Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (4/20 °C), in soboto (5/19 °C) bo delno oblačno, v nedeljo (7/18 °C) bo deževalo. številka 11 četrtek, 20. marca 2014 Ples mladosti in spominov Ob koncu minulega tedna je nekaj manj kot 500 dijakov in dijakinj zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje zaplesalo na maturantskem plesu. Kot že vrsto let so pripravili dva; v petek so prvo resno slovo od srednješolskih let na gala plesu doživeli dijaki velenjske gimnazije, v soboto pa dijaki vseh ostalih šol centra. Bili so lepi in sproščeni. Ples je bil kot vedno pospremljen z velikimi pričakovanji in zabavo. Pogled na mlade plesalke in plesalce, ki si bodo »svoj« maturantski ples zagotovo zapomnili za vedno, je bil še posebej ganljiv za ponosne starše, pa tudi za profesorje, ki se bodo po maturi poslovili še od ene generacije mladih, ki so tudi njim zaznamovali življenje. Maturanti in maturantke pa bodo večno pomnili, da so najlepša mladostna leta preživeli v Velenju... ■ bš Uspešno plujemo proti cilju Velenje, 17. marca - »Lastnice komunalne infrastrukture v Šaleški dolini - občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - smo izbrale smer plovbe, določile destinacijo in cilje. Odkar je pred dobrim letom prevzel krmilo podjetja v roke dr. Uroš Rotnik, z zadovoljstvom ugotavljamo, da uspešno plujemo proti ciljem.« S temi besedami je označil poslovanje Komunalnega podjetja Velenje v lanskem letu na ponedeljkovi novinarski konferenci Bojan Kontič, župan Mestne občine Na novinarski konferenci so vsi sodelujoči izrazili zadovoljstvo nad doseženimi lanskimi poslovnimi rezultati Komunalnega podjetje Velenje: od leve proti desni: Franc Sever, predsednik Nadzornega sveta, dr. Uroš Rotnik, Bojan Kontič, Andreja Katič, predsednica Skupščine podjetja Velenje. Izrazil je zadovoljstvo, ker komunala posluje likvidno, transpa-rentno in ima poravnane obveznosti do dobaviteljev. Napori, ki so jih vložili v to v zadnjih treh letih, so se obrestovali. Med drugim je dejal, da ostaja tudi v prihodnje prednostni cilj visoka raven oskrbe s komunal- nimi dobrinami brez obremenjevanja občanov. Direktor podjetja dr. Uroš Rotnik je povedal, da so lansko poslovno leto sklenili z več kot 58 tisoč 500 evri dobička, kar se ni zgodilo že vrsto let. Pozitivno so poslovale vse dejavnosti. Zagotovil je tudi, da ko- 1,80 EVR KAIHO VELENJE Premalo ali preveč -razmišljanje ob dnevu voda dr. Emil Šterbenk, ERICo, d. o. o. V Šaleški dolini uporabniki pitne vode ne vemo, kaj je pomanjkanje. Zgradili smo zanesljivo in varno vodovodno omrežje. Ravno zdaj poteka projekt Celovita oskrba s pitno vodo, ki ga sofinancira EU in v okviru katerega se bo stanje še izboljšalo. Zgledno smo poskrbeli za čiščenje odpadnih vod. Tudi na tem področju v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini« odpravljamo še zadnje sive lise v omrežju (dograjujemo manjkajočo kanalizacijo - prav tako s sofinanciranjem EU). Pomanjkanje vode je bolj pereče v Termoelektrarni Šoštanj med poletnimi sušami, a obetajo se spremembe na boljše. Blok 6 bo za proizvodnjo elektrike potreboval znatno manjše količine vode kot sedanje naprave. Ker se jezera povečujejo, bodo večje tudi vodne rezerve. Manj smo postorili pri zaščiti pred visokimi vodami. Velik del površja Šaleške doline je uvrščen med poplavna območja in predlani smo videli, da pred visoko vodo še zdaleč nismo varni. Napačno načrtovana naselja delno ležijo v razlivnem območju vodotokov. Naša jezera omogočajo hranjenje precejšnje količine vode in s tem preprečevanje poplav. Samo v Velenjskem bi bilo mogoče akumulirati milijon m3 vode, če bi gladino vode spustili pred poplavnim valom. Kakovost Pake se je pod Velenjem toliko izboljšala, da bi jo lahko speljali v Velenjsko jezero. S tem bi dolvodno lahko za več ur znižali pretok Pake. Enako bi v Družmirskem jezeru lahko zadržali podobno količino vode Velunje. Na papirju je videti enostavno, v resnici pa gre za izjemno zahteven poseg. Ta terja natančne analize in podrobno načrtovanje, predvsem pa koordinacijo med državno upravo, upravljalci vodotokov, lokalnimi skupnostmi in uporabniki vode. Poseg bi prispeval k boljši kakovosti Velenjskega jezera, saj šibka dotoka Sopota in Lepena potrebujeta več kot tri leta, da »zamenjata« vodo v njem. hezijska projekta (Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini in projekt odvajanja ter čiščenja odpadne vode) potekata po načrtih. Za letos načrtujejo manj prihodkov, zato tudi manjši dobiček. Zagotovil je, da letos ne predvidevajo višjih cen oskrbe z vodo ter toplotno energijo, pri oskrbi s plinom pa lahko pride do sprememb v ceni zaradi sprememb pri dobavitelju. ■ Tp Preklic stavke!? Zaposleni so v torek dobili plače - Do konca tedna podpis tripartitne pogodbe Milena Krstič - Planinc Velenje, 18. marca - Najkasneje v petek bo padla odločitev, ali bo stavka rudarjev, ki je bila napovedana za 10. marec, pa potem zamrznjena do 24. marca zaradi novih okoliščin (odstop uprave PV, imenovanje novega začasnega predsednika ter tvornega pristopa HSE k razrešitvi zadev), preklicana ali ne. Glede na to, da je bil v tem času narejen velik korak k zbližanju zahtev, obstaja velika verjetnost, to potrjuje tudi predsednik sindikata PV in vodja stavkovnega odbora Ferdinand Žerak, da bodo stavko preklicali. V zadnjem tednu se je zvrstilo veliko pogovorov, pogajanj, srečanj, ki so privedla v oblikovanje sporazuma, ki naj bi ga podpisali v teh dneh. V njem bodo rokovno opredelili izpolnitev dveh ključnih, a še nerešenih zahtev, ki se ju v nekaj dneh tudi ne da razrešiti. Nanašata se na ceno premoga in zagotovitev normalnega poslovanja PV v Skupini HSE. »Določili bomo roke za izdelavo poslovnega načrta, v prihodnje pa bo treba izvesti tudi določeno prestrukturiranje,« je v torek, ko so zaposleni prejeli februarske plače, povedal Žerak. Plače so zagotovili tik pred rokom, je dodal. Položaj je bil kritičen. Sporazum med upravo PV, sindikatom PV in generalnim direktorjem HSE naj bi bil podpisan najverjetneje danes, jutri pa se bo sestal stavkovni odbor in skoraj gotovo preklical za v ponedeljek napovedano stavko. Stavkovnega odbora pa še ne bodo razpustili. Zadolžili ga bodo, da bo nadzoroval potek uresničevanja stavkovnih zahtev. 9770350556014 Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18 2 OD SREDE DO TORKA 20. marca 2014 m lokalne novice Brez poročila o vrtcu Šoštanj - Občina Šoštanj v javno-zasebnem partnerstvu z Esote-chom gradi nov vrtec. Vrata bo odprl 1. septembra. Svetniki in svetnice, ki so odločitev o gradnji sprejeli, želijo biti natančno seznanjeni tudi s tem, kako dela napredujejo. Ker tega poročila na zadnji seji ni bilo, niso bili zadovoljni. Obljubljeno jim je bilo za naslednjo sejo, ki bo 23. aprila. ■ mkp Dražbe podžupanove hiše ni bilo Velenje, Šoštanj - Na Okrajnem sodišču Velenje je bila preklicana odredba o prodaji stanovanjske hiše šoštanjskega podžupana Vojka Krneža v Ravnah pri Šoštanju, ki je bila najavljena za 13. marec. Kot je Krneža pred dražbo povedal za Naš čas, upa, da se bo z bankama upnicama, Abanko in NLB, še pred dražbo uspešno dogovoril, tako da do tega ne bo prišlo. ■ mkp Novi vrtički le, če bo interes Velenje, 17. marca - Mestna občina Velenje je lani uredila novo območje vrtičkov ob železnici nasproti Bele dvorane. Glede na število prejetih vlog, s katerimi so zainteresirani občani izrazili interes za zakup vrtička, so uredili 56 vrtičkov. Na tem območju pa je mogoče urediti še več vrtičkov, kar bo občina naredila le, če bodo občani pokazali interes za najem. Do konca meseca sprejemajo njihove vloge, vrtičke pa bodo uredili, če jih bodo prejeli vsaj 20. Za letni najem vrtička je treba odšteti 20 evrov. Zlata kocka tudi za Metro SR Celje - Velenje, 17. marca - Na nacionalnem natečaju Zlata kocka 2014, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je nagrado prejel tudi celjski Metro SR zavod za prostor Savinjske regije. Zlato kocko so prejeli v kategoriji »ustanove« za niz izobraževanj otrok in mladine o kvalitetah lokalnega prostora. Eno od delavnic, zaradi katere so dobili nagrado, so pripravili v sodelovanju z Galerijo Velenje. V njej so sodelovali dijaki velenjske likovne gimnazije, imenovala pa se je »mesto ... industrija ... mesto«. Po mnenju komisije so njihove delavnice prilagojene prostoru (urbano/ ruralno), v katerem se odvijajo, navezujejo se na lokalno problematiko in sledijo trajnostne-mu cilju: misli globalno in deluj lokalno. V izobraževanju o pomenu kvalitetno urejenih prostorov so tako postali prepoznavni v Sloveniji in s tem v Savinjski regiji, na kar so še posebej ponosni. ■ ^ J MESTNA OBČINA VELENJE Zaposlitveni center Gea je v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravil ponudbo kosil po zelo ugodni ceni, s čimer želimo našim občankam in občanom omogočiti višjo kvaliteto življenja. Kosila so namenjena upokojencem, invalidom in dolgotrajno brezposelnim. Vse dni, od ponedeljka do sobote, v prostorih kuhinje (Cesta Simona Blatnika 5) ponujajo kakovostna in dnevno sveža kosila. Kosilo lahko odnesete tudi domov. Cena kosila je odvisna od vašega dohodka: Dohodkovni razred Cena kosila v EUR Do 530 EUR 2,30 Od 531 EUR do 610 EUR 2,80 Nad 611 EUR 3,50 Vse dodatne informacije dobite od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na telefonskih številkah: 059 037 102 in 059 013 264. Interventno: 500 tisoč za tri plazove Šoštanjski svetniki so na zadnji seji obravnavali dva pomembna in nujna osnutka odlokov, zaradi katerih pa bodo morali ponekod seči tudi v lasten žep Milena Krstič - Planine Šoštanjski svetniki so na sredini seji potrdili dva pomembna osnutka odlokov, in sicer o opremljanju stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje naselja Ravne ter o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode za območje celotne občine. O obeh je bilo nekaj razprave in vprašanj izrečenih že na seji, predlagatelji pa so rok za pripombe razširili, tako da imajo svetnice in svetniki čas zanje do 20. marca. Na območju Raven se veliko prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz lastnih zajetij, po zaključenem ko-hezijskem projektu Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, pa bo tudi prebivalcem Raven omogočena priključitev na vodovodno omrežje. Zaradi obsega projekta bodo za to območje v Šoštanju pripravili nov program opremljanja, ki bo natančno razdelal tudi stroške, lastne in nepovratne in bo predstavljal natančno podlago za odmero komunalnega prispevka. Kot se kaže danes, naj bi večina gospodinjstev v Ravnah za priključek na vodovod plačala med 800 in 1.200 evri, odvisno od površine parcele in neto tlorisne površine objekta. Ob obravnavi osnutka odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode za območje celotne občine so nekateri pogrešali tehnični pravilnik. »Gre za odlok, ki bo precej posegel v življenje naših občanov. Treba ga je dobro premisliti in se dogovoriti, da ne bomo imeli zaradi njega na pol zgrajenih objektov ali sodnih postopkov, ki bodo dolgo trajali. Zato bi bilo dobro pred sprejemanjem narediti analizo, kaj bo odlok pomenil za občane, koliko jih bo obremenil,« je menila svetnica mag. Vilma Fece. Spremembe pa so potrebne, ker je treba izenačiti kriterije varovanja okolja na območjih z urejenim javnim kanalizacijskim sistemom z območji, kjer javne kanalizacije še ni ali pa njena izgradnja ni predvidena. Slednjim se bodo stroški v zvezi s tem precej povečali. Šoštanjski svetniki so soglasno -zaradi zagotovitve sredstev in preglednosti odhodkov za interventno ukrepanje in kasnejše sanacije odprave posledic naravne nesreče -potrdili vključitev nove postavke v proračun. Gre za 500.000 evrov. Občino Šoštanj je konec januarja in v prvih dneh februarja prizadel žledolom, zaradi obilnega sneženja in dežja pa so se kasneje sprožili številni plazovi, od katerih so trije zahtevali takojšnje interventno ukrepanje - plaz Brusnjak pri Florjanu, plaz Hajdukovič v Topolšici in plaz na lokalni cesti Ravne-Gaberke. V dveh primerih so bili poleg prevoznosti cest ogroženi tudi bivalni objekti in s tem človeška življenja. ■ Kako daleč je sporazum? Šoštanj, 12. marca - Šoštanjski svetniki so lani, 27. novembra, terjali podpis dolgoročnega odškodninskega sporazuma med TEŠ, PV in njunim lastnikom HSE ter Občino Šoštanj. Zaradi številnih učinkov delovanja termoelektrarne in premogovnika na prebivalce in okolje pričakujejo zadostno višino te odškodnine. Svetnika Darka Lihtenekerja je na tokratni seji zanimalo, kaj se je s sklepi, teh je bilo več, dogajalo od takrat do danes. ■ mkp i Slovenska kura že dviguje glavo (?) Pol odstotka kot spodbuda, opozicija ponuja nove rešitve - Predsednik s pridihom PS - Bomo župana lahko odpoklicali - Stari Rimljani pod streho - Na zahodu ukinjajo, na vzhodu ne nikoli samiJ^Q^ g: Pa je izza še vedno dokaj temnih oblakov le posijal žarek upanja. Za letos nam »uradniki« napovedujejo vsaj polodstotno rast gospodarstva. Optimisti pravijo, da morda še malo več. Predvsem pa naj bi se rast nadaljevala tudi prihodnje leto. Zasluga za to gre predvsem okrevanju držav, ki so naše največje poslovne partnerice, in seveda našim izvoznikom. Naš domači trg namreč še ne okreva, kot bi pričakovali. Zdaj je že malo več takih, ki si upajo upati, da res počasi prihajamo iz krize. Drugi za vsak slučaj pravijo 'Bog daj, da je res tako'. Opozicija pa še vedno ponavlja, da bi nam bilo že bolje, če bi bila ona na oblasti. In predlaga alternativni vladni program za gospodarsko rast. Seznam je dokaj obsežen, nekateri, ki so ga podrobneje pregledali po poglavjih, v »pro-metnem«pogrešajo gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi od Koroške preko Šaleške doline in dalje proti Dolenjski. Zanjo bi že pred leti moral zasaditi lopato tedanji premier, sedaj prvi opozicijec Janša. Pa iz tega še ni nič. In nič kaj ni videti, da kaj kmalu bo. Med ljudmi pravega navdušenja nad tem, da slovenska kokoška menda že res malo okreva, niti ni. Več »navdušenja« je povzročilo dogajanje v zvazi z imenovanjem nove protikorup- cijske komisije. Izbor predsednika ima pridih pozitivne Slovenije. In tudi v tem primeru mnogi menijo, da je kaj, kar nosi oznako pozitivno, lahko tudi negativno. Kot nekateri menijo, da je lahko negativno, če bomo v okviru sprememb lokalne samouprave uzakonili tudi možnost odpoklica županov. Plastična so opozorila predvsem iz manjših občin, kjer bi lahko odpoklic zahtevala že peščica (nezadovoljnih) občanov. Pod takim »bremenom«pa delo županov ne bi bilo prijetno. Sicer pa je veliko pripomb tudi na splošno na zadnji predlog ministra Gregorja. In opozoril: ne hitimo prehitro! Ali je dobro hiteti ali ne, pa se nekateri vedno sprašujejo ob prodaji najboljšega soseda. Jasno je, na našem območju je ta prodaja najbolj zanimiva za laško pivovarno. Ta nujno potrebuje denar in od te prodaje bi rada iztržila čim več. A ker niso »glavni akter« v tej prodaji, so morali malo popustiti bankam in pristati na nižjo ceno delnic. Zato pa, slišimo, pričakujejo nekatere ugodnosti pri bankah. Nižja obrestna mera za posojila, ki jih nimajo malo, bi jim prišla kar prav. Kot bi polzelski tovarni nogavic prišli prav državni evri. Tudi v tej zadevi naj bi se nekaj premaknilo in država naj bi le malo razvezala mošnjiček. Ker so tudi obljube hitro pokvarljivo blago, dokončno še ne moremo zapisati, da je že vse rešeno. V Šempetru pa naj bi rešili Rimljane. Seveda mislim na znamenito Rimsko nekropolo. Dokler je bila do leta 1952pod prodom Savinje, je bilo z eksponati vse v redu, ko so jih izkopali in postavili na ogled, pa so spoznali, da jim naša klima ne odgovarja. Kisel dež je te kamnite znamenitosti močno načel. Zdaj naj bi nekropolo obnovili, uredili arheološki park, nad znamenitosti pa postavili streho. Precej denarja si obetajo tudi od Norveškega finančnega mehanizma. Kot kaže, niso med vzhodom in zahodom naše statistične regije le precejšnje podobnosti, tudi razlike. Upravni enoti Mozirje in Šmarje pri Jelšah obsegata veliki območji in raztresena naselja. Obe imata tudi več krajevnih uradov. Za mozirsko lahko zapišemo - še; saj so lani dva že zaprli, kmalu naj bi še preostale štiri. V Šmarju pa upajo, da bodo vse krajevne urade obdržali. Zmanjšujejo pa število »delovnih dni«. Večina jih deluje le po en dan v tednu, le v Rogaški Slatini štiri. Kako se bodo stvari dokončno zavrtele, še ne vedo. Kljub napovedim pa se v Radeče papirju še niso zavrteli stroji. Obljub o začetku je bilo že veliko, a pravijo, da so stroji v dveh letih tako »zastali«, da jih je težko postaviti na noge. Pa še to: tudi žalska občina noče zaostajati za drugimi, ki so že vrtičkarjem prijazne. In bodo tako uredili vrtičke tudi oni. In to kar v samem središču mesta. ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. n Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 5 27. marca 2014 AKTUALNO 3 Nove pobude za spremembe namenske rabe do konca marca Številni lastniki zemljišč so se ob pogledu na številke informativnih izračunov predvidenega davka na nepremičnine jezili - Razlika med kmetijskim ali stavbnim zemljiščem je občutna Milena Krstič - Planinc Velenje - Po prejetih informativnih izračunih davka na nepremičnine se je veliko lastnikov obračalo na občine, najpogosteje z vprašanji, povezanimi z višjimi vrednostmi nepremičnin, ki so opredeljene kot zemljišča za gradnjo stavb, obdavčitvami cestne infrastrukture in opredelitvami vrste zemljišč. »Zemljišče je lahko glede na vrsto opredeljeno na tri rabe. Po vrsti rabe, ki se z letošnjim letom ukinja, je lahko eno in isto zemljišče travnik, v Prostorskem planu je lahko po namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče, po dejanski rabi pa kot kmetijsko zemljišče,« pojasnjuje mag. Branka Gradišnik, vodja Urada za urejanje prostora v Mestni občini Velenje. Veliko nerazumevanja je bilo prav s tem. Ni bilo malo lastnikov, ki so bili do informativnih izračunov davka na nepremičnine prepričani, da je zemljišče kmetijsko, po namenski rabi pa je bilo vseskozi opredeljeno kot stavbno. Po logiki ni šlo Številne je zanimalo tudi, kako so se zemljišča »spremenila« iz enih v druge. »Zemljišča za gradnjo stavb so se določala na osnovi »Pravilnika o določitvi zemljišč za gradnjo stavb«, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo avgusta lani. Nanj smo imele tudi občine pripombe, saj smo ocenjevali, da je pravilnik neprimeren za izvajanje. Skušali smo doseči spremembe, a žal do njih ni prišlo. Zato smo se ravnali po tistem, kar je od nas zahteval pravilnik,« pa pojasnjuje Bojan Lipnik, ki v Mestni občini Velenje bdi nad tem področjem. Nekaj sugestij, da naj se pri tem uporabi logična presoja, katera zemljišča so primerna za gradnjo in katera ne, je bilo, vendar jih je Računsko sodišče z mnenjem, da se kar tako, po občutku, tega ne da delati, izničilo. »V Mestni občini Velenje smo potem ta zemljišča določili, kot je to narekoval pravilnik, zdaj pa se kaže koliko težav se je zaradi tega pojavilo pri lastnikih,« pripoveduje Lipnik. Kakšne bodo usmeritve, se ne ve V Mestni občini Velenje smo pripravili poseben obrazec za lastnike nepremičnin, ki se z določitvijo zemljišč za gradnjo stavb ne strinjajo. nam ga posredujejo na Mestno občino Velenje. Pri nas je formirana posebna komisija, ki rešuje posredovane pripombe in poskuša skladno z zakonodajo poiskati možne rešitve. Člani komisije vsakega pobudnika, ki se oglasi na Uradu za urejanje prostora, sprejmejo in informirajo o nadaljnjih postopkih. Vsakega obravnavamo posebej. Ko bomo vedeli, kakšne so smernice vlade, pa jih bomo o tem tudi obvestili.« je Občinski prostorski načrt, krajše OPN. »Sprememba namenske rabe je vezana na ta prostorski dokument. Gre za časovno daljše obdobje, tudi tri, štiriletno. Končna odločitev, da se namenska raba zemljišča, na primer iz stavbnega spremni v kmetijsko ali obratno, je pri nosilcih urejanja prostora oziroma pristojnih ministrstih in ne na občini,« razlaga Gradišnikova. obrazcu. Naj pa poudarim, da bo po treh ali štirih letih, če bodo odločitve pristojnih ministrstev pozitivna, povratek veliko težji. Lastnikom svetujemo, naj skrbno pretehtajo, ali ob že obstoječih stavbah na zemljišču v prihodnje ne načrtujejo postavitve manjših, pomožnih objektov, kot so garaže, nadstreški, lope, dozidav k obstoječim objektom, opornih zidov itn. Ta lahko namreč stojijo samo na zemljišču, ki je po namenski rabi stavbno, skladno z določili veljavnega prostorskega akta.« Stroški Spremembe namenske rabe pa so povezane s stroški. Začetni strošek je vloga, ki se poda na Mestni občini Velenje. Posebna komisija bo opravila terenski ogled, potem pa bodo imeli predlagatelji 14 dni časa za odločitev o nadaljnji obdelavi pobude. »Kjer bo šlo za naravne omejitve v prostoru, denimo izkazane plazovitosti ali varovanih obmo- čij, bo občina le-te sama vključila v postopek izdelave OPN in o tem predhodno obvestila lastnike teh nepremičnin. Lastniki nepremičnin, ki bodo želeli s svojega vidika in lastnih interesov spreminjati namensko rabo, bodo strošek nosili sami. O višini stroška bodo predlagatelji tudi konkretno seznanjeni na terenskem ogledu,« razlagajo v Mestni občini Velenje. Kaj so v Mestni občini Velenje že naredili? Odgovornost občin je, da spoštujejo veljavno zakonodajo. »Na podlagi državnega pravilnika o določitvi zemljišč za gradnjo stavb smo podatke do 10. januarja posredovali na geodetsko upravo. Ta je na osnovi tega določila nove vrednosti zemljišč. Te vrednosti so tiste, ki se odražajo v informativnih izračunih, ki so jih prejeli lastniki. Oblikovali smo posebno komisijo, ki obravnava pripombe občanov na določitev zemljišč za gradnjo stavb. Prav tako smo zelo aktivni v Združenju mestnih občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in v pogovorih s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor.« Mestna občina Velenje se je obveščanja občanov lotila že februarja z obvestili preko vseh medijev obveščanja, prejšnji teden v torek pa so začeli tudi neposredno obveščati lastnike po krajevnih skupnostih. Prva od obravnav je bila na Kono-vem, v nadaljevanju pa so obiskali še šest krajevnih skupnosti, ki so se za tako predstavitev odločile. Mag. Branka Gradišnik: »Končna odločitev, da se namenska raba zemljišča, na primer iz stavbnega spremni v kmetijsko ali obratno, je na strani nosilcev urejanja prostora oziroma na strani pristojnih ministrstev in ne na strani občine.« Ker je bilo pripomb veliko, smo pripravili poseben obrazec, da se bodo lahko, ko bodo sprejete spremembe zakona, ki se napovedujejo, hitro odzvali. »Žal pa še sami ne vemo, kakšne bodo smernice, kako se bo odvijalo naprej. Vse lastnike zemljišč v zadevi zemljišč za gradnjo stavb pozivamo, da izpolnijo obrazec in Spremembe namenske rabe zemljišč Pri spremembi namenske rabe zemljišč gre za drug postopek. Ta je povezan s prostorsko zakonodajo. Mestna občina Velenje se je lani lotila izdelave novega temeljnega prostorskega akta občine, to Podatki o nepremičninah se vodijo v različnih evidencah. Občine vodijo podatke o namenski rabi zemljišč skladno s prostorskim planom, podatke o zemljiščih za gradnjo stavb skladno s pravilnikom o določitvi zemljišč za gradnjo in podatke o kategoriziranih občinskih cestah. Bojan Lipnik: »Pripombe so imele tudi občine, a zaenkrat niso bile uslišane. Čakamo na spremembo zakonodaje.« Ker pa pobudniki in občine ne vedo, kako se bodo odločila ministrstva, pa do odločitve zemljišča po namenski rabi ostajajo enaka. Nove pobude za spremembe Mestna občina Velenje je že lani zaključila sprejemanje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč. »Ker pa postopka zdaj slučajno sovpadata, smo se odločili, da gremo občanom naproti. Tisti lastniki zemljišč, ki želijo spremeniti namensko rabo zemljišč iz stavbnih v kmetijska, lahko do konca marca še podajo vlogo na posebnem OPN pred razgrnitvijo Šoštanj - Občine na osnovi sprejetih načrtov določajo pogoje za vsak poseg v prostor. Trenutno je večina slovenskih občin, tudi Šoštanj, v postopku sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN). V Šoštanju so v fazi postopka s strani ministrstva ter ARSO v smernicah priprave prejeli tudi zahtevo za izdelavo hidrološko-hidravlične študije za območje celotne občine, ki vključuje tudi Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje vile Široko, športnega parka in naselja nad stanovanjskimi bloki v Metlečah. »Gre za izredno obsežno študijo, ki je javno dostopna na aplikaciji prostorsko informacijskega sistema občin, PISO. Dokončana je bila novembra lani in je pogoj za nadaljevanje postopka priprave OPN,« pravi podžupan Občine Šoštanj, Viki Drev. Po vključitvi te študije v OPN je bilo treba izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. Doslej so že izdelali okoljsko poročilo, ki ga bodo po uskladitvi posredovali ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Na podlagi njihovega odziva so odvisni nadaljnji postopki izdelave OPN v Šoštanju. Računajo pa, da naj bi dokument javni razgrnili in obravnavali že konec junija letos. ■ mkp Velika pridobitev za zaposlene in paciente Zdravstveni dom Velenje bo energetsko obnovilo ljubljansko podjetje IMP, d. d. - Nova fasada do 15. maja, zaključek del avgusta letos Velenje, 14. marec - V petek dopoldne sta v protokolarni sobi Mestne občine Velenje župan Bojan Kontič in predsednik upravnega odpora družbe IMP, d. d., Matjaž Krajc podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo energetske sanacije velenjskega zdravstvenega doma. Ta se je začela v ponedeljek, ko so izvajalce uvedli v delo. Pogodbeni roki so namreč zelo kratki; do 15. maja bo večina stavb dobila novo zunanjo izolacijo in fasado, do avgusta pa bo investicija končana po sistemu »ključ v roke«. Ob podpisu pogodbe je direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič poudaril, da se bodo po končani obnovi pogoji za delo in paciente bistveno izboljšali. »Želimo si, da se sanacija v prihodnjih letih nadaljuje, saj tudi tokrat naše stavbe ne bo- do obnovljene v celoti. V preteklosti smo že energetsko obnovili prostore nekdanjega laboratorija, kjer je danes pediatrija, letos bo prenovljena glavna stavba ob novi garažni hiši, stari del zdravstvenega doma ob Lekarni in hodniki, ki vodijo do nove stavbe na vzhodni strani. Ta pa še ne bo obnovljena,« je povedal. Na obnovo pa čaka tudi streha zdravstvenega doma. Letni prihranek 18 tisoč evrov Kljub temu bo prihranek po letos opravljeni obnovi precejšen. Kot je povedal župan Bojan Kontič, bo letno znašal 18 tisoč evrov. Glede ne to, da je celotna letošnja investicija vredna kar dober 1 milijon 117 tisoč evrov, se to morda zdi malo. A dej- Pogodbeni rok za energetsko obnovo velenjskega zdravstvenega doma je kratek, zato sta župan Bojan Kontič in predsednik upravnega odbora družbe IMP v petek podpisala pogodbo, v ponedeljek pa so se dela že začela. Zdravstveni dom bo z novo fasado dobil tudi lepo zunanjo podobo. stvo je, da bo mestni proračun prispeval le 15 % tega zneska. Preostali denar v višini dobrih 836 tisoč evrov so nepovratna sred- stva, pridobljena v okviru javnega razpisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor. »Podpisali smo eno od mnogih pogodb za energetsko sanacijo stavb v zadnjih letih. Nazadnje smo energetsko prenovili stanovanjski blok na ulici Simona Blatnika, tudi tam s pomočjo nepovratnih sredstev. S takimi sanacijami ne varčujemo le pri energiji, zmanjšujemo tudi CO2 in stavbam dajemo lepši videz. Gre za dobro zamišljeno energetsko sanacijo, ki bo imela več pozitivnih učinkov, saj bomo obnovili tudi instalacije,« je dodal župan, ki je poudaril, da bi zagotovo šele čez leta lahko obnovili velenjski zdravstveni dom, če ne bi bili tako uspešni na razpisu za nepovratna sredstva. Ljubljanska družba IMP, d. d., je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana na javnem razpisu in bo izvedla gradbena, obrtniška, instalacijska ter druga dela, ki so potrebna za energetsko sanacijo zdravstvenega doma. »Tak objekt obnvaljamo v Šaleški dolini prvič, smo pa že delali pri podobnih po Sloveniji. Med drugim smo energetsko prenovili Bolnišnice v Slovenj Gradcu, Izoli in na Ptuju. V Velenju imamo le 5 mesecev časa, rok je izredno kratek, zato bomo začeli delati takoj,« nam je povedal Matjaž Krajc, ki pravi, da upajo, da bodo dela izvedena v zadovoljstvo obeh pogodbenih strani. ■ Bojana Špegel Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 20. marca 2014 gospodarske novice Gorenje bo izdalo komercialne zapise Gorenje načrtuje, da bo 25. marca izdalo 9-mesečne komercialne zapise s 4-odstotno obrestno mero, s čimer želi pridobiti sredstva za sezonsko financiranje poslovanja in razpršiti strukturo virov financiranja. Družba je komercialne zapise prvič izdala lani, in sicer v višini dobrih 24 milijonov evrov. Vpis komercialnih zapisov že poteka. Aktivnosti izdaje in prodaje komercialnih zapisov za Gorenje izvaja družba Alta Invest. Predstavili so jih tudi potencialnim tujim vlagateljem. Odločitve o selitvah so bile prave Ljubljana - Na okrogli mizi o podjetništvu je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac poudaril, da je pomembno razvijati pravi tim sodelavcev. Po njegovih besedah Gorenja ne vodi uprava, temveč 50, 60 »top« mene-džerjev. Poleg tega je uspeh proizvajalca bele tehnike pripisal dizajnu in odločitvi pred nekaj leti, da izdelke, katerih dodana vrednost je bila prenizka, preseli iz Slovenije, ki je zaradi visoke obdavčitve dela »predraga«. Za milijardo davčnega dolga Ljubljana - Kako težko poslujejo naša podjetja in kako težko gre prebivalstvu, pove podatek o davčnem dolgu. Davčni dolg fizičnih in pravnih oseb, ki so Republiki Sloveniji dolgovale več kot 5.000 evrov in s plačilom zamujale več kot 90 dni, je 25. februarja znašal skoraj milijardo evrov. Ta dolg je ustvarilo 4.729 pravnih ter 12.441 fizičnih oseb. Velik del tega dolga tudi ne bo poplačan. Iz dneva v dan pa nastajajo novi dolgovi. Skoraj 130 tisoč brezposelnih Ljubljana - Konec februarja je bilo v evidenco prijavljenih 129.764 brezposelnih oziroma 5.698 več kot februarja lani. Razmere na trgu dela so vse bolj zaostrene, saj se število brezposelnih nenehno viša. Delež brezposelnih v starosti od 15 do 29 let se je februarja znova povečal in že presega 26 odstotkov. Povečal se je tudi delež brezposelnih, starih med 30 in 39 let, in znaša skoraj 24 odstotkov. Slovenski delodajalci so sicer optimistični, saj za drugo četrtletje napovedujejo boljše možnosti za zaposlovanje. Najbolj optimistični so v gozdarstvu, gradbeništvu in proizvodnji. Mercator znižal cene Ljubljana - Mercator se je odločil za veliki rez v svoje cene. Kot so dejali, ne želijo biti najdražji trgovec. Tako so deset tisoč izdelkom znižali cene, za 800 izdelkov pa zagotavljajo, da so cenejši ne le od tistih v Sparu in Tušu, ampak tudi tistih v Hofeiju in Lidlu. Znižane so predvsem cene izdelkom, ki so med najbolj prodajanimi. ■ mz Internacionalizacija in tretja os Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica lani uresničila osrednje programske naloge - Letos več pomoči malim in mikro podjetjem pri izvozu ter tesnejše sodelovanje z občinami Tatjana Podgoršek Pred nedavnim so tudi na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici potegnili črto pod opravljeno delo v preteklem letu. Ocenjujejo, da so izpolnili pričakovanja članov? Seje upravnega odbora zbornice so namreč slabo obiskane. »Če bi sodili zgolj po tem, ne moremo biti zadovoljni. Vendar moramo upoštevati, da si nosilci dejavnosti vse težje privoščijo odsotnost z delovnega mesta. Gledano celovito in glede na uresničene vse osrednje programske aktivnosti lanskega delovnega programa pa lahko rečem, da je zbornica izpolnila svoje poslanstvo,« se je na vprašanje odzval direktor omenjene zbornice mag. Franci Kotnik. Lani so se - po njegovih zagotovilih - veliko ukvarjali z internacionalizacijo, saj se prav v izvozu kaže prihodnost regijskega gospodarstva. Če prejšnja leta položaj številnih malih in mikro podjetij ni silil v izvoz, so glede na razmere in makroekonomske napovedi sedaj tudi ta pred zahtevno nalogo - ponuditi storitev in izdelke tujemu trgu. Pri tem jim želi zbornica pomagati. Lani so že razširili krog sodelovanja s tujimi regionalnimi zbornicami. Med drugim s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem v Trstu. Več sodelovanja tudi z lokalnimi skupnostmi Poleg običajnih aktivnosti (seje upravnega odbora, konference, srečanja ...) je Kotnik v letošnjih smernicah delovanja zbornice izpostavil dva projekta: že omenjeno internacionalizacijo ter tretjo razvojno os, ki vse bolj vpliva na konkurenčnost regijskega poslovnega okolja. Ker so štiri regijske gospodarske zbornice (med njimi tudi iz tukajšnje regije), povezane v neformalno iniciativo za tretjo razvojno os, pri »osvežitvi« dialoga s pristojnimi strokovnimi službami v državi ugotavljale, da so aktivnosti nazadovale, so naslovile zahtevo po pogovoru z ministrom za infrastrukturo in prostor. Konkretneje so letos na zbornici začrtali aktivnosti glede internacionalizacije. Konec prihodnjega meseca bo njena delegacija obiskala Valjevo v Srbiji, kjer namerava v sklopu večjega sejemskega dogodka organizirati poslovno srečanje med zainteresiranimi podjetniki obeh držav. Konec junija pa načrtuje s Slovensko gospodarsko zbornico iz Celovca zaključiti čezmejni projekt, katerega cilj je identifikacija zainteresiranih poslovnih partnerjev malega gospodarstva na eni in drugi strani meje. V splet prizadevanj v internacionalizaciji sodi še obisk na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu, sodelovanje s centrom za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije ter oblikovanje sekcije za internacionalizacijo znotraj regijske zbornice. Bolj kot preteklo leto se namerava zbornica povezati z lokalnimi skupnostmi v regiji Saša. »Smo zavezniki pri projektu tretje razvojne osi, hkrati pa želimo z njimi izdelati nabor priložnosti in potrebnih ukrepov za spodbujanje podjetništva ter povečanje izvoza. Kot posledica razprave na lanski razvojni konferenci jih nameravamo povabiti k sodelovanju še pri pripravi koncepta razvoja in spodbujanja ženskega podjetništva v naši regiji,« je še dejal Franci Kotnik. Namesto razvojne konference vrh gospodarstva? Franci Kotnik:» Statistika kaže, da smo v ženskem podjetništvu v regiji daleč pod slovenskim povprečjem, zato imamo pri tem veliko priložnosti za nadaljnji razvoj.« Velenje - Na Savinjsko- šaleški gospodarski zbornici letos razvojne konference ne bodo pripravili, je povedal direktor zbornice Franci Kotnik. Slaba udeležba na lanski je pokazala, da je potrebno osrednji dogodek preoblikovati. »Načrtujemo, da bi v jeseni izpeljali poslov- ni dogodek, nismo pa se še odločili v kakšno obliki. Razmišljamo o vrhu regijskega gospodarstva. O tem se bodo odločali člani upravnega odbora zbornice v nadaljevanju leta,« je še povedal Kotnik. ■ tp ■ Dobava 100 % čiste energije ni muha enodnevnica Pogovor z direktorjem podjetja Elektro Celje Energija mag. Mitjem Terčetom o zagotavljanju električne energije iz obnovljivih virov - Kupec ne more vedno kriti stroškov ekoloških naporov Mag. Mitja Terče: »100-odstotno čisto energijo oziroma elektriko iz obnovljivih virov, pridobljeno izključno iz vode, sonca ali vetra, dobavljamo gospodinjstvom brez doplačila.« Tatjana Podgoršek »To ni muha enodnevnica. Je konkreten dokaz o uresničevanju naše okoljske zaveze. Zagotavljanje stoodstotno čiste energije gospodinjstvom, ki jih oskrbujemo z elektriko brez doplačila, pomeni za podjetje prelomnico, saj smo edini dobavitelj v državi, ki se je odločil za takšno potezo,« je med drugim pojasnil odločitev o zagotavljanju električne energije iz obnovljivih virov direktor podjetja Elektro Celje Energija (ECE) mag. Mitja Terče. 100-odstotno čisto energijo dobavlja podjetje več kot 135 tisoč gospodinjstvom od 1. marca dalje. O novostih, ki jih prinaša odločitev podjetja za njihove kupce, smo Ter-četu zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril: Kaj pomeni elektrika iz obnovljivih virov? »Elektrika iz obnovljivih virov je pridobljena izključno iz vode, son- ca ali vetra. Odslej bomo več kot 135 tisoč gospodinjstev oskrbovali s 100-odstotno čisto energijo. In to brez doplačila.« Je ta energija drugačna? Kako veste, da je pridobljena povsem iz obnovljivih virov? »Fizikalne lastnosti električne energije iz obnovljivih virov so povsem enake tisti iz jedrske ali termo elektrarne. Razlika je le v zavedanju, da vaš dom napajamo z energijo, katere proizvodnja je manj obremenjujoča za okolje. Da je energija iz 100-odstotno obnovljivih virov, nam zagotavljajo potrdila o izvoru, ki jih pridobimo od prodajalca ali proizvajalca električne energije za celotno količino energije, ki jo kupimo za gospodinjske odjemalce. Za nadzor skrbi Agencija za energijo RS, ki tudi vodi register unovčenih potrdil.« Energijo iz obnovljivih virov, ki ni novost, so ponujali mnogi dobavitelji. Zakaj doslej tako nizek delež čiste energije v naših domovih? »Energija iz obnovljivih virov je zaradi sledenja in potrdil o izvoru dražja. Ponujali smo tako imenovane EKO pakete, ki pa žal niso zaživeli. Zato smo se v ECE odločili, da bomo dodaten korak naredili mi. Ne moremo pričakovati, da bo vedno kupec kril stroške ekoloških naporov.« Vaša storitev je torej korak v imenu kupca. Hkrati s tem nagrajujete tudi njegove okoljske pobude glede načina plačevanja. Kako ste si to zamislili? »Menimo, da je kupec, ki prispeva nekaj k ohranitvi okolja in hkrati znižuje svoje stroške, upravičen do nižjih cen električne energije. Če se odloči za plačevanje z direktno obremenitvijo ali po domače s »trajnikom«, za račun v elektronski obliki oziroma prenehate prejemati račun v papirni obliki, da bo naše podjetje nagradilo z nižjimi cenami elektrike. Čas je, da vsi nekaj investiramo v prihodnost, prodajalci, kupci, država. Do sedaj je bila večina bremena na plečih končnega kupca.« Od 1. marca ste za nedoločen čas znižali tudi cene vaših paketov. Skupaj z nižjimi cenami za omenjena načina plačevanja in energijo izključno iz obnovljivih virov predstavlja to veliko spremembo za podjetje in vaše kupce. »Res je. Trg električne energije je odprt, kupci lahko izbirajo med več dobavitelji. Naša naloga je, da jim poleg nizke cene omogočimo tudi podporne storitve, ugodnosti pri nakupu naprav za naše energente in seveda okolju prijaznejšo energijo. Zavedamo se, da mesečna položnica za elektriko ni priljubljen gost v gospodinjstvu. Ob tem bi rad poudaril, da predstavlja energent le slabo tretjino zneska na položnici, vse ostalo so dajatve, na katere dobavitelji nimamo vpliva.« Če vas prav razumem, je možnost prihranka omejena na tretjino položnice. Kaj priporočate? »Resnični prihranki se skrivajo v bolj gospodarni rabi električne energije, v zamenjavi potratnih naprav, odločitvi za zamenjavo ener-genta za ogrevanje in podobno. Naše izkušnje kažejo, da že minimalna sprememba življenjskih navad prispeva k občutnemu prihranku. Ena takih bi lahko bila pranje perila ob koncu in ne na sredini tedna.« Boste energijo iz obnovljivih virov ponudili tudi poslovnim kupcem? »To že počnemo. Kar nekaj podjetij se je odločilo, da bodo okolju prijaznejši tudi tako. Dolgoročno pričakujemo za podjetja, ki se odločajo za čistejše energente, nižje emisije, naravi prijazne materiale, podporo države. Pri tem moramo iti z roko v roki.« Kaj lahko vaši kupci še pričakujejo od ECE? »Z uvedbo okolju prijazne energije še zdaleč nismo rekli zadnje besede. Vizija podjetja je biti cenovno ugoden, tehnološko sodoben in okolju prijazen nacionalni dobavitelj energentov. Kupca postavljamo v središče naših aktivnosti, spoznavamo njegove potrebe in pripravljamo rešitve. V kratkem bo pripravljena izboljšana mobilna aplikacija ECE mobil, povsem nov pa bo tudi portal Varčevanje z energijo na naši spletni strani. Že sedaj smo kot tretji največji dobavitelj elektrike v državi med cenovno najugodnejšimi na trgu.« ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 5 20. marca 2014 MiCftfl GOSPODARSTVO 5 Prestrukturiranje bo prineslo dobiček Gorenje je lani zaključilo dveletni program prestrukturiranja in si z njim zagotovilo pogoje za uspešno nadaljnje poslovanje - Lani z izgubo v višini 25 milijonov evrov Mira Zakošek Velenje, 13. marca - Nadzorni svet Gorenja je pregledal poslovanje Gorenja v lanskem letu in ugotovil, da je skladno z napovedmi. Gospodarske okoliščine so bile izjemno zahtevne, na Go-renjeve rezultate pa je seveda vplival tudi dveletni program prestrukturiranja. Ustvarili so za 1,24 milijarde evrov čistih prihodkov in 25 milijonov evrov čiste izgube. Za letos načrtujejo za 1,29 milijarde evrov prihodkov in za 12,1 milijona evrov dobička. Prihodki so bili za 1,8 odstotka nižji od doseženih v letu 2012, na kar je vplivala prodaja proizvodnje kuhinjskega pohištva in zmanjšanje dejavnosti portfeljskih naložb, seveda pa tudi dveletni ciklus selitev proizvodnje. Od tega pa si zdaj veliko obetajo. Trenutni rezultati kažejo, da bo to mogoče, saj so prihodki letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 9 odstotkov. Gorenje kljub zahtevnim razmeram povečalo tržne deleže Čeprav so bile razmere na trgu bele tehnike izjemno zahtevne, je Gorenje na evropskem trgu uspelo povečati svoj tržni delež s štirih na 4,26 odstotka. Svoj tržni položaj so okrepili na obeh ključnih tržiščih, v Nemčiji in Rusiji, pa tudi na Hrvaškem, Ukrajini, Sloveniji, Romuniji, Bolgariji, Angliji in Poljskem. Z osnovno dejavnostjo ustvarjajo že milijardo 70 milijonov evrov, kar pomeni dobrih 86 odstotkov. Rezultati pa bi bili še nekoliko boljši, če ne bi nanje vplivale negativne tečajne razlike. Prestrukturirali tudi prodajno mrežo Gorenje je v zadnjih letih izvajalo tudi aktivnosti prestrukturiranja prodajne mreže, s katerimi so se odzvali na spremenjene razmere na trgu. Še posebej so bile te intenzivne na trgih Francije, Turčije, ZDA, Hrvaške, Slovenije, Češke in Slovaške. Nadaljevali jih bodo tudi letos. Hkrati s tem pa racionalizirajo tudi vsa ostala področja njihovega dela, še posebej stroške, ki predstavljajo 58 odstotkov vseh odhodkov Skupine Gorenje. Sindikalist Ivan Vidakovič odstopil Že nekaj časa krožijo informacije o tem, da naj bi predsednika sindikata Gorenja gospodinjski aparati Ivana Vidakoviča zalotili pri odtujitvi dveh kuhalnih plošč. Informacijo smo preverili pri predsedniku podjetniškega sindikata SKEI Gorenja Žanu Zebi, ki je potrdil, da je bil zoper Vidakoviča uveden postopek, pozdravil pa je njegovo odločitev, da zaradi uvedenega postopka odstopi z mesta predsednika sindikata. Glede na to, da je postopek preiskave Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: »Z izvedenimi aktivnostmi prestrukturiranja smo postavili temelje za večjo učinkovitost in konkurenčnost Skupine Gorenje v prihodnosti, kar se odraža v načrtovani rasti prihodkov in dobičku Skupine Gorenje za leto 2014. Poslovanje v prvih mesecih letošnjega leta že odraža pozitivne trende, ki smo si jih zastavili s poslovnim načrtom.« Zadolženost znižali za 35 milijonov evrov V okviru programa prestrukturiranja so potekale tudi dejavnosti za izboljšanje finančne moči skupine in zmanjšanje zadolženosti, ki so obsegale tako ukrepe za izboljšanje ustvarjanja denarnih tokov s poslovanjem kot tudi ukrepe za izboljšanje upravljanja z obratnim kapitalom, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter dokapitalizacijo. Skupina je v lanskem letu dosegla poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v višini 78,2 milijona evrov. V letu 2014 je načrtovano izboljšanje EBITDA na 93,7 milijona evrov, s čimer se bo razmerje med čistim finančnim dolgom in EBITDA ob koncu leta 2014 znižalo na 3,6. V zadnjih dveh letih so odprodali tudi za 36,8 milijona evrov poslovno nepotrebnega premoženja, kar je pozitivno vplivalo na razdolžitev Skupine. V drugi polovici leta 2013 je bila izvedena tudi dokapitalizacija, v okviru katere je bilo pridobljeno skoraj 27 milijonov evrov svežega kapitala, ki je bil namenjen razvojnim projektom in zmanjšanju zadolženosti. Vsi ti ukrepi so v letu 2013 prispevali k zmanjšanju finančnega dolga Skupine za 35,3 milijona evrov na 397,4 milijona evrov. Z nadaljnjo odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, boljšim obvladovanjem zalog in kompleksnosti načrtujejo v letu 2014 dodatno znižanje bruto finančnega dolga za najmanj 30 milijonov evrov. v teku, drugih izjav ni želel dajati. In kaj pravijo v Gorenju? O imenih niso želeli govoriti, so pa potrdili: »Na osnovi suma poizkusa odtujitve blaga v lasti Gorenja iz Gorenjevega kompleksa v Velenju je Gorenje sprožilo določene postopke v skladu z internimi pravili in zakonodajo. Ker so postopki še v teku ter zaradi zaščite osebnih podatkov, podrobnosti v zvezi s poizkusom odtujitve blaga ne moremo razkriti.« Kako pa urejajo varovanje premoženja? »Vstop in izstop oseb ter vnos in iznos materiala v zavarovano območje ali iz Gorenjevega kompleksa natančno urejajo interni pravilniki, Brez negativnih finančnih učinkov bi poslovali z dobičkom Na poslovanje Gorenja so lani vplivali tudi številni negativni finančni učinki, predvsem slabitve finančnih naložb med drugim Merkurja, Probanke, Cimosa ..., ki so jih zabeležili v višini 26,7 milijona evrov. To seveda pomeni, da bi Gorenje brez teh učinkov lani poslovalo s skoraj dvema milijonoma dobička. Letošnji prihodki naj bi porasli za 3,6 odstotka Gorenje načrtuje, da bodo letos ustvarili za 1,29 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 3,7-odstotno rast. Čisti dobiček naj bi presegel 12 milijonov evrov, in to kljub temu, da se zavedajo, da bodo pogoji poslovanja še vedno trdi in negotovi. Letošnji rezultati boljši od lanskih za 9 odstotkov Poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta kaže pozitiven trend, saj so prihodki Skupine za dobrih 9 odstotkov višji od doseženih v prvih dveh mesecih lanskega leta, prihodki osrednje dejavnosti 'izdelki in storitve za dom' pa za 3,6 % višji. Višjo prodajo izdelkov za dom kot v prvih dveh mesecih lanskega leta so med drugim dosegli v Rusiji, Nemčiji, Sloveniji, na Češkem in Slovaškem. ■ ki jih morajo upoštevati vsi zaposleni, obiskovalci in zunanji izvajalci. Poizkus odtujitve blaga obravnavamo resno in pri tem upoštevamo zakonodajo in interne pravilnike.« In kako komentirajo govorice in trditve, da naj bi bil poizkus odtujitve blaga zaposlenemu podtaknjen? »Ostro jih zavračamo. Prav tako ostro zavračamo vsakršno namigovanje, da je primer povezan s pogajanji o prenovi 23 let stare kolektivne pogodbe. Povračila stroškov prevoza na delo in za malico, ki se pojavljata v nekaterih govoricah, nista stvar kolektivne pogodbe in torej tudi ne tema pogajanj.« ■ Zbirajo predloge za najboljše inovacije Velenje - Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je pred nedavnim objavila, da zbira predloge za najboljše inovacije za leto 2013 v Saša regiji. Rok za oddajo prijave je 4. april. Lani je prejela 13 inovativnih predlogov, od tega jih je pet prejelo zlato priznanje regijske zbornice. Gospodarska zbornica Slovenije pa je z zlatim priznanjem iz regije Saša nagradila inovaciji Gorenja Velenje in BSH Hišni aparati Nazarje. ■ tp Za razvoj podeželja in kmetijstva Velenje, 14. marec - Mestna občina Velenje je objavila razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2014. Denar bo tudi letos namenjen za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in za naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Med prosilce bodo razdelili dobrih 27 tisoč evrov. Vloge bodo sprejemali do 11. aprila. V lanskem letu je Mestna občina Velenje upravičencem na osnovi javnega razpisa za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja izplačala dobrih 20 tisoč evrov. ■ Za pomoč podeželju 26.000 evrov Šoštanj - v Šoštanju vsako leto zagotovijo v proračunu sredstva za pomoč pri ohranjanji in razvoju kmetijstva ter podeželja. Sredstva dodelijo na osnovi javnega razpisa. Letos bo kmetijskim gospodarstvom in društvom s področja kmetijstva namenjenih 26.000 evrov. ■ mkp Dobro poslovanje Citycentra Celje - Citycenter Celje, ki je eden od Sesovih nakupovalnih središč v Sloveniji, je lani ustvaril 100 milijonov evrov prometa, kar je enako kot leto prej. Vodja centra Darja Lesjak je minuli teden na novinarski konferenci ocenila, da bodo enake poslovne rezultate dosegli tudi letos. Citycenter Celje je imel lani pet milijonov kupcev. Po mnenju Lesjakove je lansko uspešno poslovanje odraz zastopanosti vrhunskih svetovnih in domačih blagovnih znamk, ki Citycentru Celje zagotavljajo vodilno vlogo v regiji pri modnih trendih in najsodobnejših rešitvah v trgovinski dejavnosti. Pod streho Citycentra Celje, v katerem obratuje 85 Darja Lesjak, center menedžer, Boštjan Brantuša, deželni menedžer SES-ovih nakupovalnih središč, in Nena Horvat, vodja marketinga med tiskovno konferenco. trgovin, so »samo premišljen nabor blagovnih znamk, strateško planiranje in aktivno sodelovanje z vsemi 'shop partnerji' zagotovilo za tako ugodne rezultate,« je dejala Lesjakova. Vodja Sesovih nakupovalnih središč Boštjan Brantuša pa ugotavlja, da vsa slovenska Sesova nakupovalna središča - Citypark Ljubljana, Europark Maribor, Center Interspar Vič in Citycenter Celje - uspešno poslujejo in zasedajo prva mesta v panogi. Citycenter Celje bo ob svojem 8. rojstnem dnevu pripravil kar sedem modnih dogodkov, ki se bodo zvrstili od 19. do 21. marca 2014. Na modni pisti, ki bo letos v znamenju letališkega terminala, bodo pristale prav vse blagovne znamke, ki domujejo v Citycentru. Praznovanje bo doseglo svoj vrhunec v četrtek zvečer, 20. marca, ko bo velika VIP modna revija - »Fashion terminal«, z udeležbo 17 vrhunskih slovenskih manekenk in manekenov in nastopom svetovno priznanega plesalca in koreografa Anžeta Škrubeja z njegovo plesno skupino Maestro. Top Shop v vaš dom Velenje, 13. marca - V Centru Nova so odprli Top Shop, novo prodajalno, kjer na enem mestu najdete veliko praktičnih izdelkov za vaš dom. Prodajalna je pri nas zaslovela po kosmodisku, ki pa ni njihov edini izdelek. Ponudba zajema kuhinjske izdelke Delimano, Welneo za zdravje, Shark za čiščenje, obutev Walkmaxx, posteljni program za dobro spanje Dormeo in Live aktive za šport. ■ V Velenju zdaj tudi Edamo Velenje, 13. marca - V četrtek je v Velenju na Kidričevi, v prostorih nekdanje Zibke, odprla vrata trgovina priznanih nemških blagovnih znamk konfekcije Edamo za moške in ženske. So zastopnik blagovnih znamk Damo, Cabano, Isabell, Schäfer mode, Ben Green in Luigi Morini. Posebnost je kotiček z vzorci, v katerem bodo na voljo unikatni kosi oblačil, ki nakazujejo modne smernice za prihodnje sezone. V trgovini Edamo se bodo modno oblekli tudi tisti z manjšimi in večjimi konfekcijskimi številkami. ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP Men 20. marca 2014 OD SREDEDO ■ TO. žabjor perspektiva Sreda, 12. marca Z medijskim pompom se je ukvarjal predsednik KPK Boris Štefanec. Na številne očitke je odvrnil, da mu ustava »zagotavlja, da se v moje politično prepričanje nihče ne sme vtikati«. Podobno je menil tudi predsednik republike, ki je javnosti prvič pojasnil, da bi bila zavrnitev Štefa-neca zgolj zaradi članstva v stranki po njegovem mnenju nevarno merilo lustracije. Evropsko sodišče za človekove pravice je soglasno odločilo, da mora Slovenija v treh mesecih šestim pritožnikom, ki so državo tožili zaradi izbrisa, plačati odškodnino v skupni višini 240 tisoč evrov. V newyorški soseski Harlem je odjeknila močna eksplozija, po kateri se je zrušila petnadstropna stanovanjska stavba, kmalu zatem pa še sosednja enako visoka zgradba. Bo vlada izpolnila svojo obljubo? mierki Bratuškovi in predsedniku DZ Vebru ter jima predlagal, da se (ne)primernost članstva v stranki zapiše v zakon. Parlamentarni odbor za finance ni glasoval o predlogu vlade, da bi odpravila višjo davčno stopnjo na nerezidenčne nepremičnine - ker je bil namreč vložen k napačnemu zakonu. Nadzorna sveta Pivovarn Laško in Uniona sta podala tudi uradno soglasje k prodaji deleža Mercator-ja hrvaški družbi Agrokor pod no- im-1, -gm* ^ i i \ m i1! FCBi?Arit.:i •j®* - R\ Rusija je v Varnostnem svetu ZN z vetom blokirala resolucijo o referendumu na Krimu. Nedelja, 16. marca Za nekatere je bil dan volitev. Na Slovaškem so bile te sicer že končane, so pa bili zato znani rezultati: po pričakovanjih nihče od 14 kandidatov ni dobil potrebne 50-odsto-tne večine. Največ medijske pozornosti so pritegnile volitve na Krimu. Tam je 1,8 milijona volilcev odločalo o tem, ali se želijo priključiti Rusiji ali ostati del Ukrajine. Zares visoka večina je glasovala za priključitev. Dogodek je Američanom obudil grenke spomine. V Turčiji so pokopali 15-letnega Berkina Elvana, ki je umrl za posledicami poškodb, ki mu jih je zadala policija. Na protestih v Carigradu se je zbralo več kot tisoč ljudi. Četrtek, 13. marca V državnem zboru so sklenili, da bo geodetska uprava lastnikom nepremičnin poslala nove informativne izračune nepremičninskega davka. Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razkritje slabih posojil, prenesenih na slabo banko. vimi pogoji. Pariz se je ovil v smog. Mestne oblasti pa so se odločile ukrepati: za konec tedna so zagotovile brezplačen javni prevoz. V Venezueli so se vrstili protesti. V dobrem mesecu je tam v njih umrlo 28 ljudi. Sobota, 15. marca Novinarji so nam razlagali predvsem, kako se je vlada večer pred tem odločila, da »podaljšamo rok do 30. aprila, torej za en mesec«. Davek na nepremičnine za letos bo tako glede na podatke v registru nepremičnin odmerjen mesec dni Največ pozornosti so pritegnile volitve na Krimu. Srbski volilci so na predčasnih parlamentarnih volitvah izbirali novo vlado. Severna Koreja je v morje poskusno izstrelila 25 raket kratkega dosega, ki so po 70 kilometrih padle v Japonsko morje. Ponedeljek, 17. marca Ime, ki je odmevalo doma, je bilo Gregor Virant. Nekateri mediji so se razpisali o njegovem kupovanju cenejših letalskih vozovnic za družino ter o dejstvu, da se tudi KPK to ni zdelo sporno. Rudarji so prišli iz jame in napovedali, da se pogajanja nadaljujejo za mizo. Rudarji Rudnika Trbovlje-Hra-stnik so končali stavko in zapustili jamo. Dobili so namreč trdna zagotovila vodstva glede stavkovnih zahtev. Kot so povedali, se bodo pogajanja nadaljevala za mizo. Še vedno je bilo veliko ugibanj o pogrešanem potniškem letalu. Izrael je bombardiral tarče v palestinski enklavi in tako Hamasu sporočil, da bo za stopnjevanje nasilja plačal visoko ceno. Petek, 14. marca O trušču o primernosti predsedovanja Štefaneca KPK je očitno razmišljal tudi predsednik republike Borut Pahor. Pisal je namreč pre- kasneje. V ruski prestolnici se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so dan pred referendumom na Krimu izražali svoje nasprotovanje ruskemu posredovanju v Ukrajini. Ukrajina je Rusijo obtožila, da je z vojaki vdrla na njeno ozemlje, Rusija pa je v Varnostnem svetu ZN z vetom blokirala resolucijo o referendumu na Krimu. Presenetil pa je malezijski premier. Javnosti je namreč sporočil, da so bili komunikacijski sistemi na pogrešanem malezijskem letalu namerno onesposobljeni, nato pa je letalo spremenilo smer in se obrnilo proti zahodu. Zastavljalo se je vprašanje, kako poceni je letel Virant in zakaj pristojnih to ni zmotilo? Koalicija je medtem na Brdu med drugim razpravljala o podaljšanju rokov o nepremičninskem zakonu, odpravi davčne stopnje za nerezi-denčne nepremičnine ter stanju v bankah. Gorenjski kriminalisti in preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so izvedli 60 hišnih preiskav zaradi sumov kaznivih dejanj s področja prepovedanih mamil in orožja ter goljufije. V Benetkah in okolici so glasovali o osamosvojitvi od Italije. Znano je bilo, da je na minulih volitvah v Srbiji prepričljivo zmagala koalicija, zbrana okoli Srbske napredne stranke Aleksandra Vučica. ZDA in Evropska unija so uvedle sankcije proti 21 ukrajinskim in ruskim državljanom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa ni nič manj samozavestno podpisal odlok o priznanju Krimskega polotoka kot neodvisne države. Torek, 18. marca Delovna je bila predsednica vlade, ki se je vnovič sestala z rudarji in vodstvom rudnika Trbovlje-Hra-stnik in povedala, da je sicer izpolnila vse, kar je obljubila rudarjem, vse težave pa naj bi bile rešene v roku enega meseca. Bratuškova je razmišljala tudi o ministru Virantu. Dejala je, da zaupanja v njegovo držo boja proti korupciji je, zato prepričana, da bo, če bo protikorupcijska komisija ugotovila, da je storil kaj narobe, vedel, kaj storiti. Medtem se je predsednik Borut Pahor s tremi pravnimi strokovnjaki neformalno posvetoval, kako bi oblikovali postopke za bolj zaupanja vredno izbiro namestnikov predsednika KPK-ja. V Latinski Ameriki so po predaji aretirali dolgo iskanega srbskega preprodajalca mamil Darka Šarica, ki je bil tudi že izročen Srbiji. Po podpisu priključitvene pogodbe Rusiji so se razmere na Krimu zaostrovale. V prestolnici Krime so neidentificirani oboroženci napadli oporišče ukrajinske vojske. Pri tem je bil en ukrajinski vojak ubit, še en pa ranjen. Kijev je po dogodku odobril uporabo orožja »z namenom samoobrambe. Cuječnost Tjaša Zajc Na peščeni obali se šumenje morja vztrajno prepleta z živahnim zavijanjem vetra. Telefon je izključen, internet, ki bi nenehno zahteval in preusmerjal pozornost, je daleč. Tu in tam se oglasi kakšen galeb, drugih zvokov skoraj ni slišati; čeprav so v daljavi vidni otroci, ki se veselo podijo sem in tja, in pogled zapazi več psov, ki na vsakem koraku v pesku zavohajo ter z razburjenjem odkrijejo kaj novega. Z roko pobožam pesek in se ne morem načuditi, kako mehek in nežen je na dotik. Tako spretno se izmuzne med mojimi prsti. Lepo je. Nekateri temu rečejo sprostitev, uradno ime za to kognitivno tehniko ozaveščanja je čuječnost. Zahteva pozornost in opazovanje: možgani niso izključeni; namen ni, da bi izpraznili glavo, ampak morda zgolj za minuto zaznali svet okoli sebe. Se ustavili, opazili in dojeli zvoke, podlago, podobe v okolici. Nekateri čuječnost, kije svojevrstna meditativna tehnika, redno trenirajo. Dokazano pomaga do večji zbranosti, lažjega osredotočanja na trenutek, to, kaj delamo. Izboljšuje nadzor nad koncentracijo, počutjem, veliko raziskav je pokazalo, da zmanjšuje ponovitve depresij. Zaradi depresije trpi vse več ljudi oziroma ima vse več ljudi to diagnozo - v zadnjih desetih letih je v Sloveniji poraba antidepresivov narasla za 100 odstotkov. Tudi zato, ker je to, da se zavestno odločiš ustaviti, luksuz in uspeh. Z razvojem tehnologije smo pozabili na pomen tega za psihično zdravje. Večino časa so misli v naši glavi kot železniška postaja - misli kot vlaki drvijo sem in tja iz vseh smeri. Povsem samoumevno je postalo, da smo 24 ur na dan dosegljivi in povezani s svetom. To pa v nekaj letih lahko privede do nemira, živčnosti in posledično izgorelosti ali kakšne druge bolezni. V ameriškem poslovnem svetu vse bolj postaja jasno, da je pretirano gnanje za uspehom, ki ga nekateri poskušajo doseči z delom brez premora, drago uničujoče. Mnoge dobre ideje nastanejo takrat, ko smo sproščeni, zato je v Silicijevi dolini za zaposlene postalo skoraj obvezno, da se ukvarjajo tudi s sabo, svojim notranjim mirom, meditacijo ali čuječnostjo. Še vedno delajo ogromno ur na dan, a jih podjetje ob tem spodbuja k redni fizični aktivnosti in umirjanju. Bolj kot za dobrohotnost gre za ekonomsko računico: skrb za mentalno in fizično zdravje je preventiva, kije bistveno cenejša od kurative in zdravljenja bolezni. Februarja je v San Franciscu že tretje leto zapored potekala konferenca Wisdom 2.0, na kateri najbolj uspešni podjetniki lačno požirajo vsebino predavanj o soočanju z novodobno tehnologijo na način, ki bo preprečil, da nas ne bo pokopala. Vsa predavanja so brezplačno dostopna na internetu, govorijo pa o pomenu omejevanja delovnega dneva, po katerem bi zaposleni morali prekiniti povezavo z internetom in se posvetiti realnemu življenju. V Volkswagnu, denimo, nekaterim zaposlenim že dajejo pametne telefone, ki se avtomatsko izključijo po šesti uri, da bi zaposleni res lahko za nekaj časa spočili svoje možgane. Optimistično bi lahko to prizadevanje označili za upanje na boljši svet, spet malo bolj normalne in pravične delovne pogoje, ki ne bodo omogočali preživeti, ampak živeti. A pot je še dolga: velika hipokrizija je, da visoko tehnološka podjetja skrbijo predvsem za zaposlene na bolje plačanih in psihično izčrpavajočih delovnih mestih, ki ustvarjajo nove produkte. Te pa potem po dobri stari kapitalistični logiki izdelujejo zaposleni na nižje plačanih delovnih mestih. Kot je lani poročala kitajska neprofitna organizacija China Labor Watch, so bili ravno novi iPhoni proizvedeni z rokami delavcev v nehumanih pogojih, ki spominjajo na tovarne industrijske revolucije pred dvesto leti... V streljanju na Krimu je bil ubit ukrajinski vojak. Lionsi tekmovali Za dober namen Golte - Lions klub Velenje je že peto leto zapored na Golteh organiziral dobrodelno družabno srečanje v tekmovanju v veleslalomu, ki ga je pred leti poimenoval po svojem preminulem članu Konradu Potočniku. Udeležilo se ga je preko 40 članic in članov iz domačega in sosednjih Lions klubov. Prireditev je bila dobrodelne narave. Zbrana sredstva so namenili Šaleški gasilski zvezi za nakup vstopnic za koncert Vračam pomoč. S tem so se v Lions klubu Velenje želeli gasilcem zahvaliti za napore, ki so jih in jih še vlagajo v odpravo posledic ledene katastrofe, ki je prizadela večji del Slovenije. ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 7 20. marca 2014 MED VAMI Več zdravil na recept, manj brez njega 7 Je to povezano tudi s cenami? - Cene zdravil na recept v zadnjih letih padajo, brez recepta rastejo - Umeščenost in dostopnost lekarn v Šaleški dolini dobra Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Dostopnost do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil in vsega tistega, kar je povezano z varovanjem zdravja v lekarniški dejavnosti, je v Šaleški dolini Oblikovanje cen zdravil? Te se od lekarne do lekarne tudi razlikujejo? Kako to? »Za oblikovanje cen uporabljamo dva sistema, storitveni in maržni. Storitvenega uporabljamo pri oblikovanju cen za zdravila na recept in Zakaj lahko pride pri oblikovanju cen zdravil do razlike v ceni med eno in drugo lekarno? Od česa je to odvisno? »Od časa nabave. Cene zdravil na recept že nekaj let padajo. Ta trend padanja je v zadnjem času še močnejši predvsem zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejel Zavod za zdravstveno zavarovanje. Na znižanje cen zdravil na recept vpliva tudi sistem medsebojno zamenljivih zdravil, lani pa so terapevtske skupine zdravil. Pri zdravilih brez recepta je trend obraten. Dražijo se. Dejansko se zgodi, odvisno od časa nabave, da so cene zdravil po lekarnah različne. Tudi znotraj našega zavoda nimamo več enakih cen zdravil.« Kako pa ste poslovali lani? »Lansko poslovno leto je bilo zelo uspešno, a rezultati, ki smo jih dosegli, niso pravi prikaz poslovanja. Ni bilo tako lepo, kot so lepe zaključne številke. Tudi na poslovanje lekarn močno vpliva dogajanje v gospodarstvu in družbi nasploh. V Lekarni Velenje smo se od začetka leta zelo veliko trudili na odhodkovni strani, pazili smo pri vseh stroških, odhodki so manj naraščali kot prihodki in temu ustrezen je rezultat.« Dobiček? Koliko? »Presežek prihodkov nad odhodki znaša 247.000 evrov.« Lani ste prenovili Lekarno Center? »Vseskozi skrbimo za vzdrževanje objektov in opreme. V preteklosti smo si veliko prizadevali za širitev mreže, zdaj pa je prišel čas, ko je treba intenzivneje obnavljati starej- še objekte. Tak objekt je Lekarna Center. Za nas je bila ta obnova velik zalogaj. Smo majhen zavod in obnova je bila za nas velika stvar. Ta lekarna ima več kot polovico prometa celotnega zavoda, tu poteka neprekinjena dežurna služba, tu naokoli je največ ambulant ... Obnovo smo opravili v dveh poletnih mesecih, ko je obisk lekarn najmanjši, in jo speljali v roku, ki smo si ga začrtali, ter v okviru sredstev, ki so bila za to načrtovana. Najbolj nujna, to se je pokazalo med obnovo, pa je bila menjava instalacij.« Tudi v prihodnje načrtujete obnove? »Zaključiti je treba prenovo Lekarne Center. Lani smo obnovili le del, ki je povezan z delom s strankami, nekaj prostorov pa na obnovo še čaka. Načrtujemo tudi obnovo kletnih prostorov v Lekarni Šoštanj in nekaj drugih vzdrževalnih del.« ■ OBVESTILO MESTNE OBČINE VELENJE V Mestni občini Velenje bomo tudi to pomlad, v času med 22. marcem in 12. aprilom 2014, organizirali očiščevalne akcije. Občanke in občane prijazno vabimo, da se nam pridružijo pri čiščenju našega mesta! MESTNA OBČINA VELENJE «a,, tehtnaorm,m^^z:^: SEZNAM OČIŠČEVALNIH AKCIJ V MESTNI OBČINI VELENJE dobra, ocenjuje mag. Sabina Grm. V zadnjih letih so mrežo lekarn razširili, uporabnikom prilagodili tudi odpiralne čase. Neprekinjena dežurna služba je organizirana v Lekarni Center v Velenju, v javnem zavodu Lekarna pa je trenutno 44 zaposlenih. Lani niste zaposlovali. Boste letos? »Sodimo v javni sektor, v katerem, kot veste, veljajo ukrepi, ki gredo v smer zniževanja števila zaposlenih. V preteklosti, ko bi farmacevte lahko zaposlili, teh ni bilo, zdaj, ko je farmacevtov s končano fakulteto in farmacevtskih tehnikov dovolj, pa žal ne moremo zaposlovati, čeprav bi dodaten kader potrebovali. Zaposlujemo le za določen čas, ko nadomeščamo daljše odsotnosti zaposlenih.« Koliko pa v teh časih posegamo po zdravilih? Več ali manj kot nekdaj? »Podatki kažejo, da se je povečala poraba zdravil na recept, medtem ko se je prodaja oziroma izdaja zdravil brez recepta nekoliko zmanjšala. Slednje je lahko tudi posledica tega, da je zmanjšana kupna moč prebivalstva.« brez recepta ter za magistralen in galenski del, maržnega pa za ostale skupine, na primer medicinske pripomočke, kozmetiko. Izdajanje zdravil in storitve lekarn so v osnovi financirane preko sistema količnikov in vrednosti točk. Vsaka posamezna storitev v lekarnah je ovrednotena v točkah, minutah trajanja in potrebnih delavcih za izvedbo dejavnosti. Ta Cene se oblikujejo po storitvenem in maržnem modelu in se lahko od lekarne do lekarne razlikujejo- sistem se uporablja tudi pri zaračunavanju zavarovalnicam, ki nudijo prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Za višino vrednosti točke za izdajo zdravil brez recepta se višina točke oblikuje po metodologiji, ki jo je sprejela Lekarniška zbornica Slovenije.« V uporabi pa je, kot ste rekli, tudi maržni sistem. Gledate na to, da so za kakšne stvari marže nižje? »V Lekarni Velenje po sklepu Sveta zavoda za adaptirana otroška mleka, merilce krvnega tlaka in merilce krvnega sladkorja uporabljamo znižano maržo.« VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Vpis bo potekal odi. 4. 2014 doli. 4. 2014, med 8:00 in 16:00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta Talcev 20, Velenje). Vlogo za vpis otroka vvrtec lahko dobite na spletni strani vrtca http://www.vrtec-velenje.si/, ali pa na mestu vpisa. S seboj prinesite podatke o vašem otroku in podatke staršev (emšo številka, tel. številka, na katero ste dosegljivi). Dodatne informacije so vam na voljo na številkah: 05 908 64 28, 051 650 821, 03 898 24 22 in 051 650 368. Uprava Vrtca Velenje Izvajalec očiščevalne akcije Datum Ura Zbirno mesto 1. KS STARA VAS 22. 3 .2014 9.00-13.00 KS Stara vas 2. KLUB VODNIH ŠPORTOV 22. 3. 2014 9.00-13.00 Čolnarna ob Velenjskem jezeru 3. KS ŠKALE-HRASTOVEC Očiščevalna akcija po žledu 22. 3. 2014 9:00-13.00 Območje Podlubela - parkirišče pod GD Škale Območje Škale - pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) Območje Hrastovec - križišče pri Kajzerju 4. Politična stranka SDS 28. 3. 2014 9.00-12.00 Spomenik talcev Staro Velenje 5. KS PESJE 28. 3. 2014 15.00-19.00 KS Pesje 6. MESTNA ČETRT DESNI BREG 29. 3. 2014 9.00-13.00 MČ Desni breg - Kersnikova 1 7. MESTNA ČETRT LEVI BREG VZHOD 29. 3. 2014 9.00-13.00 MČ Levi breg vzhod - Kardeljev trg 7 8. UPRAVA MESTNE OBČINE VELENJE 29. 3. 2014 9.00-13.00 Parkirišče pred letnim kinom - jezero 9. Politična stranka SD 29. 3. 2014 9.00-13.00 Parkirišče pred letnim kinom - jezero 10. MLADINSKI SVET VELENJE* 29. 3. 2014 9.00-13.00 Parkirišče pred letnim kinom - jezero 11. KS VINSKA GORA 29. 3. 2014 8:00-12.00 KS Vinska Gora 12. Politična stranka SD 29. 3. 2014 od 13.00 naprej Podhod v Pesju 13. KS ŠALEK 4. 4. 2014 16.00-19.00 Gasilski dom Šalek 14. KS BEVČE 4. 4. 2014 16.00-18.00 Gasilski dom Bevče 15. KS GORICA 4. 4. 2014 16.00-19.00 Prostori KS Gorica-Goriška 45 16. KS ŠKALE - HRASTOVEC 5. 4. 2014 9.00-13.00 Območje Podlubela - parkirišče pod GD Škale Območje Škale- pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) Območje Hrastovec - križišče pri Kajzerju 17. KS ŠENTILJ 5. 4. 2014 9.00-13.00 Krajevna skupnost Šentilj 18. KS KAVČE 5. 4. 2014 9.00-12.00 Dom krajanov KS Kavče 19. KS CIRKOVCE 5. 4. 2014 9.00-13.00 KS Cirkovce 20. KS PAKA PRI VELENJU 5. 4. 2014 9.00-13.00 KS Paka pri Velenju 21. KSPODKRAJ 5. 4. 2014 9.00-13.00 KS Podkraj 22. KS ŠMARTNO 11. 4. 2014 14.00-18.00 KS Šmartno 23. KS PLEŠIVEC 12. 4. 2014 9.00-13.00 Šola/KS Plešivec 24. KS STARO VELENJE 12. 4. 2014 9.00-12.00 KS Staro Velenje 25. DRUŠTVO MODELARJEV MODELAR VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Čolnarna ob Velenjskem jezeru 26. POTAPLJAŠKI KLUB VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Čolnarna ob jezeru 27. TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom 28. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom 29. MUZEJ VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Vznožje skakalnic pod velenjskim gradom 30. DRUŠTVO BRIGADIRJEV VELENJE 12. 4. 2014 9.00-13.00 Skakalnica na velenjskem gradu 31. RIBIŠKA DRUŽINA VELENJE 12. 4. 2014 8.00-12.00 Ribiški dom Velenje 32. KS PLEŠIVEC 12. 4. 2014 9.00-13.00 Šola/KS Plešivec 33. KLUB VODNIH ŠPORTOV 12. 4. 2014 9.00-13.00 Čolnarna ob jezeru 34. PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA MESTNE OBČINE VELENJE / / V KS in MČ -na svojih operativnih območjih * Mladinski svet Velenje - Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj, Šaleški študentski klub, Počitniško društvo Kažipot Velenje, Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline, Slovenska demokratska mladina, Mlada liberalna demokracija, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, SKEI mladi, Bošnjaško kulturno društvo, Nova generacija podmladek SLS, CO/GO, Fotoklub zrno Velenje, Romsko društvo Romano vozo, ŠFD Koleda, Skupnost dijakov ŠSD Velenje, Društvo tabornikov Lilijski grič Velenje, Koroško Šaleški jamarski klub Speleos siga. Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA Men 20. marca 2014 Dom, ki si ga tukajšnje okolje zasluži Gradbeno dovoljenje za projekt preoblikovanja Doma za varstvo odraslih Velenje v dom četrte generacije pričakujejo do konca leta - Eden redkih domov s povsem zasedenimi zmogljivostmi Violeta Potočnik Krajnc: »Enoposteljna soba po normativih in standardnih ni več nadstandard. V premajhni ali preveliki sobi se stanovalci ne morejo počutiti domače.« Tatjana Podgoršek V Domu za varstvo odraslih Velenje so pred časom končali dobrih 1,1 milijona evrov vreden projekt energetske sanacije. Slabo polovico potrebnega denarja zanj je - po zagotovilih direktorice doma Viólete Potočnik Krajnc - zagotovil dom sam predvsem iz naslova domske tržne dejavnosti. Njegovi učinki se že kažejo v nižjih stroških za ogrevanje in porabo električne energije in so zagotovo pripomogli k pozitivnemu poslovnemu rezultatu za leto 2013. Uspešno izveden projekt energetske sanacije pa je eden od pomembnih pogojev za preoblikovanje doma v dom četrte generacije. Ta projekt pa je vreden slabih 5 milijonov evrov. Na vprašanje, kako daleč so aktivnosti, je Potočnik Krajnčeva dejala, da to pomlad pričakujejo zeleno luč komisije za naložbe ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti, do konca leta pa pridobitev gradbenega dovoljenja in nato začetek izvedbe projekta. Upajo, da bodo glavni vir naložbe predstavljala nepovratna evropska sredstva, nekaj denarja jim je obljubila Mestna občina Velenje, nekaj naj bi ga zagotovili iz lastnih virov, najbrž pa ne bo šlo še brez dolgoročnega zadolževanja. Rekonstrukcija in nadzidava Projekt predvideva nadzidavo in dozidavo obstoječega doma pri zadnjem delu atrija. »Število postelj ne bo bistveno večje, kot jih imamo (190). S predvidenimi 10 mesti več »lovimo« normative in standarde, ki jih danes ne izpolnjujemo. Obstoječe sobe so ali premajhne ali pa preve- dobiti čim več nepovratnega denarja, da nam ne bi bilo treba zvišati cen. Sicer pa menim, da te zadeve ne bomo mogli urejati javni zavodi, ampak država. Težko pričakujemo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi.« Nekatere vzporedne aktivnosti že tečejo Sogovornica je zagotovila, da na začetek uresničevanja velikega, a nujno potrebnega projekta, saj si tukajšnje okolje dom četrte generacije zasluži, ne čakajo križem rok. Kot je pojasnila, je velenjski dom eden od 10 tovrstnih domov v Sloveniji, ki bo izvajal pilotski projekt Poleg cene oskrbnega dne vplivajo na polno zasedenost domskih zmogljivosti tudi prednosti odlične lokacije doma- like. V danem trenutku je predlagana rešitev najumnejša.« Na ugotovitev, da višji standard pomeni višje cene, pa Potočnik Krajnčeva pravi: »Enoposteljna soba danes ni več nadstandard. Prav zato bomo poskušali pri- uvedbe kongruentne odnosne nege. Skupina delavk doma se v tej smeri že izobražuje. Pri omenjeni negi gre za skladen odnos med osebjem, stanovalci in vodstvenimi delavci v celotni strukturi ustanove. »Življe- nje in delo v domu četrte generacije temelji na tej negi. Ta postavlja v ospredje potrebe, zahteve in želje posameznega oskrbovanca. S tem se domski stanovalec počuti bolje, bolj domače. Ob prihodu v dom namreč pripravimo varovančevo »življenjsko« mapo s podatki o njegovem življenju, o osebah, ki mu veliko pomenijo, konjičkih in podobno. To so nove smernice v Evropi, o primerih dobre prakse pa smo se že prepričali zunaj naših meja. Takšna nega bo dodana vrednost, ki bo naš dom dvignila še višje iz sivine povprečja.« Prav tako so v okviru danih možnosti uredili po principu gospodinjske skupnosti dva oddelka, v katerih bivajo stanovalci, oboleli za demenco. Postopno bodo takšne skupnosti uvajali tudi v ostale enote doma. Domske zmogljivosti povsem zasedene V primerjavi z marsikaterim domom za starejše po Sloveniji velenjski nima praznih postelj. Zasedenih je celo leto vseh 190 mest. Sogo- Projekt preoblikovanja doma v dom četrte generacije predvideva nadgradnjo obstoječega, tam, kjer je danes atrij, pa izgradnjo prizidka- vornica meni, da poleg cene oskrbnega dne veliko k temu prispevajo številne prednosti odlične lokacije doma. »Želeli bi si še več sodelavcev, kot jih imamo, čeprav smo njihovo število že povečali. Pripravljamo reorganizacijo dela, katere osrednji cilj je zmanjšanje preobremenjenosti zaposlenih in verjamem tudi kakovostnejše delo,« je sklenila pogovor Violeta Potočnik Krajnc. ■ »Ker ni nehala jezikati, sem jo udaril!« Nasilje nad ženskami je širši problem družbe in ne le zasebna zadeva, ki se tiče samo njihove družine. Sprejemanje neenakosti med spoloma je vgrajeno v vse institucije, družino, pravni sistem, religijo in splošna prepričanja. Primer tolerance do nasilja se kaže v tej izjavi: »Nič takšnega ni bilo. Malo sem spil s prijatelji, pa sem prišel kasneje domov. Žena me je že pri vratih čakala in jezikala. In ni nehala. Pa sem jo udaril. Kaj pa naj bi drugega naredil? Samo takrat utihne!« Kolikokrat smo slišali, kako se pri sosedih pretepajo ali bili obupani zaradi otroškega joka, ki kar ni ponehal. Zdelo se nam je, da to ni naša stvar in nismo naredili ničesar. Nasilje se tiče nas vseh, tudi moških, da skupaj odločno rečemo »ne«! Nobeno jezi-kanje, nestrinjanje ali neposlušnost ni opravičilo za telesno, psihično ali spolno nasilje do žensk, otrok ali kateregakoli živega bitja. V času krize je še posebej pogosto ekonomsko nasilje, ki se odraža kot nadzorovanje premoženja, denarja, onemogočanje zaposlovanja in izobraževanja ali obratno, da mora ženska sama poskrbeti za preživljanje družine. Varnost je vrednota nas vseh, želimo se počutiti varne doma, v službi, povsod, kjer smo. Ne želimo stalno trepetati za življenja svojih otrok in svoje lastno. Žrtve nasilja nimajo izbire med oditi in ostati. So pravzaprav civilne žrtve »vojne«, ki se nikoli ne konča. Seveda se je marsikaj spremenilo v zakonodaji (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o policiji, Ukrep prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, Zakon o enakih možnostih moških in žensk, Zakon o brezplačni pravni pomoči ipd.), rezultat policijske statistike je namreč zastrašujoč. Med žrtvami družinskega nasilja je kar 99 % žensk, povzročitelji pa so moški. Zato se vse, ki doživljate nasilje in ko boste zbrale dovolj moči za ta korak, obrnite na: bližnji center za socialno delo - tam deluje koordinator za preprečevanje nasilja, na policijsko postajo, kjer bodo hitro ukrepali, povejte osebnemu zdravniku, učiteljici, prijateljici ali kateri drugi zaupni osebi. Na voljo so vam tudi nevladne organizacije, ki delujejo v preprečevanju nasilja. Lahko pa se skupaj z otroki umaknete v varno hišo. Na Celjskem deluje Društvo regionalna varna hiša Celje, in sicer v treh enotah: Celje - 03/492 63 57, Velenje - 03/897 66 90, Slovenj Gradec - 02/882 94 35. Naše svetovalke vas bodo ustrezno informirale in vam pomagale najti rešitev, ki bo primerna za vas. Če želite, lahko pomagate s prostovoljnim nakazilom na TR pri Banki Celje: 06000-0900050010, s SMS na 1919, z besedo VARNA nam boste podarili 1 EUR, s klicem preko Telekoma Slovenije na 090/93-30-95 bomo prejeli 1,2519 EUR. Več informacij o varni hiši najdete na spletu: http://varnahisa.si Nasilje in ljubezen nikoli ne gresta skupaj Nasilnež potrebuje premoč, ki je pravzaprav njegova nemoč in želi žensko in otroke popolnoma podrediti sebi ter imeti nad njimi stalen nadzor. Zato pozivamo vse nemočne žrtve, ki trpite v nasilnem odnosu, poskusite oditi in si z našo pomočjo (ali s kom drugim, ki vam ustreza) uredite življenje, kot si ga zaslužite. Ve niste krive, da je vaš partner nasilen. Izstopiti iz zaprtega kroga, kjer ste stalno ustrahovane, pretepene, obupane, prestrašene in dostikrat z nerazumevajočo okolico, ni lahko. Kot niso enostavne spremembe, ki se bodo dogajale kasneje. Toda zaradi občutka svobode, osebnega miru in brezskrbnega smeha vaših otrok in vas samih so neprecenljive. ■ Nives Kodela, strokovna delavka Velik pomen druženju in izobraževanju Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju - Sožitje Velenje: manj denarja, manj dejavnosti ali večji prispevek staršev S Tatjana Podgoršek Velenje, 13. marca - Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Sožitje Velenje deluje od leta 1968, združuje več kot 240 članov. Na rednem občnem zboru društva pred tednom dni v Kolodvorski restavraciji v Velenju je Katja Vadnal, predsednica Zveze društev Sožitje, o delu velenjskega dejala: »Hvala za odlično opravljeno delo in skrb za osebe, ki potrebujejo pomoč. Te je vse manj in vse preveč je država prenaša na ramena lokalnih skupnosti. Morali bomo biti močni, se povezovati in sodelovati, da bomo lahko opravljali poslanstvo.« Predsednik velenjskega Sožitja Slobodan Petrovic je izrazil prepričanje, da je društvo lani uspešno uresničilo prednostne cilje. Izvedli so vrsto družabnih in drugih oblik druženja, izobraževanja tako v programih na državni kot lokalni ravni. Letos naj bi za delovanje dobili četrtino manj denarja kot lani, kar bo zagotovo vplivalo na delo društva. Za zdaj krčenja aktivnosti za osebe z motnjami v razvoju kot tudi njihove svojce niso predvideli, saj pričakujejo, da se bo kaj zgodilo v njihovo korist. »Če se ne bo, bomo morali izpeljati kakšno obliko druženja ali vseživljenjskega izobraževanja oseb z motnjami v razvoju in njihove starše manj. Obe dejavnosti sta za nas zelo pomembni, saj na njih izmenjujemo dobre prakse, izkušnje, pridobimo novo strokovno seznanje. Obremenitve naših članov imajo meje, saj večina med njimi prihaja iz socialno šibkih družin,« nam je dejal Petrovič. Kot je še dodal, upajo na več denarja tudi iz donacij. Mestna občina Velenje jim pri tem stoji ob strani že vrsto let, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki pa za zdaj še ne. Bistvenih novosti v letošnjem delovnem programu niso predvideli. Poleg prido- bivanja novih članov se bodo vključili v različne programe vseživljenjskega učenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, izobraževanja in usposabljanja družin, organizirali bodo vikend seminar, izvajali program samopomoči, rehabilitacijske, posebne socialne programe. »Primer dobre prakse, ki ga imamo s prostovoljci v Plavalnem klubu Velenje, bomo poskušali razširiti še na druga Slobodan Petrovič: »Za zdaj krčenja dejavnosti nismo predvideli, ker upamo, da se bo med letom zgodilo kaj v našo korist.« Tudi letošnji občni zbor je bil zelo dobro obiskan. interesna področja. Eden od zastavljenih ciljev je namreč, kako na kar najbolj kakovosten način zapolniti popoldanski čas oseb z motnjami v razvoju. Dopoldan so vključene v program Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ali v Varstveno-delovni center Ježek Velenje, popoldan pa dejavnosti, s katerimi bi jih lahko vključili v normalno življenje, ni. Doslej smo v odboru za izboljšanje življenja invalidov v mestni občini Velenje dali marsikatero pobudo. Verjamem, da nas bo omenjena lokalna skupnost podprla tudi pri uresničevanju novih izzivov,« je še dejal Slobodan Petrovič. ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 9 20. marca 2014 ^lAN MLADI 9 Idejam mladih dati krila Mladinski center Velenje podpira delo mladinskih organizacij in društev, pa tudi mladih kreativcev - Letos še več mladinske produkcije kot prejšnja leta Bojana Špegel Velenje, 11. marca - Javni zavod Mladinski center (MC) Velenje deluje na več ravneh, saj poleg prostorov na Efenkovi 61, kjer imajo tudi seminarske dvorane, skrbijo tudi za Mladinski hotel in študentsko--dijaški dom. Pod njihovo okrilje sodi Multimedijski regijski center Kunigunda, ki ima prostore v stavbi Gaudeamusa, partnersko pa so prisotni tudi v klubu eMCe Plac v Rdeči dvorani. Poleg tega poleti skrbijo za program v letnem kinu ob Škalskem jezeru, pod njihovo okrilje pa sodi tudi Stara pekarna v Starem Velenju, ki postaja center alternativnih umetnosti. Več o delu Mladinskega centra Velenje v lanskem in letošnjem letu nam je razkril direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. Finančno dobro »vozijo« »Leto 2013 je bilo za MC Velenje zelo uspe- ^ šno leto, sploh če ga gledamo po finančnih rezultatih. Beležimo presežek prihodkov nad odhodki, na kar smo ponosni. Veseli smo, ker smo v lanskem letu it še poveča- * li prihodke v Mladinskem hotelu, mm kjer smo imeli več nočitev kot leta 2012, ki je bilo tudi zaradi projekta EPK za hotel dobro leto. Tega vse do polovice leta nismo mogli verjeti. Naš prihodek od prodaje blaga in storitev na trgu je lani znašal 1 139 tisoč evrov, 7 skoraj vsega pa smo ustvari- li prav z noči-tva- mi v Mladinskem hotelu. Tudi letošnja prva dva meseca beležimo dobro zasedenost, kot kaže po rezervacijah, pa bomo gostili še več društev in organizacij, ki pri nas pripravijo večdnevne seminarje in srečanja, pri čemer poleg hotela uporabijo naše seminarske prostore, ki so odlično multimedijsko opremljeni,« izvemo. Kot tudi, da je dobro zaseden tudi študentsko-dijaški dom. V njem trenutno biva 61 študentov in 28 dijakov. Kunigunda dobro »pometa« Multimedijski center Kunigunda, ki se je v začetku leta 2013 preselil v kletne prostore Gaudeamusa, je po dobrem letu dni v novih prostorih lepo sprejet med dijaki in študenti Šolskega centra Velenje. Javno dostopne info točke pa niso edino, kar jim nudijo. Izvajajo številne multi-medijske delavnice, v lastnem studiu snemajo glasbene skupine, močna je tudi lastna video produkcija... »Prav sedaj nastaja Lignit 3, tretja glasbena kompilacija z glasbo šale- ških ustvarjalcev, pripravlja pa ga Šaleški študentski klub. Glasbeniki so navdušeni nad pogoji za delo v našem studiu,« še izvemo. Zadovoljni so, ker je lani dobro uspel tudi njihov največji dogodek - Festival mladih kultur Kunigunda, več se je dogajalo tudi v letnem kinu in Stari pekarni. »Ob koncu leta smo dokazali, da lahko izvedemo dobrodelni projekt tudi s pomočjo alternativne kulture. Izvedli smo več koncertov in kulturnih dogodkov, izkupiček pa namenili deklici s cerebralno paralizo,« doda Pritržnik. Več prijav, bogatejša produkcija Lani so uspeli revidirati še lokalni program delovanja mladih. »Dokument je podlaga za razpis za dodelitev finančnih sredstev mladinskim organizacijam in projektom. Razpis za letos se je ravno zaključil, odziv pa je bil množičen. Toliko prijav doslej še ni bilo, s tem pa krepimo tudi produkcijo dogodkov, namenjenih mladim. Pri tem bo veliko dogod- kov potekalo v naših prostorih, z našo pomočjo, saj ostajamo valilnica novih idej.« Ob tem so veseli, da se je dobro prijel tudi Inkubus -popoldanske aktivnosti za mlade, s katerim dobro sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo Velenje. »Mladim v njem omogočamo kreativnost, predvsem pa niso prepuščeni ulici,« doda Pritržnik. Veliko se dogaja tudi v klubu eM-Ce placu, ki je v zadnjem času po besedah našega sogovornika skoraj edini nočni klub za zabavo mladih v mestu. »Velenje ima veliko prebivalcev, zato si želimo, da se spet pojavijo še drugi nočni lokali,« doda naš sogovornik, ki pravi, da se je dobro prijel tudi njihov abonma za vse koncerte, ki jih pripravljajo v klubu in letnem kinu ob Škalskem jezeru. Program bo tam tudi letos poleti bogat; poleg koncertov bo v njem več kulturnih dogodkov. Prostor bodo izkoristili med letošnjm festivalom Kunigunda. Vanj bodo med drugim skušali vključiti še več alternativnih gledališčnikov iz tujine s performan-si, ki že nastajajo. Direktor MC Velenje Marko Pritržnik: »Letos je bil odziv na razpis za mladinske programe in projekte rekorden. To pomeni, da bo več tudi dogodkov in aktivnosti, namenjenih mladim. Regijo je predstavljalo po 6 osnovnošolcev iz Šaleške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Bili so gostobesedni, njihovi sklepi in želje pa jasni. m TTi '. -i W - i Af . 115 9 M A - K Izbrali 6 mladih parlamentarcev Velenje, 10. aprila - Prejšnji teden je v vili Mojca potekal regijski otroški parlament. Na njem je sodelovalo 24 mladih parlamentarcev iz Šaleške ter Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Govorili so o razmerah v družbi, pri tem pa jasno in glasno oblikovali sklepe, ki jih bodo aprila predstavili v ljubljanskem državnem zboru na nacionalnem otroškem parlamentu. Regijo bo na njem zastopalo 6 mladih parlamentarcev. To so Nina Aber-šek in Maja Trušnovec iz OŠ Gorica, Pina Držan iz OŠ Petrovče, Anika Jagarinec iz OŠ Polzela ter Borut Petrovič in Ana Gregorn iz OŠ Mozirje. »Pripravljeni so, da bodo udarno prenesli sklepe mladih iz regije in s tem prispevali, da se razmere v naši družbi izboljšajo,« je ob tem dejala sekretarka velenjske MZPM Tinca Kovač. ■ bš Mladi ekonomisti na karierni poti Šola za storitvene dejavnosti je organizirala 1. Ekonomijado z namenom, da si dijaki 31 šol izmenjajo znanje in izkušnje. In da se spoznajo ter navežejo stike, ki jim bodo odpirali vrata tudi kasneje, ko bodo že poslovni partnerji. Tudi profesorjem smo želeli omogočiti, da si izmenjajo šolske načrte in kurikule, živahne razprave med ravnatelji pa so vedno učinkovite in dobrodošle. Četrtek, 6. marec 2014, je zaradi 1. Ekono-mijade v državi Sloveniji zapisan na šolskem koledarju kot poseben dan. 63 dijakov je v 8 skupinah iz dijakov različnih šol prehodilo karierno pot. Pot, ki se je začela in končala na MIC-u. Speljana je bila mimo nogometnega igrišča, vhoda Muzeja premogovništva, Restavracije jezero, Mastija, športnih objektov pri Beli dvorani, skladišča Gorenja, trgovine HTZ, Velenjskega drsališča, Centra ponovne uporabe in Galaktike. Na poti so dijaki reševali vprašanja iz gospodarstva v regiji, ekonomije, geografije, zgodovine, geologije ter športa in si prizadevali za najboljše končne uvrstitve. Pravilne odgovore so na kontrolnih točkah preverjali profesorji, mentorji. Ravnatelji so bili gostje v tovarni Gorenje, najbolj pa jih je navdušil pogled z vrha centralnega skladišča na Golte, Termoelektrarno Šoštanj, Urško, Koz-jak, Radojč in mesto Velenje. Po »terenskih aktivnostih« so za vse udeležence poskrbeli dijaki programa gastronomija in turizem s karaokami, plesno-glasbenimi točkami in skečem. Dijaki so odlično opravili svojo 1. karierno pot, zato sta si 1. in 2. mesto delili dve skupini dijakov, razlika v točkah s tretjo skupino pa tudi ni bila velika. Sproščeno vzdušje, mreženje dijakov, profesorjev in ravnateljev je gotovo že spodbudilo željo in razmišljanje o naslednji, 2. Ekonomijadi leta 2015. Zagotovo se je bomo udeležili tudi predstavniki Šole za storitvene dejavnosti. ■ Mateja Klemenčič www.bob.si Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 10 10 Trg umetnin pri nas spi To ugotavljajo tudi v Galeriji Velenje, kjer so februarja pripravili razstavo Kupi lokalnega umetnika - Veliko pohval in navdušenja, malo prodanih del Velenje, 17. marca - Do torka, 25. marca, bo v galeriji vile Bianca še odprta razstava Kupi lokalnega umetnika. Gre za koncept skupne predstavitve slikarjev in oblikovalcev iz Šaleške doline, s katerim imajo v Galeriji Velenje še velike načrte. Že čez mesec dni bodo razstavo ponovno postavili v istem prostoru, KULTURA 20. marca 2014 Razstava 'Kupi lokalnega umetnika' se bo poslovila le za mesec dni, potem bo v novi postavitvi spet zaživela v galeriji vile Bianca. takrat za več mesecev. Direktorica Galerije Velenje Stanislava Pangeršič nam je povedala: »Projekt Kupi lokalnega umetnika se mi zdi odličen. Res je, da je postavljen v čas splošne apatije in krize, ki ni naklonjena kupovanju umetnin. Zavedamo se, da bo potrebno na njem tudi še veliko postoriti. Obiskovalci so bili nad razstavo navdušeni, prodali pa še nismo veliko del. Prav je, da imajo umetniki iz Šaleške doline večjo podporo, zato se tudi trudimo, da pri nas dobijo priložnost za predstavitev. Poleg slikarke Barbare Drev, ki bo prav pri nas odprla prvo samostojno razstavo, bo v razstavišču Gorenja razstavljala še mlada slikarka Suzana Švent,« smo izvedeli. Pangeršičeva si želi, da bi v Galeriji v prihodnje imeli tudi galerijsko-muzejsko trgovino, v kateri bi ponujali tudi dela šaleških umetnikov. Je pa dejstvo, da Slovenija zamuja z zakonodajo, ki bi bila bolj stimulativna za tiste, ki kupujejo umetnine. A trg umetnin, ki v tujini cveti, se brez nje v Sloveniji ne bo razživel. ■ bš Ikone, grafike, akvareli Šoštanj, 14. marca - Ikone, grafike in akvareli je naslov razstave slik Jureta Repenška iz Mozirja, ki je od petka odprta v Mestni galeriji Šoštanj. V kulturnem dogodku so sodelovali Mozirski koledniki, besede kritika dr. Da-mirja Globočnika pa je v imenu organizatorja povzel Kajetan Čop, ki je razstavi na pot povedal, da so se na Zavodu za kulturo Šoštanj zanjo odločili v okviru programa, v katerem skrbijo tudi za poudarek različnim priložnostim. Dela slikarja Jureta Re-penška so v času prihajajočega praznika velike noči lepa dopolnitev v kraju. Jure Repenšek je dolgoletni likovni pedagog, ki je leta 1981 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz likovne vzgoje. Bolj kot akvarelom se v zadnjem času posveča ikonopisju in grafiki. Že velikokrat je razstavljal samostojno in skupinsko, organiziral ex tempore Mozirski gaj in druge prireditve v kraju. Razstava bo na ogled do 6. aprila 2014. ■ MBK, foto: arhiv Repenšek Uspeha mladih glasbenic Vsako leto poteka v pomladnem času kar nekaj glasbenih tekmovanj. Medtem ko nekateri nadarjeni učenci in dijaki tekmujejo na državnem tekmovanju na Primorskem, so se drugi odpravili tudi v tujino. Tako sta v začetku marca v Beograd odpotovali Klara Kikec in Loti Mršnjak. Uspešno sta se udeležili 11. mednarodnega tekmovanja „Davorin Jenko". Flavtistka Klara Kikec je nastopila v B kategoriji in osvojila 1. nagrado (4. mesto). Njena mentorica je Alenka Goršič Ernst, pri klavirju pa jo je spremljala Katja Žličar Marin. Klara, ki obiskuje Gimnazijo Velenje hkrati pa vzporedni program Umetniške gimnazije, je povedala, da je bila s svojim nastopom zelo zadovoljna in se je nagrade iskreno razveselila. Tako že snuje nove tekmovalne nastope (letos še dva: SVIREL in Tekmovanje pihalcev glasbene šole Velenje-FOKS). Loti Mršnjak pa je učenka 4. razreda OŠ Antona Aškerca (podružnica Pesje) in učenka fagota na Glasbeni šoli Velenje. Loti je kot najmlajša fagotistka tekmovala v disciplini junior, se odlično odrezala in osvojila 1. nagrado (5. mesto). Njen mentor je Zoran Mitev. To je bilo zanjo prvo tekmovanje, ki ji bo zagotovo ostalo v lepem spominu. ■ Urška Šramel Vučina Pesmi polepšale Servis V ponedeljek, 10. marca, je bila v razstavišču Gorenja Servis odprta del Sabine Letonje. Biti ali ne biti ženska?! Predstavlja se s poezijo, fotografijo, mandalo in ročnimi izdelki. Razstava bo odprta do konca marca. Največji poudarek je tokrat namenila poeziji, iz katere diha njen značaj ter njen pogled na svet, ki ga živi in ponuja z motom 'Spoznati sebe in se imeti rad! Spoštovati drugačnost - edinstvenost ljudi, takšne sprejemati in jih imeti rad.« ■ ALTIERHATOR Konec industrijske civilizacije Urban Novak Ste se kdaj vprašali, kam pelje naš silovit napredek in razvoj? Ste kdaj pogledali okoli sebe in osupli ugotovili, koliko je napredovalo človeštvo v samo 100 letih? Kaj vse smo izumili in kaj vse smo naredili, da bi si olajšali življenje? Od elektrike do osvajanja vesolja. Zdi se, da človeštva ne more nič ustaviti. Pa vendar smo ob vsakem večjem vremenskem pojavu, ki prizadene posamezne predele Zemlje ali - če hočete Slovenije - popolnoma nemočni. Ob zadnji ledeni ujmi, ki je uničevala pri nas, je bila naša odvisnost od sodobnega načina življenja in vseh naprav, ki jih to prinaša s sabo, resnično očitna. Sprva se mi je zdelo komično poslušati gasilce in domačine, ki so razlagali, kako usposabljajo agregate in napeljujejo začasne električne vode. In zakaj? Zato, da so v večini primerov predvsem reševali hladilne skrinje in njihove vsebine. Potem pa pomisliš, kaj bi se zgodilo, če elektrike sploh ne bi bilo več nazaj. Trgovine bi bile najprej na udaru, takoj nato pa zaloge goriva, ki bi jih potrebovali za tiste agregate, ki bi delovali ali pa bi jih imeli. Takoj nato bi sledile velike tektonske spremembe v družbi, v kateri živimo. Presunljivo raziskavo na to temo je objavila tudi NASA. S pomočjo študij zgodovinskih primerov, matematike, socialnih analiz in opazovanjem naravnih pojavov so se dokopali do zanimive ugotovitve. V objavljeni študiji opozarjajo, da lahko na osnovi zgodovinskih dokazov sklepamo, da bodo prenaseljenost, neuspešno kmetijstvo, omejeni dostopi do vode, energijska poraba ter neenaka porazdelitev bogastva pripeljali do konca civilizacije, kot jo poznamo. Z obremenjevanjem Zemljinih zmogljivosti (kmetijstvo, prenaseljenost ... ) se bo razslojevanje družbe končalo z jasno ustvarjenim slojem elit, ki imajo vse, ter večino ljudi - masami, ki nimajo nič. Naravne dobrine bodo postale daleč najbolj zaželen element in zanje bodo potekali odkriti vojaški spopadi. Vse to ni pravzaprav nič novega. Če temeljito pregledate poročila o dogajanju v svetu, lahko vidite, da se to že dogaja. Povsod po planetu. Če ste pozorni spremljevalec novic tudi na internetu, lahko to razberete že iz enega samega podatka. Amerika, najbogatejša država z najbogatejšimi ljudmi, je bila pred nastopom predsednika Obame prisotna v 80 državah sveta. V nekaj letih je njena prisotnost narasla na 134 držav, v katerih Američani z vojsko, podtalnim delovanjem ali pa nasilno gospodarsko močjo uveljavljajo svoje interese. Pa ne da je Amerika sovražnik, je le zelo dober kazalec, kaj se bo najverjetneje začelo dogajati po vsem svetu. Z naraščanjem števila prebivalstva, neenako razdeljenim bogastvom in omejenimi naravnimi viri bo naraščala razslojenost družb, ki bo verjetno na koncu peljala k obračunavanju med elitami in masami ter bojem za preživetje. Obračunavanje, ki bo v vsakem primeru najprej usodno za večino ljudi in ne nazadnje tudi za elite. Mogoče filmski prizori, ki jih gledamo danes, sploh ne bodo tako nerealni. Kaj torej storiti, da bi prepre- čili takšen apokaliptičen konec homo sapiensa? Avtorji študije predlagajo nekaj ukrepov, ki se danes seveda zdijo znanstvena fantastika, pa vendar bomo morali o njih resno razmisliti. Najprej naj bi pravičneje porazdelili bogastvo in naravne dobrine in močno zmanjšali potrošništvo. Proizvodnjo energije bi morali opreti na tehnologijo iz obnovljivih virov ter podpirati majhne, bolj konservativne populacije. Vpeljati bi bilo treba odločne politične odločitve, ki bi zajezile rast ekonomij, zaustavile grozeča onesnaženja ter neenako razdeljevanje premoženja. Vse s ciljem ponovno vzpostaviti ravnotežje med naravnimi in socialnimi sistemi. In kje v tej zgodbi je Slovenija? Ali še bolje - kje je tukaj naša dolina? Upoštevajoč dejstvo, da je Slovenija članica OECD, torej kluba najrazvitejših držav s 34 članicami in zatorej praktično v samem svetovnem vrhu, smo in še bomo v to zgodbo zelo vpleteni. Opisani scenarij je namreč opozorilo prav najbogatejšim in najuspešnejšim državam, saj bodo one odločale o usodi celega planeta. In tako smo tudi v dolini povsem neposredno vpleteni v to zgodbo, saj vendarle zagotavljamo državi dragoceno energijo in tehnološke produkte. Na žalost povsem v drugi smeri, kot jo priporoča študija, se razvija odnos in politika do gospodarstva ter okolja, v katerem živimo. Kaj smo uspeli narediti v nekaj desetletjih iz nekoč prikupne in zelene doline, je danes vidno vsem. Kaj še danes počnemo s svojim okoljem, prav tako. Ali bomo s takšnim odnosom uspeli tudi v prihodnje, je zelo veliko vprašanje. Ali bomo kot industrijska civilizacija sledili propadlim imperijem Rimljanov, Hanov, Gupt in Majev ali pa bomo spremenili potek zgodovine ter ohranili svoj način življenja, je odvisno zgolj in samo od nas samih. ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 11 20. marca 2014 107,8 MHz 11 ^DDjQKO t DD C/Î\S®ROSDOË M Priloga Dom -od obnove do novogradnje Dočakali smo sončne žarke, ki blagodejno vplivajo na nas. Pomlad in toplejše vreme nas napolnjujeta z energijo, vabita k različnim opravilom, ki lahko prispevajo k našemu boljšemu počutju. Številka Našega časa, ki bo izšla prihodnji četrtek, bo povezana s pomladjo, opravili, idejami za prenovo doma, okolice ... Tradicionalna spomladanska priloga Dom - od obnove do gradnje - obeta veliko zanimivega branja, ponudila bo vrsto zanimivih in dobrodošlih informacij, nasvetov ... Naš marketing je uspel privabiti k sodelovanju ponudnike gradbenega materiala, naravnega kamna, železa, vodovodnega, elektro materiala, izvajalce inštalacij, streh, ponudnike in izdelovalce garažnih vrat, talnih oblog, montažnih hiš. Za tiste, ki razmišljajo, da bi se kljub krizi lotili večjih zalogajev, naj povemo, da bodo na straneh priloge našli tudi koristne informacije za najetje stanovanjskega kredita. Oglaševalcem, ki še oklevajo sodelovati v prilogi, naj samo namignemo, da prilogo Dom zaradi vsebine in koristnih informacij bralci hranijo dalj časa. Že danes napovedujemo še drugo prilogo, ki bo obogatila strani te- dnika Naš čas po prej omenjeni - to bo priloga o avtomoilih. K sodelovanju vabimo vse, ki lahko prispevajo svoj košček k zanimivemu branju, informacijam, ki bi jih naši bralci in bralke sicer težko pridobili kje drugje ali sami: prodajalce starih in novih vozil, trgovce z rezervnimi deli, opremo, serviserje vozil, avtomehanike, avtoličarje. 898 17 51 je pravi naslov za pravo informacijo na pravem mestu. ■ tp Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke Mia Žnidarič v Sijoči kulisi Roberta Jukiča Skladatelj in instrumentalist Robert Jukič je za prvi single s plošče Ženske, ki bo izšla letošnjo jesen, izbral skladbo, v kateri zablesti prva dama slovenskega jazza Mia Žnidarič. Naslov skladbe je Sijoča Kulisa, izbira Mie Žnidarič pa je bila za Roberta logična, čeprav je bil prisoten tudi strah, da ji pesem morda ne bo všeč. Na srečo se je v pesem zaljubila takoj in to je moč slišati tudi na posnetku. Sijoča kulisa je uvod v Robertovo novo ploščo Ženske, pri nastanku kate- M re je k sodelovanju povabil trinajst vrhunskih pevk iz Slovenija in Hrvaške. Gre za obsežen in zahteven glasbeni izdelek, ki v štirinajstih skladbah prepleta ljudske glasbene okvire različnih kultur. Tako kot so bile Dobrote iz skrinje zarote z desetimi moškimi vokalisti izrazito moška plošča, bo nova plošča Roberta Jukiča poklon ženskam in njihovi moči. 20 let skupine Jinx Hrvaška skupina Jinx letos praznuje 20 let glasbenega delovanja in ob tej priložnosti so se odločili za serijo koncertov po Hrvaški, Sloveniji, Srbiji, Bosni in širše. Tudi po dvajsetih letih je aktivnost skupine še vedno v polnem zamahu in zagotovo lahko ob obletnici pričakujemo kak poseben dogodek. Vrhunsko zabavo seveda lahko najprej pričakujemo na koncertih, za katere skupina pripravlja izjemno atraktiven presek kariere z njihovimi največjimi uspešnicami, kot so Tamo gdje je sve po mom, Na Zapadu, Smi-jem se, Da smo se voljeli manje, Bye Bye Bye Baby Bye in druge. Skupina je v dvajsetletni karieri sicer izdala osem albumov, zadnji pa je izšel leta 2010. Prvi v napovedani seriji koncertov, ki so jo poimenovali 20 Years of Jinx, bo 11. aprila v Ljubljani, morda pa Jinxi obiščejo še katerega od slovenskih krajev. Znana imena nastopajočih na Slovenski popevki Na razpis za sodelovanje na festivalu Slovenska popevka 2014 je prispelo 62 skladb. Strokovna komisija je izmed prispelih izbrala dvanajst tekmovalnih skladb in dve rezervni. Skozi sito komisije so se prebili: Mirko Bulčar s skladbo Bodi moja ljubica nocoj, skupina Radio Mondo (Kako življenje te vrti), Katarina Mala (Mal' naokrog), Ela (Naj ti bo), Anika Horvat (Noč Hamo & Tribute 2 Love ponujajo Scotch Zasedba Hamo & Tribute 2 Love je objavila še en single z zadnjega albuma z naslovom Dve. Gre za Pesem o teb. Snemanje remixa pesmi je potekalo pri Teodoru Ama-novicu - Tošu (sicer članu skupine Nude), kjer je istočasno snemal tudi 6pak Čukur. Ko je ta slišal Pesem o teb, mu je bila takoj všeč. Ustvaijal-ne energije so se združile in povsem spontano je prišlo do sodelovanja. čudežna), Ana Karneža (Pomlad vedno pride), Steffy (Poseben lik), Petra Polak (Skozi dan), Nina Virant (Slika), Darja Švajger (Sončen dan), Rudi Bučar (Ti) in Miha Renčelj (V mojem starem klobuku). Kot rezervi je skupina določila Alexa Volaska (Tvoj Spomin) in Ireno Vrčkovnik (Zračiš moj zrak). Kot lahko vidimo, je med nastopajočimi kar nekaj manj znanih in še neuveljavljenih imen. Festival Slovenska popevka bo13. septembra v ljubljanskih Križankah. Lani si je prvo nagrado po mnenju strokovne žirije priboril Andraž Hribar, medtem ko je veliko nagrado občinstva osvojila Eva Černe. blues rock uspešnico Scotch, ki v resnici šteje že dve desetletji, a nikoli prej ni bila posneta. Hamo je skladbo s šarmantnim raskavim glasom zapeljal nazaj v mladost, Tribute 2 Love pa so ji nadeli postmoderni-stični bluesovski zvok. Za novi single so posneli tudi videospot. Nastal je med koncertom v ljubljanskem klubu, kjer ga je snemalo kar pet snemalnih ekip. Tako so ga posneli v kar petih različicah, na koncu pa so se odločili za verzijo mladega režiserja Maxa Verderberja. Hamo & Tribute 2 Love so svojo drugo ploščo, naslovljeno Dve, izdali aprila lani, na njej pa je več uspešnic, med katerimi izstopajo skladba Rožice ter singla Dejva bit čist bliz (Days Like This) in Scotch. Pridružujeta se jim radijska singla Vija vaja ven ter Gremo se igrat boga z družbeno-kritično in mirovniško noto. Carpe Diem Z mislijo na pomladne dni so člani skupine Carpe Diem band iskali nov zvok in ritme za njihovo pesem Z novim komadom so bili vsi zelo zadovoljni, zato tudi odločitev o vi-deospotu. Snemali so sredi mrzlega januarja na strehi nakupovalnega središča in material posneli v rekordnih 3 urah. Nadzor nad kamero je v videospotu prevzel izkušeni Marko Dupliša (na sliki s pevcem skupine CDB). PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako sobote ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. OMAR NABER-SLADEK STRUP 2. TINKARA KOVAČ-SPET 3. MUFF-LET ME BE MYSELF LESTVICA DO MACE GLASBE V Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Skupina Špica - Hvala vama, predraga starša 2. Primorski fantje - Ledene rože 3. Ansambel Petra Finka - Še enkrat šla s teboj bi pred oltar 4. Kozjanski zven - Mi Kozjanci 5. Okrogli muzikanti - Najlepši spomin 6. Romana Cafuta in Boris Kopitar - Venček Nika Zajca 7. Rosa - Zlata Tina 8. Vihar - Valentinovo 9. Orkester Zvir - Mamica je kakor zarja 10. Zasavci - Ko se vrnem ... več na www.radiovelenje.com \ N N N N N N N N N N N N N N N N N J ANAVRIN Po dveh letih intenzivnega dela je skupina Anavrin izdala tretji studijski album. Naslovili so ga Domina, prinaša pa trinajst novih avtorskih skladb. Člani skupine so si dovolili precej kreativne svobode in poleg standardnih instrumentov vključili še didgeridoo (glasbilo avstralskih domorodcev), vibrafon, kazoo in celo avtomobilske verige, k sodelovanju so povabili tudi tamburaški orkester in godalni kvartet. FLIRRT Skupina Flirrt napoveduje izid novega albuma Izpod kovtra. Gre za prvi akustični album v 18-letni zgodovini skupine, ideja zanj pa se je rodila po nastopu v legendarni oddaji Izštekani v začetku letošnjega leta. Na novem albumu bodo tako nove skladbe kot tudi nekaj starejših, ki so dobile v akustični izvedbi povsem novo podobo. TINKARA KOVAČ Zmagovalna skladba z letošnje Eme Round and Round/Spet, ki jo je zapela Tinkara Kovač in z njo prepričala občinstvo, odmeva tudi v tujini. ... na kratko... Odzivi so različni. Medtem ko eni hvalijo kombinacijo slovenskega in angleškega jezika, druge ta moti. So pa pesem večinoma označili kot moderno in melodično zanimivo. SAŠA LENDERO Še en krog je naslov nove skladbe, ki sta jo napisala Saša Lendero in njen partner Miha Hercog. Žanrsko je pomladno pozitivna skladba preplet mnogih stilov, posebna pa je po tem, da v njej skupaj s Saško zapoje tudi njen Miha, ki se sicer raje drži produ-centskega dela. PERPETUUM JAZZILE Perpetuum jazzile, ki so ob dnevu žena navdušili obiskovalce v polni velenjski Rdeči dvorani, nadaljujejo z vokalnimi priredbami skladb različnih žanrov. Tokrat predstavljajo vokalno priredbo makedonske ljudske pesmi Jovano Jovanke. Gre za prvo priredbo, ki so jo napisali kar pevci sami, in sicer Andraž Slakan, Samo Vovk in Vanja Dizdarevic. Solistka je Marta Kosturska, sicer po rodu Makedonka. Sovin kotiček Sonce je dobilo svojo moč, ptički so se oženili, maturantje pa zaplesali. Pomlad, če se ob vseh podnebnih spremembah sploh še lahko orientiramo po letnih časih, kot jih poznamo, nam že hiti naproti. Časa za pomladno utrujenost pa tudi letos ne bo! Saj smo mladi in polni zagona, pripravljeni na nove dogodivščine in odprti za raznorazne nove priložnosti. Ta vikend je bil namenjen predvsem srednješolcem, četrtim letnikom, bodočim študentom. Pred zadnjim dejanjem srednješolskega izobraževanja, maturo, so še poslednjič skupaj lažje zadihali in zaplesali valček, ča ča ča in slavnostno četvorko ter zapeli Gaudeamus Igitur. it ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Vsem želimo, da se je njihov večer odvil nad pričakovanji in da bodo nanj imeli prečudovite spomine še dolgo po končanem izobraževanju. Maturantje so tako ta vikend pokazali znanje v standardnih plesih, drugi pa smo se v petek pozibavali ob portugalskih ritmih. Filipa, naša prostovoljka iz Portugalske, nas je se seznanila s portugalsko kulturo, glasbo, pokrajino in seveda tudi z njihovo tradicionalno kulinariko. Po super večeru smo se skorajda počutili, kot da se vračamo s potovanja. Tudi v soboto je bilo zabavno. V prostorih kluba eMCe plac je za dobro glasbo poskrbel lokalni DJ Lovro. Za konec pa še napovednik za prihodnje dni. Stopinje bodo po vsej verjetnosti čez dan višje in ponoči nižje, študentje bodo imeli vse več dela, maturantje bodo vse bolj zaskrbljeni zaradi mature, brezposelni bodo še naprej iskali prvo ali novo delovno mesto, ŠŠK pa bo še naprej skrbel za prijetne dogodke, ki olepšajo življenje. Se vidimo v prostorih kluba eMCe plac, na Ej lejga žuru v Ljubljani, v knjižnici ali pa kje drugje. ■ MS Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18 12 Men 20. marca 2014 ^^Ravnateljica šole za ^^ storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič in ravnatelj edine rudarske srednje šole v Sloveniji mag. Albin Vrabič sta dobra plesalca. Široko nasmejana sta se pripravljala na prve korake valčka, ki sta ga odplesala s svojima učencema. Zrelost in mladost z roko v roki je delovala skladno in prikupno. Pa čeprav se vsi zavedajo, da le še malo, pa ne bodo več skupaj. Ravnatelja seveda ostajata, plesalca pa dohajata. Novim življenjskim izzivom naproti. "^^Da so se ure v plesni šoli obrestovale, lahko potrdita tudi Majda in Slavko Korenič. Čeprav sta uživala v uradnem delu programa maturantskega plesa, na katerem sta ponosno opazovala nečaka, sta komaj čakala, da zaigra mu-zika za ples. Cvek ju je ujel, ko sta ravno počivala. Zadovoljna in nasmejana. Ker je bila zabava prava. ^^ Darko Lihteneker, svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, je prejšnji tena seji skrbel, da na njej ni bilo vse uradniško uradno. Med drugim ga je ob obravnavi spremembe višine enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki so jo v Šoštanju že upoštevali v letošnjem proračunu, zanimalo, koliko rojstev so načrtovali in ali so pri rodnosti upoštevali tudi vpliv električnega mrka. Marsikje na območju občine več dni niso imeli elektrike. Ampak so ga potolažili. V Šoštanju si želijo veliko novih prebivalcev, zato bodo razliko med prejšnjo in sedanjo pomočjo, ta je višja za 50 evrov, z veseljem našli tudi v proračunu. Če ne drugače, pa s kakšno prerazporeditvijo sredstev. Enotni polnilci za mobilne telefone Evropski parlament je v minulem tednu potrdil direktivo o uvedbi enotnih polnilcev za mobilne telefone, s čimer bi zmanjšali stroške in Ko so telo pokojnega tam začeli pripravljati na balzamiranje, je pričel Williams brcati z nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je okreval in že čez nekaj dni so ga odpustili. Po dogodku ga je k sebi vzel nečak, ki pa je bil po le dveh tednih znova prisiljen poklicati reševalce. Še enkrat otroštva, uhane, prstane in obeske, saj nisem imela dovolj denarja za njihovo hrano in zdravila. Mislim, da zlato in denar nista nič v primerjavi z življenjem,« je dejala Raisa, ki se sicer bori tudi za svoje življenje, saj ji primanjkuje denarja za nujno zdravljenje. lov vredno premoženje, vključno s štirimi stavbami v centralni soseski al-Balad, in še milijon rialov v draguljih in zlatih kovancih (skupno dober milijon dolarjev). Ahmed Al Saeedi, ki je z Eišo odrasel v isti soseski, je povedal, da starka po smrti matere in sestre ni imela več no- nekatere težave uporabnikov. »Zadovoljna sem, da smo se strinjali o uvedbi univerzalnega polnilca, ki bo zadovoljil interese uporabnikov in pomagal okolju. S tem bi končali težave s polnilci, letno pa bi zavrgli 51 tisoč ton elektronskih odpadkov manj,« je povedala poročevalka Barbara Weiler. Predlog mora sicer potrditi še Svet, države članice pa bodo nato imele dve leti časa za prenos direktive v nacionalne zakonodaje. Umrl dvakrat Konec februarja so negovalke in nato še zdravstveno osebje v domu za starejše občane ugotovili, da pri njihovemu varovancu Walteiju Wil-liamsu ne zaznajo srčnega utripa. Poklicali so mrliškega oglednika. Prišel je Dexter Howard, ki je potrdil, da se Williams ne odziva na bujenje in ne diha, zato je naročil, naj preminulega zapakirajo v vrečo za trupla in pošljejo v pogrebni zavod. Milijonarska je njegovega strica pogledal Dexter Howard, ki ga je spet razglasil za mrtvega in ga vnovič poslal v pogrebni zavod. »Čudeži se res zgodi- beraCiCa jo,« je dogodek komentiral mrliški oglednik Howard. A Williams je tokrat res umrl. Ima 55 mačk Nepredstavljivo se zdi življenje 66-letne Ukrajinke Raise Žukove, ki ima v majhnem stanovanju (v katerem živi s hčerko in vnukinjo) kar 55 mačk. Do takšnega števila omenjenih štirinožcev je prišla z reševanjem potepuških mačk v zadnjih desetih letih. Kljub temu da Raisa komajda zasluži dovolj denarja, da mačke nahrani, se jim ne namerava odpovedati. »Najprej sem prodala zlato, ki sem ga hranila vse od benih svojcev, vse tri ženske pa so bile beračice, ki so si denar nakopičile prav s prosjačenjem. Saeedi je še dejal, da je bil eden redkih, ki je Ko je več kot 50 let slepa in shirana Eiša prosila vbogajme na ulicah savdske Džede, najbrž nihče ni pomislil, da uboga ženica skrivaj kopiči bogastvo. Ko pa je Eiša pred dnevi nenadoma umrla, so bili njeni sosedje presunjeni; izvedeli so namreč, da je starka za seboj pustila za tri milijone savdskih ria- vedel za starkino bogastvo in jo je nenehno prosil, naj neha beračiti, a ni hotela, češ da se pripravlja za težke čase. Tetovirane ribice Kitajski trgovci z živalmi so odkrili novo tržno nišo: med svojimi ribicami jih izberejo nekaj, ki jim s posebno iglo vtetovirajo simbol. Po pol leta postane tatu na ribici viden in kupci lahko izbirajo med plavalkami s simboli za srečo, bogastvo, ljubezen ali dolgo življenje. Trenutno najbolj priljubljen je napis Naj tvoj posel zacveti. Medtem ko je navadno zlato ribico mogoče kupiti že za dober evro, dosežejo tiste s tetovažo trikratno ceno. Kljub priljubljenosti domislice na Kitajskem, opisani postopek sproža ponekod po svetu ostre kritike. Kitajci namreč niso izvedli prav nobene raziskave, ki bi pokazala, ali je postopek za ribe škodljiv. Upanje Velenjski knapi so med stavko darovali svojim zasavskim kameratom malico. Oboji upajo, da Zasavcem tega darila ne bo treba Velenjčanom kdaj vračati. Na tuje Včasih smo rekli, da so šli naši ljudje v tujino s trebuhom za kruhom. Za tujim kruhom. Zdaj bi lahko rekli, da gredo sicer še vedno za kruhom, a pogosto za kruhom, ki je nastal z denarjem naših tajkunov, ki so ga prenesli na tuje. Z malim se ... Nazarski BSH Hišni aparati so po vsem svetu znani z malimi aparati. Lahko bi rekli, da potrjujejo reklo, da se tudi z malim daleč pride. Bolj kislo Nekateri se bojijo, da se bodo ljudje zaradi odločitev vlade držali še bolj kislo. Saj je v kabinet predsednice vlade prišel Jesih. Sledenje Smrt res vse bolj sledi življenju. Oboje je vse dražje. Zapiranje NLB zapira nerentabilne poslovalnice, pa nerentabilne bankomate. Če bi pravočasno zaprli »nerentabilne« posojilojemalce, jim vsega tega ne bi bilo treba. Za premislek Nekaterim nikakor ne gre v račun, da bi dali na povodec svojega psa. Da kdo daje »na povodec« ljudi, jih ne moti. Obvezno in potrebno Uporaba varnostnih pasov je obvezna. Uporaba pasov na hlačah pa vse bolj nujna. Poštenost Nekateri nepridipravi so pošteni. Denarnice, ki so jih ukradli, vrnejo. Obdržijo si le nekaj za spomin. Denar. Naš čas, 20. marca 2014 MiCAl Ples mladosti in pričakovanj Na maturantskih plesih zaplesalo skoraj 500 dijakov zaključnih letnikov - Rdeča dvorana gostila več kot 2.000 gostov - Maturanti in maturantke polni pričakovanj Velenje, 14. in 15. marca - »Ponosen sem na vas, ko vidim, kako cvetite, kako ste lepi, pozitivno naravnani, polni pomladi. Ostanite taki še vse do konca vašega zadnjega šolskega leta, saj zgodbe še niso končane,« je tako v petek, ko so v Rdeči dvorani »svoj« maturantski ples doživeli dijaki Gimnazije Velenje, kot v soboto, ko so v njem uživali dijaki zaključnih letnikov vseh ostalih šol Šolskega centra Velenje, z odra sporočal direktor centra mag. Ivan Kotnik. Polni toplih, spodbudnih besed so bili tudi ravnatelji vseh petih šol centra. Maturanti in maturantke pa so bili, vsaj na začetku, precej razburjeni. Kako tudi ne; mnoge od njih so starši in prijatelji prvič videli v svečanih oblekah, prvič na plesnem podiju. In prvi, tisti uradni del maturantskega plesa, ko mladi zaplešejo četvorko in številne družabne plese, je res vsako leto znova nekaj posebnega. Petkov in sobotni večer sta se rahlo razlikovala. V petek je bila dvorana manj polna, zato smo lahko poimensko spoznali vse maturante in maturantke in njihove razrednike. Pozdravil jih je tudi župan Bojan Kontič, ki je med drugim hudomušno pripomnil, da že cel teden čistijo pesek z ulic mesta, da si ne bi poškodovali lepih čevljev. »Želim si, da bi čez nekaj let svojo priložnost poiskali v Velenju in mu na nek način vrnili vse, kar vam je mesto dalo v vaši mladosti in pri izobraževanju,« je med drugim poudaril. Sponzor prvega večera je bila namreč Mestna občina Velenje, sponzor drugega pa Premogovnik Velenje. Brez njune pomoči, smo še slišali z odra, bi bilo težko izpeljati dve tako veliki prireditvi, ki tudi za starše nista mačji kašelj. Sploh kar se tiče denarja. A iskrice ponosa v njihovih očeh in sreča ob večeru, ki ga mladi vedno težko čakajo, verjetno odtehtajo tudi to. Sreča, pričakovanja, vznemirjenje »Sprostimo spominom krila, v njih je naša skupna pot. Danes se bo sprostilo veliko lepih spominov, spominov na srečne dni, morda na prvo oceno, prvo ljubezen,« je v petek med drugim povedal ravnatelj velenjske gimnazije Rajmond Valcl, preden je v imenu dijakov spregovorila maturantka Aleksandra Panič. »Zame je čast, da sem lahko nagovorila vse v dvorani. Zahvalila sem se tako vsem pro-fesoijem kot našim staršem, ki so nam pomagali skozi srednješolska leta. Priznam, da smo zelo nestrpni, celo malo živčni, saj so naša pričakovanja ob našem maturantskem plesu velika. Tudi priprave nanj so bile zame in za moje prijateljice polne vznemirjenja,« nam je povedala simpatična Aleksandra. Izdala nam je še, da se je vpisala na medicinsko fakulteto, sicer pa se bo še naprej posvečala pisanju. Je namreč zelo uspešna mlada literatka. Oba večera so maturanti in maturantke zaplesali tudi s ponosnimi starši, kar je vedno znova ganljivo. »Svoj« ples z dijaki pa so dobili tudi ravnatelji in profesorji. Po uradnem delu je seveda sledila zabava. Ta je bila zagotovo za maturante in maturante najlepša v zgodnjih jutranjih urah, ko so oba večera pobegnili na »zabavo po zabavi« v bližnje lokale, proč od odraslih. Pa čeprav so se znali sprostiti tudi v njihovi družbi. ■ bš 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 13 MED VAMI - 13 Poiskali smo »bisere« Oba večera je komisija za izbor Biserov maturantskega plesa krožila po Rdeči dvorani in iskala najbolj zanimive maturante in maturantke. Povabili smo jih na fotografiranje, 18 finalistov pa vam bomo predstavili že v prihodnji številki Našega časa, ko bomo objavili tudi prvi glasovalni kupon. Ob tem želimo poudariti, da smo zagotovo koga tudi spregledali, saj je bila oba večera gneča precejšnja. In da so bili prav vsi lepi in zanimivi. Ne nazadnje je pomembno, da so se dobro počutili v izbranih slavnostnih oblačilih, ki so jih mnogi oblekli prvič. V soboto so zaplesali še dijaki zaključnih letnikov vseh ostalih šol ŠCV. V spomin in opomin Šmartno ob Paki, 14. marca - Krajevna organizacija Območnega združenja borcev za vrednote NOB Šmartno ob Paki je pripravila manjšo razstavo o ukradenih otrocih. Odprli so jo minuli petek v spomin in opomin, so dejali organizatorji, saj družba ne sme pozabiti na otroke, ki jih je obdobje druge svetovne vojne posebej zaznamovalo za celo življenje, hkrati pa naj bodo njihove zgodbe, fotografije, globoke rane opomin, da se kaj takega ne sme več nikoli zgoditi. Kdo so ukradeni otroci? Tisti, ki so bili med vojno odvzeti staršem in poslani v taborišča ali dani v posvojitev, smo slišali na priložnostni prireditvi ob otvoritvi razstave. Več kot 70 let je minilo od avgu- sta 1942, ko je nacistični okupator izpolnil strogo zaupni odlok nemške vojske, po katerem so v zbirno taborišče v tedanjo celjsko okoliško osnovno šolo deportirali nekaj čez 600 družin iz Štajerske in Gorenjske, katere člani so bili partizani ali podporniki osvobodilnega gibanja. V taborišču so nasilno ločili starše od otrok, ki so jih poslali v prevzgojo (ponemčenje). Dojenčke so po večini posvojile nemške družine, fantje in dekleta pa so morali delati v tovarnah in taboriščih. Starše otrok so poslali v taborišča (Auschwitz), otroke pa v prehodno taborišče Frohnleiten pri Gradcu, od tam pa v mladinska taborišča po nemškem rajhu in drugih okupiranih deželah. Nekateri so v pregnanstvu umrli, večina pa se jih je po koncu vojne preko repa-triacijskih domov vrnila v razrušene in opustošene domove. Od tako imenovanih ukradenih otrok jih danes živi nekaj več kot 200. ■k «V • V VI Vtl Pričevanja se živečih Da so razstavo pripravili v Šmar-tnem ob Paki, ni naključje. Po nekaterih podatkih je bilo ukradenih na tem območju 25 otrok, živih je še 6, od tega trije živijo v Šmartnem ob Paki. Dva od njih, ki sta bila na razstavi, sta povedala: Mici Slokan: »Boleče je obujanje spominov na te dni. 13 let mi je bilo, ko so nas odpeljali v zbirni center in ločili od matere. Otroci smo bili še nekaj časa skupaj, nato so nas razdelili. Nekaj časa sem bila v taborišču, potem so me poslali k mami. Ta je delala v tovarni, brat pa v kamnolomu. Kaznovani smo bili za vsako malenkost. Če nisem dobro pobrisala prahu, je sledila kazen.« Valentin Stakne: »Bilo mi je 9 let, ko so očeta ustrelili v Mariboru, mamo in nas otroke pa odpeljali v zbirni center v Celje, od tam pa v taborišče. Grozno je bilo gledati, ko so vojaki trgali otroke od mater. Spominjam se matere s Ptuja, ki je svojemu fantku odgriznila prstek, da bi ga prepoznala, če bi ga kje srečala. Vzgoja v taboriščih je bila vojaška. Najbolj srečen sem bil, ko sem prišel v taborišče k stari mami. Čas počasi briše bolečino, a pozabiti ni mogoče.« Razstava bo odprta do konca meseca. ■ tp Utrinek z razstave, na kateri so pogledi na slike in pripovedi kljub oddaljenosti dogodkov marsikomu prikradli solzo v oči. Razvitje prapora Šoštanj, 14. marca - Veterani vojne za Slovenijo, Odbor Šoštanj, ima od petka uradno tudi svoj prapor. Nanj so čakali skoraj štiri leta, a kot je povedal predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, obstajajo postopki in pravila, ki se jih ne da prehitevati. Na svečani prireditvi, na kateri je bil poleg župana Občine Šoštanj Darka Meniha slavnostni govornik, je odboru Šoštanj čestital za njihov prispevek pri ohranjanju vrednot, ki so leta 1991 popeljale Slovenijo na samostojno pot, in jim zaželel, da bi uresničevali skupne projekte z ostalimi območnimi organizacijami. Celoten protokol svečanega razvitja prapora je potekal v Kulturnem domu Šoštanj, udeležili pa so se ga predstavniki drugih območnih organizacij ZVVS, vojašnice Celje, policijskega združenja in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske, ki je poleg domačega Okteta TEŠ pripravil trenutku primeren kulturni program. Po svečanem razvitju prapora, ki so ga razvili šoštanjski župan Menih, generalmajor Lipič, praporščak Klemen Miklavžina in predsednik šoštanjskega odbora veteranov Leon Stropnik, so k spominskemu obeležju v Kajuhovem parku odnesli tudi ikebano, slovesnost pa zaključili z druženjem in izmenjavo spominov na skupne dogodke. ■ Milojka B. Komprej, foto: arhiv odbora veteranov Šoštanj Svečano razvitje prapora Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 14 VI PISETE 14 106. občni zbor PGD Lokovica 20. marca 2014 Lokovica, 8. marca - Točno mesec dni kasneje, kot so sprva načrtovali -8. februarja, jim je načrtovan občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica preprečil žledolom -so o delu v lanskem letu in načrtih za letos spregovorili na tokrat že 106. občnem zboru. Lani na začetku leta so se delegati društva udeležili številnih občnih zbo- šegi so tudi minulo leto postavili mlaje pred praznikom dela. 4. maja so se udeležili dneva gasilcev zveze, v kulturnem domu Šoštanj. Prvo nedeljo v maju so ponosno oblekli paradne uniforme in se udeležili gasilske maše v čast sv. Florjanu v cerkvi v Florjanu pri Šoštanju. 15. septembra so se z avtobusom odpeljali v Ribno, k pobratenemu društvu, na vsakoletno dinske prvake v orientaciji, pionirske državne podprvake v orientaciji in mladinske državne podprvake v kvi-zu. Ob velikem uspehu jih je sprejel tudi šoštanjski župan Darko Menih, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Ponosni so tudi na vse štiri članske ekipe, posebno pa na ekipo članic A in članov A, ki so v lanskem letu prinesli v društvo veliko pokalov. Z občnega zbora PGD Lokovica. Lani so bili izjemno uspešni na tekmovanjih. rov sosednjih društev in pobratenih društev v Ribnem in Mali Nedelji. Nato so izvedli že tretji operativni pohod, tokrat do Mozirske koče in Smrekovca. Aprila, ob dnevu zemlje, so se udeležili očiščevalne akcije v krajevni skupnosti Lokovica. Po stari srečanje. 26. oktobra je društvo organiziralo izlet za vse aktivne člane. Pot jih je vodila na ogled Kostanjevice na Krki in kostanjeviške jame ... Aktivni so bili tudi na tekmovanjih. V lanskem letu so se res izkazali mladi, saj imajo v društvu državne mla- Ob koncu so ugotavljali, da je bilo lansko leto za PGD Lokovica naporno, a zelo uspešno. Posebna pohvala je bila namenjena dobri operativni enoti društva, saj brez nje ni pravega gasilskega društva. ■ O gregorjevem in pomladi V četrtek, 13. marca, so v čast prazniku ljubezni gregorjevem, v prostorih Galerije Mozirje pripravili prisrčno prireditev za obiskovalce vseh starosti. Pripovedovalska tribuna je stekla ob pogrnjenih mizicah. Dišeče »ptičke« iz kvašenega testa je spekla domačinka mama Marija Fužir, simbolično postrežene v mala »gnezdeca«. Ne le stare zgodbe, tudi novejše so izvedle članice kulturno umetniškega kluba Potovke in člani Kulturnega društva Solčava (v sodelovanju Centra Rinka Solčava, Osrednje knjižnice Mozirje ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Mozirje). Zanimive zgodbice o skoraj pozabljenih časih in navadah, so mladi pripovedovalci kar stresali iz rokava . morda so si kaj malega tudi izmišljali. A zelo znano je bilo vse tisto o pomladi, ljubezni in prazniku gregorjevem. Iz naravnega gradiva, ki so ga pripravili organizatorji, iz lesa in papirja, iz odvrženih recikliranih materialov, so nato izdelali mala plovila in jih že v temi s prižganimi svečkami položili na vodno gladino bližnjega potoka, ki jih je odnašal skupaj z lepimi željami vseh prisotnih. ■ Jože Miklavc ÄÄde •M- clty7center Use najboljše že 8 let i^T. n+uiront M Mi MP It,An Fl hI- 4 ■ h + h » * ♦ » ; v ■ u Modne trende letošnjega leta vam bodo na modni reviji FASHION TERMINAL predstavili top modeli in Maestro v plesni koreografiji Anžeta Škrubeta. • sreda, 19. marec 2014 ob 22.00 uri predpremiera MODNE REVIJE samo za nagrajene posluSalce Radia ANTENA Štajerska • petek, 21. marec 2014 ob 17.30 uri OTROŠKA MODNA REVIJA ob 19.19 uri MODNA REVIJA ob 21.21 uri MODNA REVIJA • sobota, 22. marec ob 10.30 uri OTROŠKA MODNA REVIJA Več informacij na spletni strani in Facebooku. 1x SET POTOVALNIH KOVČKOV Mlq n:f;ji.\J.y ■ji\;1 H V SODELOVANJU Z S^ Relax, turizem www.city-center.si Klub MaMa v Velenju Govorili so predvsem o pridobivanju nepovratnih sredstev za mladinske programe V Mladinskem centru Velenje je potekal dvodnevni Klub MaMa Mreže MaMa, na katerem se je zbralo 50 predstavnikov in predstavnic mladinskih centrov iz vse Slovenije. Velenje so izbrali, ker ima Mladinski center akciji in Erasmus+. Najpomembneje pri obeh programih je povezovanje vseh sektorjev ter postavljanje merljivih ciljev, doseganje konkretnih kazalnikov in učinkov. Velik poudarek je pri obeh programih na strateškem trženjskih produktih in promociji in Mreže NVO mladinskega dela, na kateri so prisotni oblikovali specifike dela z mladimi z manj priložnostmi in tako ugotovili, da mladi potrebujejo vzor, dobro infrastrukturo in mnogo izzivov, s katerimi krepijo svoj potencial. Prvi dan kluba so predstavniki * ill- y \Lääi ' - * ,-Ä/iVr- M . * Velenje tudi mladinski hotel, v katerem so bivali. Pripravili so dve delavnici o programu Erasmus+, ki je v naslednji finančni prihodnosti pomemben za razvoj mladinskega dela in mladinskih centrov. Mladinski centri se lahko prijavijo na dva programa, in sicer na Erasmus+ Mladi v akciji, ki je nadgradnja prejšnjega programa Mladi v transnacionalnem in mednarodnem sodelovanju. Erasmus + pa mladinskim delavcem zagotavlja izobraževanja v tujini z namenom poučevanja ali usposabljanja v časovnem okviru 2 dni do 2 mesecev. Novost programa je tudi ta, da so upravičeni prijavitelji javne in zasebne organizacije. Zanimivi sta bili tudi delavnici MCH turizem na temo o skupnih mladinskih centrov zaključili z nočnim turističnim ogledom Velenja in se sprehodili do Rdeče dvorane, do stare lokacije Mladinskega centra Velenje in zdajšnjega eMCplac-a, kjer so na tržnici mladinskih projektov predstavili najboljše projekte in medsebojno delili izkušnje. ■ Projekt naučimo se smučati Letošnja zima je bila prav gotovo nekaj posebnega. Prvi januarski dnevi so nam postregli z obilo sonca, nato pa nas je presenetil žled. Petošolci ni pričakovanj smo se po treh urah pouka odpravili z avtobusom proti Žekovcu. Tam nas je že čakala nihal-ka, ki nas je popeljala na smučišče. Za bil prvi dan smučanja odličen in prav gotovo je vsak od nas pridobil vsaj nekaj novega smučarskega znanja. Po smučarskih dogodivščinah smo se vsi zadovoljni in prijetno utrujeni vrnili v Velenje in Vinsko Goro. Tisti teden smo se tako vsako jutro z veseljem ¿T3 B v . Osnovne šole Gorica smo se bali, da letošnjega projekta Naučimo se smučati za nas ne bo. A se k sreči to ni zgodilo in nestrpno smo dočakali ponedeljek, 10. februarja, ko smo se odpravili na prvi dan smučanja na Golteh. Prijetno vznemirjeni in pol- nekatere med nami je bila to res nepo- prebudili, da se bomo znova spustili zabna vožnja. Po prihodu na Golte smo si obuli smučarske čevlje, nadeli čelade in že smo bili nared. Učitelji smučanja so nas prijazno pozdravili in nas razdelili v skupine po našem predznanju. Kljub vznemirjenju je po belih strminah. Hvala vsem, ki ste nam omogočili to nepozabno doživetje. ■ Zdenka Kodrič, Petra Zakelšek Lesjak Pri cerkvi svetega Jožefa v Škalah je bil nedeljo, 16. marca, l. Jožefov sejem - po več kot 70-letni prekinitvi že četrto leto zapored v organizaciji društva REVIVAS Škale. Predstavili so se ponudniki iz domačega in bližnjih krajev: Kmetija Mlinar, Strževa domačija, Vinogradništvo Rednak, Kmetija Lemež, Čebelarstvo Čanč, Boštjan Rebernik, Bar pod Lubelo in drugi. Ponudbo so popestrili drobni okrasni, šivani in pleteni izdelki, čaji in izdelki iz medu, še posebej pa Medičarstvo Perger iz Slovenj Gradca, ki ostaja redni ponudnik na sejmu. Društvo REVIVAS Škale se je predstavilo s svojimi tiskanimi gradivi in promocijo izdelave rož iz krep papirja, v njihovi Bukvarni pa je bilo mogoče dobiti tudi kakšno zanimivo knjigo. Sejemsko dogajanje sta popestrili še dve tradicionalni tekmovanji: sekanje pomaranč in zabijanje žebljev. Da pa so se obiskovalci zadržali na stojnicah dlje kot prejšnja leta, je pripomoglo tudi prijetno sončno vreme. ■ Vera Pogačar, foto: Hinko Jerčič Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 15 20. marca 2014 MiCAl POTOPIS 15 Poslovni ženski Piše: Tina Felicijan J PJ Q ró D tU Qh O & Dh PJ H O Dh Po opravljeni praksi sem spet spakirala nahrbtnik, v katerega sem tokrat zložila še manj reči kot nazadnje. »Res potuješ skromno,« sta mi rekli Američanki, s katerima sem si pred mesecem delila bolivijske poti, se grela ob ognju iz angle-ško-španskega slovarja in prečkala barikade. Limo sem zapustila vznemirjenega srca, a z zrni soli v grlu sem spremljala pot skozi srce mesta, ki je kljub številnim grenkim izkušnjam in razočaranjem postalo moj dom, in mislila na globoka prijateljstva, ki jih puščam za sabo. A nobeno ni preseglo tistega, h kateremu me je gnalo. Nočna pot v Piuro, prestolnico severnega departamenta, se je na stisnjenem sedežu in ob glasni avtobusni ventilaciji vlekla bolj, kot sem pričakovala. Zjutraj sem prispela v mesto, ki v nekaj urah ni uspelo pustiti prijetnega vtisa. Stisnila sem se v moto taksi in se po zmočenem makadamu odpeljala proti terminalu. Šofer je bil zavit v volnen šal in nekaj puloverjev. Imelo me je, da bi ga s tulečim glasom, kakršnega naredijo Perujci, ko izražajo začudenje, zbodla, če mu ni nič vroče. Odkar sem bila v Peruju, so se namreč vsi ukvarjali z mojo garderobo. Pozimi niso mogli verjeti, da pri 18 stopinjah nisem nosila podloženih škornjev in polarnih rokavic, ko pa sem spomladi nase navlekla zračen pulover, je vse skrbelo, da me bo zadela vročinska kap, čeprav je bilo sonce še visoko nad slojem megle in smoga. Terminal je bil v pričakovano obupnem stanju. Steklena drsna vrata so ločevala čakalno ložo in ulico ter dajala lažen občutek varnosti. Na vratih stranišč so bile nalepljene iz revij izrezane fotografije manekenk in manekenov, da ne bi kdo zamešal primerljivo umazanih in identično opremljenih stranišč. Z drobižem sem kupila karto za ekvadorsko mesto Loja in stopila na ulico, da bi ocenila, če se je vredno sprehoditi naokrog. Namesto tega sem kar tam pred terminalom spila papajin sok ter se delala, da ne vidim niti ne razumem, kako dva šoferja komentirata mojo prisotnost. Šla sem za vogal na malo cvetlično tržnico, katere tla so zgodaj zjutraj prekrivali kupi šopov rož za nekaj solov. Hodila sem med cvetjem, ko mi je za hrbet prišla dama v svojih šestdesetih in mi diskretno zašepetala: "Bodi previdna, opazujejo te," in v isti sapi naročila dva šopa lilij. Oblečena je bila v črn kostim in srebren top z debelo verižico in rdečo šminko na tankih ustnicah. Kratke sive lase je prekrila s črnim klobučkom in obula je taboljše salonarje, kakor se spodobi za na pokopališče. "Res? Kdo?" sem jo vprašala. "Tista dva pri kombiju," je stisnjenih zob odgovorila in pomignila proti šoferjema kot agentka pod krinko. "Aha, hvala. Mogoče bi morala ostati na terminalu, ampak mi je bilo dolg- čas," sem rekla, namesto da bi ji povedala, da sta le dva šoferja, ki sta si popestrila jutro s kramljanjem o moji evropejski eksotično-sti, da ji ne bi pokvarila vznemirjenja. "Bolje, da se vrneš. Ljudje tu vidijo gringo in pomislijo: gotovo ima denar," mi je pojasnjevala in polagala rože v cekrček. Zagledala sem se v kup rdečih nageljnov in se spomnila na šopek z vejicami rožmarina, ki ga mami napravi za dedkov grob. "Koliko stane ena roža, ta, rdeča," sem in mi ga pomolil. "Izberi eno," mi je rekel. Utrgala sem en vrh. "Koliko sem dolžna?" sem brskala za drobižem. "Ah, nič!" Je rekla ženska. Nerodno sem vztrajala in ponujala kovance. "Kako naj vam zaračunam en cvet, gospodična," je smehljaje zmajeval z glavo dedo in hitel prelagati šope. "Hvala vam," sem pospravila kovance in se vrnila na terminal. Prisedla je gospa in začeli sva kramljati. Spomnila me je na tet-ko Marujo iz Cuzca, nezlomljivo, kazala nanje. "Vzemi ducat za dva sola," mi ga je ponudila prodajalka. Presenečena nad ceno, nižjo od enega evra, sem ga morala odkloniti. "Rada bi samo en cvet." Prodajalka je prestregla začuden pogled svojega kompanjona, ki ni povsem razumel, kaj mi bo en cvet. "Ta roža je v moji državi simbol naroda. Nosi se na prsih," sem pojasnila. Dedo je vzel šop a milo žensko, ki nama je z Brazilcem Rogerjem dala dom. Imela je iste valovite lase, čvrsto postavo in gibek korak. Spraševala me je vse sorte reči in kot vedno sem za vsak primer nekoliko priredila resnico. "Kateri sedež so ti dodelili?" me je vprašala, ko je sprevodnik začel pripravljati avtobus na odhod. Zadovoljna, da bova sedeli blizu, mi je predstavila svojo prijatelji- co. Partnerko, pravzaprav. Premišljeno oblečeno zensko, ki je pred odhodom kar nekaj ur sedela pred ogledalom, da je rahlo nakodrala kostanjeve lase z blond prameni in nanesla debel sloj pudra, s katerim je prekrila pigmentne lise na svoji kozi, ki je tu bila skoraj prosojna in tam črna. "Koliko otrok imaš," me je presenetila. "Nimam jih," sem odkimala in se spraševala, zakaj ju moj odgovor tako čudi. "Mislila sem, da si noseča," je rekla Silvia in pokazala na oblino, ki jo je pod mojo tuniko napravila torbica dragocenosti: dokumentov in kartic. "Ko bo prišel tvoj čas, ti bo lepo pristajalo," mi je rekla. "Ampak ne čakaj predolgo kot jaz, ki sem zdaj sama." Zasipali sta me z vprašanji in komaj sem našla priložnost, da sem se pozanimala, zakaj potujeta. "Delava posel," je pohitela tista z obrazom keramične punčke z napako. Zatopili sta se v modne revije, si izmenjevali prospekte in se oglašali na telefone, ki so zvonili vsakih nekaj minut. "Kakšen posel imata?" Mi ni dalo miru. "Kupujeva v Gamarri in prodajava v Ekvadorju." Mi je skromno odgovorila. Gamarra ja največje nakupovalno središče tekstila in klumpa v Peruju, kjer kupujejo trgovine iz cele Lime in drugod. Zanikrna četrt, velika kot Velenje, v kateri je najemnina lokala daleč najdražja v državi, je nabita s trgovinami vseh mogočih oblačil različne kvalitete, ki imajo cene po dogovoru. Tako sta si Silvija in njena konkurentka našli vsaka svojega založnika, od katerega kupujeta na malo, saj bi sicer morali plačati carino. Kljub temu da z vrečo ali dvema oblekama prepotujeta 1200 kilometrov in zapravita kakih 25 evrov, se jima vseeno splača. "V Ekvadorju dobro plačajo," je zatrdila. Puščava je počasi dobivala barvo. Ravno se je začela žetev mangov in ob cesti je bilo vse polno zabojev z vsemi sortami medenih sadežev. Med plantažami so rastli gromozanski kruhovci redkih vej in zlatega lubja ter metali šibke sence. Prečkali smo mejo, na kateri jima ni bilo treba niti stopiti z avtobusa, kaj šele odpreti prtljago. Potovanje smo nadaljevali visoko čez hribe, da smo si iz oči v oči gledali s sosednjimi vrhovi. Oblaki so se spustili tako nizko, da smo zapeljali v belo kopreno in spomnila sem se, kako sem se nekoč spraševala, kakšen občutek je, ko se dotakneš oblaka. Obzorje je izginilo in samo na trenutke smo zagledali globoke zelene prepade, po robovih katerih je šofer drvel, kot bi dejansko na pamet poznal pot. Predrli smo oblak in na drugi strani se je odprla obsijana dolina, obdana s temno zelenimi hribi. Ob cesti so rastla drevesa življenja in iz njihovih vrhov belo cvetje, ki je spominjalo na gigantske šmarnice. Spustili smo se v dolino in se ustavili v obmejnem mestu Macara. Silvia in prijateljica, ki je med potjo popravljala make up, sta začeli zlagati revije in pobirati vrečke. "Zelo pazi nase, hčerkica," mi je rekla Silvia in poljubili sva si lici. "Srečno s poslom," sem odgovorila ter poljubila še pobarvan obraz sodelavke in zbala sem se, da se bo prah usul z njega. Še preden sta izstopili, sta zazvonila telefona in že sta se dogovorili za sestanek. ■ PRIDITE PO DARILO! Obiščite našo novo trgovino v centru Nova Velenje, izpolnite kuponček in brezplačno boste prejeli darilo! IZKORISTITE OTVORITVENE UGODNOSTI! Samo v trgovini Top Shop v Velenju (center Nova, Šaleška 21) do 31. 3. 2014 <3_> www.zamenjajbanko.si Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 20. marca 2014 V soboto s Parižani Prvaki v zgoščenem ritmu - Včeraj gostili Ribnico, v soboto (ob 20.30) prva tekma osmine finala lige prvakov, v sredo z Mariborom v gosteh V prvi moški rokometni ligi so konec prejšnjega tedna odigrali tekme prvega kroga končnice za prvaka in obstanek. Rokometaši Gorenja so še za korak bliže ponovitvi naslova. V uvodnem krogu končnice, ki je 'dolga' deset krogov, so v gosteh v Trebnjem s 26 : 21 premagali Trimo. Na tej tekmi so se uresničila predvidevanja trenerja Ivana Vajdla, da bodo vsa moštvo, tudi tista, ki nimajo možnosti za naslov, proti njim igrala zelo motivirano. Vsak bi se pač želel pohvaliti, da je kot prvi premagal prvake. Trebanjci so bili v preteklosti zanje pogosto neugoden nasprotnik. Podobno je bilo v prvem polčasu tega dvoboja. Igra je bila enakovredna (10 : 10), v nadaljevanju pa so gostje zaigrali bolj zbrano in zavzeto ter po pričakovanju osvojili prvi točki v končnici. Včeraj so na drugi tekmi končnice gostili Ribnico, v soboto pa bodo znova na mednarodni preizušnji. V prvi tekmi osmine finala lige prvakov bodo gostili zvezdniško zasedbo francoskega Paris Saint Germaina, za katerega igra tudi še lani njihov igralec Fahrudim Melic. Vsekakor trener z igralci pričakuje, da bodo Parižani s svojo atraktivno igro privabili veliko ljubiteljev rokometa v Rdečo dvorano. Napovedujejo igro na zmago. Glede na to, da so že z uvrstitvijo v drugi del tega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini izpolnili cilj, bodo lahko zaigrali bolj sproščeno in brez pritiska. ■ Stane Vovk Odšel Klemen Cehte, prihaja Blaž Kleč Vodstvo kluba je po koncu rednega dela prvenstva ugodilo želji odličnega strelca Klemna Cehteta, da predčasno zapusti klub. Okrepil je moštvo Al Sadd (Katar), od katerega je dobil dobro ponudbo, kot so sporočili iz kluba. Vodstvo pa je hitro ukrepalo. Po končanem prvenstvu bo njihov novi član postal Slove-njgradčan Blaž Kleč (ta mesec bo dopolnil 28 let), ki je trenutno član Maribora Branika. Domače igralke znova boljše Zaradi zasedenosti velenjske Rdeča dvorane je bila tekma v Žalcu. Velenjske rokometašice so upale, da se bodo gostiteljicam Žalčankam oddolžile za pokalni poraz. Vendar se to ni zgodilo. 'Prekratke' so bile za štiri gole, saj so izgubile s 24 : 27. Žalčanke v zadnjem obdobju delujejo zelo homogeno in odločno. Morda je razlog tudi v menjavi trenerja, odkar je trenerske vajeti prevzel Dejan Tomazini, igrajo kot prerojene. Gostje, ki so nastopile brez Halilovičeve, Nakičeve ter Simičeve, so predvsem v napadu izgubljale boj s svojimi tekmicami. V 2. polčasu so sicer zaigrale bolj agresivno, a jim kljub temu v napadu ni steklo, čeprav so v zadnjih minutah uspele znižati zaostanek na tri gole razlike. Včeraj so igralke Veplasa v vnaprej odigrani tekmi 5. kroga gostovale pri Zagorjankah, v torek, 1. aprila, pa bodo v 4. krogu končnice gostile igralke Celja Celjskih mesnin (ob 19.30). ■ Nogometaši Šmartna osvojili pomembni točki na lokalnem derbiju - Sproščeno z Aluminijem Osrednja tekma 16. kroga v 2. nogometni ligi je bila v Dobu, kjer je domači Roltek gostil Aluminij. Oboji so igrali zelo previdno. Očitno so bolj razmišljali, da zadetka ne prejmejo, kot da ga dajo. Tekmeca sta se namreč razšla z najbolj nepriljubljenim izidom za gledalce 0 : 0. Na lokalnem derbiju kroga pa so nogometaši Šmartna 1928 na svojem igrišču premagali moštvo celjskega Šampiona z 1 : 0. Zaradi pomembnosti je bila tekma na trenutke preostra; to sta občutila dva gostujoča igralca, ki sta morala zaradi poškodb predčasno z igrišča. Že po dobrih dvajsetih minutah je bilo tekme konec zaradi počene arkade tudi za prvega vratarja Matica Čre-tnika. Zamenjal ga je neizkušeni 16-letni Lan Vunderl, ki je samo tri minute za tem moral pobirati žogo iz mreže. Po lepi podaji Tilna Kompana je z glavo zadel Klemen Bolha, ki je na dvojni registraciji in igra tudi za Šmartno, če ga velenjski trener ne potrebuje. To je bil tudi končni izid tega dvoboja. Gostitelji so imeli v nadaljevanju še priložnosti za prepričljivejšo zmago, toda pri strelih so bili nezbrani in nenatančni, nekajkrat pa se je izkazal tudi mladi vratar gostov. S to zmago so se nogometaši Šmartna s šestega mesta povzpeli na peto. Za četrtim Veržejem, novincem v ligi, zaostajajo tri točke, za tretjim Aluminijem, pri katerem bodo gostovali v naslednjem krogu, pa za šest Oskar Drobne, trener domačih: Za oboje bila ta tekma zelo pomembna. Gosti, da poskušajo ujeti priključek do mest, ki zagotavljajo obstanek v ligi, mi pa, da dosežemo varno razliko pred zasledovalci, da bi končali med prvimi petimi, kar nam v tretjem delu prinaša tekmo več doma. Pred nami je gostovanje pri odličnem Aluminiju. Mislim, da nam bo lažje, kot nam je bilo na tem derbiju. Nimamo česa izgubiti, lahko samo presenetimo. Domači se želijo vrniti v prvo ligo, zato 'morajo' zmagati. V tem pa je morda naša priložnost.« Jani Žilnik, trener gostov: »To je bila slaba tekma, saj ne mi ne domači nismo pokazali česa posebnega. Presekala nas je težja poškodba vratarja na začetku, nato še pred koncem igralca. Skratka, igrali smo slabše od pričakovanj. Zlasti sem več pričakoval od treh 'starejših' igralcev, starih 23 let, vsi ostali so mlajši. Težka pomlad je pred nami. Ne vem, kako jo bomo končali.« ■ S. Vovk Navdihnjena igra rudarjev V mreži Gorenjcev kar pol ducata žog - V dobrih desetih dneh kar trikrat z Gorico Nogometaši velenjskega Rudarja nadaljujejo odlične igre v drugem delu prvenstva. Po uvodni zmagi v Celju so v 22. krogu gostili zadnji Triglav (6 : 1), ki je presenetil z zmago nad Zavrčem v prejšnjem krogu. Prav to je bilo opozorilo domačim, da morajo zaigrati brez morebitnega razmišljanja, da bo lahko, ker jim bo pač nasproti stalo moštvo z repa lestvice. Poleg kapetana Aleša Jesenični-ka, ki medtem že uspešno okreva po operaciji kolena, je v velenjski postavi manjkal tudi David Kašnik. Njegova poškodba v Celju na uvodni tekmi drugega dela je bila resnejša, kot so pričakovali. V ponedeljek je tudi on moral na operacijo kolena ter enako kot Jese-ničnik ne bo mogel v nadaljevanju pomagati soigralcem do letošnje čim boljše uvrstitve. S tem je trener Jernej Javornik ostal brez dveh zelo izkušenih branilcev. Vendar - kot pravimo - nihče ni nezamenljiv in dobil je dostojno zamenjavo v mlajših igralcih Aljažu Kreflu ter Kri-stianii Bubalovicu, ki sta bila med najboljšimi na sobotni tekmi. Krefl celo najboljši. V drugem polčasu je priložnost za igro dobil tudi Matej Podlogar, ki zaradi kartonov na prvi tekmi ni bil na trenerjevem seznamu. V drugem polčasu je zamenjal Ivana Knezovica, ki bo zaradi enakega razloga počival (kartoni) na naslednji tekmi proti Gorici, prav tako pa tudi Denis Klinar. Rudarji so začeli silovito. Že po nekaj minutah igre so z lepim zadetkom Krefla prisilili goste k odprti igri. To je bila voda na njihov 'mlin', saj so v nadaljevanju povsem potopili Kranjčane - zabili so jim še pet golov. Zanimivo, za Gorenjce so bili najbolj usodni udarci iz kotov. Kar trikrat so po njih pobirali žogo iz mreže. Vse razen enega je sijajno izvedel Mate Eterovic, pri zadnjem, osmem (gostje so imeli tri), ga je zamenjal novi igralec Milan Kocič. Po njegovem udarcu je bil v gneči pred gostujočim vratarjem najspre-tnejši prav Eterovic in dosegel svoj prvi spomladanski gol. Z njim pa se je na lestvici najboljših strelcev znova izenačil z nogometašem Gorice Massmimom Codo, ki je dan prej prav tako z enim zadetkom sodeloval pri zmagi (3 : 1) njegovega moštva nad Zavrčem v gosteh. Gostje so svoj edini zadetek dosegli po Rudarjevem vodstvu domačih z 2 : 0. Njemu je nekoliko botroval premalo pozorni vratar Matjaž Rozman, saj ga je gostujoči igralec presenetil sicer z lepim udarcem z blizu 30 metrov. 'Novi' Triglav Zelo zanimiv je bil komentar trenerja gostov Siniše Brkica po tem potopu ob jezeru: »Po zmagi proti Zavrču pred tednom dni sem dejal, da je to novi Triglav, tudi danes je bil ,novi' Triglav, a ničesar ne bom očital svojim fantom. Tradicija je tradicija in cilj je, da se enkrat prekine: tokrat ni šlo. Mi tukaj nismo zmagali že trinajst let (v sezoni 2001/02 Rudar - Triglav 1 : 4 - op. p.). Preden smo se zavedli, sta bili v naši mreži dve žogi. Domači so izkušeno in zelo kvalitetno moštvo. Zame takoj za Mariborom. Moje moštvo pa je še zelo mlado. V naši igri se je poznalo, da so manjkali štirje standardni igralci. Razen treh so bili na tej tekmi vsi igralci stari do 23 let. Upam, da bodo čez dve leti igrali kot Rudar.« Pred Rudarjem prvi pravi derbi Rudarjev trener je bil seveda zelo zadovoljen: »Pričakovali smo težko tekmo. Odločile so jo naše izkušnje in prednost domačega igrišča. Hitro smo povedli z dvema goloma razlike. Nato smo resda prejeli poceni gol. To nas ni zmedlo. Nadaljevali smo v začetnem ritmu ter dobro napolnili mrežo gostov. Seveda si igralci zaslužijo pohvalo za veliko učinkovitost, toda na ta dvoboj moramo hitro pozabiti. Pred nami je prva letošnja tekma z moštvom z vrha lestvice - Gorico.« Z Novogoričani se bodo nogometaši Rudarja v enajstih dneh udarili kar trikrat. V soboto na prvenstveni tekmi kot gostje, nato pa še dvakrat (26. marca ob jezeru in 2. aprila v gosteh) v polfinalu slovenskega pokalnega tekmovanja. Vmes bodo 29. marca na prvenstveni tekmi 24. kroga gostili Domžale. Že tri dni po povratni pokalni tekmi pa bodo gostovali v Zavrču. Skratka, pred njimi je priložnost, da prvič v tem delu prvenstva preizkusijo svoje znanje v igri z moštvi iz prve polovice lestvice. Torej bo naslednjih deset, petnajst dni za velenjske nogometne rudarje še zelo vročih. n Stane Vovk Rizmana čaka težko d elo Košarkarji v prvi državni ligi so začeli drugi del prvenstva. Elektra se bori v ligi za obstanek in jo v desetih tekmah čaka ogorčen boj za ohranitev mesta med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Pred začetkom drugega dela prvenstva je klub zapustil Simo Atanackovic, ki je odšel na Polzelo, v težkih časih za šoštanjski košarkarski klub pa je na vroč trenerski stol sedel Vladimir Rizman. V prvem krogu nadaljevanja je v Šoštanju gostovala ekipa Grosupelj. Košarkarji Elektre so se favorizi-ranim gostom, ki so se na prvem mestu spodnjega dela lestvice prepričljivo dobro upirali v prvem polčasu, v nadaljevanju pa popustili, tako da so se gostje veselili zaslužene zmage z 82 : 75. Za razliko od nekaterih prejšnjih tekem so šoštanjski košarkarji tokrat zaigrali bolj motivirano in bojevito, kar pa ni prineslo želenega rezultata. Rizman je dal priložnost za igro enajstim igralcem, najučinkovitejši so bili Lelic s 17 točkami, Dimec jih je dosegel 15, Jan Rizman 11 in Zagorc 10. Največ težav sta Šošta-njčanom na drugi strani povzročala Američan Krubally z 19 točkami in Antonijevic, ki je 14 točkam dodal še 12 skokov. Vladimir Rizman, trener Elektre Šoštanja: »Košarkarji Grosupelj so bili pred tekmo veliki favoriti in so tudi zasluženo zmagali, za kar jim čestitam. Vseeno pa moram pohvaliti naše košarkarje, ki so v situaciji, v kateri se nahajamo, dali vse od sebe in se borili po najboljših močeh, tako da upam, da bomo i r* dobro nadaljevali delo, saj bo tako prišel tudi rezultat.« Košarkarji Elektre so v torek v drugem krogu lige Telemach za obstanek doma premagali ekipo Maribor Nova KBM s 85:77 (21:20, 43:44, 64:59).V soboto Elektra gostuje v Portorožu, v sredo, 26. marca, pa v Šoštanj prihaja Slovan. ■ n v - «v * i v v • «i* Soštanjčani odščipnili niz ACH Volleyu Z zaključnimi boji se nadaljuje odbojkarsko državno prvenstvo. Odbojkarji Šoštanja Topolšice so si z drugim mestom v spodnjem delu lestvice zagotovili nastop v četrtfinalu, kjer pa jih je pričakal prvak srednjeevropske lige - najuspešnejša slovenska odbojkarska ekipa ACH Volley. Jasno je, kdo je v tem dvoboju favorit. To vlogo so na prvi tekmi v Ljubljani odbojkarji ACH Volleya tudi upravičili in zmagali s 3 : 1. Treba pa je pohvaliti tudi odbojkaije Šoštanja Topolšice, ki so se odličnim gostiteljem dobro upirali in po izgubljenem prvem nizu s 25 : 16 v drugem zaigrali odlično. Z bojevito igro so presenetili domače odbojkarje. Cel niz so bili v prednosti in ga ob koncu tudi dobili s 25 : 21. Izgubljeni niz je odbojkarje ACH Volleya ujezil, tako da so v nadaljevanju zaigrali bolj zavzeto in zasluženo osvojili še preostala dva niza - tretjega na 16 in četrtega na 15. V sredo je bila povratna tekma v Šoštanju, ob morebitni sanjski igri in zmagi Šoštanjčanov bo odločilna tretja tekma v soboto v Ljubljani. Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 17 20. marca 2014 MiCAl SPORT 17 Med najboljšimi v državi V Smučarsko skakalnem klubu Velenje se končuje še ena uspešna zimska sezona - Ponosni na Marjana Jelenka in Gašperja Berlota, člana slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju - Veselijo se dveh novih skakalnic Velenje, 8. marca - V smučarsko skakalnem klubu Velenje v teh še vedno zimskih dneh končujejo še eno uspešno zimsko sezono. Največji uspeh za klub je zagotovo udeležba kar dveh njihovih članov na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Zadovoljni pa so tudi z rezultati mlajših tekmovalcev in tekmovalk. Ko bodo - upajo, da že letos - v smučarsko skakalnem centru na grajskem griču pridobili dve novi skakalnici, bodo imeli še boljše pogoje za dobro delo. Pogovarjali smo se s predsednikom kluba Bogdanom Plaznikom. Koliko članov ima trenutno velenjski smučarsko skakalni klub, kdo so trenerji? »V klub je včlanjenih nekaj manj kot 100 članov, od tega je v tem trenutku registriranih 30 tekmovalcev. Vesel sem, da so med njimi 4 tekmovalke. Glede na število tekmovalcev je potrebno poskrbeti tudi za strokovni trenerski kader. V tem trenutku v klubu delujejo trije neprofesionalni trenerji. To so Igor Jelen, Darko Kaligaro in Rolando Kaligaro. Vsi so že dolga leta povezani z našim klubom in aktivni v smučarsko Oče in sin - Zdenko Berlot in Gašper Berlot, njegovo dekle Kaja in predsednik velenjskega smučarsko skakalnega kluba Bogdan Plaznik pred skakalnicami v Sočiju. skakalnem športu. Res si zaslužijo vso pohvalo. Veseli smo, ker tudi s podmladkom nimamo težav. Kot vsi športni klubi pa se borimo, da dobimo nove tekmovalce. V naslednjih tednih pričakujemo, da se nam bosta pridružila še dva, morda trije.« Kako delate v času, ko po podrtju velike velenjske skakalnice čakate na gradnjo novih. Kje trenirate? »Še vedno lahko treniramo v Velenju, na naših manjših skakalnicah. Imamo 3; K8, K14 in K22. Na njih treniramo predvsem z našimi mlajšimi tekmovalci, sploh med poletno sezono. Kot vsa leta pa treniramo tudi na vseh ostalih skakalnih napravah v Sloveniji, pogosto tudi v tujini. Zavedamo se, da samo s treningom v našem centru ne moremo dosegati odličnih rezultatov. Naših 30 tekmovalcev in tekmovalk uspešno zastopa klub na tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah. Ponovno in še vedno pa smo med najboljšimi klubi v nordijski kombinaciji.« Vam je všeč, da so se na MO Velenje odločili za gradnjo dveh in ne le ene nove skakalnice na grajskem griču? Kaj boste s tem pridobili? »Ne le kot predsednik kluba, ampak tudi kot predsednik Športne zveze Velenje sem zelo vesel, da ima lokalna skupnost velik posluh za šport in dejavnosti, ki so povezane s tem področjem. Odločitve o izgradnji in posodobitvi skakalnega centra smo sprejemali v dialogu z MO Velenje, saj so oni lastniki zemljišč in objektov v skakalnem centru, mi pa smo uporabniki. Po številnih pogovorih, v katerih je sodelovala stroka skakalnega športa, bo z izgradnjo dveh novih skakalnic velenjski smučarsko skakalni center dobil neko zaključeno celoto skakalnih objektov in funkcionalnost za razvoj dejavnosti centra. Izvedba te investicije, ki jo vodi MOV, bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj smučarsko skakalnega športa pri nas. Naši člani bodo lahko več trenirali v domačem okolju. Imeli bodo več časa za ostale dejavnosti, pa tudi klub bo imel zaradi tega manjše stroške. Zato upamo, da bosta skakalnici zgrajeni še letos.« Kako ste v Smučarsko skakalnem klubu Velenje začeli letošnjo zimsko sezono, ki je bila še posebej pomembna zaradi olimpijskih iger v Sočiju? »Z letošnjo sezono smo zelo zadovoljni. Zima je bila sicer vremensko dokaj neugodna, zato je nekaj tekem na začetku sezone odpadlo. Zadnje tekme, ki se pravkar vrstijo, so tako skoncentrirane na zelo kratek čas. Doslej smo bili zelo uspešni na domačih in mednarodnih tekmah. Že uvrstitev v ekipo za zimske olimpijske igre je pomemben dose- žek. Kriteriji MOK-a so namreč visoki, naša reprezentanca pa je bila letos najštevilčnejša in najuspešnejša doslej. Nam je še posebej vredno, da smo imeli v reprezentanci kar dva člana našega kluba, nordijska kombinatorca Marjana Jelenka in Gašperja Berlota. Pred štirimi leti smo imeli v slovenski reprezentanci enega, letos pa že dva predstavnika. Na to smo ponosni. Zadovoljni smo tudi z njunima rezultatoma, čeprav smo želeli še malo več. Splet okoliščin je bil takšen, da je imel Marjan Jelenko smolo z zlomljeno palico, dosegel je 16. in 21. mesto, Gašper Berlot pa 34. in 33. mesto. To sta vseeno vrhunska dosežka. Upam in verjamem, da bosta vztrajala v športu. Po letih sta še dokaj mlada tekmovalca, zato verjamem, da nas bosta z rezultati razveseljevala tudi v prihodnje.« V Sočiju ste bili tudi vi. Kako ste doživeli letošnje olimpijske igre? »Na igre sem šel kot gledalec. Lahko rečem samo, da je bilo doživetje enkratno, fantastično, sploh še ob uspehih naših športnikov. Organizatorji so se odlično odrezali. Spremljal sem eno od tekem Jelenka in Berlota. Slovenci smo močno navijali. Največji optimisti nismo pričakovali, da nam bodo naši športniki priborili kar 8 medalj. Zato je bilo zame biti v Sočiju zgodovinsko doživetje. Uspehi so, upam, tudi spodbuda mladim, ki šele stopajo na športno pot. Veija-mem, da bodo zato še bolj zavzeto trenirali.« ■ Bojana Špegel Sabljanje Državno prvenstvo v Velenju Sabljaški klub Rudolf Cvetko bo v Atletika Kosmač in Breznik najboljša Šentjur, 15. marca - V soboto je Atletski klub Šentjur v čast svoji 20. obletnici delovanja organiziral prvenstvo Slovenije v krosu. Vsi, od Tekvondo Tekvondoisti tretji Braslovče - Minuli vikend je v Bla-slovčah potekalo 10. mednarodno prvenstvo v tekvondoju Sun Open. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Češke, Madžarska, Hrvaške, BIH, Srbije in Slovenije. Za člane kluba Skala, ki so reprezentanti, je bilo to zadnje tekmovanje pred evropskim prvenstvom, ki bo v začetku aprila potekalo v Belorusiji. Trener Lande-ker je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen, saj je videl, kakšna je Kegljanje Zmaga za obstanek? Če bi Šoštanjčani vso sezono igrali tako, kot so odigrali zadnje kolo pred domačimi navijači, se verjetno ne bi borili za obstanek, ampak za vrh razpredelnice. Čeprav so domačini še vedno nastopili oslabljeni, so po odlični igri spravili na kolena trenutno drugo uvrščeno ekipo Kon- sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije 29. in 30. marca v Rdeči dvorani Velenje organiziral državno prvenstvo v sabljanju. Državno prvenstvo zajema tri kategorije (floret, sablja in meč) za vse starostne skupine in seveda oba spola. najmlajših pa do članov Atletskega kluba Velenje, so se borili po svojih najboljših močeh in nabirali točke za čim višjo ekipno uvrstitev. Na koncu jim je uspelo priteči vseekipno 2. mesto in se uvrstiti takoj za izredno močim celjskim Kladivarjem. Med posamezniki so nekateri še posebej blesteli in Atletskemu klubu Velenje pritekli 7 medalj: njihova pripravljenost in kaj je potrebno v teh zadnjih tednih še narediti. Velenjčani so se vrnili domov s pokalom za tretji najboljši klub tekmovanja, Jerneja Jenšterle pa je postala najboljša mladinka prvenstva. Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Matic Zaluberšek (dečki, forme rumeni pas), Pia Landeker (deklice, forme rumeni pas), Nejc Rakuša (mladinci, forme I. dan), Borut Sobota (člani, forme II. dan), Nejc Rupreht (mladinci, borbe -57kg), Dean Vukan-čič (mladinci, borbe -45kg) in Jerneja Jenšterle (mladinke, borbe -64kg). Srebrne medalje so si priborili: Tai Zorko Vačovnik (dečki, forme modri struktorja. Domači prvi par je sicer odigral srečanje z delitvijo točk, vendar s prednostjo 48 kegljev. Tudi igra drugega para ni prinesla zmagovalca, ekipi pa sta si ponovno razdelili točki. Domači igralci so vodstvo povišali na 68 kegljev. Te prednosti domači nikakor niso smeli zapraviti, še več, tretji par je po odlični igri osvojil obe točki, kar je pomenilo zmago za domačo ekipo. S to zmago so Šoštanjčani prepustili zadnje mesto na razpredelnici ekipi Nafte. Seveda se Klub skuša tako približati sabljanje sokrajanom, dvigniti prepoznavnost tega športa (prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko kolajno, je bil Rudolf Cvetko v sabljanju) in seveda privabiti otroke k sabljanju ali pa kakšnemu drugemu športu. ■ Člani, 10.000 m - Anton Kosmač, 1. mesto, Jan Breznik, 2. mesto; st. mladinke, 5000 m - Katja Vrdjuka, 2. mesto, Vesna Kašnik, 3. mesto; ml. mladinke, 4000 m - Julija Repolusk, 3. Mesto; pionirke U16, 3000 m -Živa Bračič, 3. mesto; pionirke U12, 1000 m - Manca Cesar, 3. mesto, ■ pas), Tamara Vogler (deklice, forme zeleni pas), Klemen Vogler (mladinci, forme I. dan in borbe -51kg), Jerneja Jenšterle (mladinke, forme I. dan), Tanja Verboten (članice, forme II. dan), Nejc Rakuša (mladinci, borbe -45kg) in Matej Rezar (člani, borbe +85kg). Tretje mesto so osvojili: Luka Krel (dečki, forme rdeči pas in borbe +60kg), Tai Zorko Vačovnik (dečki, borbe -45kg), Rene Niegelhell (dečki, forme rumeni pas), Domen Zabukov-nik (mladinci, forme I. dan in borbe -51kg), Matej Rezar (člani, forme I. dan) in Laura Volk (mladinke, borbe -58kg). ■ Taekwon-do Skala s tem še niso rešili izpada. O izpadu bo odločal zadnji krog. Šoštanjčani, ki bodo gostovali na Prevaljah pri ekipi Korotana, potrebujejo le točko. Ekipa Nafte pa se bo na domačem kegljišču pomerila z ekipo Miklavža. Ob morebitnem porazu Šoštanjča-nov igralci Nafte potrebujejo zmago z minimalnim rezultatom. Seveda se Šoštanjčani odpravljajo na Prevalje maksimalno pripravljeni in upajo na ugoden izid, ki bi jih obdržal med drugoligaši. ■ Smučanje Anja Drev znova športnica leta med gluhimi Ljubljana - Članica Gornjesavinj-skega smučarskega kluba Mozirje Anja Drev je pred nedavnim že tretjič postala športnica leta med gluhimi v državi. Naslov ji je podelila Zve- za gluhih Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite pa ji je podelil srebrni znak za dosežke na tekmah svetovnega pokala. Anja se tudi v iztekajoči se sezoni ponaša z odličnimi dosežki v vseh alpskih smučarskih disciplinah tako v konkurenci članic kot mladink. Na nedavnem državnem prvenstvu invalidov na Golteh je prepričljivo zmagala in dosegla najboljši čas v vseh kategorijah.V tej sezoni je pridobila status mednarodne športnice med smučarji invalidi pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Vse cilje 17-letna dijakinja drugega letnika velenjske gimnazije sedaj usmerja v priprave na olimpijske igre gluhih, ki bodo marca prihodnje leto v Rusiji. Ko smo povprašali, zakaj ni nastopila na letošnjih paraolimpijskih igrah v Sočiju, smo izvedeli, da zato, ker imajo gluhi in naglušni svoje olimpijske igre. ■ tp Prva liga TS, 22. krog: Rudar Velenje - Triglav 6:1 (4:1) Strelci: 1:0 Aljaž Krefl (7), 2:0 Ivan Firer (20), 2:1 Nejc Križaj (22); 3:1 Leon Črnčič (24), 4:1 Ivan Knezovič (38), 5:1 Dalibor Radujko (5:1), 6:1 Mate Eterovič (88) Rudar: Rozman, Krefl, Bubalovič, Knezovič (od 56. Matej Podlogar), Klinar (od 70. Dedič), Rotman, Radujko, Firer (od 70. Kocič), Črnčič, Stjepanovič, Eterovič, Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Krka - Domžale 0:2 (0:1), Olimpija - Maribor 2:0 (2:0), Luka Koper - Celje 2:1 (0:0), Zavrč - Gorica 1:3 (0:2). Vrstni red: 1. Maribor (48:23) 42, 2. Luka Koper (28:23) 40, 3. Gorica (41:21) 39, 4. Rudar (32:18) 38, 5. Zavrč (36:37) 36, 6. Domžale (34:25) 29, 7. Olimpija (28:34) 29, 8. Celje (18:33) 22, 9. Krka (16:40) 18, 10. Triglav (21:48) 16. 2. SNL, 16. krog Šmartno 1928: Šmartno 1928 - Šampion 1:0 (1:0) Strelec: Klemen Bolha (27). Šmartno 1928: Pusovnik, Hočevar, Bezovnik, Bizjak, Kompan, Gaber, Kolenc, Bolha, Kidrič (od 89. Radivojevič), Podbrežnik (od 79. Zamernik), Jelen (od 85. Lenošek). Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Ah Mas Tech - Kalcer Radomlje 0:0, Farmtech Veržej - Šenčur 2:0 (0:0), Roltek Dob - Aluminij 0:0, Bela krajina - Krško 0:1 (0:1). Vrstni red: 1. Roltek Dob (31:12) 41 Točk, 2. Kalcer Radomlje (37:18) 30, 3. Aluminij (25:12) 30, 4. Farmtech Veržej ( 30:33) 25, 5. Šmartno 1928 (22:19) 24, 6. Krško (24:22) 22, 7. Šenčur (32:28) 21, 8. Ah Mas Tech (24:28) 19, 9. Šampion Celje (21:44) 8, 10. Bela krajina (5:35) 3. Tako so igrali Prva NLB Leasing, končnica, 1. krog: Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 21:26 (10:10) Gorenje: Taletovič, Cehte 2, Medved, Burič B., Brglez, Skube 8, Golčar 3, Šoštarič 5, Papež, Vrečar, Dobelšek 1, Gams 2, Nosan 1, Oštir, Dujmovič 2, Bečiri 2. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (1), Trimo 2 (2); Izključitve: Gorenje 6 minut, Trimo 8. Liga za prvaka: Maribor Branik : Sevnica 33:24 (19:14), Celje Pivovarna Laško : Ribnica Riko hiše 36:30 (20:15), Trimo Trebnje : Gorenje Velenje 21:26 (10:10). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 1 tekma - 45 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 1 - 40, 3. Maribor Branik 1 - 37, 4. Ribnica Riko hiše 1 - 29, 5. Trimo Trebnje 1 - 24, 6. Sevnica 1 - 17. Liga za obstanek: Slovan : Sviš Ivančna Gorica 28:26 (13:16), Krka : Istrabenz Plini Izola 23:30 (9:17), Krško : Jeruzalem Ormož 26:29 (17:14). Vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož 1 - 18, 2. Slovan 1 - 17, 3. Krka 1 - 16, 4. Istrabenz Plini Izola 1 - 15, 5. Krško 1 - 10, 6. Sviš Ivančna Gorica 1 - 8. Prva DRL za ženske, končnica, 3. krog Veplas Velenje - Zelene doline Žalec 24:27 (10:16) Velenje: Amon (16 obramb), Naglič 5, Hrnčič 4, Fatkič 9 (4), Sivka 4, Mičič, Tabakovič, Tomič, Ferenc 1, Finkšt, Majerič 1, Gyorke. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Žalec 2 (6), Velenje 3 (7): izključitve: Žalec 14 minut, Velenje 14 minut. Končnica od 1. do 5. mesta, 3. krog: Krka : Zagorje GEN-I 26:31 (16:19), Vrtsni red: 1. GEN-I Zagorje 2 tekmi - 40 točk, 2. Celje Celj- ske mesnine 2 - 29, 3. Veplas Velenje 2 - 26, 4. Zelene doline Žalec 3 - 26, 5. Krka 3 - 25; Končnica od 6. do 10. mesta, 3. krog: Tenzor DP Logik Ptuj: Naklo Peko Tržič 27:27 (16:12), Fikon Koper : Mlinotest Ajdovščina 26:26 (13:13) Vrstni red: 1. Piran 2 tekmi - 20 točk, 2. Mlinotest Ajdovščina 2 -18, 3. ŽURD Fikon Koper 3 - 11, 4. Naklo Peko Tržič 3 - 4, 5. Tenzor DP-Logik Ptuj 2 - 4 Liga Telemach, liga za obstanek, 1. krog Elektra Šoštanj - Grosuplje 75 : 82 (56 : 66, 43 : 43, 26 : 26) Elektra Šoštanj: Kosi 2, Rizman 11 (1-1), U. Bukovič 3 (1-1), Podvršnik, Zagorc 10 (3-4), Lelič 17 (5-5), Priest 6 (2-5), Dimec 15 (1-2), Bajramlic 9, Hasič, Brčina 2 Vrstni red: 1. Grosuplje 30, 2. Portorož 27, 3. Tajfun, 4. Slovan, 5. Maribor Nova KBM vsi 25, 6. Elektra Šoštanj 24 1. DOL moški, četrtfinale, 1. tekma ACH Volley - Šoštanj Topolšica 3:1 (16, -21, 16, 15) Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 16, Lipovac, Bojinovič, Port 1, Kumer 15, Boženk, Rojnik 10, Pavič 4, Menih, Koželnik, Uršič 4. Kegljanje, 2. liga -vzhod 17. krog Šoštanj : Konstruktor 6: 2 (3261 : 3116 ) Šoštanj: Voršnik - 491 (0), Hasičič - 559 (1), Kramer - 520 (0), Novak - 572 (1), Šehič - 565 (1), Sečki - 554 (1). Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA 20. marca 2014 Velik porast kaznivih dejanj Na Policijski postaji Mozirje lani obravnavali manj prometnih nezgod, a veliko več vlomov, tatvin ... - Droge še vedno pereča težava Tatjana Podgoršek Lanske organizacijske spremembe (ukinitev nočne dežurne službe) na Policijski postaji Mozirje naj bi po mnenju nekaterih poslabšale varnostne razmere na območju Zgornje Savinjske doline. Bilo naj bi več vlomov, goljufij, kršitev javnega reda in miru ... 54-odstotna preiskanost Po zagotovilih komandirja omenjene policijske postaje Vilija Bezja-ka organizacijske spremembe niso vplivale na porast kaznivih dejanj v dolini, ampak je razloge zanje treba poiskati v splošni krizi v državi in po njegovem mnenju tudi neučinkoviti kaznovalni politiki povratnikov teh dejanj. Delodajalec se je za ukinitev nočne dežurne službe gotovo odlo- čil po tehtnem premisleku. Pojasnil je še, da so enake spremembe na območju pristojnosti Policijske uprave Celje doletele še policijske postaje v Laškem, Šentjurju in Radljah ob Dravi. »Kar pa zadeva varnostne zadeve, na območju naše policijske postaje beležimo 65-odstoten kot leto prej. Še posebej izstopa 75 odstotkov manj huje poškodovanih kot leta 2012. Z alkotestom so preizkušali 4054 voznikov, pod vpli- V primerjavi z letom 2012 beležijo lani 65 odstoten porast vseh kaznivih dejanj, preiskali so jih 54 odstotkov porast vseh kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2012. Preiskali smo jih 54 odstotkov, kar nas uvršča v državno povprečje preiskanosti.« Od 4054 napihalo 62 voznikov Zaznavajo jo že vrsto let, prisotna pa je predvsem med mladimi. Lani so obravnavali 6 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili oziroma kazniva dejanja omogočanja uživanja mamil. Obravnavali so tudi 11 prekrškov na osnovi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in v okviru tega zasegli različne količine prepovedanih drog (marihuana, heroin in amfe- 6 kaznivih dejanj, 11 prekrškov, ovadba štirih oseb - statistika na področju prepovedanih drog v letu 2013 Je pa Bezjak izrazil večje zadovoljstvo nad stanjem v prometni varnosti. Aktivnosti, ki so jih usmerili predvsem v ugotavljanje hujših kršitev (alkohol, objestna vožnja, hitrost), saj so vrsto let glavni vzrok za hujše prometne nesreče, ter opravljenih veliko preventivnih aktivnosti (predavanja na osnovnih šolah) dajejo rezultate. Lani so obravnavali manj prometnih nesreč Vili Bezjak:»Razloge za večje število kaznivih dejanj je potrebno poiskati v splošni krizi v državi in po mojem mnenju tudi neučinkoviti kaznovalni politiki povratnikov teh dejanj.« vom alkohola jih je bilo 62. Zoper večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov so izvedli 50 represivnih ukrepov. Več hišnih preiskav So droge še vedno eno od perečih tem? So, je povedal Vili Bezjak. tamini). »Delo na tem področju je specifično, zato večkrat sodelujemo s kriminalisti iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje. Tako je bilo tudi lani, ko smo na osnovi zbranih dokazov opravili več hišnih preiskav, ovadili štiri osebe, od katerih sta bili dve dalj časa v priporu.« Tako kot v lanskem pogovoru je Vili Bezjak tudi tokrat opozoril na kadrovski primanjkljaj. Mozirska policijska postajaje pristojn za tretje največje območje v državi, zaposluje pa 19 policistov. Ob večjih varnostnih dogodkih jim priskočijo na pomoč predvsem policisti iz policijskih postaj Žalec in Velenje. Lani 75 odstotkov manj huje poškodovanih kot leta 2012 Štirje pobegi v enem tednu Velenje, 12. marca - Velenjski policisti so v zadnjem tednu zabeležili kar štiri prometne dogodke, od katerih so povzročitelji bežali. Prvega v sredo popoldan na Pre-loški cesti pri odcepu za Esotech. Neznani voznik manjšega modela avtomobila zelene barve je oplazil avtomobil nasproti vozeče voznice in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič. V petek je na regionalni cesti Velenje-Škale v bližini Konjeniškega kluba neznani voznik osebnega avtomobila citroen bele barve med srečevanjem oplazil voznika, ki je pripeljal naproti, in pobegnil. Na vozilu, ki ga je vozil, je odtrgalo vzvratno ogledalo. Dan za tem, v soboto, je zaradi nepravilnega premika z vozilom počilo na parkirišču pri trgovini Jager na cesti Simona Blatnika. Voznik, ki je trčenje povzročil, je odpeljal naprej, a so ga policisti kasneje izsledili in mu napisali plačilni nalog za dva Žaljiv na obisku Velenje, 11. marca - V torek dopoldan se je v stanovanjski hiši v Podgorju, kjer je bil na obisku, do znancev žaljivo in nesramno vedel gost. Gre za povratnika, ki so mu policisti, ki so tudi prišli na obisk, napisali plačilni nalog. Napadel ga je vrstnik Velenje, 12. marca - V sredo je mlajšega vrstnika, ki je bil z razredom na športnem dnevu, na avtobusu napadel starejši vrstnik. Okoliščine prekrška policisti še preverjajo. Spet malo marihuane Velenje, 13. marca - V četrtek zvečer so policisti pri postopku pred gasilskim domom v Škalah zasegli dvema fantoma cigareto z marihuano in plastični drobilec z drobci marihuane. V petek so mlajšemu moškemu prekrška. Popoldan pa je počilo še na parkirnem prostoru trgovine na Žarovi cesti. Neznani voznik osebnega avtomobila audi A4 temno modre barve je zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto in odpeljal. Za njim, tako kot za prvima dvema voznikoma, policisti še poizvedujejo. Nogometaši brez televizije Velenje, 13. marca - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v klubske prostore NK Rudar na Cesti na jezero. Vlomilec je odnesel LCD televizijo. Brez televizije LCD so ostali tudi lastniki vikenda na Paškem Kozjaku. Poleg televizije pa je vlomilec odnesel tudi DVD predvajalnik, električni brivski aparat in dve ročni baterijski svetilki. Ukradel kolo Velenje, 13. marca - S toplejšimi dnevi se začenja tudi živahnejša kolesarska sezona, žal pa z njo oživijo tudi tatovi koles. V četrtek je neznanec iz kolesarnice v stanovanjskem bloku na Koroški cesti v Velenju ukradel moško kolo znamke botte-cchia sivo-črne barve. V elektro omarico Velenje, 14. marca - V petek zvečer je na Uriskovi cesti v Pesju voznik osebnega avtomobila zapeljal z vozišča in trčil v elektro omarico. Pri tem je utrpel telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v bolnišnico, policisti pa so za voznika odredili strokovni pregled. Pazite na denarnice! Velenje, 14. marca - V petek popoldan je v trgovini H & M v Velenjki neznanka nakupovalki iz torbice, ki jo je imela obešeno na nakupovalnem vozičku, ukradla denarnico z vsebino. Še malico mu je odnesel Velenje, 14. marca - V četrtek opoldne je neznanec v času, ko je oškodovanec delal v gozdu, vlomil v njegov avtomobil, parkiran na gozdni cesti v Šembricu. Z zadnjega sedeža je vzel moško usnjeno jakno rjave barve, torbo in vrečko s hrano. Izgubljenega telefona ni našel Velenje, 16. marca - V nedeljo popoldne je mladoletnik na Titovem trgu izgubil mobilni telefon znamke Samsung Galaxy 3S. Očitno ga je nekdo našel in zadržal. Policisti za storilcem kaznivega dejanja zatajitev še poizvedujejo. Kradli so nafto Velenje, Mozirje, 17. marca - Na Veliki Pirešici je neznanec med vikendom vlomil v gradbeni zabojnik in ukradel nekaj petroleja, iz rezervoarja delovnega stroja pa še dobrih 100 litrov nafte. Tatvino nafte so obravnavali tudi v Spodnji Rečici. Neznanec je dobrih 700 litrov ukradel iz štirih tovornih vozil. Iz policijske beležke na parkirnem prostoru Velenjke zasegli PVC vrečko z marihuano, v soboto ponoči pa so zasegli še en tak zavitek. Do še malo marihuane pa so »prišli« v ponedeljek na Tomšičevi. Zasegli so jo mlajšemu moškemu. Sin nesramen do mame Velenje, 14. marca - V petek zvečer se je v stanovanju na Kardeljevem trgu sin nesramno vedel do mame. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Vpili in se prepirali Velenje, 14. marca - V petek zvečer so v stanovanju na Kardeljevem trgu vpili in se prepirali vidno pijana stanovalka ter njeni trije znanci. Policisti so vsem štirim napisali plačilne naloge. Razgrajanje ga je utrudilo Šoštanj, 15. marca - V soboto ponoči je v stanovanjski hiši na Trgu bratov Mravljakov mož doma v pijanem stanju razgrajal in se žaljivo vedel do žene. Ko so prišli policisti, je ta že spal. O dogodku bodo obvestili center za socialno delo, saj je bil ob njegovem razgrajanju prisoten otrok. Brata sta se sprla Paška vas, 16. marca - V nedeljo zvečer sta se v stanovanjski hiši v Paški vasi sprla brata. Pri tem je eden drugega tudi fizično napadel. Policisti so temu napisali plačilni nalog. Z nožem grozil sosedu Velenje, 17. marca - V ponedeljek ponoči je 34-letnik, povratnik, z nožem v roki grozil mlajšemu sosedu in njegovemu prijatelju, ki prijateljuje z napadalčevim nekdanjim dekletom. 34-letnika so zaslišali, čaka pa ga kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim predmetom pri pre- tepu ali prepiru. Udaril in obrcal prijateljico Velenje, 17. marca - Policisti so šli v ponedeljek ponoči v stanovanje na Kardeljevem trgu. Tam se je 38-letni moški, povratnik, med popivanjem pri prijateljici z njo najprej sprl, nato pa jo je udaril, da je ta padla na tla. Na tleh jo je obrcal in vanjo metal razne predmete. Zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpela, so jo z reševalnim avtomobilom prepeljali najprej v dežurno ambulanto, od tam pa v bolnišnico v Celje. 38-letnika čaka kazenska ovadba za nasilništvo. Zasegli dva avta Policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev cestnoprometnih prepisov zasegli dva avta, enega v torek in enega v ponedeljek. Je vožnja edino voznikovo opravilo v avtomobilu? V priročnikih in knjigah, ki so namenjene kandidatom za voznike in tiste, ki so vozniško dovoljenje že pridobili, lahko preberemo, da moramo med vožnjo ves čas spremljati dogajanje v prometu. Pregled nad dogajanjem pomeni, da voznik spremlja dogajanje pred svojim avtomobilom, za njim in ob bočnih straneh. To nam omogoča vid, za katerega je značilno sorazmerno široko vidno polje - približno 180 kotnih stopinj. Pri vidnem polju ločimo tri osnovne pojme. Osrednja točka ali točka fiksacije leži na osi našega gledanja, kjer je vidno polje najostrejše, da lahko jasno vidimo dogajanje pred sabo. V območju osrednjega ali centralnega vidnega polja so postavljeni prometni znaki, da jih lahko pravočasno opazimo in ustrezno reagiramo. Obrobno ali periferno vidno polje pa nam ne omogoča, da vidimo vse podrobnosti in jasno sliko dogajanja. Vidno polje oziroma spremljanje dogajanja je odvisno od dela dneva oziroma ali vozimo podnevi ali ponoči, v megli, ob močnem soncu ali dežju... Poleg naštetega na vidno polje pomembno vpliva hitrost vožnje, saj večja hitrost vožnje zmanjšuje širino vidnega polja. To se ne dogaja zaradi fizioloških sprememb, ampak zaradi funkcionalnih, ker se mora voznik osredotočiti na daljši del ceste, kije pred njim. Na vidno polje pa poleg hitrosti vpliva tudi psihofizično stanje voznika, pri katerem so poleg utrujenosti in zaspanosti obremenjujoči tudi vplivipsihoaktivnih zdravil, alkohola in prepovedanih drog. Ker je pri večini prometnih nesreč v ospredju človeški faktor, je osredotočenost na vožnjo bistvenega pomena za varnost v prometu. Kako so vozniki osredotočeni na vožnjo, pa je med mladimi raziskovalci za razvoj Šaleške doline ugotavljal mladi raziskovalec Domen Osojnik, osmošolec Osnovne šole Gorica v Velenju, pod mentorstvom Branke Mestnik in Andreje Vintar. Pri stacionarnem merilniku hitrosti na Gorici je ugotavljal upoštevanje omejitve hitrosti v jutranjem času, ko učenci hodijo v šolo, ter uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Ugotovil je, da 67 % voznikov upošteva hitrost, 33 % pa ne, med katerimi jih je največ - 26 % - vozilo med 50 in 60 km/h, 3,8 pa med 60 in 70 km/h. Le redki oziroma 2 % pa so med vožnjo uporabljali mobilni telefon. Prav tako je anketiral 200 naključno izbranih voznikov o njihovi pozornosti v času vožnje. Ugotovil je, da 83 % voznikov redno uporablja varnostni pas. Le 12,5 % voznikov ne uporablja mobilnega telefona med vožnjo, ostali pa, med njimi 34 % redko, 30,5 % včasih, 13,5 % pogostokrat in 9,5 % vedno. Zaskrbljujoč podatek je tudi, da 20 % voznikov vedno in pogostokrat med vožnjo piše opomnike ali sms sporočila, 29 % pa občasno. Mladi raziskovalec je tudi ugotovil, da mobilni telefon ni edina reč, ki jo vozniki uporabljajo med vožnjo. Kar precej voznikov vedno ali pogosto je in pije brezalkoholne pijače med vožnjo; se ličijo ali urejajo pričesko, iščejo radijske postaje, poslušajo glasno glasbo, pojejo, iščejo predmete po predalih, kadijo . Vsako opravilo med vožnjo vozniku jemlje del pozornosti, ki jo potrebuje za dosledno spremljanje dogajanja v prometu. Ugotovitev, da približno petina voznikov v Velenju, kar zlahka prenesemo tudi na druga mesta v državi, ni osredotočena zgolj na vožnjo oziroma dogajanje na cesti in ob njej, ni spodbudna. Ravno nasprotno. Pristojne institucije si prizadevajo voznike prepričati, da je varnost v prometu v njihovih rokah. Dobesedno. Ce so te na volanu in v položaju, ki omogoča nadzor stabilnosti vozila in hitre reakcije glede na dogajanje na cesti, bo tudi varnost večja. Ce pa niso, potem je tudi verjetnost nesreče veliko višja. Domen Osojnik je zapisal, da želi z raziskovalno nalogo opozoriti voznike, da vozijo kulturno in odgovorno. On je svoj delež prispeval, zdaj smo na vrsti mi, ki vsak dan sedimo za volanom in se vozimo po velenjskih ulicah oziroma slovenskih cestah. ■ Adil Huselja Vredno pohvale Uslužbenka medobčinskega redarstva je policistom v četrtek, 13. marca, izročila evr-ske bankovce, ki jih je našla pri trgovini KZ Šaleška dolina na Cesti talcev v Velenju. Lastnik lahko pride ponje na Policijsko postajo Velenje. V nedeljo, 16. marca, jim je občan izročil kontaktni ključ (kartico) osebnega avtomobila renault, ki ga je našel v travi ob Šaleški cesti. Policisti so ga lastniku že izročili. Pohvalo pa si zaslužili tudi občan, ki je policistom v ponedeljek, 17. marca, izročil šop cilindričnih ključev, ki jih je našel pri vrtcu Lučka na Kardeljevem trgu. Lastnika čakajo na policiji. Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 19 20. marca 2014 MiCAl UTRIP 19 Zbor mladih gasilcev Šaleške doline Mladina bo v prihodnje skrbela, da gasilstvo ostane slovensko nacionalno bogastvo Paška vas, 13. marca - Dvorana gasilskega doma PGD Paška vas je bila v četrtek popoldne skoraj pretesna, saj se je 21. zbora zbralo več kot 60 mladih gasilcev iz podanih poročil je bilo razbrati, da je bilo preteklo leto za mladino zelo delovno in aktivno. Družili so se na sankanju, krosu in pikadu, tekmovali so na Memorialnem tek- pa sta se uvrstili tudi na državno tekmovanje letos v Ormožu. Mladi so svoje znanje preizkušali tudi na tekmovanjih iz orientacije in kviza ter se z regijskih in državnih Šaleške doline. Pridružili so se jim mentorji in drugi gostje, med njimi tudi podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek. V uvodu so kar s projekcijo predstavili svoje aktivnosti v lanskem letu. Tudi iz movanju v Šmartnem ob Paki, tekmovanju za Pokal mesta Velenje in v sklopu Pikinega festivala na tekmovanju za Zlato Piko. Udeležili so se petih gasilskih tekmovanj na ravni zveze in regije, dve ekipi tekmovanj vedno vračali s pokali in medaljami. Konec leta je bilo organizirano še izobraževanje za preventivno značko preprečujemo požare, ki ga je opravilo kar 99 mladih gasilcev. V preteklem letu so organizirali ali sodelovali pri 25 različnih aktivnostih, aktivnih pa je bilo kar 623 otrok iz gasilske zveze. Člani mladinske komisije in 67 mentorjev so delu z mladimi skupaj namenili več kot 8.500 ur prostovoljnega dela. Vse leto so povezovali mlade gasilce posameznih društev, da odkrivajo nova poznanstva, pridejo do novih izkušenj in novih znanj. Nanje so prenašali koristno znanje za varno življenje, spoznavajo pomen prostovoljnega dela in dela gasilcev. Predsednica mladinske komisije pri GZŠD Mateja Tepej je v svojem poročilu poudarila dejstvo, da gre za vse opravljeno delo največja zahvala prav mentorjem, ki svoj prosti čas namenjajo delu z mladimi. Zahvalila pa se je tudi vodstvu gasilske zveze za razumevanje, pomoč in podporo. Svoje poročilo je končala z besedami: "V preteklem mesecu smo ničkolikokrat slišali in videli pomembnost ter srčnost gasilskega prostovoljnega delovanja v družbi, zato je še kako pomembno naše zavedanje, da je ravno naša mladina tista, ki bo v prihodnje skrbela, da ostane gasilstvo še naprej to, kar je - slovensko nacionalno bogastvo." Zgodilo se je ... od 9. do 15. novembra - 21. in 22. marca 1986 je bil v Rdeči dvorani že deseti skupni maturantski ples maturantov velenjskega Centra srednjih šol; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 21. marca 1990 je bil na Temeljnem sodišču v Celju sprejet sklep o stečaju delovne organizacije Gorenje EKO; delavcem je delovno razmerje prenehalo 26. marca leta 1990; - 22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek Za napredek vasi in mesta; za uvedbo samo- prispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno--zamrzovalne tehnike in novo galvano; - 24. marca 1918 je bil v Šmartnem pri Velenju deklaracij-ski shod v podporo majniški deklaraciji, na njem pa je govoril državnozborski poslanec, Velenjčan dr. Karel Verstov-šek; več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo dr. Karel Verstovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Ver-stovšku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in v Rdeči dvorani na referendumu odločili za združitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, ki pa je živela le kratek čas; - velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca leta 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko; - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl dr. Karel Verstovšek; - 27. marca 1991 so v Šoštanju ponovno odprli krajevno pisarno. ■ Damijan Kljajič Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Izdelava strojnih estrihov in urejanje okolic Denis Kavč s.p.> Brdo 21, Slovenske Konjice Polaganje mikroarmiranega betona Polaganje termo izolacije Polaganje hidroizolacije Polaganje tlakovcev 041389 208 * 031399 431 Polaganje robnikov milan.kavc@mail.com ELEN Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom gip Vegrad) 041/606 349 031/ 660 161 www.jelen.si • Hidravlične cevi hansa^flex • Gradbeni odpadki -koncesija VELENJE NOVA STREHA? ISH Montažne hiše, tesarska, krovska, kleparska in suhomontažna dela. Obiščite nas na www.planinka.net gpg PLANINKA Skiro inženiring d.o.o. www.skiro.si, info@skiro.si Latkova vas 214 a, 3312 Prebold telefon 03/703 1 220 Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesnike, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje. [BREZRLflčSflfDOsB™ IGUMfZflffRAKTORCT hU oros kop Oven od 21.3. do 21.4. Bliža se praznovanje vašega osebnega praznika. Tokrat bo lepo tudi zalo, ker boste dobili darilo, ki ste si ga že dolgo želeli. Prijateljem in sorodnikom, ki vam bodo pripravili presenečenje, boste še dolgo hvaležni. In nič ne bo narobe, če jim to tudi iskreno pokažete. Veliko bolj dobre volje boste kot nekaj prejšnjih tednov, to pa bo otoplilo tudi vaše odnose z ljudmi, ki vas obkrožajo. Kar se ljubezni tiče pa žal še ne bo nič novega. Tudi zato, ker sami tako hočete. A se na obzorju že kaže nekaj zanimivega. Odprite oči, pa boste videli tudi vi! Četudi še niste pripravljeni na novo zvezo, se lahko iz simpatije najprej rodi dobro prijateljstvo. Zato le pogumno naprej! Bik od 22. 4. do 20. 5. Zaradi skrbi kaj je z vašim zdravjem, boste povsem brez volje do dela in življenja. Temu se še vedno reče depresija, malo pa k vašemu počutju prispeva tudi pomladna utrujenost, ki ste jo ob višjih temperaturah ozračja že začutili. Premagali jo boste lahko le tako, da boste več časa in energije posvetili sebi in svojemu telesu. Tudi, če se boste morali ktemu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma. Pojdite med ljudi, sploh tiste, ki vas spravljajo v dobro voljo. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v brezglavo nakupovanje. Tega si še vedno ne boste mogli privoščiti, saj je vaš bančni račun še vedno precej prazen. Bližajo pa se časi, ko bo stanje povsem drugačno. In to že veste. Zato tudi lažje dihate. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Postali ste zelo občutljivi in zamerljivi, zato vam zadnje čase nihče več ne upa nič povedati naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen način. Zamero že lahko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. In tudi kakšno krepko besedo na račun vašega dela bo treba požreti, če hočete, da si ne boste položaja še poslabšali. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da ne bo še nič novega. Predvsem zato, ker sami niste pripravljeni na to. Drugače bi že opazili, da vas nekdo zelo rad vidi in da je vesel vsake minute v vaši družbi. Odprite oči, morda boste še to pomlad odprli tudi srce. Pozorni bodite že ob koncu tega tedna, ko boste srečali zelo zanimivega človeka. Rak od 22. 6. do 22. 7. Ob lepih pomladnih dnevih vas bodo misli vse pogosteje ponesle k sanjarjenju o dopustu. Ni dvakrat za reči, da se boste prav v naslednjih dneh odločili, kako boste preživeli kratke spomladanske počitnice in kako poletje, ko si boste lahko privoščili več. Ob vseh načrtih vam bo lažje v službi, kjer vas čaka veliko dela. In čisto nič lahko ne bo. Najlepše v tem tednu bo druženje s partnerjem, ki vam bo znal odgnati črne misli in slabo voljo. Poskušajte naslednjih nekaj dni živeti drugače in pri tem upoštevati tudi vse tisto, kar vas resnično mori že nekaj časa. Spremeniti življenjske navade nikoli ni bilo lahko, a tokrat se seveda zavedate, da jih morate. Obljubite si nagrado, to bo odlična motivacija. Lev od 23. 7. do 23. 8. Končno si boste oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti prav dihati in spati. Tudi zato, ker si bi radi že v kratkem privoščili nekaj prostih dni daleč od doma, kar pa ne bi bil počitek, če bi vas ves čas grizla slaba vest zaradi delovnih obveznosti. Nekaj starih finančnih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Te dni si večkrat vzemite vsaj pol ure dnevno samo zase. V tem času se razvajajte ali pa le sanjarite. Še bolje bo, če boste aktivni, za kar je dovolj že hitra hoja v naravi. Spočili boste misli, telesni napor pa vam bo vrnil energijo. Tudi odpornost bo večja, saj čutite, da vaš imunski sistem ni več takšen, kot je bil. Devica od 24. 8. do 23.9. V teh dneh boste poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirni. Prav uživali boste, ko boste videli, v kakšno negotovost boste spravili tudi svoje tekmece, ki bodo nenehno v strahu, kaj pripravljajte. Zato bodo tudi bolj previdni, ko jih boste vprašali, karkoli povezanega z delom. Vi pa se boste le tiho smejali in čakali na svojo priložnost. Še malo, pa bo prišla. To že čutite, zato ste tudi tako mirni. Tokrat vam bo res težko spodletelo, saj ste se pripravljali več mesecev. Dobro je, da veste, da morate biti previdni. Pri tem pa ne pretiravajte; partner bo namreč začel sumiti v vas. Pazite, da ne bo po nepotrebnem ljubosumen. Ne bo vam treba prav veliko, da ga prepričate, da je vse tako kot mora biti. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Zdi se vam, da ste se znašli v zelo čudnem položaju. Nimate več volje za reševanje potreb in želja vseh okoli sebe, saj dobro veste, da vam ob tem zmanjka volje in energije, da bi poskrbeli zase. Jasno vam je tudi, da se vam to vedno odrazi na zdravju, zato se nikar ne pustite voditi od vseh, ki imajo v rokah moč, da se jih vsaj malo bojite. Če se ne boste imeli radi sami, tudi vas nihče ne bo imel rad. Le partner bo opazil vašo krizo in počutje. Poskušal vas bo spodbujati pri tem, da tokrat najprej poskrbite zase. Predvsem pa, da v svojih zahtevah do tistih, ki vam delajo največ skrbi, ne popustite. Pred vami je zelo povprečen teden, ki bo hitro potonil v pozabo. Morda pa je prav, da je tako. Novih neprijetnih presenečenj si res ne želite. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Na delovnem področju je pred vami napet teden, na zasebnem pa k sreči ne. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Tudi tiste povezane z vašim zdravjem, ki pa so zadnje čase povezane predvsem s stresi pri delu. Preveč jih je, priznajte. A prav nič ne pomaga, če si pred težavami zapirate oči, ker problemi ostajajo in se s časom še kopičijo. Pazite, kako boste reagirali, ko boste izvedeli ne preveč dobre novice, povezano z nekom iz vaše družine. Tokrat res potrebuje tudi vašo podporo. Hudo vam bo, ker si boste očitali, da niste sami opazili, kaj se dogaja z njim. Ne bo vam zameril, le v prihodnje mu trdno stojte ob strani. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Prve dni vtemtednu ne boste najbolj zadovoljni, v ponedeljek pa boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave in težavice, ki so se vam nabrale v življenju. Uspelo vam bo na celi črti. Čeprav ne boste pokazali pravih čustev, boste ponosni sami nase. In na vse, ki so vam ob tem stali ob strani. Tudi partnerju boste znali pokazati, koliko vam pomeni njegova podpora. Lepo vama bo, kadar bosta sama, malo manj, če bosta v družbi. Te ne bosta najbolje prenašala. Finančno stanje bo takšno, kot si želite. Zato si kupite darilo. Ne bo vas veliko stalo, osrečilo pa močno. A tega ne boste niti vedeli, dokler tega ne uresničite. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Energije imate dovolj za vse, kar vam bo v teh dneh navrglo življenje. Ne, vse ne bo prijetno. Nekateri okoli vas se vam bodo tako zamerili, da jih boste s težavo gledali, kaj šele, da bi se z njimi več družili. K sreči boste dobro vedeli, kaj morate storiti, da vam ne bo treba biti veliko v njihovi bližini. Dejstvo je, da se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki jih imamo radi. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. V veliko veselje pa vam bo druženje s partnerjem. Kot da je s pomladjo, ki v teh dneh prihaja tudi uradno, v vajini zvezi zavela nova pomlad. Nič čudnega ne bi bilo, če bi znova obudila nekdanjo strast, ki ni minila, le spala je. In če le gre, si privoščita kakšen dan le zase, stran od ponorelega sveta. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Prišel je čas, ko boste po dolgem času »izpregli« in se za nekaj dni rešili vseh obveznosti. Močno boste uživali v občutku svobode in razbremenjenosti, saj ste bili napeti kot struna. Kljub temu se boste v teh dneh najbolje počutili, ko vas ne bodo obkrožali tisti, s katerimi sicer preživite največ časa. To ne velja za partnerja, z njim boste radi. Spet se bosta zbližala in si na več načinov povedala in pokazala, kako srečna sta lahko, da imata drug drugega. Če se le da, ob tem poiščite otroka v sebi in poskušajte uživati v drobnih rečeh, ki nam delajo življenje lepo, drugačno. Finančno stanje bo solidno, kaj več pa ne, zato vseeno pazite, koliko si privoščite. A stiskaški vam ni treba biti. Sredi prihodnjega tedna dobite zanimiv obisk. Brez skrbi, vse se bo dobro izteklo. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Nekaj boste odlašali in odlašali, potem pa vas bo nedokončano delo začelo dušiti in rušiti vaš mir. Nimate druge možnosti, kot da se vzamete v roke in naredite, kar bi morali že zdavnaj. Ne bo vam ne prijetno in ne lahko. Sicer pa se vam to ne bo dogajalo prvič. Zadnje čase ste premalo samozavestni, kar res ni dobro. Prevečkrat se vamtudi zdi, da ste za vse, kar se vam čudnega zgodi, krivi sami. Občutek krivde in nemoči pa vas potem povsemoslabi. Tega res ne potrebujete, zato je čas, da se ustavite in si v prihodnje naložite le toliko dela, kot ga zmorete. Če ne boste spremenili odnosa do sebe, ga tudi drugi ne bodo do vas. Zato se začnite imeti bolj radi, predvsem pa se večkrat odločno postavite zase. Ljubezen? Sanjarili boste. A ne o vašem partnerju. ■ Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED 20. marca 2014 Četrtek, 1 Petek, 1 Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 20. marca H 21. marca 1 22. marca 1 23. marca 1 24. marca 1 25. marca 1 26. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Človeški planet, 6/8 ila 55 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Bela, ris. 15.50 Adi v morju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Gremo na smuči, 4/4 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Boštjanom 18.30 Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris. 18.40 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost, ponov. 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal TV SLO T 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Drago, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Musti, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.54 Minuta v muzeju 07.55 Klasične pravljice: Čarobna piščal iz Hamelina, ris. 08.00 Bukvožerček, odd. o knjigah 08.05 Male sive celice, tv kviz 08.50 Infodrom 09.00 Otroški kanal 10.05 Zima je zakon, športna odd. 10.40 Nord. smuč., finale svet. pokala, smuč. skoki, kvalif., prenos iz Planice 12.30 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos 13.55 Dobra ura z Milico 15.25 Biatlon, sp, sprint (M), prenos 16.55 Mostovi Hidak 17.35 Ameriške sanje, dok. odd. 18.30 Točka preloma: Ob prvi obletnici vlade Alenke Bratušek 19.20 Turbulenca 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Nord. smuč., finale svet. pokala, smuč. skoki, kvalif., posnet. iz Planice 21.00 Nogomet - evropska liga, prenos 22.55 Poroka po turško, nem. film 00.30 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni kanal pop 06.00 Zapleši z nami, ris. 06.05 Medvedek Benjamin, ris. 06.20 Tara, ris. 06.45 Naša mala klinika, nan. 07.45 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 08.10 Želim te ljubiti, nan. 09.05 Tv prodaja 09.20 Prepovedana ljubezen, nan. 10.15 Tv prodaja 10.30 Divja v srcu, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Prenovimo sobo, am. ser. 12.05 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 12.30 Budva na morski peni, nan. 13.50 Zdravnikova vest, nan. 14.45 Downton Abbey, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.15 Črni seznam, nan. 22.10 24ur zvečer 22.40 Downton Abbey, nan. 23.40 Zdravnikova vest, nan. 00.35 Na robu znanosti, nan. 01.30 Opremljamo za najemnike, am. ser. 01.55 24ur 02.55 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn: Demetra Malalan, Sopranos 11.35 Aktualno: Poslovanje SB Celje v letu 2013 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: DIFIfest 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Simona Gajška, ans. Mladi gamsi 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Karate1 world cup Slovenia 2014, reportaža 22.00 Mura Raba TV 22.30 Napovedujemo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Mali kralj, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.10 Muzikajeto, glasb. odd. 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Stopimo skupaj, dobrodelni koncert za otroke z downovim sindromom, prenos 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Otroci v vrtinc staršev in institucij 00.15 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal TV SLO T 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Drago, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Musti, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.54 Minuta v muzeju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Jorinda in Joringel, ris. 08.00 Gremo na smuči, športna odd. 08.25 Muzozlet: Kiparjenje na Forma Vivi, ponov. 08.35 Harmonije Evrope: Oda radosti, ponov. 08.50 Infodrom 09.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Boštjanom 11.35 Dobro jutro 14.55 Nord. smuč., finale sp, smuč. skoki, prenos iz Planice 17.00 Nogomet, vrhunci evropske lige 17.45 Mostovi Hidak 18.15 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Sinovi pogubljenja, dok. odd. 20.55 Sodobna družina (III.), 15/24 21.15 Scott in Bailey (III.), 2/8 22.10 Zasledovalec, južnokorejski film 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal 06.10 Odmevi 07.00 Vetrnica: Tovornjak za prevoz avtomobilov 07.05 Vetrnica: Jessaja qradi letalo 07.08 Vetrnica: Čebela 07.10 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.30 Trnovo robidovje: Visoko hribovje, ris. nan. 08.00 Studio Kriškraš: Gasilci 08.25 Vetrnica: Modra krava in mlini na veter 08.30 Bine, lutk. nan. 08.50 Aktivatorji: Hlodokracija 09.00 Merle, dok. film 09.15 Dvorišče, anim. film 09.40 Male sive celice, kviz 10.25 Infodrom 10.45 Dežna vila, češki film 12.20 Muzikajeto, glasb. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet 15.15 Slovenski magazin 15.50 Drevesa pripovedujejo: Breza, dok. odd. 16.30 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.35 Planet dinozavrov, dok. odd. 18.30 Ozare 18.40 Larina zvezdica, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.40 Ljudje podeželja, 22/25 21.50 Zapeljevanja pogleda: Jure Zadnikar in Žiqa Okorn, dok. odd., 3/4 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poldnevnik. TV satira 23.20 Jack Taylor: Maščevalci, 2/3 00.55 Ozare, ponov. 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal 07.00 Musti, ris. 07.05 Dojenček, ris. 07.10 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.15 Naninunu, ris. 07.20 Neli in Cezar, ris. 07.25 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.30 Svet živali, ris. 07.35 Simfonorije, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Draqo, ris. 07.50 Manja, ris. 08.00 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Vse o Rozi. ris. 08.20 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 08.25 Minuta v muzeju 08.30 Larina zvezdica, ris. 08.40 Pozabljeni igrači, ris. 08.50 Kuža Šap, ris. 09.00 Mili in Moli, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.30 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 09.50 Pujsa Pepa, ris. 09.55 Hura za Hopka, ris. nan. 10.20 Minuta v muzeju, ponov. 10.25 Kapitan Sabljezobi, 1/26 10.40 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare, ponov. 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Fantje s praprotna, jubilejni koncert ob 50-letnici, ponov. 15.00 Arabeska, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Prihaja Nodi,ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (III.): Ne prešuštvuj!, nad. 21.10 Intervju 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Likovni portret Jožeta Spacala: Svetloba in senca, triptih 23.55 Tito, zadnje priče oporoke: Zmaga in povračilo, 8/13 00.50 Slovenski magazin 01.15 Dnevnik, vreme, šport 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal 02.13 iiiiokaiiai tvslor tvslor 07 00 Globus 07.15 Tarča, ponov. 08.40 Nord. smuč., finale sp, smuč. skoki (Z), prenos iz Planice 10.35 Nord. smuč., finale sp, smuč. skoki (M), ekupna tekma, prenos iz Planice 12.55 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z), prenos iz Osla 13.50 Slovenski utrinki 14.20 Podoba podobe: Gorenjski muzej Kranj 14.50 Osmi dan 15.25 Biatlon, sp, zasledovalna tekma (M), prenos iz Osla 16.20 Nogomet, pot v Brazilijo, 5. del 17.10 Stopimo skupaj, dobrod. koncert za otroke z downovim sindromom 19.00 Burkež Pavliha, dok. film 20.00 Nogomet, prva liga, Gorica : Rudar, prenos iz Nove Gorice 21.50 Ptiči, am. film 23.45 Aritmija 00.30 Aritmični koncert: Da Phenomena, studijski koncert 01.10 Bleščica, odd. o modi 01.45 Zabavni kanal 07.00 Globus 07.30 Slovenski magazin 07.55 Turbulenca 08.30 Le plesat me pelji 2013 09.35 Blaž Šparovec, koncert za klarinet in orkester 10.10 Nor. smuč., finale sp smuč. skoki (M), prenos iz Planice 12.55 Biatlon, sp, skup. start (Z), prenos iz Osla 14.15 Nogomet, pot v Brazilijo, 4. del 14.50 Sebastian Vettel, športni film 15.25 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Osla 16.15 Odbojka - finale line prvakov, vključ. v prenos iz Ankare 18.30 Športni izziv 19.00 Migaj raje z nami 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2014 21.25 Mahdijevi skavti, dok. odd. 22.45 Osa, kratki igrani film 23.05 Kje si stari?, igrani film 23.25 Aritmija, ponov. 00.10 Aritmični koncert - Da Phenomena, studijski koncert, ponov. 50 Poldnevnik. Tv satira, ponov. 01.20 Zabavni kanal ) ¿auavni Kanai . u uu.bu HolUnevmk. Iv satira, ponr 01.20 Zabavni kanal I I 07.00 Oto čira čara lJ^JI J I Zapleši z nami, ris. 07.01 Abu, mali dinozaver, ris. Zapleši z nami, ris. 06.15 Medvedek Benjamin, ris. 06.30 Spretni Manny, ris. 06.55 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 07.20 Budva na morski peni, nan. 08.35 Želim te ljubiti, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Prepovedana ljubezen, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Divja v srcu, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Prenovimo kopalnica, am. ser. 12.55 Budva na morski peni, nan. 13.55 Zdravnikova vest, nan. 14.50 Downton Abbey, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Na vrat na nos, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Wah Wah, ang. film 23.05 Eurojackpot 23.10 Wah Wah, nad. filma 00.25 Fant z Bele reke, am. film 02.15 24ur, ponov. 03.15 Zvoki noči 07.00 Oto čira čara 07.01 Abu, mali dinozaver, ris. 07.15 Mojster Miha, ris. 07.25 Spretni Manny, ris. 07.50 Raziskovalka Dora, ris. 08.15 Želvica Lulu, ris. 08.30 Smrkci, ris. 08.45 Dežela konjičkov, ris. 09.10 Knjiga čarovnij, ris. 09.35 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.50 Grozni Gašper, ris. 10.05 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.25 Charlie Brown in Snoopy, ris. 10.30 Hotel 13, nan. 10.45 Jezne in zaljubljene, am. film 12.55 Beverly Hills 90210, nan. 13.45 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 14.15 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 14.45 Top design, Avstralija, avstral. ser. 15.45 Sanjski moški, am. ser. 16.35 Gospod varuška, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Insajder, am. film 00.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. film 02.15 24ur, ponov. 03.15 Zvoki noči 07.00 OTO čira čara 07.01 Abu, mali dinozaver, ris. 07.15 Mojster Miha, ris. 07.25 Spretni Manny, ris. 07.50 Raziskovalka Dora, ris. 08.15 Želvica Lulu, ris. 08.30 Smrkci, ris. 08.45 Dežela konjičkov, ris. 09.10 Knjiga čarovnij, ris. 09.35 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.45 Grozni Gašper, ris. 10.00 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.20 Charlie Brown in Snoopy, ris. 10.30 Hotel 13, nan. 10.45 Izključena, am. film 12.30 Beverly Hills 90210, nan. 13.20 Kuhajte kot Heston, ang. ser. 13.50 Kuharski mojster, am. ser. 15.00 Vid in Pero šov, ponov. 16.30 Moja punca 2, am. film 18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Počitnice za odrasle, am. film 22.05 Daleč od nje, kanad. film 00.15 Dogodivščine za odrom, am. film 02.10 24ur, ponov. 03.10 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans. Simona Gajška, ans. Mladi gamsi 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila emo maš: Gasilec vedno in ovsod egionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Jordanija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (75) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 10.10 18.40 09.00 Miš maš: Gsilec vedno in povsod 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (87): romantično oqledalce 10.05 Oglasi Gostilna pr Francet (75), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: DIFIfest 18.40 Vrtnarski kotiček: sadni vrt 18.50 Mura Raba TV 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 2191. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert Zorana Predina v Cankarjevem domu v Ljubljani Jutranji pogovori, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 20.00 20.20 20.30 22 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: gasilec vedno in povsod 09.40 Oglasi 09.45 2190. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna oddaja 10.20 2191. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Poslovanje SB Celje v letu 2013 11.45 Karate1 world cup Slovenia 2014, reportaža 12.15 Oktet TEŠ 12.40 Popotniške razglednice: Jordanija 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice ((86): Papirnata lučka 18.20 Mojca in medvedek Jaka: samo ena je mama 19.00 Pop corn: Demetra Malalan, Sopranos 20.00 Naj viža: ans. Simona Gajška, ans. Mladi gamsi 21.15 Jutranji pogovori 22.45 Na obisku ... pri Matjažu 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Pogledi na . Jože Plečnik, dok. odd. 11.50 Ljudje podeželja: Vrtec na kmetiji, dok. ser. 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Otroši program: OP! sledi Gumbek in Rjavček, ris. 16.05 Studio Kriškraš: Gasilci 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija 00.40 Duhovni utrip 01.00 Dnevnik, ponov. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T 07.00 Kanopki, nan. 07.05 Mali kralj, nan. 07.10 Drago, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Musti, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v morju, ris. 07.54 Minuta v muzeju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Tomaž Palček, ris. 08.00 Infodrom 08.15 Muzikajeto, glasb. odd. 08.40 Totalna razprodaja, 4/10 09.05 Otroški kanal 09.45 Zabavni kanal 10.35 Dobra ura z Akijem 12.40 Dobro jutro 15.20 Točka, glasb. odd. 16.10 Intervju 17.10 Sinovi pogubljenja, dok. odd. 18.05 Dober dan, Koroška 18.40 Prava ideja! 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Bernhard Oranjski, kraljeva baraba, 1/2 21.20 Kraj zločina, 2/2 22.50 Točka, glasb. odd. 23.40 Zabavni infokanal pop 06.00 Zapleši z nami, ris. 06.15 Igra vlog, ris. 06.20 Medvedek Benjamin, ris. 06.35 Spretni Manny, ris. 07.05 Budva na morski peni, nan. 08.05 Želim te ljubiti, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Prepovedana ljubezen, nan. 10.10 Tv prodaja 10.25 Divja v srcu, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 12.00 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 12.25 Budva na morski peni, nan. 13.35 Počitnice za odrasle, am. film 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film 22.10 24ur zvečer 22.40 Hiša iz kart, nan. 23.50 Zdravnikova vest, am. nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.45 Opremljamo za najemnike, am. ser. 02.10 24ur 03.10 Zvoki noči 08.40 TV prodajno okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2191. VTV magazi 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 TV prodajno okno 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Mehatronik tehnik, Inženir mehatronike (8. 23.45 Videostrani, obvestila 18.25 Regionalne novice 3 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Davek na nepremičnine, kontaktna oddaja. Gosta: Anton Kupic, generalni direktor GURS in Franci Gerbec, predsednik slovenskega nepremičninskega združenja - FIABTI Slovenija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Napovedujemo 21.10 Gostilna Pr' Francet (75) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Prisluhnimo tišini 11.25 Človeški planet, 7/8 12.15 Umetni raj 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Musti, ris. 15.55 Neli in Cezar, ris. 16.05 Angelina balerina, ris. 16.15 Bine, ris. 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico (I ), 1/6 20.55 Dosje: Zločin, ki ne zastara 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju, ponov. 00.30 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik, ponov. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.05 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Obrazi mest: Daka 11.00 Osmi dan 11.55 Pantanal - zadnje zatočišče jaguarjev, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Popki, češki film 21.35 Nikamor 13:22, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 01.55 Infokanal _ _ TVSLOr TVSLOr ■ v wfcW I 07.00 Kanopki, ris. 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Drago, debelušni zmajček, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Musti, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.54 Minuta v muzeju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Sneguljčica, ris. 08.00 Studio Kriškraš: Gasilci 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Bernardo 11.35 Dobro jutro 14.25 Točka, glasb. odd. 15.20 Moja Slovenija, družinski kviz 17.00 Glasnik, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 Zapeljevanje pogleda: Jure Zadnikar in Ziga Okorn, 3/4 18.35 Muzikajeto, glasb. odd. 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Zrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Vinogradnik in vitez, dok. film 21.25 Lipicanci, glasb. film 21.35 Moj prijatelj kavka, nizoz. film 22.50 Točka, glasb 23.40 Zabavni kanal pop 06.00 Igra vlog, ris. 06.05 Medvedek Benjamin, ris. 06.20 Spretni Manny, ris. 06.45 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 07.10 Budva na morski peni, nan. 08.15 Želim te ljubiti, nan. 09.10 Tv prodaja 09.25 Prepovedana ljubezen, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Divja v srcu, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 12.15 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 12.40 Budva na morski peni, nan. 13.45 Zdravnikova vest, nan. 14.40 Hiša iz kart, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Hiša iz kart, nan. 23.35 Zdravnikova vest, nan. 00.30 Na robu znanosti, nan. 01.25 Opremljamo za najemnike, am. ser 01.50 24ur 02.50 Zvoki noči © 08.40 TV prodajno okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Davek na nepremičnine, kontaktna oddaja. Gosta: Anton Kupic, generalni direktor GURS in Franci Gerbec, predsednik slovenskega nepremičninskega združenja - FIABTI Slovenija 11.35 TV prodajno okno 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas - mladi za Veleje, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2192. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek športna oddaja 20.35 Dotiki gora: Gradiška tura 21.00 To bo moj poklic: Zobotehnik, zobozdravnik (8. oddaja) 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Mali kralj, ris. 07.10 Drago, ris. 07.15 Manja, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Gozdna druščina, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Musti, ris. 07.45 Glasbila, ris. 07.50 Adi v morju, ris. 07.54 Minuta v muzeju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Trije bratje, ris. 08.00 Vetrnica: Modra krava in metulji 08.05 Bine, lutk. nan. 08.20 Vetrnica: Oliver prvič ribari na zaledenelem jezeru 08.25 Ajkec pri restavratorjih, nan. 08.45 Infodrom 08.55 Otroški kanal 0.15 Dobra ura z Jasno 1.35 Dobro jutro 4.30 Nedeljsko popoldne z Ulo 5.50 Glasnik, tv Maribor 6.25 Evropski magazin 17.00 20 let Združenja Sever, prenos proslave iz Novega mesta 18.00 Evropski magazin 18.15 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, Maribor : Olimpija, prenos iz Maribora 21.50 Zima je zakon, magazin. šport. odd. 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Koprena časa, grški koprod. film 01.05 Točka, glasb. odd. 01.55 Zabavni kanal pop 06.00 Zapleši z nami, ris. 06.15 Igra vlog, ris. 06.20 Medvedek Benjamin, ris. 06.35 Spretni Manny, ris. 07.00 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 07.25 Budva na morski peni, nan. 08.25 Želim te ljubiti, nan. 09.20 Tv prodaja 09.35 Prepovedana ljubezen, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Divja v srcu, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 12.20 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser. 12.45 Budva na morski peni, nan. 3.50 Zdravnikova vest, nan. 4.45 Hiša iz kart, nan. 5.45 Prepovedana ljubezen, nan. 6.45 Želim te ljubiti, nan. 7.00 24ur popoldne 7.10 Želim te ljubiti, nan. 7.55 Vrtinec življenja, nan. 8.55 24ur vreme 9.00 24ur 20.00 Je bella cesta 21.15 Mamin dan, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Hiša iz kart, nan. 23.30 Zdravnikova vest, nan. 00.25 Na robu znanosti, nan. 01.20 Opremljamo za najemnike, am. ser. 01.45 24ur 02.45 Zvoki noči 08.40 TV prodajno okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2192. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek, športna oddaja 11.05 TV prodajno okno 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (88): 18.20 Vrtnarski kotiče 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Elektro Celje Energija 20.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Gianni Rijavec, Ledeni Denile, Ivana Honsič 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 21 20. marca 2014 MiCAl PRIREDITVE 21 Knjižne novosti KOREN, Majda: Medved in miška ml - Mladina / C-S - Slikanice Medved in miška stanujeta skupaj v koči na robu gozda. Imata veliko prijateljev, ki živijo v gozdu. Če imata čas jih obiščeta, drugače pa se jih spomnita z razglednico, ki jim jo pošljeta. Pa tudi prijatelji ju radi obiščejo v njunem domu. Skupaj počneta veliko stvari, med drugim se igrata, bereta knjige in si pripovedujeta zgodbe. V prvi knjigi 4-lT ■ ■ » 4'-l|ini I j __ . itujrli ki tih urili nevede vlijeta mladi, zasanjani profesor italijanščine in latinščine in njena babica Teresa. To je drugi roman izvrstnega italijanskega pisatelja. Avtor je po poklicu učitelj italijanščine in latinščine, pri svojem delu je veliko v stiku z mladostniki in zato blizu njihovemu čustvenemu svetu, razmišljanju. Napisal je tudi pri nas zelo brano in iskano mladinsko uspešnico z naslovom Bela kot mleko, rdeča kot kri. JEM zdravo, živim zdravo!: Škrobkov priročnik zdrave prehrane ml - Mladina / 641 - Priprava jedi Po dveh zelo uspešnih in priljubljenih knjigah receptov škrata Škrob-ka, zelo ustvarjalnega kuharčka, ki mu pridno pomagata ptiček Čipko in prijateljica Jagoda, je sedaj med nami še tretja knjiga. V njej nam Škrobek, s pomočjo pediatrinje dr. Marine Trevisan in ilustratorke Chi-are Sepin, deli koristne in uporabne nasvete glede zdrave prehrane za prav vso družino. Za odrasle bralce je Škrobek zbral nasvete za babice in mamice, ker dobro razumejo zaple- so zbrane zgodbice, v katerih medved in miška razveselita prijateljico sovo z darilom za njen rojstni dan in poštarju zajcu, ki je prehlajen, pomagata raznositi pošto. Včasih se tudi skregata ob gledanju televizije, pomirita pa se tako, da se na koncu udobno namestita in bereta vsak svojo knjigo. Z avtobusom se odpravita na obisk k teti v mesto in tam obiščeta še starinsko hišo s premnogimi okni sredi parka, to je muzej. V njem najdeta veliko starinskih dragocenosti in preživita razburljiv dan. S prijatelji pa se za pusta našemijo in se skupaj zabavajo. V drugi knjigi pa se medved in miška skupaj potepata po Sloveniji in odkrivata lepote in značilnosti naših pokrajin, mest, gora. Tako se lahko mladi bralci, na preprost način, ob prebiranju in poslušanju teh dveh poučnih slikanic veliko naučijo. Obe knjigi je popestril Bojan Jurc s svojimi stripovskimi risbicami. DAVENIA, Alessandro: Stvari, ki jih nihče ne ve od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani Glavna oseba tega mladinskega romana je Margherita, resna, tiha, zadržana a zadovoljna štirinajstletni-ca. Živi v urejeni družini. V njenem mladem življenju se zgodita kar dve veliki in zelo pomembni spremembi, zaradi katerih se čez noč vse spremeni. Začne obiskovati prvi letnik gimnazije in istočasno družino brez pojasnila zapusti oče. To jo zelo prizadene, zmede in razburka njena čustva. Oče ji je vedno govoril, kako rad jo ima in da se nanj lahko vedno zanese. Sedaj se Margheriti podre ves svet. Ob sebi ima sicer skrbno mamo, ki je tudi presenečena, ko mož odide, babico Tereso, ki ji daje modre življenjske nasvete pa malega bratca, ki je zelo navezan nanjo in prijateljico Marto, ki ji daje pozitivno življenjsko energijo. A kljub vsemu noče več laži in ne more več zaupati nobeni obljubi. Odloči se, da ne bo srečna prej, preden se oče ne vrne domov. Skupaj s čudaškim, skrivnostnim Giuliom, v katerega se zaljubi, odide iskat očeta, saj je oče s seboj odnesel del nje, košček njenega srca. Upanje, da bo našla očeta ji tene besede. Za otroke pa je nasvete podkrepil kar z barvitimi ilustracijami. Tako lahko izveste, katero hrano potrebuje otroško telo za pravilen razvoj in psiho fizično aktivnost. Da moramo posebno pozornost polagati predvsem na raznovrstno prehrano, v kateri naj prevladujejo sadje in zelenjava, uživati moramo ekološko pridelano hrano in se izogibati beli moki, belemu sladkorju, mleku in soli. Škrobek nas skuša spodbuditi, da nam pri pravilnem zdravem načinu prehranjevanja najbolj koristi fizična aktivnost. Pripravil nam je nekaj predlogov za zdrav zajtrk in za zdrave malice. Na koncu knjige je dodanih 10 + 1 pravilo za starše, babice, dedke in tet-ke pa Škrobkov kviz in še dnevnik, s pomočjo katerega lahko bralci vodijo, opazujejo ali spreminjajo svoje vsakodnevne prehrambne navade. ■ Edita P. Š. CITY CENTER Celje • četrtek, 20. 3., od 14.00 -19.00, Biotržnica, ob 21.30 Premiera fashion terminal • petek, 21. 3., 17.30 Otroški fashion terminal, 19.19 Fashion terminal I. del, 21.21 Fashion terminal II. Del • Sobota, 22. 3., 10.30 Otroški fashion terminal, 21.30 Fashion terminal CCC • nedelja, 23. 3., 11.00 pravljične urice v Džungli,Pradavni palčki • torek, 25. 3., Materinski dan • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Kdaj - kje - kaj velenje Četrtek, 20. marec 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 16.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 3. koncert 17.00 Visoka šola za varstvo okolja Predavanje dr. Ian Maddock: River Channel Restoration and Rehabilitation Techniques 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 4. koncert 19.00 Starovelenjska promenada ter Hiša mineralov in gostujoče literature 2. Lirikonova šritinajstinka, Pokroviteljske posvojitve izbranih psmi ter prevajanje poezije Iva Stropnika v živo s prevajalcem Željkom Perovičem 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave slik Barbare Drev 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Big Band Vox z Majo Keuc (Abonma POP 4 in izven) 20.00 Max klub Velenje Jure Pukl / Matija Dedič Quartet - Domače (Max Klub jazz festival - 5. koncert) Petek, 21. marec 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 16.00 Visoka šola za varstvo okolja Predavanje dr. Krunoslav Pintur: Značilnosti upravljanja z divjadjo na Hrvaškem 17.15 Predavanje doc. dr. Klemen Jerina: Krmljenje divjadi in velikih zveri (Visoka šola za varstvo ok.) 16.30 Dvorana Centra Nova Trije prašički, lutkovna predstava 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 21.00 eMCe plac Klubski večer Matilda - metal Sobota, 22. marec 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 8.00 Šolski center Velenje Državno prvenstvo gluhih v odbojki 9.00 KAC, Efenkova 61 Predavanje Žetev in žanjci 10.00 Mercator center Velenje Lumparije - Pustna maškarada, ustvarjalna delavnica z obrazno poslikavo 19.30 Dom kulture Velenje 4 v vrsto, premiera plesne predstave 20.30 Rdeča dvorana Rokometna tekma Lige prvakov: RK Gorenje Velenje - PSG Handball 21.00 eMCe plac Koncert VelenJah: Hornsman Coyote, Freedom Fighters, Stoned Sailors Ponedeljek, 24. mar. 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Bianca Velenje Odprtje razstave fotografij Očem nevidno 18.00 Knjižnica Velenje Predavanje dr. Mihe Avberška: Mikrobi in okolje 19.00 Dom kulture Velenje Nikogaršnja hči, komična opera na predvečer materinskega dne 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Krogi Torek, 25. marec 8.00 Mestna občina Velenje Seja sveta MO Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 19.19 Knjižnica Velenje 600 letnica zadnjega ustoličenja, pogovor z ddr. Igorjem Grdino 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Saksofonski orkester SOS (Abonma Klasika 5 in izven) Sreda, 26. marec 9.30 Vila Bianca Velenje 5. mednarodni medgeneracijski festival Slovenija v Evropi -izkušnje in perspektive, Velenje 2014 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool, bralni krožek za najstnike 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Metke Kaligaro: Nega kože mladostnikov šoštanj Četrtek, 20. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (David Bedford: Lahko noč, medvedek! | Pripoveduje Andreja Kolenc) Ponedeljek, 24. mar. 18.00 Kavarna Šoštanj Redni tedenski bridge turnir 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev knjige: Maja Vouk -Maria Tomman Torek, 25. marec 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert Pihalenga orkestra Zarja ob materinskem dnevu Sreda, 26. marec 17.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Svetovalnica za demenco 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer, Predstavitev društev; društvo Oktet Zavodnje šmartno ob paki Četrtek, 20. marec 16.00 do 18.00 Dvorana Marof Zbiranje in izmenjava rabljenega tekstila - akcija OŠ 18.00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Pilates Petek, 21. marec 16.00 do 18.00 Dvorana Marof Zbiranje in izmenjava rabljenega tekstila - akcija OŠ 17.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) Sobota, 22. marec 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Ustvarjalna delavnica - darila za mamice Ponedeljek, 24. mar. 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (šolska skupina) 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Tone Partljič: Nasvidenje nad zvezdami - Gledališče pod ozolcem Torek, 25. marec 18.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Joga Lunine mene 24 • marca ob 2:46, zadnji krajec Barbarin »tek med poli nasprotij« Velenje, 20. marca - Nocoj ob 19. uri bodo v galeriji Velenje odprli prvo samostojno razstavo mlade slikarke Barbare Drev iz Topolšice. Na njej bo predstavila slike, ki so nastale v zadnjih štirih letih. Barbara se je po končani likovni gimnaziji v Velenju vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo, pri prof. Hermanu Gvardjančiču. Leta 2009/2010 je kot erasmusova študentka nadaljevala študij na Hochschulle fur Grafik und Buchkunst v Leipzigu v Nemčiji. Lani je končala diplomsko delo z naslovom Abstrakcija v sodobnem družbenem kontekstu pod mentorstvom izr. prof. Zmaga Lenardiča. Deluje v slikarstvu, gra- fiki, videu in ilustraciji. Razstava bo na ogled do 19. aprila. Premiera plesne predstave »4 v vrsto« Velenje, 22. marca - V soboto, 22. marca, bo ob 19.30 na odru velenjskega doma kulture premiera plesne predstave »4 v vrsto« v produkciji Plesnega teatra Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Predstava je igra štirih individuumov, ki iščejo uravnoteženo celoto. Pravila igre: Prepleti. Nudi oporo. Išči stabilnost. Poruši. Spusti nadzor. Spreminjaj dinamiko. Reagiraj. Tvegaj. Združi. Premagaj ovire. Sodeluj. Igra je končana, ko spraviš vse štiri elemente v vrsto. Pazi, da tvoja vrsta ostane v ravnovesju! Študentke plesa Tina Benko, Neža Jamnikar, Tajda Podobnik in Veronika Valdes zaključujejo študij na Akademiji za ples v Ljubljani, smeri sodobni in džez ples. Kot posameznice ali v duetih so ustvarile že več samostojnih plesnih projektov ter nastopile na območnih, medobmočnih in državnih revijah plesnih skupin. Druga Lirikonfestova štirinajstinka Velenje, 20. marca - Danes zvečer, na predvečer svetovnega dneva poezije, bo v Hiši mineralov v Starem Velenju potekala druga Lirikonfestova štirinajstinka, ki napoveduje letošnje mednarodno književno srečanje v Velenju. Na njej bodo v živo prevajali poezijo Iva Stropnika v hrvaščino in bosan-ščino. Recitatorjem Muzageta bo pri tem pomagal prevajalec in pesnik Željko Perovic. Gost večera bo bosanski pesnik, sarajevski boem Admiral Mahič. Večer se bo začel ob 19. uri. »Trije prašički« na svetovni dan lutk Velenje, 21. marca - Lutkarji po vsem svetu 21. marca praznujejo svetovni dan lutk. Tudi Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje že polnih 10 let, se že nekaj let pridružuje tradiciji in na ta dan najmlajše povabi na brezplačno predstavo. Tokrat si bodo otroci lahko jutri, v petek, ob 16.30 v dvorani Centra Nova ogledali simpatično predstavo Trije prašički, v kateri pod režijsko taktirko Alice Čop blestita lut- karja Vanja Kretič in Mitja Švener. Big Band VOX in Maja Keuc Velenje, 20. marca - Abonmajski program Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bo na prvi spomladanski dan v tem letu postregel s koncertom odlične mlade velenjske zasedbe Big Band VOX. Zasedbi, ki deluje pod vodstvom Davida Slatineka, se bo pridružila izjemna vokalistka Maja Keuc. V četrtek, 20. marca, ob 19.30 se tako v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje obeta izjemno zanimiv glasbeni večer. Dušo poslušalcev bodo pobožale tako balade, kot je »At last«, ki je prepoznavna v izvedbi Ette James, kot tudi funky skladbe, kot je »Sir Duke«, avtorja Steviea Wonderja. KINO VELENJE • SPORED SPREHOD Z DINOZAVRI Walking with Dinosaurs (VB, ZDA, Avstralija) Animirani akcijski, 75 minut. Režija: Barry Cook, Neil Nightingale. Slovenski glasovi: Rok Kuntner, Klemen Varl, Zala Linea Rutar, Kristijan Ostanek, Miha Rodman, Rok Kunaver, Katja Ajster, Jure Lavrin Lee, idr. Petek, 21. 2., ob 18.00 Sobota, 22. 2., ob 18.30 - m. dvorana Nedelja, 23. 2., ob 16.00 - otroška m. Navdihujoča in poučna prazgodovinska pustolovščina nas popelje 70 milijonov let v zgodovino, ko so svetu vladali dinozavri. Čeprav je radovedni Paki najmanjši v svojem gnezdu, ga ni strah nobene pustolovščine, vedno pa lahko računa na pomoč prijateljice Brine in zobatega ptiča Aleksa. Skupaj se morajo soočiti z neizprosnimi gozdnimi požari, divjimi rekami, boji za prevladi v čredi in krvoločnimi plenilci, ki na vsakem koraku prežijo na neprevidne žrtve. Ko požrešni Temni princ ujame in pokonča Pakijevega očeta, mora mladi naslednik poskrbeti za varnost in preživetje tropa. ENDERJEVA IGRA Ender' Game (ZDA) Akcijska ZF pustolovščina, 114 minut. Režija: Gavin Hood. Igrajo: Harrison Ford, Ben Kingsley, Abigail Breslin, Viola Davis, Brandon Soo Hoo, Jimmy 'Jax' Pinchak, idr. Petek, 21. 3., ob 20.00 Sobota, 22. 3., ob 18.00 Nedelja, 23. 3., ob 20.15 Režiser akcijskih dram Tsotsi, Ugrabitev in Možje X na začetku: Wolverine predstavlja filmsko adaptacijo klasičnega sci-fi romana Orsona Scotta Carda. Po napadu skrivnostnih Nezemljanov, ki skoraj uničijo človeštvo, se mednarodna koalicija odloči ustanoviti program treninga mladih super vojakov, ki bodo lahko stopili v čevlje legendarnega vojnega heroja Mazerja. Pod trdo roko polkovnika Graffa v vojnih igrah največ talenta pokaže sramežljivi, toda briljantni mladenič Ender, ki postane Mazerjev varovanec. Toda neizbežni spopad z Nezemeljani utegne od Enderja zahtevati večjo žrtev, kot jo je pripravljen sprejeti. SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTYJA The Secret Life of Walter Mitty (ZDA) Pustolovka komedija, drama, 114 minut. Režija: Ben Stiller. Igrajo: Kristen Wiig, Ben Stiller, Sean Penn, Adam Scott, Shir- ley MacLaine, Patton Oswalt, idr. Petek, 21. 3., ob 19.00 - mala dvorana Sobota, 22. 3., ob 20.30 Nedelja, 23. 3., ob 18.00 Nepoboljšljivi sanjač Walter v življenju ni doživel veliko zanimivega ali obiskal eksotičnih krajev, zato ima veliko težav z vzbujanjem pozornosti pri novi privlačni sodelavki Cheryl. Toda življenje se mu obrne na glavo, ko mora za naslovnico zadnjega tiskanega izvoda priznane revije najti izgubljeni negativ pustolovskega fotografa Seana. Med iskanjem sledi mora Walter pozabiti na svoje strahove in romantične fantazije ter sprejeti navdi-hujočo avanturo popotovanja okrog sveta. MLADA IN LEPA Jeune & Jolie (Francija) Drama, 95 minut. Režija: Francois Ozon. Igrajo: Marine Vacth, Géraldine Pailhas, Frédéric Pierrot, Johan Leysen, Charlotte Rampling, idr. Sobota, 22. 3., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 23. 3., ob 19.00 - mala dvor. Isabelle je zgolj na videz običajna dijakinja, ki živi skrito dvojno življenje. Ko starši mislijo, da ima zvečer zmenek, dekle dela kot prostitutka za visoko družbo. Starša sta ločena in ni naključje, da se Isabelle druži z večinoma dosti starejšimi odjemalci njene ljubezni, vse dokler enega izmed njenih stalnih strank ne doleti infarkt. Skrivnost se začne počasi razpletati. KROGI Krugovi (Hrvaška, Francija, Srbija) Drama, 112 minut. Režija: Srdan Golubovic. Igrajo: Aleksandar Bercek, Leon Lucev, Nebojsa Glogovac, Nikola Rakocevic, Boris Isakovic, Vuk Kostic, Dejan Cukic, Radoje Cupic, Jasna Djuricic, Emir Hadzi-hafizbegovic, idr. Ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 uri Film je navdihnil resnični dogodek. V Bosni leta 1993 trije srbski vojaki pretepajo muslimanskega civilista Harisa. Marko posreduje in ga reši, njega pa nato vojaki pretepejo do smrti. Leta 2008 Markovega očeta prosi za delo sin enega od treh vojakov. Vodja trojice vojakov pa pristane na operacijski mizi Markovega prijatelja, ki je kirurg. Naslednji vikend, od 28. 3. do 31. 3. napovedujemo: animirani film JELENČEK NIKO 2, komedijo, dramo PHILOMENA, akcijski triler SOVRAŽNIK PRED VRATI, dramo KROGI, ter v filmskem gledališču biografsko komično dramo OBRAZ LJUBEZNI. Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 22 22 OBVESCEVALEC Men 20. marca 2014 Nagradna križanka EDAMO £ jST 4 POLNA NOC POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 21. MAREC 2014, OD 20. D0 24. URE clty7center Vse najboljše Sjdamo jivi »rprVff Križanka nova trgovina EDAMO/ Kidričeva cesta 3 (bivša Zibka), Velenje -DAMO- © ISA&ELL /abandltt «HlcMU. loJilon _— &H Cj rttrt Modna ženska in moška oblačila vseh velikosti, tudi za tiste z močnejšo in šibkejšo postavo priznanih nemških blagovnih znamk.. NOVA MODNA KOLEKCIJA POMLAD POLETJE ZA VSE GENERACIJE! Posebne pozornosti je vreden kotiček z vzorci, kjer najdete unikatne kose , ki že nakazujejo smernice prihodnjih sezon, zanjo konfekcijske številke 38, zanj pa številke 50. V trgovini EDAMO si lahko izbirate oblačila primerna za vsak dan, za športno eleganco in seveda dobro počutje. Njihov slogan ŽIVI MODO pove vse! Njihova glavna skrb je zadovoljstvo kupcev. Zagotavljajo vam, da boste model v željeni številki, če ga v trgovini zmanjka, prejeli v petih dneh. V MARCU 10 % OTVORITVENI POPUST NA VSA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA! KONKURENČNE CENE IN PRIJAZEN NASVET SO RAZLOG VEČ, DA ZAVIJETE V EDAMO. Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 31. marca na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »EDAMO«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. februarja 2014, so: • Timotej Mijovic, Partizanska 47, 4220 Škofja Loka; • Veronika Slemenšek, Topol-šica 48 e, 3326 Topolšica; • Grgor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: EKOLOŠKA PRIDELAVA Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 6. marca so: 1. nagrada: 2 pizzi po izbiri prejme MILAN GOLOB, Gavce 50 a,Šmartno ob Paki 2. nagrada: Picadilly krožnik prejme KATRA JEZERŠEK, Aškerčeva 8, Velenje 3. nagrada: Picadilly lojtro prejme: MARIJA BEDI, Tomšičeva 45, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje. I M TVKAlti Pravi naslov za pravo reklamo! Ü81750 ^ T RADIO VELENJE ČETRTEK, 20. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 21. marca 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 24. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. marca do 16. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. marca do 16. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka *NOČNO NAKUPOVANJE Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 23 20. marca 2014 MiCAl OBVESCEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDjMll|| SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. mali OGLASI v Letušu ugodno prodam. Gsm: 031 378 048 UGODNO prodam opremljeno garsonjero v Šoštanju, z balkonom in kletjo, prosta bremen. Cena: 23.999,00 evra. Gsm: 041 884 370 čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. IŽIVALI ODDAM! V CENTRU Šoštanja oddam hišo za nastanitev delavcev. Gsm: 031 387 207 K I PO Z NA NS »TVA! pridelki PRODAJA nesnic v nedeljo, 23. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 BIKCA, čb, 180 kg težkega prodam. Gsm: 041 462 931 m. Gsm 041 814 416, zvečer. PRAŠIČE in piščance brojlerje prodajamo za nadaljnjo rejo. Možna dostava. Fišar, Tabor, gsm: 041 619 372 ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA in zaposlena 35-letna Slovenka si želi prijatelja starega do 46 let. V dvoje je lepše. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 57-LETNA simpatična upokojenka iz Velenja si želi prijatelja za skupno pot starega do 65 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 NEPREMIČNINE KMETIJSKO zemljišče, okoli 2 ha, SADIKE cipres thuja smaragd, visoke od 0,50 do 1,80 m in vrtnice čajevke, prodam. Dolinšek, Bevče, gsm: 041 354 575 KRMO v kockah prodam. Gsm: 031 523 748 SENO v kockah in dve polovički praši-ca prodam. Gsm: 051 388 874 MEŠANA drva prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 683 385 BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 031 517 415 REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovni- razno^hi AKVARIJ, 54 l, primeren za ribe ali želve, s kopnim za želve, s pumpo in lučko, prodam po polovični ceni. Gsm: 041 443 899 ROTACIJSKI plug, nov, okrogli priklop, Gorenje Muta, prodam. Tel.: 03 5863 073 OKRASNI kozolec za vaš vrt ali hišo prodam. Gsm: 041 525 410 USNJEN trosed prodam. Gsm: 041 448 722 PLUG za oranje z okroglo glavo za multikultivator prodam. Gsm: 051 388 874 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Marjo Ljoljic, Hrastnik, Boben 13 a in Dragana fluričic, Velenje, Stantetova ulica 16 [SMRTUIIRIIII Barbara Dobnik, roj. 1936, Braslov-če, Šmatevž 3; Ivan Zorko, roj. 1922, Zagorje ob Savi, Rovišče 4; Kristina Oblak, roj. 1923, Šoštanj, Ravne 1; Čedo Sekulic, roj. 1939, Topolšica, Topolšica 107; Luka Pranjic, roj. 1954, Velenje, Jenkova Cesta 9; Marijan Urleb, roj. 1939, Velenje, Prešernova cesta 22 b; Ljudmila Kalšek, roj. 1936, Žalec, Ponikva pri Žalcu 26; Breda Gajser,roj. 1933, Celje, Začret 44; Ševal Mujakovic, rcj. 1951, Velenje, Kidričeva cesta 11; Marija Bitenc, roj. 1926, Rečica ob Savinji, Zgornje Pobrežje 11; Ivanka Jazbec, roj. 1937, Šoštanj, Ravne 83; Anton Brglez, roj. 1933, Slovenske Konjice, Konjiška vas 24; Jozefa Blekač, roj. 1928, Ljubno, Okonina 7; Emil Strožič, roj. 1944, Šoštanj, Lokovica 96; Pavla Brodnik, roj. 1923, Velenje, Arnače 29; Hauptman Vida, roj. 1926, Vransko, Vransko 144 a; Zofija Filipovic Jugovar, roj. 1930, Dragomer, Pot za stan 1; Matilda Prpic, roj. 1925, Velenje, Špeglova ulica 1. Prostovoljci, vabljeni Velenje - Slovensko društvo hospic bo organiziralo začetno usposabljanje za prostovoljce. Usposabljanje daje možnost poglobljenega spoznavanja samega sebe, možnost dojemanja veličine življenja ob izgubi ljubljene osebe. Hkrati nam pomaga, da vzdržimo v težkih preizkušnjah in ponudimo svojo prisotnost. Zato Območni odbor Slovenskega društva hospic Velenje vabi na usposabljanje in nato k nudenju sočutne podpore težko bolnim, njihovim svojcem ter žalujočim, čim več prostovoljcev tudi s tukajšnjega območja. Prijave zbirajo do konca marca: Tatjana (051 391- 318), Marina (031 386 -206) ter Mira (041 427 - 079). DEŽURSTVA IZDlVELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNAVELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. gOBOZDRAVNIKi 22. in 23. 3. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). PETERINAŠOITANS Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18., sobota od 8. do 12. ure. NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO: PREVOZ POKOJNIKA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE (postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost) ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO IZBIRO POGREBNE OPREME UREDITEV DOKUMENTACIJE PLAČILO NA OBROKE Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan. habit nepremičnine Hnblt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 4-sobno stanovanje z velikim atrijem v večstano-vanjski stavbi. Tri spalnice, kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, atrij, klet ter dve garažni mesti. Samostojna hiša, sončna lega, lokacija Velenje -Prelska, adaptirana 2004, velikost: 262 m2, Velikost parcele 1.422 m2, eta-žnost: K+P+M Cena: 140.000 EUR Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2. 03 777 14 23 ™»A®oDDm^[i©si}0sG slCPar KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, vnvw.kz-saleskadoliiia.si Prodaja, servis, rezervni deli! UGODNO! VRTNA KOSILNICA McCULLOCH, motor BRIGGS - 263,00 € SEMENSKI KROMPIR - ELITA IN SUPERELITA!!! IZBIRATE LAHKO MED VEČ KOT 40. RAZLIČNIMI SORTAMI. PAKIRANO: 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ali 100 gomoljev! ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN, 70 L - 8,40 € VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE! POKLIČITE ZA CENE PROGRAMA BSC IN SIP! Mob: Branko - 041 813 949 SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN! IDARED, BRAEBURN -samo 0,70 C/kg , KUPITE TRI ZABOJE, ČETRTEGA VAM PODARIMO! IVOIM M 20 V0S! 117,t MHZ vec na ■ 1 ,v* m m u m m www.habit.si Radio Velenje Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. ZAHVALA FRANJO GORIČANEC 21. 5. 1940 - 28. 2. 2014 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, ga spodbujali in mu vlivali pogum ter nam stali ob strani ob tej težki življenjski preizkušnji. Hvala vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in tolažilne besede, darovali cvetje ter sveče. Posebna zahvala dr. Zupančiču in sestri Simoni, patronažnima sestrama ge. Miroslavi Auberšek in ge. Sandi Skobir, Reševalni postaji Velenje, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za vso pomoč in lajšanje bolečin, g. župniku župnišča sv. Marije za lepo opravljen obred, rudarski godbi, Premogovniku Velenje, pevcem za petje žalostink, Pogrebni službi Usar ter g. Amonu za lepo izrečene besede ob zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Fanika, hčerka Lidija, zet Vlado, sin Srečko, vnukinja Barbara, vnuki David, Tilen in Nejc ter pravnuk Sven Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete IVANKE JAZBEC iz Raven pri Šoštanju 5. 6. 1937 - 12. 3. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje ter z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, gospe Marjani Kotnik za ganljiv govor, pevskemu zboru Ravne za odpete žalostinke. Hvala Pogrebni službi Usar in kaplanu Janezu Kozincu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem neimenovanim. Žalujoči: sinova Brane in Aleksander z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANGELE KOMPREJ iz Raven pri Šoštanju 10. 5. 1929 - 28. 2. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, rože in svete maše. Vsi njeni Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 24 Zamolčana poplava v vili Mayer Zakaj je zalilo zbirko priznanega vrtnarja Alojza Kojca v vili Mayer? - Zbirko je občina odkupila - Se ima dedič, ki jo je prodal, pravico mešati v to, kako jo bodo sanirali? Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Med stalnimi zbirkami v Mayeijevi vili v Šoštanju je tudi zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojza Kojca, ki prikazuje orodja, knjige, raziskovalne pripomočke ... Gre za najbogatejšo vrtnarsko zbirko v Sloveniji, morda celo najlepšo v Evropi. Občina Šoštanj je zbirko odkupila od dediča priznanega vrtnarja Vlada Kojca. »Za koliko, ne bom povedal, ni pa bilo veliko,« pravi, ko pripoveduje, da bi voda zbirko - še vedno se išče pravi razlog, zakaj je ta zalila spodnje prostore, kjer je - skoraj uničila. Vlado Kojc: »Rečeno mi je bilo, da je zbirka odkupljena, zato se nimam kaj vmešavati.« nega pristopa,« razlaga. Orodje, ki je rjavelo, je sam odnesel domov in ga očistil. Potem sta se šla z Dolejšijevo seveda malo »posvetovat« k lastnikom na Občino Šoštanj. A tam eni niso imeli nič s tem, drugi so rekli, da se poplave pač dogajajo, tretji si ni vzel niti časa, da bi šel pogledat, to strokovno zna, je Dolejšijeva. Ta zdaj s Polesovo, ki je kustosinja v vili, zadevo ureja,« pripoveduje. Po mnenju Kojca je voda, ki je zalila prostor, tja prišla iz cevi, ki so jo stisnili tako, da je počila, ob kopanju gradbene jame za vrtec. »Takrat namreč ni bilo toliko dežja, da bi bile poplave.« Bilo je lanskega novembra, ko je Kojc srečal znanca: »Tebi je pa fejst zalilo tisto razstavo od starga fotra, mi pravi. Nič nisem vedel.« Seveda je šel pogledat, kaj se je zgodilo. Na zbirko je ne glede na to, da ni več njegova, čustveno vezan. In ponosen. Kako ne bi bil? »Bilo je že kakšnih deset dni po poplavi. Poklical sem mag. Natašo Dolejši, ki je zbirko popisala, jo uredila, poskrbela za prevode ... in razstavo skupaj z Barbaro Pajk iz srednje vrtnarske šole Medlog tudi postavila. Pridemo, vidimo in se čudimo. Knjige so bile zložene v »špajzu«, nič na način, da bi se pravilno sušilo, brez vsakega strokov- kaj se je zgodilo, pa četudi sodi v njegovo delovno področje, eden je po pravni logiki nakazal, da je bila zbirka odkupljena in se nima kaj vmešavati. »Tega namena niti nisem imel. Mi smo hoteli samo pomagati, preprečiti, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo, in zbirko postaviti nazaj. Edina, ki zbirko neprecenljive vrednosti. Ob tem doda: »Če bi jo dražje plačali, bi se gotovo bolj potrudili.« V Evropi obstajajo bogate hortikul-turne zbirke, a gre za zbirke, za katere so eksponati zbrani z več strani in od več ljudi. »Ta pa je edinstvena v Evropi tudi po tem, da je zapuščina enega samega vrtnarja. Za Šoštanj pa neprecenljiva tudi zato, ker gre za njihovega vrtnarja«. Nataša Dolejši: »Če bi zbirko plačali vsaj petkrat dražje, kot so jo, bi se morda bolj potrudili.« Vlado Kojc: »Vode je bilo do sem«. Podžupan Vojko Krneža trdi drugače: »Do zalitja je prišlo po nalivih. Ocenjujemo, da iz podtalnice. Voda je bila čista, v njej ni bilo fekalij. Prizadevamo si, da ugotovimo vzrok vdora vode v prostor,« pravi podžupan. Nataša Dolejši pravi, da gre za Samo knjig je v zbirki okoli sto. »Če jih primerjamo s sodobnimi izdajami, lahko vidimo, koliko znanja s tega področja je bilo že nekoč.« V Občini Šoštanj se zdaj trudijo, da bi zbirko sanirali, obnovili. A bo to najbrž kar dolgotrajno in strokovno zahtevno delo, pri čemer se pojavlja tudi vprašanje, ali bo poplavljene knjige sploh možno rešiti. Bo škodo krila zavarovalnica? To je bilo tudi eno od vprašanj, postavljenih Občini Šoštanj. Kot smo uspeli ugotoviti, je občina objekt za škodo, ki bi jo lahko naredila poplava, zavarovala, niso pa proti vodi zavarovani eksponati. So pa zavarovani za krajo. Postopki z zavarovalnico še potekajo. ■ Vsak dan manj peska na cestah Velenje, 10. marca - Čeprav se zimsko obdobje, ko je na vozilih obvezna zimska oprema in naj bi se tudi začelo odstranjevanje peska z ulic, cest, javnih površin, končuje 15. marca, so se v Velenju zaradi lepega vremena in želja občanov tega lotili pet dni prej. Koncesionarja, podjetji PUP in Andrejc, ki skrbita za zimsko vzdrževanje cest, bosta to nalogo opravila do konca marca oziroma najkasneje v prvem tednu aprila. Odvisno od tega, kakšno bo vreme. ■ mkp Ko se začne odstranjevanje peska, je zime menda nepreklicno konec. Ob 70-letnici sestreljenega ameriškega bombnika Polzela - V soboto, 22. marca, ob 14. uri bo pri pokopališču v Andražu nad Polzelo slovesnost ob 70-letnici sestrelitve ameriškega bombnika B-17. 8 članov posadke je pri tem izgubilo življenje, 2 pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih. O tem smo lansko leto precej pisali tudi v Našem času. 70-letnico tragičnega dogodka bodo zaznamovali z odkritjem spominskega obeležja. Slavnostni govornik bo zunanji minister Karel Erjavec, med udeleženci slovesnosti pa pričakujejo tudi veleposlanika ZDA v Sloveniji Josepha A. Mussomelija, načelnika generalštaba slovenske vojske general majorja Dobrana Božiča ter častni vod Slovenske vojske. ■ tp Kuharski mojstri in glasbeniki na Golteh Smučarska sezona bo trajala do konca meseca, ta vikend smučanje po starem Po vzoru velikih svetovnih smučarskih središč so tudi Golte za en dan postale prostor, kjer se na enem mestu združujejo vrhunska kulina-rika, izbrana vina in zimsko-pomla-dna pozitivna energija. Smučišče Golte je v sodelovanju z izbranimi kuharji in vinarji Slovenije pripravilo edinstveno kulinarično doživetje na snegu, poimenovano Golte ski Pavčnik, chef in lastnik restavracije Pavus Grad Laško, pripravil, kot je dejal 'koline na novejši način', in sicer Pujskov kroket s krompirjevo peno in kislo repo, h kateri se je odlično prileglo Santomasovo vino malvazija in mezzo forte. Ljubitelji prekmurskega bograča so na koči Trije ploti lahko poskušali kulinariko gostilne Rajh, vinar Styer pa je ponudil poznani dišeči traminec in rdeči couvee. Na Treh plotih je bilo še posebej zabavno, saj so lahko obiskovalci uživali tudi v snežni vožnji z raftom. Mnenja obiskovalcev dogodka so izjemno pozitivna in kot pravi Anita iz Slovenj Gradca »Kulinari-ka je bila izvrstna, prav tako vinska spremljava, pravo razvajanje za brbončice!« Dogodka se je med drugimi udeležil tudi Ivo Daneu, košarkarska legenda in ljubitelj vrhunske kulinarike. Poudaril je, da je prvič na Golteh in da je navdušen nad naravnimi lepotami. »Tudi dogodek z vinarji in kuharji ocenjujem kot odlično popestritev ponudbe smučišča v teh pomladnih dneh,« je še dodal Daneu. V prihajajočih dneh se bo na Gol- Gourmet. Obiskovalci smučišča so lahko poskušali jedi in žlahtne kapljice z različnih koncev Slovenije. Tako so se na lokacijah gostinskih objektov, do koder si lahko prišel kar s smučmi, predstavili 3 kuharji in vinarji, med njimi Janez Bratovž, lastnik restavracije JB iz Ljubljane, ki je ponudil rajželjc s kandiranim jabolkom, h kateremu je vinar Ščurek ponudil izvrstni Jakot in Cabernet. Na Koči Stari stani je Marko teh dogajalo še marsikaj, med drugim tudi tekmovanje v smučanju, kot je bilo nekoč; to bo v soboto, 22. marca. »Na Golteh predvidevamo zaključiti smučarsko sezono zadnji vikend v marcu in se pripraviti na letno sezono, začenši z velikonočnimi počitnicami. V ponudbo uvajamo nekaj novosti, s katerimi Slovenski glasbeniki na smučeh v Schladming Prejšnji petek (14. 3.) je potekalo na Golteh 19. tekmovalno srečanje slovenskih glasbenikov s ciljem izbrati slovensko »ski glasbeno reprezentanco« za svetovno prvenstvo glasbenikov v veleslalomu v Schladmingu. Srečanja se je udeležilo okrog sto (doslej najmanjše število) znancev in prijateljev naše glasbene scene, 35 pa se jih je spopadlo tudi na veleslalomski progi Medvedjak. Komaj omembe vre- Franci Podbrežnik iz Solčave (in Žalca) ter Matija Selišnik iz Rad-mirja. Druženje pa je imelo tudi poseben, saj je menda to edina priložnost, da se srečajo glasbenice in glasbeniki različnih žanrov, instru-mentalisti, pevke in pevci, skladatelji, aranžerji in producenti. Pisano druščino pri hotelu na Golteh sta obiskala tudi starosti slovenske glasbe Lado Leskovar in Dragan Bulič, ki sta posebej za Naš čas povedala, da je tako edinstveno srečanje, v tako izjemnem vremenu na tako lepem kraju pač doživetje in pol tudi za stare glasbene mačke. bomo popestrili dogajanje na planini, med drugim bomo oživili jezero z novimi vsebinami, postavili 'zip line park', organizirali raznovrstne tematske tedne za zdrav življenjski slog, sprostitvene vikende, športne aktivnosti, med katerimi izpostavljamo kolesarski vzpon na Golte, ki bo junijau,« je povedal direktor podjetja Golte Ernest Kovač. dno konkurenco med damami je ugnala Šoštanjčanka Špela Osterc (Zarja Šoštanj), ki bo kot nekdanja svetovna prvakinja med glasbenimi smučarkami ter lanskoletna tretja iz Schladminga letos, 5. aprila ponovno naskakovala sam svetovni vrh. Moški del bodo zastopali nekateri od prvouvrščenih v treh starostnih razredih: Vili Bezjak iz Mozirja, Leskovar še stopi 'na škije', kot je dejal, Bulič pa ima menda preveč treme pred skorajšnjo upokojitvijo in pripravo največjega srečanja slavnih glasbenih skupin, kar se bo vse dogajalo že pred poletjem.