Mtnfna pavta!tr«ni Leto IY.V štev. 59 V Ljubljani. četrtek dne fO. marca (92f. Posamezna štev. 1 K tsh*Ja ob * sjutraj. Btsee celoletna . . 190 K Btsec&Ot !S . ca zased, ozemlje • 800 , ca jsoscutiiv. •. Og-las! sa vsaJs ara rflflaa stolpca (58 mm) 2 S ea.il oglasi do' SO ram etmfcca (5S «snO . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo; MBdošlCtva cesta §tlQl Telefon it. 72. Uoravnlitvos Sodna cllea StC Telefon it. K. Raf-jn Ttr. polt Cejc. mil , Ro«jo zopet potresa revolucija, [zato treba računati tudi z njegovo Vkljub nepopolnim vestem izgleda, J apatijo. Boril se bo, kakor doslej, da smemo to pot res govoriti o novi proti rdečim četam, ki bi poskušale ruski revoluciji in ne samo o običaj-; prikorakati v selo in mu rekvirirati nih nemirih. Zlasti se iz Prage, kjer pšenico. Njegova • revolucionarnost! doslej še ni segla dalje. Nikdo ne more reči, ali bo ruski seljak topot pograbil za priliko, ki se mu proza, da se otrese obsovraženega tiransiva, — ali pa ostane- doma.in.počaka, da opravijo drugi .brez njega. Vkljub temu pa zadnji dogodki ne izgube svoje vehke važnosti. Udarec sedi Keijenskij, izve, da sedanji ruski dogodki niso niti komploti pristašev prejšnjih ruskih vlad, niti upori manjšin, ki se :žele osamosvojiti, marveč' da gre res za revolucijo, za ljudski pokret s popolnoma političnimi cilji. --- Boljševiki se morajo boriti danes proti onim, ki so bih doslej njihovi . , . ..— — ----- —i—.— najzvestejši pristaši/ Upor je "priče! zoPet obiI° ^asi rusko zemljo, je (dajo. Temu sveto se morajo predlo-pri kronštatskib mornarjih, ki so odnesla vsako možnost, sporazuma «•—m darskem svetu, ki bo štel 72 čfefiov, zbranih od strokovnih zbornic, m ki proti boliševišla moči je strašen.; Kri, | ima pravico inicijative za -žafcono- ?'i vvinpt nhiln ln-asi rmlrri 7pm1uv te ' J.u ». .. .U bili nekdaj jedro rdečih čet pri delavcih petrograjskih tvornic, pri kovinarjih itd. . . O zgodovini zadnjih borb še ne tremo dovoli. Kolikor je znano, so izbruhnili prvi nemiri dne 21. februarja -v predmestjih Petrograda. Spopadli so se stavku joči delava" z rdečimi četami, ki so bife poslane nad i je. Krvave žrtve so bile na strani delavstva obilne, toda pričetek je bil iu, in stavka se je mahoma "razširila na celo mesto. Dne 26. ali 27. februarja ie bila v polnem razmahu. Boljše viki so nato dirigirali 'proti nemirnemu Petrogradu nekaj .polkov, ki so jih smatrali -za zanesljive, in ukazali splošen napad na nezadovoljno delavstvo. Vkljub poizkusu, da se novo gibanje uduši z oboroženo si- med ruskim, ljudstvom in njegovimi sedanjimi tirani. Žalostni dediči carskega režima, Ljenin in Trockij, se ne moreta vzdržati brez-nasilja in prelivanja krvi. Podrla se-je laž, da temelji-njuna moč na sistemu ruske volje, ali pa vsaj na sistemu diktature nemiri v Moskvi. Nato so odpov dali pokorščino baltiški pomorščaki, začasen odbor, ki je odkrito odpovedal pokorščino moskovski vladi. Ta odbor. ima značaj revolucionarne vlade. Izdal je proglas na ruski narod in ga pozval, naj otrese s sebe tiranski jarem rdečih komisarjev in boljševiških «blagogoIkih» apostolov. Za program si je postavi! sklicanje ruske konstituante in vrnitev k zasebnepravnim odnošajem. Istočasno z nepopolnimi poročili o uporu prihajajo že tudi hrezžični fculktini "iz Moskve o boljševiških zmagah, potem o potovanjih Trocke-ga, Lienina, Zinovjeva ifd. Kronštat dobi danes zadnji rok, da se preda, m oklopnica Petropavlovsk uniči vse upornike, jutri stoje isti uporniki pred Petrogradom, Petropavlovsk ie v njihovih rokah in Zinovjev je ujet Na takšne vesti torej ne moremo dati mnogo. Za gotovo sme veljati, da je danes ves ruski severozapad v plamenu, da ie Kronštat in baltiško hrodovjs v rokah «upornikov;>, Pe-/rograd sam pa da je razdeljen in da je najbrže njegovo središče v rokah boljševikov, predmestja in utrjeni tvomični oddelek ob Nevi v rokah upornikov. Prebivalstvo je v večjem delu na strani upornikov. AS bosta Ljenm in Trockij mogla zadušiti ta pokret? Možnost je gotovo dana, kajti boljševiki so si ustvarili slepo vdano in dobro taturi, ki se je doslej izvrševala nad njim. Ravno tovarniški in drugi kvalificirani delavci so dali one čete, ki se danes bore na petrogradskih in moskovskih^ barikadah proti «rdeči zvezdj*, ravno oni so prvi, ki so-se naveličaj najhujšega carizma, rdečega. • • 1 Gledali smo gospodarsko progast boljševizma. Te dni gledamo pričetek jyegovega moralnega propada. Naj se današnji prvi poskusi delavstva pjdi ponesrečijo, naj boljševiiri obdr-že tudi še nekaj časa svojo vojaško in ž njo svojo politično moč, jasno •rarajCP-ri rtrfhnr ti io /i/tL-ri+rt. ^ SVO švdjfie^ se utegnejo še držati na vladi nekaj časa. Večni nemiri v Ukrajini, agrarni nemiri v središču zemlje, delavski upori v Moskvi in Petrograda in mornariška revolta v Kronštatu so nam znaki, da se pričenja tudi «rdeče car-stvo» nagibati zatonu in da ni več daleč čas, ko bo Rusija v resnici osvobojena in ko se povrne v mir in na pot do uresničenja onih velikih del, ki jih ta mučeniška zemlja dolguje slovanstvu in človeštvu. Hehisgfors, o. marca. (Izv.) Napadi na Kronsta it so se pričeli v ponedeljek popoldne ob 4. Drugi napad ie sledil v torek zjutraj. Oba sta bila odbita. Izgube boljševikov so velike. Krasnaja Gorka je na strani boljševikov in je ctvorila ogenj, na katerega ie fort Sebastopol energično odgovarjal. Posadka Kronsta, iia ni utrpela nobenih izgub. Pričakuje se nov napad po? j oči. Riga, 9. marca. (Izv.) Sovjetska vlada ie poklicala finske in leiijske polke iz Moskve. Na ponudbo za pogajanja so odgovorili uporniki Kronstadla sovjetski vladi, da ne verjamejo njenemu nestrankarstvu. Koptnhagen, 9. marca. (Izv.) Kronsta-.'tski uporniki imajo v svojih rokah oklopnice Petropavlovsk m Andrej Pervozvani, križarke Aurora, \akarov, več torpedovk in razen Krasnaje Gorke vse druge trdnjavske iorte. Trockij in Kalinin sta odpo- Socialno-ekonomski svef. O SUSPENZIJi DRŽAVLJANSKIH PRAVIC Beograd, 9, marca. (Izv.) Danes bo o vseh teh vprašanjih glasovanje popoldne se je vršila jstočasno seja v plenumu ustavnega odbora. — Na-dveh medstrankarskih odsekov, ki se to se bo bavil ožji odbor z vpraša-bavita s stilizarijo v ustavnem odbo- niem oblasti. Pri tem je najvažnejše, ru, doslej še nerešenih členov.ustave, 'ali se že v ostavi fiksira maksimalno V odseku za socijalno-ekonomska (in minimalno število oblasti, oziro-vprašanja je prišlo do popolnega' raz maksimum in minimum njihove-sporazuma "glede gospodarskega pro- J ga prebivalstva. V Srbiji so močni grama v ustavi. ZIasti.se je izvršila lokalni inieresi na delu, ki zahtevajo, stilizacija člena o takozvanem gospo- da ostanejo sedanji okrugi. ki pa naj j—«..._■ —« ■ ** po načelu decentralizacije dobe večjo kompetenco. BJEOGRAD. 9. marca. (Izv.) V seji ožjega odbora ustavnega odseka se je razpravljalo o predpisu, ki naj bi prišel v ustavo, da ministri imenujejo nižje • uradnike. Proti tej določbi so se uprli poslanci dr. Žerjav, dr. Vošnjak in dr. Dulibič, ker se s tem prejudicira imcnovalni pravici oblastnih načelnikov • in Dredsednika apelacij-skega sodišča. Sklepanje o tej določbi je bilo vsled tega odloženo. Beograd, 9. marca. (Izv.) Ministrski svet-je razpravlja! na svoji današnji seji o poteku pregovorov z muslimani, jutri se nadaljujejo. Beograd, 9. marca. "(Izv.) V Beograd je prispela delegacija arnavtskih plemen, ki zahteva, da se Albanija priklopi naši kraljevini. Jutri bo delegacijo sprejel ministrski predsednik Pa-šič. Beograd, 9. marca. (Izv.) Danes zjutraj je prevzela nova občinska uprava posle. Stari predsednik Trpkc-vic je otvoril sejo cb 10. in pol dopoldne. Po priobčitvi rezultatov volitev ie pozval Uvoljece na prisego, nakar je izročil preesedstvo novemu predi- žiti v presojo vsi zakonsfii načrti, ki se tičejo socijalnih in ekonomskih vprašanj. Najkasneje v šestih tednih mora veliki gospodarski Svet oddati svoje mnenje z motivi in" stili racijo svojega zakonskega predloga, ki gre potem v skupščino. Z ozirom na odsotnost kmetskih poslancev iz Bosne o agrarni reformi odložila. — V drugem odseku se je razpravljalo o členih ustave, ki dovoljujejo v slučaju vojna in oix>roženih nemirov začasno suspenzijo državljanskih svobod-sfin-glede tiska, zborovanja, gibanja in pisemske tajnosti: Taka sušpenzi-ja se more izvesti samo z zakonom. Nato se je razpravljalo o onjh členih ustave," ki urejajo Upravo. Sporazum se je dosege! tudi gfcde drfeVBfh podtajnikov, ki se morejo imenovati v posameznih ministrstvi^, kjer se jim dodeli poseben delolarog. Jutri »sedniku. HI EnišHia in Nemci. oboroženo in opremljeno pretorijan- tovala iz Petrograda, čegar brezžič-5ko gardo. Končno kaj zmore neor- na postaja in glavni del mesta se janizirana, po dolgoletnem nepopis- j nahajata še v sovjetskih rokah. Lie-n-E1 trpljenju demoralizirana množi- njn je prj glavnem štaba v okloprem cs,proti strojnim puškam Ln elitnim vlaku. Usoda Zinovjeva ni znana. Trdovratno se vzdržuje vest, da je prišel v roke upornikom, ki drže "petro-gradsko tverniško predmestje. MOSKVA, 9. marca. Ljudski komisar za zunanje posle, Clčerin, je objavil vladno izjavo, da poročila inozemskih listov o velikih nemirih v Petrogradu iu Moskvi niso resnična. Tudi ni v Kronstadtu splošnega upora, temveč uprlo se je samo moštvo vojne ladje -Petropavlovsk^. Drugi pomorščaki se upora niso udeležili, razen nekaterih, ki so biii ped vuli-vom carističnih častnikov. Vesti o obstreljevanju Petrograda in o uporu moštva v foriih so izmišljene. p*™ plačancev? Dokler ne pride kakršnakoli pomoč od zunaj, ni pričakovat:, da bi tvornično delavstvo moglo dolgo odoievaii vojaški sili. Najnovejša kronštaiska vlada Čer-nova pa tudi nima mnogo rade na nspeh, dokler ne pride v stik z llud-stvom prostrane rasle notranjosti Vse je odvisno cd ruskega mužika v derevnjah m mestecih. Ruski seljak jf z-klet na:protrik boljševizma. Vendar ni aktiven, ni poliiično živel, utrujen je in c-meien na svoje selo, Pariz, marca. (Tzv.) „ In transi-geanf' piše, da se vme francoski berlinski veleposlanik Lorrand iz Londona najprej v Pariz, kjer bo dobi! ria-w!>lo. ostane -j ( pa n?'" se poda v Berlin. „Temps" pravi, da je odpokiic nemških zastopnikov iz giav-nfli mest entente polovično pretrganje diplomatičnih stikov in vprašuje, zakaj jih je nemška vlada nepričakovano pozvala, ko je vendar izjavila, da želi nadaljevati pogajanja. Dalje vprašujejo francoski listi, . kako si morejo Nema drzniti, da do!že Poincarcja da je glavni krivec vojne? Vsled vseh teh "dogodkov zahteva „Teaips" — ki izraža vedno vladno mnenje — da je treba takoj vzeti Nemcem v Porenju i davke i železnice, rudnike, šume in vse drugo, kar ima kakršnokoli vrednost. Pariz, 9. marca. (Izv.) Briand 12-javlja v neki brzojavki, da ni nikdar pritrdil predlogom, ki so jih predložili Nemci ali kdo drugi proti sklepom pariške konference. V parlamentarnih krogih računajo, da se bo vrnil Briand v soboto v Pariz. Pričakuje se, da bo zbornica z veliko večino odobrila politiko Brianda, njegovi prijatelji mu prerokujejo celo, da ga' bo zbornica sprejela zelo prijazno. Pariz, 9. marca. (Izv.) Listi razpravljajo o otisu vesti o prekinjenju konference v Londonu in zasedbi Dusseldorfa. Pričakuje se, da bo tako senat kake«- zbornica korak francoske vlr.de sprejela z odobravanjem na znanje. Naglaša se splošno, da je treba priti do nekega konca tn da ie nespravliivost Nemčije naravnost nerazumljiva. ponudba dr. Simonsapa nesprejemljiva. Pariz, 9. marca. (Izv.) Dosedaj tukaj še ni nobene zadovoljive izjave nemške delegacije. Zadržanje Lloyda George se označa kot popolnoma lo-jahio. Z druge sireni pa se pojavljajo zopet glasovi, da so dobili nemški delecati navodila in nasvete od L!oy-da George. KOBLENZ, 8. marca. Medzavezni-ška porenska komisija je izdala dve novi odreb;. Iri stopita takoj v veljavo. Po pr*i odredbi ir/edeio zasede- na oblastva telefonsko !n brzojavno cenzuro za osem dni. Ta cenzura se more vedno zopet podaljšat! za osem dni. Cenzura velja tudi za vesti o premikanju čet. Po drugi odredbi se zasežejo na nemški zapadni meji prejete carine. Komisija si je pridržala nadaljnje odredbe Začasno se bodo plačevale dosedanje carine. Carinska uprava, nemški izvozni in uvozni urad in urad za preprečanje iznaša-nja kapitala, ki so bili ustanovljeni v zasedenih krajih, bodo podrejeni medzavezniški porensk! komisiji. Fariz, 9. marca. (Izv.) Zaupanje do nemške vlade, ki je zelo trpelo vsled dogodkov na londonski konferenci, se more po mnenju pariških krogov zopet popraviti, ako vstopijo v viado večinski socijalisti. Nezaupanje Francozov se obrača v prvi vrsti proii vele-nemški ljudski stranki, ki bi jo vsled tega radi videli izven vlade. Pariz, 9. marca. (Izv.) V političnih krogih se sodi, da bo trajal položaj, ki je nastopil z Nemčijo, rnoraa en mesec. Novih predlogov Nemčija nikakor ne bo predložila pred izidom glasovanja v Zgornji Šleziji. Berlin, 9. marca. (Izv.) Malo pred 8. uro zvečer je prispel posebni vlak z nemško delegacijo iz Londona na potsdamski kolodvor v Berlin. Vlak je ime! eno uro zamude. Cel čas je čakala nad petdesettisočglava množica aa prihod. Na kolodvoru so čakali delegacijo soproga dr. Simons.1, več državnih tajnikov in diplomatičnih osebnosti ter moogobrojni zastopniki inozemskih listov; samo francoskih ni bilo. Množica je delegaciji prirejala velike ovaciie. Nekdo je v imenu množice izrazi! zahvalo nemškega naroda delegaciji Napravljene barijere je množica podrla'ter med klici „Hoch!" in „Hurra!" garala delegacijo do avtomobilov. Medtem so množice zapele „Wacftt am Rhein". m Rim, 9. marca. (Izv.) Izmed vseh iistov piše o prekinjenju londonskih pogajanj oticijozna ,,1'ribuna" najbolj ostro; predvsem napada dr. Simousa. „Tribuni:" izvaja, da zavezniki ne mo-rei/j Nemčiji pič popustiti, ker tudi Amerika oe odpusi: dolga, ki ga imajo zavezniki pri nji. Po poročilih italijanskih listov so francoski vojaški strokovnjaki zelo skeptični glede prak-[ tičnegi; uspeha franccske za«edbe vi Nemčiji. Vesti iz Beograda* BEOGRAD. 9. marca. (Izv.) V nedeljo prispe semkaj iz Londona princ Pavle Karagjorgjevič. bratranec našega regenta. BEOGRAD. 9. marca. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Pašič sprejel novega francoskega poslanika Simona. Snoči Je prispel semkaj bblgsrski notranji minister Dimitrov in ostane tu dva dni. BEOGRAD, 9. marca. (Izv.) Da« nesob 11. dopoldne se je vršil v sa-borni cerkvi parastos za pokojnim razkraljem Nikolc. kateremu so razen dvora prisostvovali tudi člani vlade in diplomati. BEOGRAD. marca. (Izv.) Predsednik pokrajinske vlade v Sarajevu ie posetil včeraj klub radikalne stranke. Za predsednika radikalne stranke bo najbrže izvoljen A. Stojanovič. BEOGRAD, 9. marca. (Izv.) Včeraj jc prišel semkaj bulgarski minister notranjih del Dimitrov v spremstvu bulgarskega poslanika Todoro-va. — BEOGRAD. 9. marca. (Izv.) Vojni minister ie odredi!, da imajo dijak! magistri farmacije pravico do skrajšanega službenega roka. ako polože izpit 2a rezervne poročnike pri oddelku. kjer služijo. Pri saniteti imajo odslužiti v kadru 14 mesecev. Potem imajo pravico na čin rezervnega poročnika. BEOGRAD, 9. marca (tzv.) Člane zemljoradničke stranke iz Bosne je vodstvo poklicalo v Beograd. Informirani krogi spravljajo to v zvezo s pogajanji med vado in muslimani. BEOGRAD. 9. marca. Narodni klub je ime! sejo o položaju Hrvatov v zvezi s pogajanji z muslimani z ozirom na zadnje sklepe _Radičeve .stranke. Referirala sta dr. Surmin ta Pavičevič. BEOGRAD, 9. marca. Naša vlada it sklenila dogovor o trgovskem kreditu 21 milijonov funtov sterlingov. Posojilo je ponudil Jugoslaviji angleški sindikat trgovcev in industrijalcev ter se bo dalo na razpolago trgovcem, da sklenejo nove kupčije. BEOGRAD. 9 marca. (Izv.) Odredba členov 12, 72 in 85 o ustrojstvo vojske, ki govore o kaznovanju občinskih predstojnikov ali kmetov, političnih in dav&iih oblasti, se razširijo s* daj na celo kraljevino, torej tudi qa one pokrajine, ki so poprej pripadale avstro - ogrski monarhiji. Beograd, 9 marca. (Izv.) Vojni tijfr nister je odredil, da morajo vsi re« zervni oficirji, ki tega Še niso storili, poslati svojim polkovnim okrožni« poveljstvom svoje osebne in službene podatke Kdor tega ne stori, bo poklican na odgovor. Beograd, 9. marca. (Izv.) Financ^ minister je odobril naknadni kredit za pomoč ruskim beguncem. Atentat na Data. Pariz, 9. marca. (Izv.) Iz Madrid* poročajo: Španski ministrski pred* sednik Dato se je včeraj peljal v av-tomobilu iz svojega urada domov. Sledilo mu je nekaj neznancev na motornih kolesih Na križišču neke ulice so ga dohiteli m oddali naijf mnogo revolverskih strelov. Sedemindvajset strelov je ministrskega pred-sedmim zadelo, med njimi 3 smrtno. Atentatorjem se je posrečilo, da so pobegnili. Sumi se, da so bili sindikalisti. — Edoardo Dato je bil v zadnjem desetletju eden izmed najbolj znanih španskih državnikov. Ope tovano je bil ministrski predsednik, prvič leta 1913. Med svetovno vojno je leta 1917. sledil Romanonesu, v marcu 19IS ie v kabinetu Maora prevzel zunanje posle. Pozneje je zopet postal predsednik takozvane ^narodne vlade», sestavljene iz vseh več-jih strank. Po strankarski pripadnosti je bil zmeren konservativec- Postal je žrtev sindikalistov, ki so v za Radičeve ak-mnenju gotovih gospodov, kateremu j cjje> ^ katero so sc veselili toliki Prosvefa. — »Novi Rod«. Vsebina febrnarske številke: S. Hardeiiko: Jfa prej«. — 1. Gru-den: Na Krasa. — Peterlin-Petru ki komentira obsodbo dobro-' —__T______ 1__ * -L _____•_____1 _ I VAIJ, PoGeguivži ir zapora še je š pripravljenim avtomobilom odpeljala do Drave, kjer jo je na me§i čakal madžarski poročnik Jeszenski ter jo v čolnu prepeljal na madžarsko stran. c POPIS PREBIVALSTVA V OSJEKU. Slavonsko glavno mesto Osjek šteje po zadnjem ljudskem štetju ,54.082 prebivalcev. Po mater -nem jeziku jc 16-27« Hrvatov. 4>t? Srbov, 670 Slovencev, S22 drugih Slovanov, 9567 Nemcev. 1919 Madžarov, 107 Arnavtov in 9S pripadnikov drugih naroduosti. Naših državljanov jc 30.403, inozemcev 3577, še neodločenih 1102. Kakor je razvidno iz doslej objavljenih podatkov o ljudskem štetju, Ima Osjek največ prebivalcev nemške narodnosti od vseh jugoslovanskih mest. * ZA INTERESENTE. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ker poedini naši državljani še vedno vlagajo prošnje za naknadno žigosanje obveznic vojnih posojil bivše av-stro-ogrske monarhije, je gospod finančni minister z razpisom z dne 28. februarja 1921. Dbr. 1964 odre- dil. da se smejo take prošnje sprejemati še do vštetega 15. marca 1921. Na pozneje vložene prošnje, se v nobenem primeru ne bo oziralo. Žigosanje naknadno vloženih obveznic sc bo vršilo edino le pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. Morebitne prošnje naj se kolkujejo s kolkom za 7 dinarjev in vložijo delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. POKOJNINSKI FOND ZA OROŽNIKE. Kakor smo že omenili, razglaša -Uradni list* v števffld 24 uredbo o orožniškem pokojninskem fondu kot zavarovalnici za orožnike in njihove rodbine. V ta fond se bodo stekale mesečne vloge orožnikov, po-višek na plače in doklade in ves denar, ki so ga orožniki vložili v invalidski fond od 1- januarja 1919 do danes. Fond je pod nadzorstvom države. Dokler je orožnik v aktivni službi, nima pravice do fonda. Pravico do pokojnine dobe orožniki po dovršenih desetih letih službe in znaša v tem slučaju 40 odstotkov plače in doklad. Najmanjša pokojnina znaša 1920 kron letno. ____ - ŠTEVILO RUSKIH BEGUNCEV v JUGOSLAVIJI znata po zanesljivih podatkih približno 32.000. Raztreseni pa. m saj je to tudi sorijalna reforma, ki jo ikovca. ki je zabavljal in psoval Srbe (zastopstvo svarao ni moglo postopati je treba rešiti. Znano ie, da so liud- m našo državo. Nazor: «Politike.>, | gač* nego po svojih predpisih, da i _ . . .. __ J 1 . - 1.. ,•«-•»-__• _____i____ __________ mi • frtio nrlikn. tri sr. Ki ije v Ljubljani večkrat v zadregi zaradi pomanjkanja notarjev. Tudi te dokaze lahko doprinesemo. In merc-dajni krogi še nimajo zmisla za nova notarska mesta! Kaj hočete? Končno pa se obračamo do slovenskih notarjev in jih opozarjamo na te razmere. Njim gotovo nc bo vse eno, kaj se godi 7. notarijatom. Vemo pa, da so mlajši in vsi uvi-devnejši notarji na strani zatiranih in za reformo. Če pa pride do tega, česar sc vesele gotovi nasprotniki notarijata, ni to naša krivda, temveč naznačenih krogov. Taktika čuvarjev topati dru j sr.tf: r.r/go ]>o pvujuj prcujii^iii, da SC OT: da bi Ve biio pr i presoji tega umora | u posluževalo one oblike, ki se wstop-ireba ozirati oa duševno razpolože- s- Tv0nCn° ^^ 73stopstw' najmanj okroglo 14.000 do 24.000 K. notarijata jc proti notarijatu. Politične beležke. L-:rPcs!anec Roškar jc imel preteklo nedeljo v Sv. Jakobu v Slov. Goricah shod, na katerem pa so bili samostojni kmetje v ogromni večini. Roškar jc io takoj opazil in se zato poslužil druge taktike, da bi speljal poslušalce na led. Začel je namreč aapadati uradništvo in učiteljstvo in '".ujskati kmete proti tema stanovoma, češ, da imajo prevelike plače. Niačrt pa se mu ni posrečil. Še manj iteče je imel mariborski načelnik or-rov Tratnik, ki je hotel ustanoviti v Sv. Jakobu Orla, a je izvedel, da so skoro vsi fantje vpisani v Sokola. Naše zakonodajstvo. Iz Beograda poročajo: V parlamentarnih in političnih krogih se temeljito razpravlja vprašanje, kako bi se meglo !,ar najbolj pospešiti sklepanje najnujnejših zakonov, ko ustavotvorna rkupščina konča svoje ustavno delo m pristopi k zakonodajstvu. Po končanem ustavnem delu se bo pokazala potreba po mnogih novih zakonih •z vseh strok javnega življenja, po-»rebno bo izenačenje obstoječih zagonov, vsivarjanje novih pravnih principov in prilagoditev obstoječih zakonov ustavnim določbam. To delo bo ogromno in težko je, ako ga bo mof$a ustavotvorna skupščina hitro končati, zato se je pojavilo v Dolitičnih krogih par predlogov, kako naj bi se zakonodajno delo po-vspešilo. Dr-Voja Marinkovič je stavil predlog, da naj so. n?tancwi za- konodajni svet, ki bi v sporazumu z vlado izdeloval najpotrebnejše zakone, kateri bi bili takoj predloženi reviziji skupščine. Drugi predlog je formuliral podpredsednik ustavnega odbora Juraj Demetrovič, ki daje pravico sklepanja nujnih zakonov u-stavnemu odboru, ki bi sklepal začasne zakone do sestanka redne narodne skupščine. Sedanji ustavni odbor bi imel tudi pravico in dolžnost sklepati in reševati o vladinih zakonskih predlogih. Po Demetrovičevem predlogu bi ustavni odbor ne imel pravice sklepati o sledečih zakonih, ustavljanje ustavnih odredb v zmislu čl. 86. ustave, podaljšanje vojaške dolžnosti, nalaganje novih finančnih bremen, sklepanje državnega posojila in odobravanje državnega proračuna. Za veljavnost teh začasnih zakonov je potreben predlog vlade, sankcija krone in skupštinsko poročilo, ti zakoni imajo pravnomočno za« konsko silo, dokler jih ne ukine redna narodna skupščina ali pa izmenja z novimi zakoni. -r Konferenca Radičtvcev. Konferenca glavnega odbora Radičeve seljačke stranke ni napravila na javnost utiša, ki ga je morda pričakoval Radič, ali še bolje, ki so ga morda želeli in pričakovali tihi njegovi 'zavezniki. Tudi v stranki sami je precej nezadovoljstva proti vodstvu: narod jc sprevidel ničenost Radičeve pol'tikc, t^Jed Mere visi v zraku 49 nie dobrovoljca, ki je prišel ravnokar iz bojev za osvobojenje domovine, pa je slišal v ti svoji osvobojeni domovini zabavljati in psovati na državo, 7?. katero se je boril in bil tudi ranjen, so -Slovencu - čudni pravni nazori, češ, da hočejo Srbijanci za dobrovoljce izjemne zakone /ato, ker ^o dobrovoljci. Nikdo noče izjemnih zakonov, ker vemo vsi, da živimo v ustavni državi, ker se zavedamo svojih dolžnosti do zakonov in do države, niso pa prav nič čudni pravni nazori, ako bi zahtevali izjemnih zakonov za one, ki jim jc protidržavno in protinarodno hujskanje vsakdanja jutranja in večerna moliev. — ' Slovenec-' bogaboječe pristavlja: esedaj marsikaj razumemo...» Da, da, mogoče so našli v svetem pismu oni lepi rek: -/strah božji je začetek modrosti«. * ŠE BOLJ ČUDNA ZOODBA. Zaupnik ljubljanskega cSlovenca® in ^Jugoslavije* poroča svojima listoma povodom zasedbe logaškega okraja zaupno svojo čudno zgodbo o dveh bratih, ki sta podedovala denar, u jc eden ostal v Italiji, drugi pa je odšel v Jugoslavijo; doeim je sedaj po zasedbi brat iz Italije bogataš, vsled Irurznih razlik je pa bratu ostalo po kronsko-dinarski relaciji Ic p>:r tisočakov. Res, čudna zgodba; a ini vemo žc šc bolj čudno zgodbo, ki nam jc pa nc sporoča zaupnik: Bila sta dva brata, eden je ostal v neodrešeni domovini, drujci pa je odšel v Jugoslavijo. Oni v Italiji jc bil snženj, pest italijanskega karabinijerja je ležala nad njegovim vratom, vlačili so ga po Siciliji in Sardiniji, oni pa. ki jc odšel v Jugoslavijo, ostal je svoboden raož. In ko sta sc po zasedbi sestala oba brata, rekel je oni iz Italije: «Sedaj sem se rodil na novo, ko sem svoboden. Vi, ki ste svobodni, uc veste kaj je suženjstvo našega naroda— O par tisočakih, ki jih jc imel morda več v žepn, pa osvobojeni brat ni govoril. » AVSTRIJSKO Z.VsTOPtfrvO v Ljubljani je poslalo okrožnim s pojasnilom k nakterim pritožbam, ki so sc v zadnjih dneb iz občinstva pojavile proti temu zaitopstvu. Avutr. zastopstvo pravi, da ni dalo povoda te pritožbe, iu na- vaja: 1. doslej ni zastopstvo imelo uraJ-nika, ki bi zna! tlovenski dobro pisati, Ja na Madžarsko. Za njen beg jc Ivi- veirgv gM-ojj sk>yemki. Z#o so sc do- ca Frank potrošil nad dolarje" Ia. postopa sicer tr:ko kulantno, kakor bi sicer nobeno dru^o zastopstvo, češ, da vkljub ogromnim pisarniškim posloin odpravlja skoraj vse prošnje za petne liste pismeno, dasiravno bi pravzaprav vsak prosilec moral o ebr.o priti k za-stopstvu, ki naglasa, 20 Šteje IT*^ članov, 626 članic, 263 moškega w 1S1 ženske ja naraščaja, 365 moško in 341 ženske dece. skupaj 3755 članov. FRANCOSKO-JUGOSLOVANSKI ca-SOPI?. S t. aprilom začno v Parizu izlu-iati časopis pod naslovom ^Franceska-Jugoslavija<, ki bo imel nalogo, da propagira čam tesnejše stiko ined obema, narodoma, - PROTI PLAČAR1NI. to je davku, ki ga je plačevati zasebnim uslužbencem poleg osebne dohodnine, nameravajo zavzeti stališče zasebni nameščenci v Ljubljani. V ta n:imen sklicujejo shod za četrtek dne 10. t m. ob pol S. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Na željo Društva zasebnega uradništva Sloveuije v Ljubljani poživlja Trgovska in obrtniška zbornica službodajalce, da se udeleže tes:a zborovanja. PREDPRODAJA VOZOVNIC V MARIBORU. »Balkand. d. za med' narodne transporte v Maribora, je prevzela od ravnateljstva južne železnice predprodajo vozovnic za vse proge južne in državne železnice. Vozovnice sc prodajajo po normalni ceni. Z ozirom na to. da tujski promet v Mariboru dnevno narašča in da vlada pri postajni blagajni vedno velika gneča, pozdravljamo ta korak novega podjetja, katero je v narod-no-gospodarskem oziru iu v prospeh tujskega prometa velike važnosti — Kaj pa Ljubljana? Ali bo tudi ta zaostala za štajerskimi mesti? sv LJUBLJANSKI SOKOL prosi svoje člane in članice, ki članarine doslej še niso plačali, da to čimprej store. Razen petkov, nedelj in praznikov se plačila sprejemajo med 17. in 19. uro v odborovi sobi v -Narodnem domu. V svrho izpopolnitve evidence poedinih — osobito predvojnih — članov z czirom na osebne podatke, prosimo osebne zglasitve. Obenem opozarjamo, da se v navedenih urah sprejemajo tudi prijave na novo pristopivših članov, ki odgovarjajo določilom društvenih pravil. * ZA VASSTVO HEDKIH tjT POMEMBNIH 2IVALI IN RASTLIN. Da-Selna vlada za Slovenijo je izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu podzemskih jam. Ne sme se loviti in pokončavati kozoro gov obeh vrst, ne velike uharice, sokola selca, planinskega orla in dragih imenoma v naredbi navedenih ptičev, nadalje oo jamskih hroščev, metulja apolona itd. Tudi se ne smejo trgati, rvati in prodajati za našo floro pomembne rastline, ka kor murka, planin ka, razno vrsti volčina, svišča in jegličev. Ni živali, ki ne žive pod milim nebom, in na rastline, ki se goje po vrtih, se prepoved nc nanaša. Tozadevne podrobne določbe objavlja. »Uradni list« z dne 9. marca t. L * VOJNIM INVALIDOM, VDOVAM TN SDtOTAM. Vsi organizirani člani in članke sodnega okraja Ljubljana se v lastnem interesu poživljajo, da. do vključno 10t t. m. pismeno ali n&tmeno prijavijo sledeče podatke: 1.) številko članske knjižice, 2.) natančen naslov in Število družinskih Članov. Gre za zelo važno vprašanje. Prijave sprejema povcrjonišvo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico v Ljubljani, Senpeterska vojašnica, vrata št. 3, pritličje levo. 3 PRISTOJBINE OROŽNIKOV. Na-Tadba poverjeništva za pravosodje z due 5. marca 1921 določa za moštv-o orožni-ištva brez razlike čina dnevnice po 40 K, ki mn pristoje za potnine. eskorfe iu pričevanja pri sodišča, ako je sedež sodišča oddaljen od o rožni tke stanice najmanj 75 kilometrov. Naredba ureja tndi potno stroške. Kilometrina znaša 2 kroni za Kilometer. * PREKINJEN IE TELEFONSKEGA PROMETA. Poštno in brzojav-no ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na belgijski vojašnici povodom rekonstrukcije tukajšnjega ielefonske- fa omrežja v času od 10. marca do 3. marca t L preložil. Zaradi tega bodo v navedenem času izključeni iz prometa telefonski naročniki s sledečimi naročniškimi štev.: 4,53, 59,60, 107, 110, 244, 247. 253, 276. 337, 341, 351, 356. 363, 368, 415, 446, 447, 555, 566, 569, in sledeče direktne ielefonske zveze: 1.) vojni delegat, Jicej — glavni kolodvor. 2.) inšpektorat državne železnice, licej — glavni kolodvor, 3.) inšpektorat državnih železnic, licej — obratno ravnateljstvo Južne železnice. • ' * SLOVENSKO OBRTNO DRUŠTVO v Mariboru priredi danes, 10. t. m. ob 50. uri v Narodnem domu obrtniški sestanek, na katerem bo g. Bobravec predaval o davčni obveznosti in izpolnitvi davčnih pol. I. SPLOŠNO DRUŠTVO JUGO-SLOVENSKIH UPOKOJENCEV s sedežem v Ljubljani, opominja tem potom svoje člane, kateri niso še poravnali mesečnih prispevkov, da iste takoj poravnajo zaradi zaključitve računov, ki se bodo predložili na občnem zboru, kateri se bo vršil ta mesec. — Na svoječasne zlobne napade gotovih društvenih «prijateljev» je dalo najboljši odgovor društvo samo s svojim nepričakovano lepim napredovanjem, ker se je brez agitacije in posebnih vabil v tem kratkem času vpisalo 962 članov raznih stanov. Raravnost razveseljivo pa ie zanimanje vpokojencev v Mariboru, Ptuju in Novem mestu, ki so pristopili k društvu, odnosno osnovali podružnice, katere imajo že čez 300 članov. Društvena oprava je tudi v gospodarskem oziru zadovoljiva, ker izkazuje v tej kratki dobi že par tisoč kron društvenega premoženja. Kako ie bilo društvo potrebno in kako je bila koristna naša zveza z bratskimi društvi tovarišev-vpokoiencev v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Beogradu, katera imajo čez 15.000 članov z agilnimi predsedstvi, dokazujejo od države izposlovane, odnosno pinzna-ne draginjske doklade upokojencev. Tovariši, skrbite, da bo vsa!; vpoko-ienec član našega društva, ker s tem koristite sebi in upokojencem sploh! — Gospode odbornike in namestnike vabimo k važni odborovi seji, ki «> v nedeljo dne 13. t m. ob pol 3. Pri popoldne. — Društveni odbor. CVT TR2NI IN POLICIJ- SKI UPAD v Ljubljani bo vsled sna-zenja prostorov v soboto dne U. i. m. za stranke zaprt. 4 Izgubil se jo znesek 880 K, in siecr (Iva prosta bankovca po 400 K, dva ;>o JO K 1 za -10 K in l za K na poti * NESREČA NA ŽELEZNICE Na poti proti.domu je v. soboto na prog! južne železnice blizu Brežic smrtno ponesrečil železniški delovodja Alojzij Renčelj. Hodečega po železniškem tiru, ga je zgrabil brzovlak št. 503, mu razbil glavo ter ga vrgel štiri metre globoko pod most. Tam so ga ljudje našli v nedeljo zjutraj mrtvega. * JUGOSLAVIJA OBLJUBLJENA DEŽELA. V" torek se ;< : večeniin viakor pripeljal v Maribor elegantno oblečen mladenič, najel takoj izvoši-ia in se popeljal do kavarne Central. Izvoščku je naročil, naj ga počaka pred kavarno. K*r tujca Ie predolgo ni bilo iz kavarne, .ie stopil fzvošoek v kavarno, kjer pa g» jo tujec začudeno gledal in vprašal, kaj vendar hoče, saj je Jugoslavija obljubljena dežela, kjer je vse zastonj. Mladega pustolovca Jana Frnško, brez vsakih sredstev, je policija are-tirala in odpeljala v zapore, kjer jo res vse zastonj. * SCHr.NBRUNSKE DVORANE — MUZEJ. Ks!-:or se nam z Dunaja poroča., se nekdanji cesarski grad Scoonbrunn preezamo v državno upravo. Grad sc ohrani v svoji historični obliki, notranji proati/ri pa se preurede za urazej ?vstrij-ske zgodovine. Sic trans i t gloria ... " KRŠČENO MLEKO. Ljubljanski mestni magistrat jc danes na državno pravdništvo vložil kratko ovadbo proti trinajstim osebam, mlekaricam in prodajalkam mleka, ki so v zadnjem času potvarjale mleko ua zelo nesramen iu brezvesten način kar na debelo. Mlekarice in prodajalke so prilivalc mle!cu velike količine vode, v najmanj 20 in največ 50 odstotkih. Beograd. Ravnokar nam je na razpolago statistika novoustanovljenih podjetij v ktu 1920. v Srbiji s posebnim ozirom na Beograd. Iz razvalin in tip ljenja vstaja prestolira stare zemlje in novih pokrajin. Patrijarhalnoidi-lično življenje beograjsko spada že v zgodovino. Ob izlivu Save v Donavo nastaja skoro v amerikanskem tempu veliko mesto, ki ima v bližnji bodočnosti ogromen ekonomski raz-voj pred seboj. Tako nam kažejo številke. V predvojni Srbiji ec je osnovalo leta 1920. 14 denarnih zavodov s kapitalom 14,300-000 dinarjev. V samem Beogradu je ustanovljnih ha novo 6 denarnih zavodov s skupno delniško glavnico 39,000.000 dinarjev. Več kot štiri petine kapitala prihaja v Beograd, kjer je koncentrirana skoro vsa večja srbska trgovina. Od omenjenih zavodov je začelo z delom 10 zavodov. Veliko intenzivneje jc bilo ustanavljanje delniških društev. V zadnjem letu je dobilo dovoljenje in se osnovalo 26 delniških društev s skupno glavnico 6S milijonov 400 tisoč dinarjev. Od teh društev odpade 16 na trgovsko-indu-strijska podjetja (delniška glavnica 26 milijonov 300 tisoč dinarje/), od katerih iih je zopet 11 v Beogradu (z glavnico 20,100.000 dinarjev) ostala pa v notranjosti države. 13 društev je že r».eeIo z delom. Osnc- Ljubljansko prebivalstvo se je že _ . - , . . dali časa pritoževalo nad slabo kva- T33"5 je nadalje dvoj. _ liteto mleka, ki ga donašajo mleka-!siev za brodarstvo s srdezem rice. Tržnemu nadzorstvu so danza- gradu, od katerih ra se noi dnem prihajale številne pritožbe in nadzorništvo je v zadnji polovici meseca februarja izvedlo strogo kontrolo vseh mlekarn in obenem vzelo pri vseh mlekaricah male poskušn.ie. Kemična preiskava v laboratoriju tržnega nadzorništva pa je spravila na svetlo lepe rezultate. Na podlagi teh kemičnih preiskav so bili zaradi po-tvorbe mleka ovadeni: 1.) Ferdinand Neržlma v Križevniški ulici. Rezultat delničkih dru-v Beo-noi>cno ni začelo z ddom. Delniška glavnica v višini 25 milijonov dinarjev je srbska in ruska. Troje iisk^rniškin delniških društev s sedežem v Beogradu -e protokoliraio 1,700 000 dinarjev delniške glavnice. Ustanovile so se nadalje dve profesijonalne zadruge z 1 milijonom dinarjev in dvoje kulturnih delniških društev vse s sedežem v Beogradu z osiiovr.o glavnico omenili, šteje Beograd že celo vojsko vode. 2.) Antonija Lotrič v Sv. Fio-• j« v,r ulici št. 7. V mleku maščobe frg°vinsbh družb,_ trfe0VCfV-puedin cd BIeiweiso*.-e cesto, vladne palače, po Erjavčevi cesti mimo gledališča, Hiišor-jevi ulici, Turjaški trg. Mesini trg, Sadni trg mimo Mestnega doma, StreliSki ulici na Strmo pot. Pošten najditelj so prosi, da izroči najdeno v nn?em uredništvu. Denar jo izgubil revež. njana ulici st. 2.1 %, vode 30 %. 3.) Marija Podjed v Sv. Florijana ulici št. 9. Maščobe 2.4 vode 20 %. 4.) Anton Cotman v Gradišču. Vzeti dve poskušnji. Prva: 30 °c< vode in 2.1 % maščobe. Druga poskušnia je pokazala, da je ta prodajalka prodajala zelo posneto mleko, ker jc imelo le 1.3 % maščobe. 5.) Antonija Ješe, trgovka na Rimski cesti št. 8. Ta je prodajala mleko z 20 do 30 % vode. — Mlekarice iz ljubljanske okolic.c so izvajale dvojno prakso v potvarianju mleka. Nekatere so ljubljanskim odjemalcem za drag denar prodajale do skrajnosti posneto mleko, tako, da je bilo v mleku !e po 1 % maščobe. Drage so pa že posneto mleko krstile iu prilivalc vodo v znatnih odstotkih. Ovadene so sledeče okoličanke: Ivana Snoj iz Stožc št. 27. Posnemala je polovico maščobe. 2.) Antonija Mrbar. posestnica na Jezici. Prilite je bilo mleku .30 % vode. 3.) Ivanka Sem raj c, posestnica iz Jarš, .10 % prilite vode. 4.) Miha Vušar iz Podutika. Mleko močno posneto. 5.) Frančiška Podgoršek iz Bukovce pri Vodicah. 25 do 45 % prilite vode, 2.2 do 1.7 % maščobe. 6.) Ana Camcrnik iz Gameljev. Vode 25 %. — Vse te osebe se bodo morale v kratkem pred okrajnim sodnikom zagovarjati zaradi potvorbe mleka. NAJDENO SKLADIŠČE UKRADENEGA BLAGA V LJUBLJANI. Včeraj smo kratko zabeležili, da je ljubljanska policija aretirala enega cigana in tri ciganke, ki so v družbi ukradli nekaj blaga v veletrgovini J. Medveda v Sodni ulici. Nadaljne poizvedbe in preiskave pa so spravile na dan veliko zalogo ukradenega manuiakiuruega blaga, katerega so ti cigani pokradli po raznih trgovinah. Kakor znano, sta v imenovano trgovino prišia dva cigana in tri ciganke ter začeli kupovati razno ma-nufaktumo blago. Kmalu so odsii, ne da bi bili kaj kupili. Po niih odhodu pa je tvrdkin poslovodja zapazil, da jc izginilo nekaj cefir.ia ravno v času. ko so bili cigani notri. Takoj so slutili, da so blago ukradli ti cigani. A cigani, ko so videli, da sc jim jo trik izborno obnesel. so se zopet povrnili. Poslovodja jih je prijel. S cigansko zgovornostjo so tatvino tajili. Po aretaciji pa so kriminalni organi v nekem prenočišču Kolodvorske ulicc odkrili pravcato zalego 'nanu-iaktumega biaga. katerega so tia nanosih gorenji cigani. Našii so štiri kose blaga, v vrednosti 5000 kron, in več volnenih na davnih rut. Ker so lastniki tega blaga še neznani, naj sc morebitni oškodovane! javijo n-policiiskem ravnateljstvu. cev, agentov, kumisijonarjev in zastopnikov večjih inozemskih indu-strijalnih in trgovskih firm. Pri v sam tem pa so se-obnovila skoro vsa že pred vojno ustanovljena trgovska, agenturha, komisijska, industrijalna podjetja. Nekaj Slovcncev si je v Beogradu s svojo pridnostjo že ustvarilo lepo bodočnost. Ožjim rojakom, ki Čutijo podjetniško silo v sebi. pa jc doma vsled ozkih meja, vsled še neodreSenih južnih in severnih krajev in zaprtih morskih luk ne morejo izrabiti, bi nasvet ovali, da vzamejo svojo popot no culico in se napotijo doli k Do-novi, kjer čaka njihovo pridnost še najlepša bodočnost Svoji ožji domovini bi mogli doprinesti kar največ koristi. Obenem naj bi naša večja industrijalna in trgovska podjetja ustanavljala, četudi z velikimi stroški zvezane filijalke, ekspoziture in zastopstva, ki se jim bodo v bližnji bodočnosti obrestovala z visokimi odsto — Oprcsiiicv cd plačevanja davka na pciloviii obrt. Ministrski svet v Beogradu je odredil, da je vse blago, ki je prosto carine, prosto tudi dsvka na poslovni obrt. — Dve novi žagi v Črnomlju. V Črnomlju v- Beli k ni jim" so otvorita dvo novi žagi Eno ustanovi znana zagrebška trr.l ka Benedikt in «n. drago pa domači črnomaljski kapitalisti. Draga žaga s« ne bo bavila samo z žaganjem lesa. ampak bo izdelovala tudi lesena okna in vrata. — Obrtna banka v LjuMjani. Upravni svet Obrtne banke je sklenil, vpoštevaje ugoden razvoj zavoda, naraščajoče po-vprašuuje po kreditu in potrebo po lastnih sredstvih, izvem zvišanje delni&kc glavnico od dveb na pet milijonov kron z k-iajo 15.000 novih dolnic po nominalts 200 K s pravico o. Istočasno s podpisovanjem uelnic je treba tudi polno vplačati odpadajo5i znesek. Kurznl dobiček. Id nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov, obresti in pristojbin, pripiše rezervnemu zakladu. Pravico do reparticije si pridržuje upravni gvet in se za nedode-Ijene delnice vplačani zneeki vrnejo s 4 odst. obresti. Za uspeh te emisije jamči posebni 6indikat, Subskripcjske prijave sprejemajo: Obrtna banka v Ljubljani. dalje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju. Mariboru, Ptuju in Brežicah, ter Piva hrvatska obrtna banka v Zagrebu. Ker je povpraževanje po novih delnicah zelo veliko, opozarjamo interesente, da- v najkrajšem času prijavijo podpis ueimr. pri imenovanih zavodih, ker »e na nadštevii-ne ic prepozno došlc prijave ne boelo oziralo. — Delniška dttfbi »Titanitc, 1;i edi-i.i ima v Jugoslaviji koncesijo eksplozivov v ridarske in ndustrialne svrhe. bo v kvr'bem počela s svojim 'ln lovanj^m. Večji de! tovauiSkih objektov že pod streho. Glavni prodtikt diiž! t-nih tovarn bo eksploziv »Titerit« v revnih jakostih. ki ima pred drugimi el:z ploziri to prednost, da je v svojih ra-strelbenih TcruJtatih najmanj enak tie nemu dinaiaitu, chedditu. šnajderitu. «.-stralito itd. in da jr, vendar rokovanje ? njim brez vs.iLc nevarnosti za minarje. DmžbLie toiarne bodo pod stalnim nadzorstvom vojnega ministrstva in se bodo tudi cene eksplozivu določevale v sporazume s tem ministrstvom- Družba ima podaj 16.000.0e0 £ glavnice, ki je vsa v domačih roka'-, iu bo v kratkem morala svoj kapital znatno povišati, ker bo gra dila šo druge tovarne vojno-tebnične narav:. — Predpis.—ta karantena na parni* 't Canard-Line. =-Jugoslovenski Lloyd« .je dobil od Cunard-Line obvestilda bod : vri potniki. H ee vozijo iz italijanskih luk in z italijanskimi paraiki v Ameriko, podvrženi Žldnevni karanteni, ker se je poi-ovno dogodilo, da so prišli potniki s temi pamik. polni uSi in z nalezljivimi boleznimi. == Eraan^j-.aeija na gospodarskem polja. Od tedaj, ko je naš narod dosegel, da se je osvobodi! tujega jarma, se je počela na vseh poljih gospodarskih pridobitev buditi živo stremljenje za čim popolnejšo emancipacijo od tujega kapitala. Radi okolnosti, katerim se nismo mogli izogniti. jo bilo naše začasno življenje vezano na ekonomsko silo nekdanjo monarhije, tako da smo v teko dcsetieiij potrebovali skoro herojske sile, vstrajnosti in modre previdnesti, da se ne bi naše tako maloštevilne institucije izpremenile v popolnoma tuje ekspoziture. In sedaj, ko se je posrečilo odstraniti to nevarnost, so se začeli naši zavodi, nekateri več, nekateri mnnj krepko razvijati, toda nekatere poslovne panoge kažejo naravnost sijajen napredek. Tak izreden na-predek imamo zaznamovati posebno v strok: zavarovanja, kakor nam to dpka-zujejo rezultati zavarovalne zadruge sCroat. i&c v Zagrebu. Ta zavod je minulem poslovnem letu zbral na premijah in pristojbinah v stroki zavarovanja proti clomentarni Škodi 13,131.215 K o0 v, med tem ko so analogne številke v letu 1919. za te tri poslovne panoge znašale 15,414.103 K. oziroma 12.7Q8.9ol K, in jc z ozirom na to znesel prirastek v teh treh poslovnih panogah 9,015.124 K 1-1 vin. V stroki življenskega zavarovanja pa je sprejela i-Croatia-: v tem poslovnem letu ponudb za 51,049.127 K ter izdala polic za 43v5S?.127 K zavarovane glavnice, med tem, ko so v predlanskem letu te številke znašale 15,413.103 K. ozir> ma 12.708551 K in je z ozirom na to znesel prirastek 35,636.024 K, oziroma 30.790.176 K. To nam je najboljši dokaz, kako se je zavest, o gospodarski emancipaciji v našem narodu globoko ukore-ninila in kako si je ravno naša ?-Croatia« znala pridobiti s svojim solidnim in kn-kulaufnim poslovanjem popolno zaupanje občinstva. »Croatia< je pred dvoma letoma ustanovila za Slovenijo svojo podružnico v Ljubljani, ki po si nje na Starem trgu ft.ll. (Glej oglas!) ad 188 — Italijanske zahteve na londonski konlercncL Ministrstvo financ in zunanjih poslov sta izdelala spomenico za .ti-lijanske delegate na londonski konferenci, ki naj jim služi za smernico pri repara-cijskem vprpSanju. Italija zahteva uvrstitev takoj po Franciji, ki naj dobi 52^ od Nemčije plačane odškodnino. Uvrstitev za Anglijo, ki ni trpela na sovrstnikov,' invaziji, pomeni za Italijo veliko krivico, ker ji je s to uvrstitvijo priznano samo 10%. Dalje je Italija mnenja, da bi Srbija nc smela biti deležna vojne odškodnine, ker je isto žo dobila z razširjenim f.orito rijem Dolžnost delegatov je, da prodro zahtevo po reviziji italijanskega deleža na odškodnini; tudi mora biti Italija deležna prejšnjega nemškega kolonljalncga po.-ertva. Spomenica se izreka proti 12% oddaji nemške izvozne bilance, k?r je to proti in+eresom Italije. — Srbsko-švicarska banka v Beogradu. Gospodarski sosvet je r.a svoji zadnji seji odobri! ustanovitev srbsko - švicarske bsake v Beogradu. — Časopisje dnevno poroč-v o ustanavljanju različnih družb, Jtitcrih delovanje se v glavnem hoče osredotočiti vJugoslaviji. Znamenje- da taji kapitalistični krogi sou^ftjo državo za zelo ugoden investacijsld objekt. Neizčrpana prirodna bogaatva vabi-jo v naše dežele tuj denar: tujo finančne skupine računajo na bodočnost, ki je z zlatom okrašena, uaia domača podjetja in denarni zavodi pa žive od danes Jo jutri. Kar zgleda, da takoj jutri ne bo prineslo dobičkav opuižamo. Na našOr. domačih podjetjih in denarnih zavodi^ leži krivda, ako se nai) državo v tnjini smatra za kolonijo, katero je mogoče i£T koristiti do kosti- ~ "=■ Mednarodna razstava arhitekt ure, stavbinstva in industrije se vrši leto« * mesecih maj, janij ln jalij v Gentu (Belgija). Glavni program to razstave je: l.f razstava načrtov in projektov; 2. stavbenega materiala: S.) notranja arhitektura; L) projekt in stavba hiš s stališča sploi-štedljivosti; 5.) priprosto in razkošno cj>T-°m!janje stanovanj; <6.) dekorativna Ofavi ulic. Razstav ima predvsem na-men pokazati, kako ceno is hitro vzpo-'.♦3Trit; po vojni razdejana domovja. = Veletrg v MIlanu »e vtH v začetku pprlis. Nekatere države imajo v načrta j \p"?t*vit-9v lastnih paviljonov za ras» I stavo svojih domačih produktov. Borza 9. marca. Zagreb, devize: Berlin 235 do 336, Budimpešta 8S, do 85,25, Milan 544 do 545, London 57S do 5S0, Newyork t47 do 14750. Praga 190 50 do 192. Dunaj 19^0 do 19,70, Pariz 1060 do 1063. V *-1 tt t e: dolar 144.50 do 145,75. avstrijske krone 20 do 21, levi 150, rublji 56 do 70, češse krone 182 do 190, franki 1050 do 1058. napoleondori 490 do 494, marke 226 do 236, leji 190 do 196, lire 536. deaar blag« Banka za Prfmorie . » • Hrvatska eskomptna banka . Banka Brod na Savi . . • Jugoslavenska banka . . • Ljubljanska kreditna banka . Praštedlor.a...... Rečka ptička banka . . s * Slovanska eskomptna banka čkspfnataclja drva . . » . Gorania ....»»»• Gutman j ■ i • i < i i Slavnnia ..>••«*• Srpska banka Dubrovačko parobrodno dr. Narodna banka ...» i Trgovskcvobrtna banka » > Jadranska banka . . . i Našička industrija drva . Beograd, valute: dolar 36,20 do 36,40, funti 139 do 140. franki 258 do 262, lire 13350 do 1«. leji 49,50 do 50, levi 43 do 43.50, marke 5850 do 59, češke krono 45 do 46, avstrijske krope 5^0 do 5,40, napoleondri 12350 do 124. Devize: London 14350 do 144, Pariz 265 do 266. Praga 47,75 do 48, Dunaj 455 io S. Berlin 59 do 5950, Rim 13550 do 186. Efekti: Narodna banka SHS 3000 do 305P. Dunaj, prosti promet: Zagreb 510 fa 514, Berlin 1196 do 1202, Budimpešta 1791/3 do 181 Vz> Bukarešta 1035 do 1045, London 8020 do 3040, Milan 2830 do 2850, Newyork 773 do 777, Pariš 54'65 do 55'Oj Praga 9H5 do 971, Sofija 9'15 do ' 9 25. Varšava 81 do 86, Ztlrich 12975 d» 13025, ameriške note 762 do 766, bolgarske 905 do 915, nemške 1193 do 1199. an; gleške 8000 do 3020, francoske 5130 do , 5170, italijanske 2825 do 2845, jugoslo: vanske danes brez notice, poljeke 88 do 90. 960 1400 282 558 900 9125 450 680 1355 1175 740 640 895 1SCO 710 1000 1425 285 660 920 9200 455 635 1500 700 1200 745 6010 645 400 720 Duna), efekti: Ob sredah bona zaprta. Praga. Berlin 122"75 do 124"25, Zttrich 1 <523 dO do 1326 50, Milan 281 do 291, Pav ris 564 do 5«, Beograd 208 do 21050, Bukarešta 105 do 10T50, Sofija PT50 do 94'50, Dunaj 9'80 da 1080, Varšava 837 . do 9 37. Zasreb 51'75 do 52'75, Budimpešta lT^ do 18'87. Švica 131850 do* 1321'50, marke 12275 do 124"25. Italija' 263 do 2S8, Francija 588 do 561, Angliji . 304 do 306. jugoslovenske 199'50 io 201 '50, romunske 106 do 108, bolgarska 80'o0 do fK>'50. -J/ Berlin: Italija 231'50 do 232, London 24.1 "50 do 250, Newyork 64 055 do 84'195, Pariš 451'5t» do 45250, Praga 83'30 do 83'60. Budimpešta, 14'85 do 14'895, Dunaj 1198 do 12*02. Zurich: Berlin 9S25. Newyork 59£>. London 23,13, Pariš 42,077, Milan 21.775: Praga 750. Zaprreb 4,10, Bukarešta 8,«Š Varšava 0.68, Dunaj 1^0. Vremensko poročilo. St«uii,» Tčetaišnia twr.p«raiar« (1 normalna Vron»oncl;a Dapovad: lepee miri. vreme Solaoe «zUaw ob 6 H uma ob 17 CT Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene 9 1 (Dopis akademika.) Sredi dvorane visi velika peiroiej-?&a svetilka, ki sSi z vso težo na par metrov dolgo omizje. Par sključenih senc se drzi ob vogalu mize, prav pri luči gospodarijo tehnik? s svojimi tiblami, operirajo s šcstili, ravnili, Kopiči in barvami na vse strani ,r Dva sta ob peči, ogledujeta čevlje, Ta ogiblieta koliko prenese čevelj, ki gs že sedaj do kraja zdelan eden kot ,j3rugi. Tam med posteljo telovadita dva 2 ročkami, v drugem koncu tiči pet glav skopaj in se pogovarjajo. Ta in 'oni poskuša zapeti, za njimi se vzdigne ves zbor in slika zapravljenega kasarnskega življenja je gotova! Le tajna misel se ukrade iz tega hrupa, zaželela si je ven, proč od tod, a ga jfe strah in se koj na to otopi zopet v brezskrbni pesmici «ia pjan študent*. Pravzaprav je težko opisati to živ-- fienje v suhoparnem pripovedovanju. Gotovo je toliko: Študirati se ne da v iakem domu, volja ti ne pomaga, ovir je preveč. Zdravje je na tehtnici. Mrzle veli-Kc sobe gotovo niso primerne za te iilade I;udi, ki jim je vojska pustila vsakovrstne slabosti in beteznosti, revmatizem, pljučne, želodčne, očesne katarje... Deževno je, kje se boš posušil, tudi ko bi imel dva para čevljev, kako bi tekal na grad preobuvat se. Kdor -^more zadostno obleko, zmore tudi toliko, da si preskrbi človeku primerno stanovanje I To« na zfsaf. Hujvs je, da gubi v Ich prcsforih mladina smisel za pravo življenje, 'ubijajo ii ideale, maicrialszem se po-lašca teh becnežev in kaj je gnusnej-šega kot mladenič, ki naj stopi jutri ali pojutrišnjem pred pred ijudsvo in naj mu postane vodnik — On — vodnik? On, ki ne spozna bodočnosti, ki mu je edina vera in smernica življenja —- polna žlica!? • • Naj navedem kot primer enega izmed tistih večerov, kakršnih je toliko doživel grad, kolikor časa že gostuje v njem akademski dom. Pridem cdomovs. — Pozdravljeni! Fantje! Koliko je že ura? Baš je jednajst odbiia! Kako ti je,-borzni! Si se.rfohr-o zabaval nocoj? Hvala, proleiarec, mokrota v čevlju mi dela posebno ugodje. Nič hudega! Na deskah vojaške železne postelje se boš dobro r^spal, na deskah ti ne bo treba ležati, imaš slame za tri prste na debelo in dobri" ljudje so ti jo dali. Pa vojaške odeje imaš, sicer so umazane, a nič zato, saj si jih vajen še iz tistih časov, ko si bil soldat! Porogljiv smeh sledi grenkemu dovtipu. Nasproti mene ima svojo posteljo v kotu tovariš, eden najbednejših. Sicer je prav dober fant in celo rad ga imam, četudi sva si radi nazorov o življenju vedno navskriž. Pravkar se jc vspel na postelji (ležal je že, ko sem vstopil) zakrili z racami po zraku in se opre na steno. iakot bi jo hotel objeti, kz pfs pa sa mu izvije globok vzdih. <;Uh, kje je pravica? Kdaj je že ni bilo več? Človek, raztrgan in lačen, zapravlja svojo mladost in zdravje v tej umetni ječi, ki jo nazivajo moderno: •'.akademski dom*- in to vse radi buržufeke Jugoslavije, da ji boš jutri sina! kot pokorni uradniški pes, ko baš izmozgan toliko, da se ti ne bo ljubilo niti ust odpreti, da bi pljunil svojemu tlačiielju v obraz! fDalie prihodnjič.) Hugfa Conway: Iz teme v luč. Roman. <-'Kako ste mogli kaj takega storiti ?» je nadaljevala Priscila. «Oditi brez vsake besedice, tavati čez polovico mesta, in to Čisto sam ter nezmožen videti!» ■cSedite pa mi povejte kaj hočete s tem reči — kaj se je zgodilo?-.> Ni se še docela otresla nevolje. «EJ, ako sie se hoteli opijaniti ali spiti kakršnokoli tako stvar, da bi zaspali ter se naredili nezavestnega, saj bi vendar lahko doma storili, gospod Gilberi. Nc besedice ne bi rekla.*. <;Dobra bedakinja ste, Prisril2. Pa povejte mi o minuli noči vse, kar veste». šele ko je videla, da sem se prav razjezil, je bila pripravljena govoriti odkrito, in v glavi se mi je zavrtelo, ko sem slišal njeno poročilo. Povedala mi je pa sledeče: Približno eno uro po mojem sfcriv-šem odhodu se je zbudila. Pritisnila je ošesa i vratam, da se prepriča, aE spim in če kaj potrebujem. Ker pa ni slišala najmanjšega glasu v moji gobi, ie šla noter ter našla posteljo prazno, mene pa nikjer. Bržčas se je bila reva še vse bolj prestrašila, kakor je priznala. Dobro je vedela, kako sem bil zadnje dni obupan, in ne dvomim, da se je je naiprvo polotil strah, da sem umoril sam sebe. Šla me je iskat, ker pa je kmalu spoznala, da me je nemogoče najti brez pomoči, se je zatekla k prvemu in zadnjemu pribežališču Angl.' "inj v takem slučaju — k policiji. Pri najbližja stražnici ie povedala svojo zgodbo, dokazala s prošnjami in o-pisovanjem mojega stenja nujnost celega slučaja ter vzbudila sočutje, tako da so takoj brzojavili na druge stražnice z vprašan jeni, če so morebiti mali človeka, odgovarjajočega mojemu opisu. Kakor na žrjavici je Priscila čakala do petih zjutraj, ko je dospe! ugoden odgovor iz drugega konca mesta. Sporočati so, da so pravkar prinesli na stražnico mladega, očividno slepega čioveka, ki pa je bil vsekakor pijan in nezavesten. Priscila je hitela na pomoč. Našla me je nezavestnega ter določenega, da pridem pred policijskega sodnika ko se zavem. Poklicali so zdravnika, ki je izpričal, da sem nedolžen, kar se tiče alkohola. Energična Priscila me je prenesla varno v izvoščeka pa povedala uradnikom nekaj gorkih, ker so tako ravnali z menoj. Nato pa me je odpeljala domov ter me položila na posteljo, ki sem jo tako smelo zapustil. V svojo žalost sem moral iz njenih besedi posneti, da je ona vziic ozlovoljenosti, kakor jo je kazala do pofidjskih stražnikov, enako njim presojala moje stanje. Vendar je Ma zelo hvaležna zdravniku, ki ga je smatrala veščim in vljudnim praktikom, ki je rešil s pravočasnim, a neresničnim pojasnilom poštenjaka iz stiske. «Tega pa še nisem vedela, da o» stane telo tako dolgo nezavestno po njej. Samo nikoli več ne naredite kaj takega, gospod Gilheri>, je končala. Zoper njena sumničenja se nisem branil. Težko, da bi bila Priscila prava oseba, ki sem ji želel zaupati doživljaje te noči. Najboljše je bflo nič ne omenjati pa jo pustiti, da dela svoje, nemara ne neravne sklepe iz vsega. (Dalje.) DOBER DAN! in nikaiih bolečin ni bojite imeli, če uporabljate Fellerjes Elsa tluid in Elsa krogliice. 6 dvojna-tib ali 2 špecijalni steklenici Elsa fluida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kroglic IS*— kron Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K. Fellerjevo pravo mediciualno lilijno mlečno milo s znamko „E!sa'4 10—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eagen v. feller Don/i Stubici. Elsa trg st. 35 J na Hrvatskem so vseskozi zanesliivi iu priporočljivi. 436 Stenografije i n * strojepisko 2-1 izvesbj.no, sprejmem takoj, Plača, po dogovora. Odvetnik dr. JOSIP KLEPEC Janez Trdinova ulica št 8. tCredifni zavod za trgovino m industrifo, Uubliana, Brzojavni naslov: Kredit Llubljana PfeŠefItOVS USČCSI V iaStlteitl pOSfiOPllI* ™Telefon žt. 40 In 457 Obrestovale vlog, nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz fn valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. dobro ohranjen glasovi? proda. Vpraša se ta je aa ogled pri hišnici, Maribor, 8elavawska ulica 4. 488 S—1 dvonadstropne hiše, obstoječe 'S enajstimi sobami, Štirimi kob ajami in dvema oraJorna vrta, pripravno t-.idi sa kako tocj« podjetje, se vrti fine 30. »aroa ob 9. ari popoldna ▼ Ponikvah St. 41, 90*t& Videns-DobropoJje. 484 3—1 Svinjsbo niast.^nSfte "esejema od 60 kg naprej po čajni ji dnevni -<šem tvrdka Jaako Popovid, Ljubljana. »39 za -14 Naprodaj so te-Ie stvari: Velika preproga, lepa otroška postelja z blazino, omara, slika Madone, citre z mizo, 6 kom-481 pletnih karnis. 2-2 jjnbljana, Sv. Florjana ul. IS. 1 Smspifeonslio strojno - ? Olje, ieifeo, sit vreJtua; olje za trstnsmisijg; M olje, strojno za poljedelske strejs; 8 olj«, strojno sa težke stroje; S olje sa avMaobiia, lahko; M olje , , , iireiuo težko; § Olje « cilindre; 5 olje proti praha. 57 194—57 Glavna zaloga: I Miš, Mm a M\, d. z o. i 1 prej A. Zanki sinovi. | - kw—o«——■■■■«■■—aa 3« a m a e s s b. a c » m m u S e s e 8 a a « a « a IS ki ste raerodajni a presojo, dobrih seroes, cponftuso, ds. •m uaa. zeaiesa tz inOsemštv* pravkar dospela. Ista odda?»jmt g cijvpž rzagocu gA-rsacije-Cesto pnSijemo aa zabtevo. TrgO-viaa s esmeni Sever * Kerap.. Z.jub-ljaaa, WoUova nlloa IS. SOS 10-9 Taliiilia KoroSca - aprejme ▼ aloisbo neospo8vetskl Zvon' v Ljubljani Plača po dogovore..— Vprašati t pisarn: dr. Oblaka, Dalmatinova aliea. 15 v Ljnbljaci, št. 4 je izšla na 21 straneh. Četrta številka stane 8 K. Celoletna narotelna aa „Wivo" Cnaimanf 20 zvezkov š 24 strani) znaša 120 K. ta naročnike „Jutr^" stene 60 K. = Naroča se v upravi „Jutra* Uubliana« Sodna ulica 6. SI F. BRUHAT s! L 450 55-® «1 1 Oi S s= a n F« 99 cia z o. BS* 51 104-57 LJubljana, Dunaiska cesta št. 9 g H ima t skladišču in oddaja pa najnižjih cecaL: Pšenldna ."»oko prvovrstna banasko, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenlčrto moko za krmo, prossno kašo, ješprsnj, sladkor bali sahl g kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riž, južno M sadje vseh vrat, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sužera, čebulo makovsko. orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveča, sol morsko in nemško belo, testenine vaeh vrat, kolinsko kavo In praženo ječmenovo kavo, kolonaz jamčeno oljnati izdelek v sabo.ckih m škatficah vseh velikosti, milo pralno, kristalno satfo, portland cement, čevlje mo^ke, deške in žen3ke, trpežno račno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Tečna postrežba. Knjigr samostojna moč, bilancsik, zmožen tovarniških kalkulacij se iHe za vecie industriisko podietie« Nactop po raoŽECJr-t takoj. Natančnejši pogoji in plača po dogovora. Ponadba pod »Tovarna" na upravništvo BJatra"'. 4S3 2-1 Naročajte spise o naši državi ; ALBIN OGRIS, Borba za jugoslovansko državo. Geaa S 32-—, po pošti K 180 reč. Doknmenti o jadranskem vprašanju. Cena K IS"—, po pošti K 1 SO vež. ŠTEFAN SAGADIN, Naš sadašnji ustavili položaj. Cest K 16'—, po pošti K 1'80 več ANTON MEUK, Zgcdavina Srbov, Hrvatov in Slovencev. T. osabno sarerovanje proti nesgcfiam na želen- ^'sjca adredie r, Bieitira v«;ee i» ciorpariu« re z morejo uporabljat} citrt in parobrofln sa oelo ilvljensko dob«. ifvlja«3ke pa!!ae „CRGAT!AE* kot ;eaitna tcav !ja dastnikov. Z L ROV ALK1 ODDELKI: , ■ ... ,,-■ . _ .... ».i,«.«) m r vse b brsjib Slovenije »posoKzi zastopnici in potniki, ime ■ P8II7 - 3sz3Bd8 • Bea • jjrtsii zgygiggaa^. -i—------ — —---------- katerin se sodi prilika aeatneja sat nžka SafcisTulo. T>flai?!» takare*. <1. d ▼ UnWj«Hi