nas ni opazil. Tavali smo molče naprej ter do« speli do prostora, obgrajenoga s kakimi petimi vrstami bodeče žice. Aku bi poskusili preko te zapreke, sigurno bi na bodicah obviseli, kakor ribe na trnku. Tipali smo torej, da bi našli konec te bodeče mreže in tako smo prišli do reke Marice. Ni bilo dolgo premišljevati, ampak kar udarimo jo preko vode. Ta na srečo rti bila bolj globoka kakor do rame. Preplavamo jo torej srečno vsi trije. Potem pa gazimo dalj časa po blatu in lužah, sledeh preplave. Komaj smo nekoliko korakov od brega, opazimo, da se ravno proti nam giblje človeška senca. Ustavimo se. »Stoj!« zakriči nam nasproti stoječi človek. Mislili smo v prvem trenutku, da je to turški vojak-Pomak, kateri nas hoče skušati in zato kliče po bulgarski. (Pomaki govore bulgarski, a so moha-medanske vere.) Roža sveti. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Godvin je pogledal "VVulfa, ki mu reče angleški: »Povej mu resnico, brat. Temu možu ni mogoče mičesar prikriti.« Nato Godvin odgovori: »Sir, ljubiva jo in sva njena zaročenca.« Sultan ju strme pogleda. »Kaj! Obadva?« vpraša. »Da, obadva.« »In ona obadva ljubi?« »Da,« odvrne Godvin, »oba, vsaj tako pravi.« Saladin si pogladl brado, Ilasan pa se nasmehne. »Koga izmed vaju, viteza, pa bolj ljubi?« »To, gospod, ve samo ona. Ko pride Čas, nama pove.« »Zdi se mi,« reče Saladin, »da je vsa stvar zanimivo zapletena. Ako je varna drago, sedita ter mi jo razložita.« In sedla sta na divan in pripovedovala zgodbo od začetka do konca, ne da bi kaj zamolčala; in dasi jc bila povest dolga, sc je sultan ni naveličal poslušati. »Zanimivi dogodki,« jo rekel, ko sta končala, »zdi se mi, da vidim v njih Alahovo roko. Gospoda viteza, morda menita, da sem vama krivico storil — vama in vajinemu stricu siru Andreju, ki jc bil svoje dni moj prijatelj, ki jc odvedel mojo sestro in s tem dal povod bojem in gorju in morebiti nepričakovani sreči. »Poslušajta me. Zgodba, ki sta jo vama povedala dva frankovska lopova, duhovnik in verolomni vitez Lozel, jc bila resnična. Imel sem sanje, kakor sem pisal vajinemu stricu, da se prepreči prelivanje krvi tisočev in tisočev, ako bi bivala moja nečakinja pri meni. V tistih sanjah sem tudi videl njen obraz. Zato sem iztegnil svojo roko ter jo od daleč pripeljal k sebi. Zdaj pa sta jo vidva iztrgala iz rok velikega mo-rivca; je na varnem na mojem dvoru; jaz pa sem zato odslej vajin prijatelj.« »Gospod, ali si jo videl?« vpraša Godvin. »Viteza, videl sem jo in njen obraz je prav oni obraz, ki sem ga videl v sanjah; zaradi tega sem docela prepričan, da jc v teli sanjah govoril Bog. Poslušajta. gospod Godvin in gospod Wulf,« je nadaljeval Saladin z izpre-menjenim, resnobnim, zapovedujočim glasom. »Prosita me, karkoli vama drago, in dasi sta Franka, bogastvo, zemljo, naslove, sploh vse dobita, a ne zahtevajta od mene Rože Sveta, princc-zinje balbeške, ki jo je pripeljal Alah k meni v moje namene. Vedita tudi, da umrjeta, če bi mi jo skušala odvesti, in da mora i ona umreti, če pobegne od mene in se mi jo posreči zopet ujeti. Vse to sem že tudi njej povedal, in vse (o še enkrat prisegam pri Alahu. Ona je zdaj tukaj in tu v moji hiši mora bivati, dokler se sanje ne izpolnijo.« Brata sta se preplašeno spogledala; videla sta., da sta bila zdaj dalje od svojega cilja kakor celo v Sinanovem gradu. Godvinu pa se razjasni obraz, on vstane ter odgovori: »Strašni vladar jutrovski, slišala sva te in poznava nevarnost. Obdaril si naju s svojim prijateljstvom; midva je vsprejemava, hvaležna sva ti in ničesar drugega si ne želiva. Bog, si rekel, jc pripeljal našo gospico Rozamundo k tebi v svoje namene, glede katerih nimaš najmanjšega dvoma. Njegovi nameni naj se izvrše, kako, to seveda jc za nas skrivnost.« »Dobro si govoril,« odvrne Saladin. »Posvaril sem vaju, gosta moja, radi tega ne smeta mene krivega delati, če boni držal besedo. Ne zahtevam pa od vaju nobene obljube, ki bi morda zavedla plemenite viteze v laž. Da, Alah je zahteval to čudno zagonetko, in Alah jo razreši ob svojem času.« XVII. POGLAVJE. Odhod bratov iz Damaska. Na Saladinovem dvoru so izkazovali Godvinu in \Vulfu velike časti. Dali so jima hiše na razpolago in celo tropo služabnikov. Na svojih brzih konjih Dimu in Plamu sta jahala v puščavo na lov, in če bi jih bila volja, bi lahko jezdila v najbližje krščansko mesto. In nobena roka se ne Iti dvignila, da ju ustavi, ker sta sc prosto gibala. Pa kam naj gresta brez Hozamunde? Saladina. sta pogosto videla; rad jima je pravil o onih dneh, ko sta očo in stric bivala, na Jutrovem, ali sc raz« govarjal z njima o Angleški in Frankih ali celo razpravljal tupatam z God« vinom o verskih stvareh. Da jima po« kaže svoje zaupanje, jima je podelil dostojanstvo častnikov svoje telesno straže. Mir jc vladal, pa Godvin in Wul! sta vedela, da ne bo več dolgo vladal, Damask pa planjava okrop njega sta bila veliko taborišče in dan na dan so vreli skupaj novi tisoči divjih rodov »Kažitc, š t a hočete, ili j a pucara !« Tedaj smo razumeli, da so to naši ljudje — brača Srbi. Poprej nismo vedeli, da so srbski vojaki okoli Odrina. Precej rečemo, da smo Bulgari, begunci iz Odrina. Srbski častniki so nas izpraševali, in ko so zvedeli, da je res tako, dali so' nas odpeljati v Svilengrad. Kako je bilo v O d r i n u ob času bombardira n j a? V mestu življenje ni bilo lahko. Čim se je objavilo vojno stanje v Odrinil, občutili so vsi prebivalci težave vojne. V mestu ni mogel človek ničesar ziniti. Tudi stene so dobile ušesa. Če je kdo kaj neprevidnega rekel ali kaj neznatnega storil, jc že bil zaprt ali celo obešen. Čim zahaja solnce, se mora vsakdo podati domu. Po ulicah se sliši samo peket kavalerijskih patrulj. Dne 20. oktobra smo zaslišali prvi strel topa črez Derviško inogilo. Turki so bili v velikem strahu pred bližajočimi se »gjavri«. Kristjani pa so v svoji notranjosti proslavljali trenutek, ko sc bliža osvo-bojenje raje izpod turškega jarma. Dne 20. oktobra je bilo jasno slišali več strelov drugega za drugim. Bulgarski vojaki so se približevali mestu. Zvečer so se mnogi Odrinčani vspe-njal> na strehe in opazovali s strahom, kako padajo granate bulgarskih topov na turške trdnjave. Okoli 7. novembra so začele granate padati v mesto. Ponoči 8. novembra je povzročila bulgarska kanonada strašno paniko po celem mestu; prebivalci so s kriki bežali iz hiš, da bi se poskrili v drugih kotih mesta pred letečimi granatami. V Odrinu nismo mogli vedeti, da je mesto obkoljeno in oblegano. Okoli 12. novembra smo pa vendar zvedeli, da bulgarska armada nastopa proti Carigradu. Dne 31. oktobra je bilo četam dano povelje, da poskusijo odpreti pot proti Carigradu; a bili so popolnoma razbiti od bulgarske armade. Večina jih je padla, nekoliko jih je bilo zajetih in samo majhen del se je vrnil v Odrin. Dne 3. novembra je ponovilo isti poizkus 150 Albancev (Arnavtov), ki so se prostovoljno javili v ta namen, da bi raztrgali bulgarsko verigo. Od njih so se vrnili samo trije. Dne 3. decembra začela se je spet močna kanonada, katere smo sc vsi grozno prestrašili. Prve granate so padle okoli džamije Sultan-Selimovie. Preplašeni prebivalci so bežali iz hiš in jo s patruljami vred udarili v beg proti železnični postaji KaraagaČ, kjer je evropejsko predmestje. Ko so pa tudi tam začele padati granate, bežalo je zbegano ljudstvo med silnim krikom proti novemu oddelku »Kale-mahle«. Pa tudi temu delu mesta niso prizanesle granate, in nesrečniki so tekli proti oki-ajema »Kum-mahle« in »Jaldarum«, kjer je bil ogenj bolj redek. Šele o polnoči je prenehala panika, ko so topovi utihnili. Bulgari in kristjani sploh so to noč poleg groze občutili tudi radost, ker so bili vsi prepričani, da bodo bulgarski vojaki kmalu v Odrinu. V tej strašni noči, ko so vsi mislili, da je nastopil ne samo konec Odrinu in celemu turškemu cesarstvu — ampak celo konec sveta, poda se en oddelek turških častnikov k glavnemu poveljniku odrinske garnizije Šukri-paši. Rečejo mu, da se ni mogoče več držati proti ogromni moči sovražnika ter da bo za vse najbolje, uku se mesto uda. »Jaz si bom prei brado izpulil, kakor da bi mesto predal,« jc bil odgovor poveljnika. »Dokler bom jaz živ, so Odrin ne bo predal,« dostavil je še raz-ljuteni paša: »Kdor se bo pa drznil še enkrat spregovoriti o predaji mesta, smatral ga bom kot sovražnika domovine in ga bom ustrelil.« Potem je Šukri-paša zapovedal, da se njegova hiša močneje zastraži, in kdor bi zahteval, da ga pustijo k njemu, mora ga straža precej ustreliti! Kar se tiče p o š k o d o v a n j , ki so jih prizadele kanonade, je omeniti, da so že prve dni bila znatna. Granate so padale na glavno ulico »Abadžilar-bašl« ter so poškodovale nekoliko hiš blizo hotela »Amerika«. Več hiš je bilo tako zadetih, da sta padli dve steni. Zgorelo jc pet do šest prodajalnic v glavni ulici. En del džamije SultaD-Selimove je razrušen. Poškodovane so tudi nekatere druge džamije in hiša nekega »bega« (ali »beja«), katerega je s hčerjo vred ubila granata. Posebno važno je pa to, da se jc občutilo že od začetka meseca novembra veliko pomanjkanje — in z njim draginja vsakovrstne hrane. Najprej je zmanjkalo soli, petroleja in sladkorja. Zdaj si še največji bogatini ne morejo privoščiti »razkošnosti«, da bi sedeli zvečer pri svetilnici ali pa da bi pili kavo, ki je poleg duhana prava slast za Turčina in sploh za orien-talca. Denarja primanjkuje povsod. Večje denarne stiske si ni moči misliti. čudno pa jc to, da so predmeti za razkošje (luksus) neverjetno poceni. Kar se jc poprej kupovalo za eno liro (okoli 22 kron), se sedaj lahko dobi za nekoliko grošev. Cela zimska obleka se dobi za kakih 10 kron. Konj velja 10 do 15 kron; pa čemu bi ga kdo kupil, ko ni krme, da bi ga redil. Manjka ovsa, sena, slame. Kruha se pa šc vendar dobi. Peki pečejo redno dan za dnevom; samo deli ali prodaja se kruh v največjem neredu. Vsakdo je primoran dolgo čakati, dokler pride na vrsto: najprej se daje kruh vojakom, potem bogatim Turči-nom; za njimi uridejo na vrsto drugi Turki in cigani; potem šele, ako kaj ostane, morejo pokupiti kristjani. (Cigani so namreč tudi mohamedan-ske vere, zato imajo prednost pred kristjani.) A često se zgodi, da morajo Bulgari po cele dni stati pred pekarno, ne da bi mogli priti do kruha — za drag denar. S kmhom se kar kupčuje in izkorišča ljudi; zlasti delajo to cigani. Ker cigani laglje in poprej dobe kruh, nakupijo si ga v izobilju in ga potem drago prodajajo čakajočim kristjanom. Vojaki dobivajo na dan okoli pol kilograma neslanega kruha. Take in enako reči pripoveduje sedmošolcc o mestu, iz katerega je komaj pobegnil, da se otme še večji bedi, katera je poslednje dni tam nastala. Kako bi se mogel Odrin pri takih težkih razmerah, pri toliki bedi, ki vlada med vojaki in meščani, še dalje držati, tega si ne moremo predstaviti. Naj si poveljnik Šukri paša brado izpuli ali ne, to jc vseeno. Ako si jo izpuli, bo že Alah dal, da mu zopet druga zraste; ampak one žrtve, ki padajo tam pod granatami ali vsled bede in lakote, so nenadomestljive. Svetovni dspii. SKUPNI KORAK VELESIL V ČARI-GRADU. — SEPARATNA BULGARSKO - TURŠKA POGAJANJA. Pariz, »Temps« poroča iz Carigrada: Zastopniki velevlasti nastopijo v Carigradu skupno. Vseh šest poslanikov sestavi dopis po dobljenih navodilih. Dopis bo opozoril Turčijo, da jc ona zahtevala mirovna pogajanja in da velevlasti pripoznajo koncesije, ki so jih Turki v Londonu priznali. Dopis bo na-glašal. da jc mogoče trajno mirno razmerje le, če se določij 5 trajne meje. Velevlasti se obvežejo zahtevali, da zavezniki jamčijo za koristi mohamedan-cev in da spoštujejo grobove kalifov in mošeje. Kar sc tiče otokov, ni zadeva tako težavna, ker jc Turčija sama Kreto opustila in lahko odstopi tiste otoke, ki leže od azijske obali delj proč. Velevlasti bodo sicer zahtevale, naj Turčija vse otoke odstopi, a kljub temu sodijo, da Turčija obdrži otoke, ki leže blizu Dardanel. Dopis velevlasti se bo pečal tudi s finančnimi zadevami. Turčiji zagotovo denarno podporo, ki jo nujno rabi. Londonski dopisnik »Time-sa« je izvedel, da dobi Turčija brezpogojno takoj 500.000 funtov (12 milijonov kron), ki jih pa ne sme porabiti za vojaške stvari, marveč se morajo pred vsem izplačati plače uradnikom, da sc preprečijo nemiri, ki bi lahko osobito v azijski Turčiji nastali, če uradnikom plač ne izplačajo. Ko se podpiše mir, dobe Turki zopet 500.000 funtov in ista vsota se jim posodi nekoliko pozneje. Dunaj. Tukajšnji diplomalični krogi trde, da jo poslanikom velevlasti v Carigradu naročeno, naj bodo za even-iuelen skupen korak pripravljeni in naj se z ozirom nanj medsebojno posvetujejo. O obliki, kako naj se skupno nastopa, se šc niso pogajanja zaključila, a sodijo, da za zdaj ne nameravajo vprizoriti demonstracije vojnega brodovja. Velevlasti nameravajo določiti le splošne načelne temelje akcije, podrobnosti pa prepuste poslanikom v Carigradu. Carigrad. Trdi se, da sta se 7. t. m. posvetovala turški vojni minister in zunanji minister pri Čataldži z nekim bolgarskim generalom. Vsebina posvetovanja ni znana. Carigrad. Vojni minister in zunanji minister sta sc dne 7. t. m. vrnila iz glavnega stana v Carigrad. Sultan ju je takoj po povratku zaslišal v avdi-enci, nakar sta se posvetovala z velikim vezirjem. XXX FRIPRAVE ZA NADALJEVANJE VOJSKE. — DEDEAGAČ ZAVZET OD BULGARSKIH ČETAŠEV. Eelgrad. Balkanske države so že vse za nadaljevanje vojske pripravile. Srbski, bolgarski in grški vojaki ža proti Galipoliju marširajo. Pred petimi dnevi so že pričeli prevažati vojake čez Se-res v Tracijo. Vojaški krogi trde, da ni nemogoče, da se Galipoli hitro zavzame. Če pa ta točka pade, se lahko dar-danelske utrdbe s kopnega osvoje. Ope-racije pred Galipolijem bodo veliko lažje, kakor pred Čataldžo. Če se osvoje evropske dardanelske utrdbe, je dohod grškemu brodovju odprt in se ho moral Carigrad udati. Proti Galipoliju j« Srbija odposlala že dve diviziji. Solun. Dcdeagač je še vedno od vsake poštne zveze odcepljen. Vsa pisma sc cenzurirajo. Na kolodvor nihče ne sme. Bolgarska posadka v Dedeaga-ču šteje V/2 bataljona, ostale bolgarske čete stoje v P.ešanu, Galipoliju in pred Čataldžo. Vsak dan privažajo ruske in ogrske ladje živila, ki se takoj po železnici dovažajo v Čataldžo. S rtun. Dedeagač je zavzelo 19. novembra 107 bolgarskih četašev; 700 mož močna turška posadka je bežala s častniki vred, dasi je stal v bližini Javor paša z 2500 vojaki. XXX SRBIJA UMAKNE ČETE IZ DRAČA. — SRBSKA SKUPŠČINA. — NAJETJE POSOJILA. London. »Reuter« poroča, da Srbija obvesti vjlevlasti, da je Srbija sklenila pokazati svojo liobro volji v interesu splošnega miru In da takoi, ko se sklene mir, umakne svoje vojake od Ja-dransk«ga Morja. Ker Srbija tako požrtvovalno postopa, upa, da vzame Evropa njeno zmernost na znanje in da ne bo zahtevala nadaljnjih žrtev, ki jih ne mora dovoliti, Bslgrad. Skupščine ne nameravajo sklicati, predno se no sklene mir. Belgrad. Srbija namerava najeti posojilo 500,030.000 frankov, da zgradi jadransko in druge železnice in da odkupi vakufska zemljišča. Tudi Bolgarija se po dr. Danevu s francoskimi finančniki pogaja o sodelovanju francoskega kapitala in francoske industrije v osvojenih turških ozemljih. XXX TRDOVRATNI SKADER. — MARTI-NOVIČ ODSTOPI. Cetinje. General Martinovič je radi nesporazumljenja s prestolonaslednikom Danilom prosil, da sme odstopiti kot poveljnik. Leš. Ker turška posadka v Skadru neprestano izpada, se je podal major Peter Markovič v spremstvu dveh častnikov pred skadrsko trdnjavo kot parlamentarec. Sprejel ga je Ibrahim Ta-lad bej. Parlamentarji so vprašali, zakaj so skaclrski poveljnik Ilasan Hica bej ne ozira na premirje. Ilasan liica bej je po odposlaniku odgovoril, da ga porla o sklenjenem premirju ni obvestila in naj se srbski parlamentarji takoj umaknejo. XXX VPRAŠANJE SOLUNA. Carigra«. Mohamedanci, rojeni So-lunčani in veliko solunskih niobame-danskih beguncev jo sklenilo, da odpošljejo v London odposlaništvo, ki naj posreduje pri Greyu in pri poslanikih naj so Solun, v katerem prebivajo večinoma mohamedanci in judje, izpre-meni v prosto pristanišče in naj meste ostane turško ali naj sc pa internacl-onalizira. Dnevne novice. -f Tisoč in ena noč. »Slov. Naroda priobčuje sledečo »brzojavko«: »Dne 10. t. m. se vrši, kakor znano, v Opatiji sestanek pravaške stranke. V političnih krogih se zatrjuje, da je sestanek sklican v prvi vrsti zato, da ratificira pogajanja med pravaši in ogrsko vlado, ki so se izvršila glede na volitve oziroma restitucije ustave. Pri pogajanjih se je baje dosegel sporazum.« — Če je to res brzojavka, potem se je sanjalo onemu, ki jo je »Narodu« poslal, če pa ni, se sanja »Slov. Narodu«, kar bo še najbolj verjetno. »Narod« bi, če bi bil količkaj pošten, lahko verjel kategoričnemu zatrdilu stranke prava, da se ni z ogrsko vlado prav nič pogajala. Mi ponovno izjavljamo, da o kakih pogajanjih med ogrsko vlado in pravaši ni bilo in ni govora in se zato opatijski sestanek s to rečjo, ki ne eksistira, ne bo nič bavil, najbrže bo pa diskutiral druga važna vprašanja. Pač pa sc pogajajo z ogrsko vlado oni krogi, ki »Slov. Nar.« stoje jako blizu. Če je ta častita družba lancirala omenjeni brzojav v »Narodu«, jc to spričo tega šc veliko grše, iznena-diti pa nas to od te strani ne more. -j- Kakšno naziranje Jraa Take Jo« nescu o Avstriji. Rumunski notranji minister Take Jonescu jc v nekem in-terwiewu izjavil, da upa, da bo Avstrija podpirala želje Rumunije glede Ivuco-vlahov na Balkanu žc zalo. ker ne šteje v svojih mejah samo veliko Rumunov, ampak tudi Kucovlahe, in sicer v Istri, koder jih je po maenju gospoda Take .Tonescu kljub slavizaciji šc 2000. Treba je pripoznati, da dela to mnenje rumun-skemu ministru čast v toliko, v kolikor kaže, da sc Rumunija briga za svoje ko-nacionalc povsod, naj jc njih število šo tako majhno. Sicer pa v Istri 2000 Vlahov gotovo no bo, ampak veliko manj. Na drugi strani pa mnenje Take Jo-nescuja zelo osvetljuje naziranje, ki je imajo v Rumuniji o Avstriji. Tam namreč resno zaupajo v to, da se bo naša diplorriacija tudi zavoljo peščice istrskih Vlahov zavzela za jako dalekosež-ne pretenzije Rumunije na Balkanu, ki so v škodo ondotnim Slovanom. Kaj takega bi od strani avstrijske diplomacije bilo v resnici mogoče. Zakaj naša diplomacija ima velike ozire, kadar gre za take narodne manjšine v Avstriji, ki so v jezikovni in kulturni zvezi s tujimi državami, s katerimi vzdržuje avstrijska diplomacija prijateljsko razmerje. Zato gladijo naši državniki Lahe in Nemce, da bi pa se ozirali n. pr. na želje Srbije zato, ker prebiva v Avstriji toliko Srbov, o tem ni bilo veliko slišati. (Čc se zatirajo Rumuni na. Ogrskem, pohaja to iz strahu, ki ga imajo naši državniki prccl Mažari.) Kaj bi n. pr. rekli avstrijski diplomati, če bi balkanska zveza izrazila željo, naj bi avstrijska diplomacija podpirala albanski načrt balkanske zveze zato, ker prebiva v Avstriji nad 7 milijonov Jugoslovanov, Albancev pa ne dosti manj kot nič? Bil bi ogenj v strehi! Gospodu Take Jonescu-u pa nobeden ne bo nič rekel. -f Cerkveno odlikovanje Duhovnim svetnikom je bil imenovan čast. gospod G o t a r d R o 11 , župnik v Zagorju ob Savi. + Politični tečaj v Splitu 9. in 10. t. m. se vrši po tem-lc sporedu: Ustava v Avstriji, govori drž. poslanec profesor Jarc; Jugoslovani v sedanjosti in bodočnosti, govori drž. poslancc dr. Jan. Krek; trgovinske pogodbe Avstrije z bližnjimi državami, govori drž. poslanec dr. Korošec; davek v Avstriji, govori prof. Jarc; zavzemanje vlade za zadružništvo pri nas in v bližnjih državah, govoi-i dr. Krek; politična izobrazba ljudstva, govori dr. Korošec. + »Ecluo de Pariš« priobčuje »Slovencev« članek o laškem vseučiliškem vprašanju v ekscerptu, imenujoč »Slovenca« »organ hrvatsko - slovenske stranke«. -f- Pomota se je vrinila v včerajšnjo »Slovenčcvo« brzojavko, ki jo je priobčil prvotno »Neues Wiener Tagblatt«, v kateri je rečeno, da je kralj Peter čestital Sv. Očetu k Novemu letu » po pravoslavnem koledarju.« To se-veda ni prav, ker pravoslavnega novega leta šo ni in ker more kralj Peter Svetemu Očetu čestitati le k Novemu letu po katoliškem koledarju. — Umrl je v Barkovljah posestnik in ribiški zapriseženec Kristjan Zu-b a n. — V Movkinjah jc umrl posestnik Alojzij Pipan. — Vojaki umorili dcklico. V zagrebški okolici so ponoči umorili voja-ki-topničarji deklico, ki je ž njimi prej ter množili armado vladarjevo. Vprašala sta Masudo, kaj to pomeni. »To pomeni džihad, sveto vojsko, ki jo oznanjajo v vsaki mošeji po čelom .Tutrovem. To pomeni, da je blizo veliki boj med križem in polmesecem; tedaj si bosta vidva, romarja Peter in Janez, morala izbrati svoj prapor.« »O tem bo pač odločitev lahka,« reče Wulf. »Lahka?« odvrne Masuda. »Ali sc bosta lahko vojskovala proti balbeški princezinji in njenemu stricu, poveljniku pravovernih?« Nasmehnila sc je ob tem vprašanju in odšla. Rozamunda jc v resnici postala balbeška princezinja. Živela je v velikem sijaju, kakor je Saladin obljubil v svojem pismu siru Andreju d'Arcyju. Nikdo ni žalil njene vere, nobenega snubca ji niso usiljevali. A ona je živela v deželi, kjer ženske ne zahajajo v moško družbo, zlasti če so visokega stanu. Kot princezinja Saladinovega kraljestva jc morala biti pokorna njegovim postavam; celo obraz si je morala zakrivati, kedar je šla od doma. Godvin in Wulf sta prosila Saladina, da jima dovoli od časa do časa govoriti ž njo, on pa jima je odgovoril: »Gospoda viteza, naše šege veljajo za vse. Čim manj vidita balbeško prin-cezinjo, tem bolje, mislim, bo za njo in za vaju; jaz si ne bi rad z vajino krvjo omadeževal rok.« (Dalje.) celo popoldne popivala po gostilnah. Umorjena je stara 18 do 20 let. Zabodel jo je topničar Ivan Šlefanac, katerega so že prijeli. Prijeli so tudi sokrivce, ki so s Štcfanccm deklico napadli. — Danes je došlo dodatno poročilo, da je umorjena Roza Kunec iz Bolfana in da je bila stara — petnajst let. Umrl je v Borovljah županov brat g. Ferdinand O g r i s. Stavko pečarskih pomočnikov imajo v Zagrebu. , Vrnitev turških izseljencev. Te dni je v Trst prispel parobrocl »Car-men«, ki je iz Soluna vozil 900 mohamc-dancev, mož, žen in otrok, ki so se za časa. aneksijske krize izselili iz Bosne in Hercegovine. Parobrod se je ustavil v lazaretu St. Bartolomc, ker prihajajo izseljenci iz okuženih krajev. Tudi mi-noli mesec se je po isti poti vračalo iz Turške nad 1000 mohametlanskih izseljencev. Nadvojvodlnja Mehtildis se je danes poročila s princem Olgierdom Czartoryskim. Teleionska in brzojavno poročilo. LAŠKA FAKULTETA V TRSTU VIA FAGTI USTANOVLJENA! Trst, 9. januarja. Včeraj so se na trgovinski šoli »Revoltella« pričeli juri-dični kurzi z otvoritvenim predavanjem profesorja Giorgia Benussi o gradbenem pravu. Navzoči so bili mnogi laški poslušalci prava, ki so po končanem predavanju predavatelja burno aklami-rali In vzklikali: »Živela laška univerza I« Nato se je vršil obhod po mestu, na katerem so se pele nacionalne pesmi in vzklikalo »Živio!« laški univerzi. — Stvar je bila do zadnjega hipa tako taj-na, da laški listi niso ničesar o tem poročali, le listi iz »regna« so na to nami-gavali. Dunaj, 9. januarja. Oficiozno se zatrjuje* da otvoritev pravnih kurzov na »Revoltelli« nima značaja kake nov> tarije, marveč da gre le za izpopolnitev »Revoltelli« pridruženih pravnih kurzov. To pa že zategadelj ni res, ker tu nikoli nob?nih takih kurzov ni bilo. Iz krogov laških poslancev se trdi, da je vlada že lansko spomlad st irila vse priprave za priključenje pravnih tečajev k »Revoltelli«, da tako sukcesivno oživo-tvori laško fakulteto v Trstu. To zadevo je pospešilo tudi cbnovljenje tnzveze. Italijanski poslanci so res kljub temu zahtevali, da se obenem od parlamenta zakonito reši laško vseučiliško vprašanje, toda so z izhodom, ki ga je našla vlada v sporazumu z njimi, popolnoma zadovoljni. Vlada je v to svrho penzi-onirala neko starejšo učno moč in jo nadomestila z znanstveno močjo prve vrste. Poučeni krogi so popolnoma edini v tem, da se tu ne gre za nič manj kot za ustanovitev laške fakultete via fakti. Prvemu predavanju sledijo druga. Po zadnjih pogajanjih v budgetnem odseku je bilo jasno, da je vlada z Lahi za kulisami ta način rešitve zmešeta-rila. Zdaj stoje pred nami rezultati. XXX ODRIN NAJ OSTANE TURKOM? London, 9. januarja. »Reuter« je izvedel, da je G r e y predlagal velevla-stem, naj Turčija Odrin obdrži, toda pod pogojem, da podere trdnjave in izgubi še druge pravice. SEPARATNA POGAJANJA PRI ČA-TALDŽI BREZUSPEŠNA? London, 9. januarja. O včerajšnjih pogajanjih med turškima ministroma za zunanje zadeve jin vojsko in bulga irskimi pooblaščenci pri Čataldži, pri katerih so skušali Turki uredili obmejno vprašanje, se poroča, da baje niso imela uspeha. Bulgari ne privolijo v to, da bi Odrin ostal turški. Bulgarski pooblaščenci so pa sicer tudi izjavili, da jo uredba turško - bulgarske meje stvar delegatov v Londonu. Turški zunanji minister je po teli razgovorih in po konferenci z velikim vezirjem poslal turškim delegatom obširna brzojavna naročila. TURŠKO POROČILO O GREYEVEM PREDLOGU. NOVE INSTRUKC1JE. Carigrad, 9. januarja. Listi potrjujejo, da je Porta dne 7. t. m. poslala svojim delegatom v London nove in-strukcije. — »lkdam« poroča, da je sir Grey predložil glede Odrina, naj postane nevtralna cona. O tem se vele .vlasti sedaj pogajajo. Nihče ne veruje, da bi se pogajanja razbila. NEMŠKI GLASOVI O SKUPNEM 1 KORAKU. Berolin, 9. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča, da se velcvlasti glede skupnega koraka v Carigradu niso še popolnoma zedinile. Odrin bo postal bulgarski proti kompenzacijam glede rgej-fkih otgkov. Kolin, 9. januarja. »Kolnische Zci-tung«, ki zaiema iz uradnih virov, po- roča, da bo korak velcvlasti v Carigradu moral imeti zelo odločen značaj. LAŠKI GLAS O MIROVNIH POGOJIH. Rim, 9. januarja. »Tribuna« poroča iz Londona, da je korak velcvlasti, ki naj se stori v Carigradu v dveh, treh dneh, v glavnem ugotovljen. Glede Odrina so bo predlagala odstopitev, toda z nekaterimi privilegiji verskega značaja za Turčijo. Oloki pred Dardanela-mi ostanejo turški z avtonomijo, del drugih otokov se priznava Grčiji, ostali del se internacionaliziira. Vesti, da stoji Odrin pred padcem, se potrjujejo. VPRAŠANJE MOŠEJE V ODRINU. London, 9. januarja. »Reuter« poroča, da je verjetno, da jc eksteritori-aliteto mošeje v Odrinu predlagala Eul-garija. MIR JE ŽE DOGOVORJEN? Dunaj, 9. januarja. Diplomatski krogi so zaupno izvedeli, da je potom privatnih pogajanj med bolgarskimi in turškimi zastopniki pri čataldži in m2d turškimi delegati v Londonu že dosežen principielen sp irazum o miru. Pričakujejo, da se bo vršilo nadaljevanja mirovnih pogajanj prihodnji teden, v osmih dnrh pa bi že moral biti mir podpisan. Dejstvo sporazuma tajs si er na obeh straneh, a j3 baje in ostane dejstvo. AVSTRIJSKI INTERESI NA SKORAJŠNJEM MIRU. Dunaj, 9. januarja. »Fremdenblatt« se bavi z bližajočim se posredovanjem velesil pri sklepanju mira in poudarja: Dasi si razni ljudjs prizadevajo s prozornim agitatorskim namenom lanei-rati vesti o n?kih nssporazuralj?njih velesil, vrndar kaže vsak dan. da so si velssila edine v tem, da js treba kmalu skleniti mir. Zlasti Avstro-ogrska in.a živahnih interesov, da pogajanja kmalu uspejo, ker ona ne samo da čuti v sosedstvu škodo vojne, ampak po miru se bodo nadaljevala tudi ona pogajanja, ki bodo rešila važna vprašanja, ki nastanejo za Avstrijo radi novih razmer na Balkanu. TURČIJA SE BO UDALA. Dunaj, 9. januarja. Turške čete za čataldškimi utrdbami bi prodiranje Bulgarov in Srbov morda ustavile, za uspešen protinapad pa niso sposobne. 200.000 Turkom stoji nasproti do 250 tisoč zaveznikov, ki so se izborno založili z vsem potrebnim. Iz tega sledi, da je Odrin za Turke brezpogojno izgubljen. Če pa Turčija kljub temu vztraja na Odrinu in ga bo šele po dolgotrajnem prerekanju pustila Bulgarom, tiči za to taktiko nekaj drugega, namreč vprašanje egejskih otokov. Najbrž so bo Porta v zadevi Odrina udala nasvetom velesil. Njenega stališča ni smatrati za hudobijo. Pa še drugi momenti jo silijo k tej taktiki. Mladoturki, ki so se po Lozengradu in po Kumanovu poskrili, zopet dvigajo svoje glave in so na tem, da si pridobe armado. Kiamil paša ve, da jc najboljši svetovalec čas, zato hoče počakati kapitulacijo Odrina. Padec te trdnjave bo napake m'ado-turškega režima še ostrejše osvetlil in ga med ljudstvom še bolj sovražil. Uda-ja Odrina bo radi tega stališče Kiami-love vlade le utrdila. Še močnejšo oporo ima pa Kiamil v velesilah, ki so porti popolnoma jasno razložile, da se mora nadaljevanju vojne na vsak način ogniti. Ravno tako bodo morali tudi Grki priznati razsodbo Evrope glede egejskih otokov, ki po zgledu Albanije postajajo vedno bolj »evropska« zadeva. Vojaški položaj balkanskih držav je ugorlcri. Bulgari so svoje pozicijo precl Čataldžo zelo utrdili, pritegnili 30.000 svojih rezerv in pa nad 50.000 Srbov, tako da razpolagajo za morebitno ofenzivo z 250.000 možmi. Poleg tega stoji okoli Rodosta ob marmarskem morju do 50 tisoč Grkov, ki varujejo desno krilo in zaledje čataldške armade. Isto nalogo izvršuje tudi grško vojno brodovje. Turčija ima tu zbranih do 200.000 mož, ki pa kvalitativno zaveznikom najbrž no bodo kos. Primanjkuje jim tudi ar-liljerije. Odrin oblega 80.000 Srbov in Bulgarov, dočim se ceni turška posadka na 35.000 mož. Položaj pred Skadrom je stacijonaren. Tu je zaposlenih do 40.000 Črnogorcev in Srbov. Bojev okoli Janine ni moč prav presoditi, vendar pa regularnih turških čet ni več kot 20.000. V osvojenih krajih so Bulgari in Srbi formirali šest novih divizij, s katerimi bodo svoje vrste ojačili. IZJAVA DAN EVA. Dunaj, 9. januarja. Danev je korc-sopndenlu »Neue Freic Presse« izjavil: »Informiran sem, da bo Turčija zahtevala, da se konferenca zopet začne. Mi bomo v to privolili. Sicer so pa bo odrin-sko vprašanje lažje rešilo v Carigradu, nego v Londonu. Čc se res izvrši intervencija velesil, bo nam v prilog. Odrin mora postati bulgarski v interesu Turčije, ker bi sicer bilo mogoče, da bi ka- ka velesila, ki bi hotela Turčijo vreči iz Carigrada, dobila v nas zaveznika. Tako pa bo Turčija pred nami varna, tembolj ker vemo, da Carigrad ne bo mogel postati naš. Bulgarija je pripravljena pripeznati eksteritorialitcio ort-rinske moseje. Kar se tiče železnic, se ze pogajamo z orientalsko družbo glede odkupa prog do Čorluja, Soluna in Bitolja. Pripravljeni smo tudi priro-znati Avstriji ugodnosti glede tarifov, PoCi pogojem seveda, da bo dovolila izvoz naših agrarnih produktov v monarhijo.« POGOJI ZA PREDAJO ODRINA. Sofija, 9. januarja. Od tu se poroča zagrebškemu »Obzoru«: V Odrinu se nahaja turški prestolonaslednik Jusuf Izedin in večje število nemških častnikov. Kapitulacijski pogoji šukri paše so: 1. Garnizija ostavi mesto z orožjem. 2. Municija ostane Turčiji. 3. Garniziji se izkažejo vojaške časti in se jo pusti oditi v čataldžo v orožju. 4. Gotovi del častnikov (nemški) odide brez kontrole. — Bulgari teh pogojev, zlasti drugega in tretjega, ne bodo sprejeli. Soiija, 9. januarja. V Odrinu ni več živeža, kakor še za deset dni. V torek ob 9. uri so se zbrali turški in bulgarski delegati pri Urli. Turki so predložili znano pogoje, Bulgari so jih pa odklonili in zahtevajo brezpogojno kapitulacijo. Turki so izjavili, da bodo poročali v Carigrad. Bulgarski glavni stan je zahteval iz Sofije civilnih uradnikov, da prevzamejo v Odrinu upravo. London, 9. januarja. Tu se trdi. da se je pri Čataldži šlo med turškim zunanjim ministrom in generalom Savo-vom za kapitulacijo Odrina. Baje se bo Turkom dovolil svoboden odhod. VALONA OD SVETA ODREZANA. Rim, 9. januarja. Grška torpedovka »Evropa« je prerezala kabel, ki vežo Valono z Otrantom. Zvezo po kopnem preprečujejo proti severu Srbi, proti jugu Grki. V Valoni sami plenijo Turki. BITOLJ — SRBSKI. Belgrad, 9. januarja. »Stampa« poroča, da izide kraljevski dekret, ki povzdigne mesta Bitolj, Skoplje, Prištino, Kumanovo, Novipazar in Plevlje v okrožna mesta in se imenujejo okrožni prefekti. V Bitoiju se ustanovi višje apelacijsko sodišče. V Bitolju so je ustanovila tudi filiala francosko-srbskc banke. — Iz tega bi sledilo, tla Bitolj pripade Srbiji, bodisi da je hoče na vsak način pridržati ali da se je z Bulgarijo pogodila, kar je bolj verjetno. RUSIJA MOBILIZUJE DALJE. Dunaj, 9. januarja. »Deutsches Volksbla.lt« poroča iz Jassyja, da Rusija mobilizuje dalje in izvršuje rekvi-zicije pri bogatih in revežih. Isti list poroča, da je poslanec Bratianu v Bu-kareštu izjavil, da je Rumunija mobilizirala dva zbora. PAPEŽ NI »ZAHTEVAL« PALESTINE. Rim, 9. januarja. »Giornale d' lta--lia« poroča, da jo vest Exchange Tele-grapha« (katero je priobčil tudi vče-rajčnji »Slovenski Narod« — Opomba uredn.), da je Sveti Oče sporočil poslanikom v Londonu, naj sc sveti kraji v Palestini eksteritorializirajo, popolnoma izmišljena. KAKO SO BULGARSKI ČETAŠI ZAVZELI DEDEAGAČ. Solun, 9. januarja. Ko so bulgarski četaši zavzeli Dedoagač, so pognali z di-namitom v zrak mošejo, v katero je bilo zbežalo 200 mohamedancev. V ulicah so četaši poklali nad 300 Turkov, žene in dekleta pa onečaščali. Zdaj vlada mir. RUMUNIJA GROZI. Bukarešt, 9. januarja. Oficiozni listi pišejo, da, ako se Bulgarija ne uda, rumunska armada v 24 urah preplavi severovzhodno Bulgarijo. KAKO SE RUMUNIJA BRIGA ZA VLAHE. Pariz, 9. januarja. Rumunski minister za notranje zadeve Take Jonescu jc v Londonu konferiral z grškim min. predsednikom Venizclosom glede usode Kucovlahov v novoosvojenih grških krajih. Venizelos jo izjavil, tla bodo Vlahi uživali svobodo vere in pouka v materinem jeziku. KRONANJE CARA FERDINANDA OD-GODENO. Sofija, 9. januarja. Ministrski svet je sklenil kronanje čara Ferdinanda otlgodili do leta 1914, ko bodo nove razmere urejene. XXX ZADNJA VEST GLEDE BALKANSKEGA PROBLEMA. — PROCHASKA IN TACHI ODPOTOVALA NA SVOJI MESTI. Dunaj, 9. januarja. Konzula Pro-chaska in Tachy sta odpotovala na svoji mesti v Prizren, oziroma Miirovico. Ob njunem prihodu se razvije avstro-ogrska zastava in bo pri tej priliki od-uclek srbskih vojakov pod poveljstvom častnika izkazal konzuloma običajne časti zastavi in konzuloma, kakor sta sc avstro - ogrska in srbska vlada nogo-(lili. ČLANI DUME V SRBIJI. Belgrad, 9. januarja. Te dni pridejo v Belgrad grof Bobrzynski in drugi člani dume, ki bodo posetili novoosvojeno kraje. XXX SMRTNA KOSA. Opatje Selo, 9. januarja. Tu je umrl v starosti 72 let častni kanonik in bivši devinski dekan Jožef Skoči r. POROKA NADVOJVODINJE. Saybusch, 9. januarja. Tu so je \> najožjem domačem krogu izvršila poroka nadvojvodinje Eleonore, hčere nadvojvode Karla Štefana, z ladjiskim linijskim poročnikom Knossom. LUKACS — GROF? Budimpešta, 9. januarja. Trdi se, da Lukacs postane v kratkem grof. STRAHOVIT UMOR. Berolin, 9. januarja. V Ringchvaldu je nek hlapec, rodom Poljak, umoril kmeta Kalissa, njegovo ženo, 3 otroke in deklo ter jih oropal. Truplo kmeta in ene lOIetne hčerke so našli pod kupom sena. V hiši sami ostalih trupel niso našli, ker jih je morilec gotovo kam odnesel. EPIDEMIJA MED TURKI V TRSTU. Trst, 9. januarja. Med 900 turškimi begunci, ki se na ladji »Carmcn« vračajo iz Soluna v Bosno, se je pojavilo 9 slučajev koz. NEODVISNOST TIBETA. Peterburg, 9. januarja. Glasom »Novega Vremena« je Tibet proglasil neodvisnost od Kitajske in priznal Dalaj Lamo za vrhovnega vladarja. GOLJUFIJA Z MENICAMI. Brno, 9. januarja. Zaprli so v Višavi trgovca Zaradnišeka, ki je izvršil menjično goljufijo v višini 200.000 K. NESREČA NA LEDU. Prihrani, 9. januarja. Pri drsanju na nekem jezeru so utonili 4 dečki. MALO POMERANČ IN CITRON. Los Angeles, 9. januarja. Vsled ostre zime je v Kaliforniji uničen skoro ves letošnji pridelek cilron. Škodo cene na 20 milijonov dolarjev (100 milijonov kron); železnice bodo oškodovane za 8 milijonov dolarjev na tovornini. Tudi pomaranče so vsled hudega mraza uničene. KULTURNO DELO V NOVI SRBIJI. Ohridska občina jc otvorila javno ljudsko čitalnico, kjer bodo občinstvu vsi srbski listi brezplačno na razpolago. ČRNOGORSKE ZASTAVE NA DŽAMIJAH. Turki nimajo navade na džamijah izobršati zastav, če pa to store, velja to le za zastavo kalifata. V osvobojenih krajih, ki jih je zavzela Črnagora, so pa na Nikolajevo tudi na turških mina-retih visele črnogorske zastave, ker je bil kraljev god. Sploh so vse veroizpovedi svečano obhajale kraljev imendan. Prirejene so bile razne slovesnosti, katerih se je prvič udeležilo tudi ženstvo, ki za časa turškega, gospodstva "ni bilo varno, če je šlo izpod strehe. Mohame-danci so sc v obilnem številu udeležili teb slavhosti. SoHišiieslki! Prispevajte iraffe za I.iudski sklad! LManske novice. lj Za ravnatelja državne mestne po« llcije je imenovan grof K u n i g 1, ki napravi še tozadevno skušnjo. Za komisarja mestne državne oplicije pa je imenovan g. dr. S k u 1) 1. lj Krščanska ženska zveza ima v petek, 10. t. m., ob štirih redno predavanje v »Ljudskem domu«. Predavatelj dr. Josip Jeršo. lj V nedeljo, dne 12. t. m. priredi Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani v »Ljudskem domu« krasno igro »Zapravljivec«. Kdor si še ni omislil vstopnic, naj iste kupi v Katol. Bukvar-ni ali pri trgovcu Ivanu Podboju pred Sv. Petra cerkvijo. Ne bo mu žal, da poseti to predstavo. lj š-ntpetersko prosvetno društvo v Ljubljani opozarja na predavanje, katero bode v petek, dne 10, januarja in ne v četrtek, kakor jc bilo pomotoma poročano. Predava deželni odbornik g. dr. V. Pegan. lj Pevski zbor »Ljubljane« ima jutri, v petek, ob pol 8. uri zvečer skupno vajo v hotelu »Union« (društveni prostori.) lj Tretje »Muzejsko predavanje« se Vrši v soboto, dne 11. t. m., ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja. Vhod z Bleiweisove ceste. Razpravljal bode prof. dr. K. Cepuder iz Kranja: Kako jo nastala goriška grofija. lj Velika pravda »Agro-Merkurja« proti »Zvezi slovenskih zadrug« je. tudi v zadnji instanci določena v prid »Zveze slovenskih zadrug«. lj V VIII. činovni razred je pomaknjena c. kr. vadniška vrtnarica g. Vilma J o s i n. POSLANEC ČERNY UMRL. V neki kavarni pri Pragi je postalo S. t. m. popoldne socialnodemokratičnc-inu poslancu Viljemu Cernyju slabo. Černy jc čez nekaj trenutkov umrl. Rajnik je bil v 50. letu svoje starosti. Zastopal je kmečko občino Šlan-Klad-no na Češkem. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVNA FOSA-JANJA se prično, kakor se poroča iz češko-ra-dikalnih krogov, zopet meseca februarja. Češki deželni zbor sc skliče sredi meseca marca. PARLAMENTARNA STRADA NA OGRSKEM. Predsedstv ogrske zbornice dela zdaj sporazumno z domobranskim ministrstvom priprave, da prične parlamentarna straža že v prihodnji seji ogrske zbornice poslovati. Sla srsKe novice. š Stara nemškutarska pesem. Slo-Venjebistriški okrajni zastop, ki postavno že clavno ni več pravilno sestavljen, pošilja na občine okrožnice, v katerih jim zatrjuje, da jim vsled slovenske obstrukcije v Gradcu ne more za ceste nobene podpore dati. Gospodje ne mislijo daleč, sicer ne bi mogli širili take neumnosti. Računimo! Do začetka slovenske obstrukcije so občine in okraji dobivali cestne podpore. Danes pa se plačujejo ravno iste deželne doklade kot ob začetku obstrukcije. Zakaj torej ne dobivajo občine več podpor? Denar je gotovo tukaj. Ali ga deželni odbor samovoljno noče dati, ali pa isti denar, ki se je prej izdajal za ceste, gre za druge stvari. Kjer jc torej tukaj krivda slovenske obstrukcije. Drugi nemšku-tarski okraji so že pred leti hoteli širiti to misel, a so jo hitro opustili, ko so uvideli svojo nespamet. Sedaj je začel slovenjebistriški okraj peti staro pesem. š Nemški poslanec o deželnazfcorsM večini. V Neumarktu na Zgor. Štajerskem se jc nemški poslanec o obstruk-ciji sledeče izrazil: Z ozirom na te i'az-mere (obstrukcijo) v deželnem zboru se mora vedno zopet povdarjati, da tudi večina deželnega zbora ni brez krivde « Torej celo nemški poslanci spoznavajo, da nimajo prav, ker ne dado Slovencem tega, kar jim gre. Le naši liberalci in štajercijanci so še vedno tako zlobni, da mečejo obstrukciji polena pod noge in zavijajo resnico. š Zadružni tečaj priredi »Zadružna zveza« v Mariboru od 13. do 19. januarja. Vrši se v uradnih prostorih »Zadružne zveze«. Naj pridejo gg. tajniki in vsi, ki se ukvarjajo z delovanjem denarnih zavodov. š Pri Sv. Barbari v Halozah se ustanovi prihodnjo nedeljo, 12. t. m., Mla-deniška zveza. Obenem občni zbor izobraževalnega društva. Govorita dr. Hohnjec iz Maribora in poslanec Brenčič. š Liberalna organizacija. A' Rajhen-burgu se je ustanovilo liberalno politično društvo. Urednik »Slov. Naroda« Lesničar je govoril o balkanski vojski in Kmečki zvezi. »Narodni List« je s shodom zelo zadovoljen in z vesoljem obdarovanega berača poroča, da članarina za društvo znaša 40 h in da je takoj pristopilo 32 članov. Torej je liberalna politika v Rajhenburgu nesla 12 K 80 h. Čisto po advokatski zraču-njeno. Živela »plodonosna« liberalna organizacija! š Renegatska nesramnost. V Gornji Radgoni so štajercijanci, na čelu jim znani orohovski paša Bračko, uprizorili pravcato srbaško gonjo proti Slovencem, ki se zavedajo svojega rodu. Bračko je iztuhlal, da tvorijo Slovenci »veleizdajniško« zaroto, kakor za časa Tatenbaha. Politična oblast kakor sod-nijska je lepo nasedla na nemškutar-sko ovaduštvo in je začela po svoje preganjati uboge Slovence. Biriči in žan-darji so na lovu. On, ki je nekdaj po okraju spremljal vsenemca Schonerer-ja, in je bil radi veleizdaje celo kaznovan, vrši sckdaj v Gornji Radgoni »pa- triotično« delo in naša c. kr. oblastva mu vse verjamejo. š Imenovanje. Namestnik je imenoval nam. koncipista dr. Lukcža W o 11 e j a v Ptuju za okrajnega komisarja. š Imenovan je praktični in zobozdravnik dr. Vinko II u d e 1 i s t v Brežicah distriktnim zdravnikom. š Iz poštne službe. Poštna oficlala Fr. Natek (Celje) in Artur C.harvat (Celje) sta imenovana za višja oficiala, poštni asistenti Milan Zemljič (Lipni-ca), Jožef Blazine (Bruck), Karol Do-bršek (Zidan most) za poštne oficiale. š Novi župani. V občini okolica Mozirje, kjer so nedavno pri občinskih volitvah zmagali naši pristaši na celi črti, jo izvo'jen za župana vrl našinec gosp. Franc Strucolj, posestnik v Brezju. Svetovalci so tudi sami naši možje. — Za župana občine Škale je izvoljen pristaš K. Z. veleposestnik Anton Jan. š Izvoljen je za župana v Spodnji Poljskavi trgovec Engelbert Sicherl. — V Stari-Novi vasi pri Ljutomeru je županom izvoljen g. Jakob Šluhec. š Umrl je v Celju inženir Emund Unger U 11 m a n n , star 'k9 let. — V Gradcu je umrla gospa Kornelija Per-ko. soproga inženirja in mariborskega obč. svetnika. — V Radgoni je nag!orna umrl davkar .T. Friedl, star 51 let. — V Mariboru je umrl polkovnik Karol pl. Prack, star 70 let. — V Studeni-cah pri Mariboru je umrl obč. predstojnik Leopold S c h m u c k e n s c h l a g. š Za župana v Kamilici pri Mariboru je izvoljen nadučitelj Anton Ilof-bauer. š UbHa sta iz sovraštva brata Franc in Anton Kocuvan v Arjancih pri Sv. Andražu v Slov. gor. nekega Franca Peršeta. Šla sta na njegov dom. Anton Kocuvan ga je najprej z revolverjem ustrelil v glavo, Franc ga je nato šr z gorjačo tako močno udaril po glavi, da je revež vsled dobljenih poškodb čez par ur nato umrl. Ubijalca so zaprli. š Smvlna kosa. V Makolah prebivajoči g. Valentin Rušnik je tam umrl, star 73 let. Imenovanec je svoiečasno bil posestnik in župan v Zrečah ter kot lesotržec znan čez meje ožje svoje domovine. š Nagla smrt. Pred kratkim je umrla v Gradcu Roza Režabek, doma iz Oplotnice pri Konjicah. V Oplotnici živeča njena sestra, omožena Leskovar, je dobila naznanilo o smrti svoje sestre in se je takoj napotila to naznanit bratu. Ko je pri bratu stopila v sobo, se je mrtva zgrudila na tla. Zadela jo je srčna kap. š Žnska pregnala Sest vi un!lc?.v. Eno minolih noči je družba šestih tatov skušala vlomiti v branjarijo Matije Videčnika v Kazazah pri Celju. Že so iz okna strgali omrežje, ko se prebudi Videčnikova žena, ki jo bila sama doma. ker je mož odšel k vojakom. Hitro je vstala in zavpila nad tatovi, naj se takoj pobero. Ti so se pa glasno zakro-hotali. Tedaj jc žena sprožila par stre-lov iz revolverja in tatovi so res pokazali pete. Ker se je pri tej hiši že preje nekoč poskusil vlom, ko je bil mož tudi pri vojakih, se sumi, da so vlomilci iz bližine. š Na vešala obsojen je bil pred iraškimi porotniki 28 let stari kamnolo-moc Kilijan Durchlaufer, ki je pri Kind-bergu umoril in oropal delavca Pavla Freitaga. Razne stvori. Delovanje bank na iugu. Franeo-sko-srbska banka v Belgradu je otvo-rila v Skoplju podružnico, ki je že pričela s svojim delovanjem. — Bulgarska narodna banka je otvorila v Makedoniji osem podružnic in dvanajst agencij v namen, da osvojene pokrajine podpre gospodarsko. — V Solunu otvori Grška narodna banka svojo filijalko. Dne 6. t. m. je otvorila bulgarska banka iz Sofije v Solunu svojo podružnico. Plača dunajskega župana. Dunajski mestni svel je sklenil, da so določijo novemu dunajskemu županu dr. Weis-kirehnerju dosedanje funkcijske pristojbino dunajskim županom (24 000 K letno), uradno stanovanje v mestni hiši z upravo, kurjavo in razsvetljavo, poraba vseh mestnih avtomobilov, razsvetljava in kurjava ob slavnostih, ki jih priredi župan. Dr. VVoiskirchner je mestnemu svetu tudi podal izjavo, da se odpove pokojnini kot magistratni ravnatelj, kolikor časa bo dunajski župan. Velikansk p žar v Carigradu. Ponoči od 7. do 8. t. m. je izbruhnil požar v carigrajskem mestnem delu Mustata paša. Požar se jc strašno hitro širil in je čez nekaj ur zgorelo veliko število hiš. Mraz v Kaliforniji je uničil vse ci-trone in oranže. Škodo cenijo na 20 milijonov dolarjev. Stavka črkostavcev je v Amsterdamu. Stavkajo stavci v 20 tiskarnah. Smrtna grožnja angleškemu kralju. »Coricrre della Sera« brzojavlja iz Londona: Neki blazen človek je pisal angleškemu kralju Juriju, da niu mora takoj 10.000 frankov izplačati. Če toga ne stori, ga ustreli, če ga tudi straži trovrstni kirasirski kordon. Ponesrečena n-mska ladja. —. 30 oseb utonilo. Parnik »Denderah Riek-ners« iz Bremena se je v Filipinskem arhipelu potopil. Utonilo je 30 oseb. Roparji vlomili v vlak in tri pjt-uike ustr.lilL Ponoči od 7. na 8. t. m. so na progi mecl Varšavo- in Mlavo roparji med vožnjo vlomili v voz III. razpreda in oropali potnike, ki so spali. Ko so se pričeli potniki ustavljati, so tri osebo roparji ustrelili in ko jo vlak še vozil, skočili iz njega in brez sledu izginili. Hiša s<* podrla v Rimu. 12 os b mrtvih. V Rimu so je 8. t. m. zjutraj na Via del Trittone podrla neka hiša. Izpod razvalin so izkopali 12 mrtvih in l ranjence. Tvornlca sladkorja zgorela, škotlo j ? 500 020 krcn. V Papu je zgorela tvor-nica sladkorja tvrdke Pallos. Škoda znaša 500.000 kron. Tvornica je v enem letu že dvakrat gorela. Dvoboji Tisse. Grof Tisza se je 8. t. mcs. zvečer dvobojeval z grofom Ala-darjem Szechenyijem. Pri prvem spopadu je ranil grof Tisza Szeclienyija na g'avi. Tiszo je pozval na dvoboj tudi poslanec Dezidcr Polonyi. Tisza je pa pozval na dvoboj bivšega ministra a la-tere grofa Aladarja Zichyija. Natlvcjvortinja E?a je poročila danes mornariškega linijskega poročnika Alfonza pl. Ivlossa. Pl. Kloss bosta stanovala v Pulju, kjer so že najeli na Via Ospedale z vsem konfortom opremljeno vilo. Plenilmci železniških voz. Na progi Lvov-Tarnov so že štiri leta plenili neznani uzmoviči tovorne vlake. Zdaj so aretirali 24 tatov. Umor. V zagrebški okolici so našli na polju umorjeno neko mlado deklico. Prijeli so topničarja Štefanca in še dva vojaka ki so nriznali. da so deklico zlorab1 iali, nato pa usmrtili. Ponesrečena francoska Sadja. Potopil se je francoski parnik »Saint Augu-stin». Potnike in moštvo, 98 oseb, ki so pobegnili v sedmih rešilnih čolnov, ]e rešil poveljnik Cunardovega parnika »Pyria«. Medlost zgine Koliko sredstev se tudi danes za vse hvali, večji-del pa kakor so naenkrat nastala, tako tudi hitro zgine;o. Ne uživajo nobenega zaup nja, ker ne morejo izkazati dolgoletnih prpoznanih uspehov in preizkušenih učinkov. Kako vse drugače to še 37 let v zdravniškem in lajičnem svetu slavnoznano Urepiluo sredslvo. Osebam, ki imajo prenaporno delo : in ga vkljub utrujenosti ne morajo pu- SSpi st ti, se aelo priporoča par tednov za j$/(f povrstio raba Scottove emulzije. Do- ^vj bro.lejen upliv tega prepirata bode kmalu opaziti, na veselju do jedi, nn večji telesni moči; in roko ob roki bosta šla svež pogum in nova moč življenja. Ampak biti mora prislna u\m emulzijo. Cena originalni steklene: je 2 K 50 v. Dob' se v vseli lekarnah. Kdor pošlje 50 vin., v znamkah na iCOTT & BOWNE, G m. b. H , in se SKlicuje na ta Časopis, dostavi se mu ma pošiijatev potom lekarne za poskuSnjo. 6 Prodasta se iz proste roke 70 na lepem prostoru pod Rožnikom. Cena nizka. Naslov T. Čeh. sprejme takoj = RuObar.. .^nOiSr Mesto vsaltega posebnega obvestila. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in za tolažbo ob bridki izgubi ljubljenega soproga, oziroma brata iu strica, vlsokorodnega gospoda izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zlasii se zahvaljujemo preč. duhovščini, slavnemu uredništvu in meš-Sanstvu, slavni požarni hrambi in mestni godbi, vsem darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so dragega rajnika spremili v tako častnem število k večnemu p čitku. Ljubljana, 9. januaija 1012. Žalujoči ostali. Tržeč cee.c. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9 januarja 1913. Pšenica za april 1913.....11-81 Pšenica za oktober 1913 . . . 11-94 Rž za april 1913.......io-24 Rž za oktober 1913* ] ] i i 907 Oves za april 1913 . ' * i()-80 Oves za oktober 1913 ' * 9 26 Koruza za maj 1913 .!*.',, 7-63 Koruza za julij 1913 . . . ] 7-79 Sprejme se takoj priden 96 M« iT v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imaj6 taki, ki umejo nekaj nemški in so temu poslu že deloma vajeni. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 96. w MESUVOBSHCZl aanammsmBa so odda v najem po nizki ceni na Kalu pri Šempetru, zelo pripravna za trgovino in gostilno. Ker v kraju ni nobene trgovine, je tu najlepša prilika za trgovino z mešanim blagom. Prevzame se laiiko takoj. Več pove lastnik Jožoi Urbančič, Kal, p. št. Peter na Krasu. 107 Odhod Iz Idrije: ob ti-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan ., 6-30 zvečer zveza Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan ,, 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj ., 4-— popoldan ., 8-15 zvečer Cene z avtemobilnim onmibusom: I. razr. II. razr. ali naspr. Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica Ilotedršica-Logatec „ za osebo za osebo K 3-- K 2-- „ 1-80 „ 1-- » 1-50 1-- „ 1-50 „ 1-- Cene s kontinuiranim avtomobilom: I. razr. II. razr. Idrija-I.ogatce ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica „ „ Hotedršica-Logatcc ., „ za osebo K 3-— ,, 1-50 ;, 100 „ 1-50 za osebo K 2-— „ !•-» 1-„ 1-- Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnl-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi Is opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti zamore-3885 bitno zamudo. Valentin Lapafne v Idriji. Razpisuje se služba oerkvenika ii organi; Plača: G00 K v denarju, štolnina, prosto stanovanje, prosta drva fsrka in cepi jih •sam) zemljišča toliko, da ima lahko eno kravico in enepa prašiča. Kur ima to zemljišče, mora iti ali poslati koga vsako soboto v Škof j o Loko. Prednost imajo „Cecilijanci" in oženjeni. Nastop 1. aprila t. 1. Župnl urad 3v. Lenart nad Školjo Loko. 104 'I II 11 IMIII i| lllllll II ¥1111 111 HiKIIIIHMUl 103 znaneen Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj0:11 in i'in pretužno vest, da je naš predobri oče in skrbni soprog Matej Aleš usiužbenec c. kr. tobačne tovarne v pokoju po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti zn urnim-joče, vdan v voljo božjo, danes ob pol 10. uri zvečer mirno v Gospodu znspul. Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v petek dno 10. t. 111. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Ulica na Grad št. 2, na pokopališč« k Sv. Križu. Sv. mase zadusnice so bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakobu. Iskreno ljubljenega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 8. prosinca 1913. Pismo s CeliDja. (Od našega poročevalca.) Cetinje, 3. jan. 1913. Naj vam podam par refleksij k mojim pismom o prilikah v Crnigori. Inozemski listi raznašajo vesti o nemirih in brojnih aretacijah. Ne manjka tudi ljudi, ki bi to verovali. Tako sem nekoč clobil povse resno pismo, kjer sc mi svetuje, naj zbežim iz Črnegore, ker da bo tod izbruhnila revolucija. Oseba, ki mi je ta list poslala, živi med samimi Nemci in čita le nemške liste. Ko se je začela vojska, odšla je s kraljem cela vojska in ž njo tudi njegova telesna straža. Ostali so samo nekateri, da stražijo pred kraljevo in kra-ijevičevo palačo. Kralj s princi so bili na bojišču, kraljica pa je s princezi-njami opravljala samaritansko delo ter prebila po cele dneve v bolnicah. Velika kneginja Milica je ob lastnih stroških osnovala bolnišnico v kadetski šoli in otvorila na dvoru popolno dfelavnico za perilo, pri čemer so jo podpirale ugledne cctinjske gospe. Tudi kneginja Ana liatteiiberška je vrlo pomagala ranjencem. Najmlajša kneginja Ksenija je prvo dobo časih po ccl dan prevažala bolnike v avtomobilu, in sicer sama. Ta plemenita dela narodu niso ostala neznana. Ljudje so s hvaležnostjo spremljali vsak njihov l orak in ko bi bilo res kaj nezadovoljstva v deželi, bi ga bili ti dokazi ljubezni brezdvomno razpršili. To ve tudi kraljeva rodbina. Kraljica in kneginje zapuščajo dvor brez vsakega spremstva, obiskujejo bolnike same ali pa po več ur z Belvedera opazujejo boje in to brez vsake straže. Tako pa navadno ne delajo dinastije, ako jim groze nemiri. Istotako je s kraljem, posebno pa s princema na bojišču. Brez spremstva in straže se kretajo med vojaki. Vsi vojaki, ki smo se ž njimi razgovarjali, hvalijo ljubezniv nastop kraljevih sinov. Kraljeviči se razgovarjajo v taboru s priprostimi ljudmi kot z drugovi, se ž njimi šalijo in spe pod istimi šotori. Na nevarnih mestih sc princi časih celo preveč izpostavljajo. Ko jc bilo pi-oglašeno premirje, se je kralj s starejšima sinovoma vrnil na Cetinje, a v taboru na Grudi jc ostal samo knez Peter. Bilo je to revno tedaj, ko so se pojavile prve vesti o nemirih. V tem času je bil celo edini sluga princa Petra ■'na dopustu v Cetinju. Še danes sc nahaja knez tam, brez spremstva, brez telesne straže. In kaj bi sc bal, ko ve, da ga čuva vsa vojska. Rad bi vedel, če je kdo izmed onih, ki so toliko pisali o nemirih, kdaj vprašal, kdo se pravzaprav buni v Crnigori: vojska ali narod. Vojaki v taboriščih so zadovoljni in navdušeni — kdo sc torej buni? Ali morda ženske in otroci, ki so ostali pod domačim krovom? To ljudstvo živi s svojim kraljem zadružno življenje. Kralj skrbi za vsakega, za vsakega povprašuje. Morda ni vladarja, ki bi čital novine svojega naroda s tolikim zanimanjem, kot kralj Nikolaj. A posebno čita dopise in marsikaj po njih ukrene. Tako je te dni čital v »Cetinjskem Vest-niku« nek dopis, ki se mu je dopadal radi lepe pesmi. Takoj je pozval k sebi urednika in mu izročil za dopisnika — zlato medaljo. Razmerje dinastije do ljudstva je zelo prisrčno, familijarno — nazadnjaško, če hočete, toda tako, da izključuje že samo misel na npor. Glasbo. lj Koncert Ravnik - Rijavec je zbral 3. t. m. v neokusni in neakustični dvorani »Mestnega doma<- toliko število slušateljev, kakor ga mlada glasbenika vsaj po dosedanji tradiciji nista mogla pričakovati. Ta pojav je vesel za našo glasbeno umetnost, četudi je moral marsikdo brusiti zanj pete. Spored je bil prebogat, ves se gibajoč v okviru Krek, Lajovic, Adamič, Ravnik, tedaj naših najmodernejših skladateljev. Celoten vtis te glasbene prireditve je pač dokumentiral kapaciteto imenovanih skladateljev in solista, veliko manj pa umevanjc in navdušenje za to, deloma izključno moderno, deloma zmerno moderno glasbo v krogih naše mlajše in starejše, specielno glasbene inteligence. Tem skladbam, v katerih te vsak akord nepričakovano osupne, tako da bi najboljši harmonik nc mogel tako brzo pojmovati razvoj harmonij, kjer skuša tudi muzika-len inteligent zaman slediti zajedno harmoniji, melodiji, besedilu, ritmu, obliki itd., pot v širše kroge ni in nc bo odprla. Umetne so, gotovo, toda tako silno, dostikrat nasilno hitro brišejo za seboj sled z neprestanimi, brez počitka tekočimi novimi tvorbami, da onemogočijo čuvstvu vtis, ki je njih namen. Pa, zanimiva jc ta glasba in so časi, ko si jo človek želi, kar njeno eksistenco opravičuje. Konccrtanta sta za njo žela obilo bodrilne pohvale. Pianist Ravnik na deranžirunem glasbilu ni mogel do veljave, skladatelj Ravnik pa jc v polni meri opravičil sodbo in nadc o sebi. Njegov tovariš Rijavec je inteligenten, marljiv pevec, izobrazbe srednjega, ne prebogatega materijala. Naj bi jima bila na trnjevem potu slovenske umetnosti sreča mila in veselje do nje neskaljeno. A. S. KNJIGOTRŽTVO. II. S i e n k i e w i c z : V pustinjah in puščavi. Roman iz Malidijevih časov. 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 vin., se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Sienkiewicz: »Brez dogme«. Roman. 3 K, vez. 4 K 50 h. —■ V tem romanu nam slavnoznani pisatelj pred-očuje človeka, ki o vsaki stvari dvomi in nima nobenih trdnih nazorov, katere bi lahko porabil za temelje, na katerih bi zgradil srečo svojega življenja. Iz romana doni klic, da je živa in trdna vera prvi pogoj srečnega in zadovoljnega življenja. Krajnim šolskim svetom in šolstum vodstvom na znanje. Vpoštevaje velike težkoče, ki jih ima dandanes učiteljstvo pri pouku nemščine, ker nam naše šolske knjige nudijo prav malo gramatikalncga pouka, je založila »Katoliška Bukvarna« v nemškem jeziku stenski tabeli: Samostalnik — sklanjatev. Pridevnik — sklanjatev. Tabeli sta v velikosti 70 X 54 cm. Cena na platnenem papirju s palicama a 2 K 20 vin. Pri samostalniški sklanjatvi je na 14 primerih (samostalnikih) natanko razvidno pravilo krepke, šibke in mešane sklanjatve. Krepko in šibko pridevniško sklanjatev nam pa pojasnuje 6 primerov (pridevnik s samostalnikom). * Župne urade opozarjamo, da je knezoškofijski ordinariat ljubljanski s 1. januarjem 1913 oficijelno predpisal novo izdajo »Lesar, Berila in evangeliji« kot edino dovoljenje za porabo v vseh cerkvah ljubljanske škofije. (Glej Ljubljanski škofijski list št. 10, 1. IDI2). Isto velja tudi za tržaško škofijo in goriško nadškofi j o. Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Vile, stanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo. Posredovalnica za nakup in prodajo: poznana kot najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljš?ga okusa. Dobi se na debelo in drobno pri podpisanem izielovatclju. Ravno tam sc dobi izborno na dehc-lo in drobno iz lastnih vinogradov na Dolenjskem. E. PRESECKY, Sainobor, Hrvatsko, odlikovan na razstavah v Krškem, v Pragi i.975 in v Zagrebu. Pobro situiran trgovec v <£jubljani, 30 let slar, želi y svrho takojšnje že-nitve znanje z gospico ali pa mlado vdovo, katera bi imela 5 —10.000 premoženja ter veselje do boljše trgovine. — ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, pod imenom „Ludvik" poštno ležeče, Ljubljina, glavna pošta, tajnost častna stvar. 79 Pri 48. žrebanju srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki se je vršilo 2. januvarja 1913, jc bilo izžrebanih naslednjih 80 številk: Št. 5043 z dobitkom K 50.000 — Št. 69351 z dobitkom K 1000-- n 62070 » » „ 3000 — „ 18795 „ )1 1000- n 11143 v » „ 2000 — „ 17006 „ ?1 51 600- n 46153 » j> „ 1000— „ 14336 ., 51 600-- v 27490 n >5 „ 1000-- „ 55487 „ 11 600-- n 24157 ,, M „ 1000-— ., 65797 „ 11 600-- Št. 1 35 > 53 158 356 394 551 6i 18 646 829 843 964 1296 1361 1410 1471 1514 1532 1685 1915 2013 2061 2090 2104 2267 2277 2286 2296 2351 2497 2698 2740 2752 2831 2918 2941 3226 3343 3442 3520 3594 3663 3699 3830 3919 3974 3978 4019 4053 4116 4188 4200 4373 4379 4521 4720 4791 4838 4896 4965 5191 5209 5250 5290 5292 5308 5418 5424. 5474 5484 5505 5559 5594 5669 5688 5740 5760 6078 6109 6119 6212 6255 6310 6350 6385 6409 6621 6760 6860 6934 7007 7071 7162 7394 7426 7630 7657 7659 7677 7709 7851 7967 8214 8246 8511 8521 8891 8980 9020 9089 9168 9238 9299 9349 9485 9488 9526 9586 96D2 9730 9934 9983 10013 10031 10114 10180 10173 10228 10254 10255 10376 1042G 10453 10574 10602 10662 10708 11035 11045 11070 11124 11154 11235 11303 11615 11856 11893 11934 12375 12565 12621 12859 12889 12978 13005 13145 13480 13679 13778 13380 13928 13991 14036 14045 14259 14432 14533 14644 14715 14865 14885 14899 14908 14809 14961 15058 15178 15335 15392 15423 15145 15460 15558 15603 15605 15756 15781 15868 15986 16208 16258 16285 i 6293 16326 16788 16859 16869 16900 17283 17444 17493 17517 17550 17661 17735 18029 18033 18034 18047 18055 18095 18101 18111 18161 18220 18222 18365 18421 18656 18757 18879 18907 19200 19287 19706 19807 20085 20258 20275 20341 20476 20502 20529 20544 20639 20833 20902 21024 21137 21429 21515 21729 21749 21871 22107 22120 22257 22337 22395 22595 22705 22782 22877 23244 23289 23309 23863 23665 23717 23857 23893 23949 23998 24169 24173 24230 24246 24268 24393 24663 24693 24743 24775 24776 25172 25176 25545 25727 25753 25 L 54 25999 26061 26126 26133 26282 26333 26407 26434 26728 26741 26823 26845 26958 27175 27231 27405 27418 27446 27836 27847 27864 28142 28239 28341 28426 28509 28636 28741 28761 28928 29089 29133 29206 29382 29457 29482 29595 29352 29708 29741 29770 29783 29809 29862 29893 29894 29908 29909 29953 29975 30034 30060 30114 30123 30171 30341 30350 30367 30411 30442 30552 30560 30608 30 352 30683 30728 30815 30822 30885 30926 30969 30986 31045 31110 31382 31555 31637 31640 31916 31973 32085 32173 32177 32256 32808 33031 33807 33502 33786 33961 34205 34C24 34638 34656 34679 35147 35328 35377 35421 35565 35578 35865 36110 36118 36145 36171 36327 36438 36550 36716 36785 36902 37051 37115 37252 37270 37271 37354 •37413 37476 37644 37697 37799 37823 37959 38103 38580 38581 38643 38665 38667 88791 38838 38864 38932 39001 39031 39042 39108 39129 39134 39385 39640 39719 39776 39783 3P865 39911 39974 40106 40395 40632 40395 40814 40995 41197 41205 41431 41474 41583 41634 41683 41785 41891 42085 42129 42177 42L79 42393 42578 42598 43033 43109 43400 43421 43544 43545 43561 43595 43613 43660 43670 43388 43777 43813 43368 43891 43911 44048 44108 44115 44187 44202 44207 44382 44477 44498 44504 44518 44531 44600 44695 44707 44748 44837 44852 41899 45210 45344 45355 45359 45387 45432 45436 45473 45617 45851 45959 46023 46074 46346 46507 46571 46619 46688 46847 46934 47011 47095 47166 47247 47292 47356 47387 47437 47467 47531 47661 47764 47770 47802 48357 48538 48658 48748 48780 48784 48883 48982 49080 49097 49113 49153 49277 4929 i 49312 49453 49344 49678 49752 50097 50187 50256 50350 50417 504-18 50541 50657 50918 50943 51001 51< 86 51319 51367 51559 51687 51733 51757 51833 51838 52154 52185 52216 52264 52303 52447 52452 52470 52597 52693 52873 68096 53131 53158 53251 53390 53596 53710 53711 53771 54017 54174 54211 54314 54324 54372 54449 54458 54465 54583 54589 54789 5'893 55084 55112 55295 55435 55555 55577 55584 55595 55619 56131 56246 56286 56327 56491 66 ">79 56686 56S88 56890 56931 56955 56973 57008 57081 57546 57866 57929 58071 58193 58250 58265 58535 58650 58758 58378 58918 59038 59060 *>9102 59686 59807 59817 59957 60128 60348 60363 60443 60446 60498 60..35 60716 60742 60830 60912 61034 61176 61364 61438 61582 61634 61862 61881 61901 61913 61914 (52092 62345 62353 (524 69 62536 62702 63088 63107 63294 63330 63432 63438 63441 63518 o:;;;32 63651 63670 68688 63960 64032 (»4085 64255 64460 64529 64629 64879 64884 64955 (55008 6506(5 65235 65615 65659 65887 65981 66006 66091 66114 66118 66267 66864 66517 66600 66675 66814 (56900 66995 67136 67176 67196 67301 67322 07324 67405 67425 67458 <5749.". 67609 67691 67847 67984 (58037 68147 68224 68407 68535 68672 68686 68703 68841 (58 8 48 69125 69243 69260 69341 69345 (59515 69532 69568 69621 69887 69897 70047 70127 70288 70257. 70277 70(534 70690 70787 70820 70875 71006 71261 71866 71417 71454 71475 71669 71687 71704 71730 72058 72226 72280 72311 72351 72402 72456 72584 72605 72627 72891 73008 73132 73452 73570 73669 73729 74046 74332 74456 74044 71673 74820 74841 74859 71865 74885 74802 in 74980 z dobitkom po K 60" —v Od doslej izžrebanih srečk se nastopne še niso predložile v izplačilo: 1354 2480 4417 5953 7808 9266 10096 11791 12774 13969 14716 15410 16304 17561 18513 19718 21441 22954 24047 25103 26178 27130 28337 29031 30061 30903 31804 33197 34342 35119 30071 37233 37923 39074 40269 41652 42533 43375 44877 46030 46958 48459 49502 50575 51815 52556 53902 55029 56087 67609 58933 60542 61666 63006 64183 65206 60330 67814 68855 70503 71634 72554 73676 74847 Št. 2472 z dobitkom „ 9180 „ , 12127 „ 22237 Št. 161 " 192 243 318 441 1416 1443 1486 1504 1522 2520 2722 2790 2924 2963 4458 4479 4540 4545 4593 6275 6453 8858 6917 6936 7833 8034 8035 8597 8658 9360 9597 9744 9927 9956 10780 10837 10888 11047 11877 12078 12173 12195 12928 13323 13259 13313 K 1000-— „ 1000-— „ 1000 — „ 1000 — 454 552 1523 1589 S t. 23087 z „ 41027 „ „ 46096 dobitkom K 1000--„ ., 1000--1000- 13996 14003 14055 14726 14763 14881 15503 16453 16641 15420 16391 17571 14088 14915 15543 15693 16651 17578 17,09 17843 18552 18621 18922 19004 19775 20077 20304 20311 21478 21491 21493 21815 23102 23147 23265 23292 24081 24131 24365 24550 25288 25318 25366 25392 26261 26368 26561 26627 27385 27419 27560 27679 28395 28421 28568 28571 29044 29134 29186 29222 30143 30165 30200 30211 30958 31093 31131 31159 31874 31922 32080 32089 33300 33434 33622 33685 34440 34445) 34694 34706 35288 35347 35398 35499 36197 36200 36380 36463 37472 37481 37548 37566 37934 37954 37972 38149 39115 39132 39224 39240 40307 40845 40350 40617 41688 41717 41783 41792 42619 42682 42729 42833 43416 43465 43788 43802 44944 45131 45137 45263 46138 46193 46273 46426 47048 47093 47193 47275 48603 48641 48650 48737 49506 49549 49561 49591 50647 50850 50998 51036 51841 51844 51853 51934 52584 52637 52859 52890 54014 5429J 54294 54331 55047 55100 55122 55125 56221 56254 56261 56354 57683 57752 57927 58078 59081 59092 59109 59381 60651 60652 60793 60894 61929 61955 61979 62052 63018 63083 63365 63457 64236 64300 (>4474 64495 65317 65424 65575 65579 66338 66370 66504 66639 67874 67965 68128 68220 68912 69023 69160 69170 70523 70661 70788 70985 71969 71!'85 72107 72108 72563 72581 72642 72709 73724 73796 73841 73881 74869 in 74920 z dobitkom K 2965 4704 7058 8766 10155 11060 12199 13315 14141 14943 15837 10713 17892 19007 20321 22175 23363 24558 25485 26630 27686 28617 29258 30315 31204 32111 33859 34738 35610 36470 37613 38168 39313 40645 41887 42864 43810 45384 46466 47290 48790 49640 51418 51985 52995 54437 55175 56659 58099 59402 60941 62074 63491 64601 65649 66664 68292 69652 70991 72143 72762 73950 60-— 3012 4706 7062 8819 10213 11072 12304 13422 14207 14953 15844 16732 18014 19109 20364 22182 23421 24603 25520 26668 27730 28624 29301 30322 31215 32259 33888 34870 35622 36641 37617 38471 39515 40693 42003 42905 43913 45672 46496 47335 48810 49735 51515 52009 53014 54582 55231 56758 58188 59748 60972 62077 63577 64651 65690 66762 68360 70087 71001 72222 72866 74088 644 1612 .3168 1711 7157 8826 647 1697 3205 4763 7205 8862 10230 11150 12306 13447 14418 15026 .15863 16797 18032 19209 20486 22326 23433 24765 25604 26760 27871 28673 29347 30394 31402 32395 33929 34922 35658 36692 37639 88630 39567 40798 42043 42923 44065 45686 46499 47606 48965 49811 51537 52132 53025 54717 55591 56897 58234 59921 61096 62275 63638 64670 65727 66842 68368 70219 71113 72230 72913 74132 761 1871 3578 4789 7521 8907 10295 11238 12358 13488 14422 15104 15887 16847 18081 19213 20707 22328 23440 24787 25686 26791 27880 28705 29395 30577 31541 32662 34007 35005 35666 36735 37660 38712 39608 41035 42095 43019 44068 45724 46615 47868 49001 49880 51L>53 52147 53060 54748 55681 57009 58248 59998 61112 62379 63700 64897 65737 66869 68382 70249 712 5 72241 73210 74155 933 2009 3660 5006 7522 8930 10356 11326 12394 13556 14465 15213 15926 16852 18174 19284 20789 22624 23613 24824 25759 26832 27919 28713 29549 30665 31674 32916 34020 35020 35735 36804 37781 38715 40116 41132 42123 43077 44069 45756 46677 48046 49085 49926 51571 52186 53083 54752 55798 57054 58323 60076 61197 62425 63721 64944 65761 67033 68638 70288 71206 72334 73315 74269 109'» 2026 3884 5201 7602 8997 10383 11398 12419 13618 14496 15214 16062 16912 18269 19314 20818 22626 23735 24845 25784 26916 27932 28758 29772 30678 31706 33083 34106 35022 35921 36931 37784 38736 40142 41220 42215 43182 44281 45794 46678 48056 49089 49942 51583 52198 53369 54899 55847 57124 58578 60370 61234 62649 63758 65025 65781 67109 68665 70395 71257 72397 73414 74489 1209 2068 4066 5208 7647 9050 1255 2172 4152 5334 7668 9055 10408 11455 12419 13624 14531 15228 16067 17057 18405 19403 21309 22695 23763 24867 25962 26961 27956 28797 29860 30742 31736 33085 342(52 35023 35996 36993 37786 38858 40145 41283 42303 43184 44654 45795 46707 48092 49132 50172 51708 52388 58403 54936 55869 5 (ti2o 58760 60374 61277 62705 64079 65062 65800 67329 68731 70402 71271 72522 73420 74617 1316 2269 4247 5582 7689 9159 10456 11531 12666 13736 14593 15306 16069 17242 18447 19487 21321 22862 23835 24871 26053 27092 28129 28885 29951 30760 31758 33095 34333 35033 36032 37019 37854 38 >96 40178 41309 42396 43280 44798 45874 46814 48264 49192 50283 51738 52437 53..08 54979 55979 57573 58824 150405 61424 (527 97 64114 65107 66049 67462 68778 70426 71340 72526 73448 74672 1342 2345 4284 5610 7779 9216 10460 11635 12712 13893 14(506 15385 16254 17552 18464 19631 21372 22889 23945 25056 26127 27105 28225 28895 30007 30811 31760 33118 34335 35041 36033 37229 37882 38977 40189 41318 42482 43333 44858 46016 46823 48381 49458 50300 51774 52528 53821 54998 5(5047 57580 58841 60450 61428 62871 64151 65144 66059 67516 68819 70440 71436 72527 73595 74779 Pozor! Pozor l Proda se na Spodnjem Štajerskem oddaljeno tri četrt ure hoda od železniške postaje, na ravnini, z lepimi poslopji, hlevi in šupami. Posestvo meri 18 oralov, redi se lahko 12 glav goveje živine in 30 prešičev. Lastnik proda posestvo iz proste roke radi družinskih razmer, kupna cena Iv 24.000, plačilni pogoji so zelo u-godni. Natančna pojasnila daje: FR. GOLOB, mesar in posestnik v Sp. Šiški pri Ljubljani. 103 Magistrat deželnega stolnega dne 2. januarja 1913. mesta Ljubljane, proti visoki proviziji, event. po visoki spretnosti fiksni plači in dijste sprejme slov. zavarovalnica. PoiiDe na noš ni preiiai štev. 12S v Trstu. ki je obenem knjigovodja, se sprejme takoj. Pogoji po dogovoru. Dr. J. Brejc, odvetnik v Celovcu, PriKtvn žtoHikoff na Kranjskem razpisuje za tekoče leto pere iHritt-Mi do katerih imajo pravico vdove in sirote zdravnikov, ki so bili člani tega društva. Prošnje, opremljene z imovinskim izkazom, naj se vlože na odbor Društva zdravnikov na Kranjskem do 31. januarja 1.1. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo pod nobenim pogojem. 99 HHSfiMBHi" fiiinrns nupiano izdelujem najiineiie In po najniJil nJlUUlIu |l! JIGilS C3ni V Ias8nl delavnici LUD. CEMNE juvslir, trgovec i urami ter zapriseženi sodni cenilec Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. i K K K K K K mmmDq ZašCitna znamka ,,Sidro" LiniiHeni. Capsici comp., liliiesM za Silre-Pain-Eipsller je splošno priznano kot iivrsina bal bla-hioiein oivoJn) ma? lopri pichlajenjuitd; cena 80 vin., K 1-40 in K 2-—, se dobiva v vseh lekarnah. Tri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, ua.i se jemljejo lo oritf. steklenice v škatljab z našo zaščitno znamko .Sidro' potom se |0 gotovo pre.el orig. izdelek Dr. Rihterleva teharna pri .ziaiem levu' v Prasi ; Elizabetna cesta št. 5. nova. / o 2985 " izvrsten sposoben delavec za tvornico voščenih sveč v obmorskem mestu v Dalmaciji. Delavec mora biti izurjen v vseh strokah svojega posla v tvornici voščenih sveč na paro. Plača dobra Delavec mora biti katolik in Slovenec. Nastop takoj. Pojasnila daje uredništvo pod: 52. 52 Zenitna ponudba. Jzobražen mlad in soliden posestnik, trgovec, srednjc-visoke čedne unanjosti iz prijazne vasi blizu mesta, želi spoznati olikano, domače vzgojeno, narodno, 20—28 letno gospico nedolžne preteklosti, dobrega zdravja ter z veseljem do trgovine in gospodinjstva. T)o'oro, rahločutno srce in pa črez 30.000 ){ dote na; povzdigne srečo in premoženje nad sto tisoč. Obširne ponudbe s sliko, ki se tajno vrne, pod: „Tina sr?ča 1913" do 17. prosinca na upravo ..Slovenca" pod številko 92, za februar se odda pod ugodnimi pogoji v Ilirski ul. 22. II. 11. u Kamniku sna Cšorenis&Esn (prej last kolarskega mojstra J. Stare-ta), z moderno urejeno dsiaunteo ia kouaško, kaSsj-sJsB Hn sedlarsko otirt, v kateri so te obrti že dobro vpeljane, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Odda se tudi v najem dobro idoča gcslllina na prometnem kraju na Gorenjskem s koncesijo za žganjetoč, trafiko in s pripravnimi lokali za trgovino. Naslov iz prijaznosti pri upravništvu tega lista pod številko 101. Išče se za takojšnji nastop 415g mizarski pomočnik dobro izurjen delavcc, krščanskega duha ter trezen. Plačilo primerno po dogovoru. Ponudbe naj se po-šilinio na naslov: Babic Jakob, miz,irski mojster, Babiči, Marezlge pri Kopru, Istra. V najem