!pOMNlTE SE ŽENSKIH juncev 'kakim AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Hi CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 6, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 OBNE VESTI IZ SLOVENIJE Ravnava proti (Došlo preko Tista) MlliajlOVKU je CIO- ločena za 10. jun. 58 oseb žrtve požara v Chicagu SO: Janez Zabuko-J°letni župnik v Komen Ka arnniku in pisatelj na-Na Viču pri Ljub- umrl frančiškan pater f Wear. V šiški .je zati-)e °či znani svečar Jer-ač. Doma je bil iz žirov. ' je delai v Gorici, po !v°iski pa se je preselil v *Ho. ^OR DRJA ČERVIN-arija v Novem mestu, •ttesta prihaja poroči-.J^m OZ NA zaprla biv-' 'inarija dr. červinka Mi-,Je na to v zaporu izvr-°r- Bil je vseskozi par- J® 8. septembru 1943 v partizanski vojski. V 5estu so zaprli tudi Ju- Poleg njega pride na zatožno klop še 23 drugih pristašev Belgrad. — Uradno naznani-' lijafiobefai mlajšega. Bil je vse-pkoA. Ofar in je daroval velike svote^|$ partizane. Prav tako so v Novem mestu zaprli tudi Borisa ■ Adrijaniča, lekarnarja,! ki je bil tudi Ofar. DR. FRANC KLAR, bivši narodni poslanec, je bil od sodišča 10 javlja, da bodo pričeli obra-v Murski Soboti obsojen na šest vnavo proti generalu Draži Mi-let težkega prisilnega dela. hajloviču 10. junija. Obtožen je Vzrok je v njegovem rjdpadni- sodelovanja z Nemci. Z njim za-štvu k politični skupini župnika ono je zatoženih še 23 drugih, od J. Klekla, ki je seveda proti OF. katerih je bilo 14 p&lanih v Ju-Tega je Titovo časopisje najbolj goslavijo iz drugih dežel, dolžilo, da pri slavnih volitvah Mihajloviča so prijeli 13. mar-v jeseni Prekmurci niso hoteli ca v bosanskih hribih z 11 pri-iti na volišče. staniši. 80 LETNICO ROJSTVA IN Jugoslovanska vlada je odlo- - • •.•rj 50 LETNICO mašništva je ob- čno zavrnila zahtevo Zed. držav, ^Vl&dllje ["»UJJUHI hajal v št. Pavlu v Savinjski do- da bi smeli ameriški častniki, ki. brZOjftVnO postrežbo Sčasoma bo že prišel k sapi Washington. K o je delavec Wilfred Na uit zvedel, da je zadela ujetja va srečka c/lavni dohitele pri angleških konjskih dirkah, j(> izgubil glas in nobenega uda ni mogel premakniti. Kako ne, saj bo dobil kakih $100,-000. Upati je, da bo kmalu prišel k sapi in moči vzpri-čo tolikega bogastva. -o- Vlada je dovolila za 10% 'Dalle na 3. strani i Evropi klije novo vojno, Archill Rusijo, naj ne .^»Sočnega ^Ka orla S. 4 Včeraj je govoril entu bivši premier ' ki je izjavil, da se • dlanjo politiko seda-jj^ke vlade, čeprav te er osebno ne ljubi po- .ie govoril, da ne sa- j, - Potegni en zastor vse do Jadrana, ampak J^torom je širok pas, , rp ena tretjina evrop- et)ivalstva. In za tem Se dela na tem, da se Nemčija, ki je oku- s°vjetskih četah. Za l'0r,i se tudi seje seme y et°vno vojno pod vpli- ^ke Unije. ||j. .ie močno poudarjal, a nikar ne draži mo- t^riškega orla. "Ame- Je velik, močan ptič, H h Novi ruski poslanik zatrjuje dobre odnošaje med obema deželama Washington. — V spremstvu državnega tajnika Byrnesa se je zglasil pri predsedniku Truma-nu v Beli hiši novi ruski poslanik, Nikolaj Novikov. Služil je prej 18 mesecev pri ruskem poslaništvu v Washington« kot svetovalec. Zdaj bo nadomestil poslanika Andreja Gromikova, ki je zastopnik Rusije pri koncilu združenih narodov. Novikov je rekel Mr. Trumami : "Kot v času vojne, ko je tovarištvo in orožje igralo tako veliko vlogo za osvo so bili prideljeni Mihajloviču ob ■ času vojne, pričati zanj. I Zatoženci so razdeljeni v štiri skupine. V prvi skupini je z Mihajlovičem Štefan Mihajlovič,'javni ., . ! dr. žirko Topalovich in Milan1 Pmtojb.ne za 10' Zujovič. To so bili Mihajloviče-vi voditelji. Zadnja dva Tito še nima v rokah. 1 Druga skupina je spadala k 1 jugoslovanski zamejni vladi v Londonu, med temi so trije bivši ministrski predsedniki: dr. Jovanovič, Božidar Purič in gen. | Peter živkovič. Dalje bodo na ! zatožni klopi Momčilo Ninčič, bivši zunanji minister, dr. Konstantin Fotič, poslanik v Wash-ingtonu, dr. Milan Gavrilovič, Washington. — Federalna i komisija za komunikacije je * dovolila Western Union brzo-družbi, da sme zvišati To vej j a za dobo enega leta. V tem času bo pa komisija pregledala lestvico za pristojbine ter določila nadaljne odredbe. Komisija naznanja, da je pronašla, da Western Union obratuje ob tem času z izgubo. Za mesec marc izkazuje družba $1,000,000 izgube ter računa, da bo letos izgubila najmanj $12,000,000. -o—--- er kljun in močne Ta orel sedi nepremi-f Je naročeno Mr. Gro-H^i delegat pri U. N.), ' dnem tega orla iz- S Je tudi omenil, da je ^ a najmanj agresivnih k Vetu in bedasto je na- L ^skemu narodu, naj se ^toj ■ naših dežel' Poslan'k V Moskvi, Radoje Kne-'ževič, in bivši minister. Ti bodo boditev sveta izpod fašističnega! s0Jeni v odsotnosti, jarma, tako so velike važnosti! Tretja in četrta skupina ima tudi zdaj prijatelske vezi med; razne druge bivše ministre in Unijo sovjetskih socialističnih1 vojaške poveljnike, republik in Zed. državami Ame- Vsi obtoženci, ki se nahajajo rike, zaradi splošnega miru in v Jugoslaviji, so prejeli pisano varnosti. j obtožbo in jim je bilo dovoljeno, _0__i da so si smeli izbratn svoje zagovornike. Veterani se morajo registrirati za party Delničarji Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. bodo priredili na 14. septembra ob 7 zvečer prijeten party za veterane 2. svetovne vojne. Vsak veteran bo dobil zastonj po 2 Protestanti zahtevajo, da Truman odpokliče poslanca iz Vatikana Vlada je ukazala, da se kolje 15% manj živine za trg Washington. — Poljedelski urad je ukazal, da se kolje in pobi je za 15 manj goveje živine in telet za ameriški trg. S tem namerava vlada zatreti poslovanje črne borze. Po tej odredbi bodo smele klavnice pobiti samo 857' toliko živine, kot so jo v istih mesecih leta 1944, kot je bila določena vojna kvota. Poljedelski urad je tudi izjavil, da bo dal mlinarjem več žita, da se dobi moko za kraje, kjer jo najbolj primanjkuje. To vstopnici, eno zase, drugo za že- 000>0oo vernikov, je poslalo na no, ali kakega drugega sorodni-1 predsednika Trumana apel, naj Washington. — Enajst prote stantovskih cerkvenih vodite ljev, ki trdijo, da zastopajo 30,-!žito bo dala vIada Zii,oge 81,- ' 000,000 bušljev, katero je neda- vno nakupila od farmarjev za ka, ali prijatelja. j tak0j odpokliče svojega osebne- izv°z v Evropo. Ampak to žito V to svrho so prošeni Vetera-, ga p0s]anca ;z Vatikana. Ta po-', bo samo posojeno in mlini ga bo \ ^ Pomoči. Španci si ne Civilne vojne, še celo ne> je rekel Churchill. V1!? bi verjel," je izja-v^ * "da bo sovjetska " |,A letu po vojni izgu-Prijateljev v angleško rJa Franca brez na- h 1)1 deželah.' ni, da se pridejo registrirat "k j gja^ec je Myrou Taylor, ki ga'clo morali vrniti iz letošnje že-oskrbniku Dvorane, kadar jim ' imenoval še predsednik Roose- tve. prilika nanese. To je potrebno, da bodo vedeli za koliko oseb pripraviti večerjo. -o-- Stettinius vztraja na na odpovedi Washington.—Edward Stettinius, ki je podal zadnji teden odpoved kot zastopnik Zed. dr-—»„. žav pri koncilu združenih na- il '!' Je tudi soglašal z zu- rodov, je vztrajal na tem kljub Iv^istrom Bevinom, da'vsemu prizadevanju predsed ™ i )*- ' velt. Protestanti pravijo, da je protiustavno, da bi imele Zed. države diplomatske zveze z Vatikanom, ker Zed. države stoje zave. Ost mednarodno prista- nika Trumana, umakne. da odpoved V * ž, . ljudje radi vza-, v roke, da olepša-1,1 okrog nje. Gara- ' Grande nje. —.vac, mreže in po-ra dobi novo obleko V: ^ se rada užge, zato je pa previdnosti, svari direktor Barva in olje mora biti v trdno zaprti posodi in tam, kamor ne doseže vročina, čopiče je treba temeljito očistiti, če so še uporabni. Tudi če so vrhne hlače napojene z barvo, se jih ne srne obešati med drugo obleko v omaro. Take primesi barve, kot so terpentin, bencin, nafta ali pa benzole, se ne sme nikoli držati v hiši, ker se radi vnamejo, svari varnostni direktor Frank D. Celebrezze. Najvišja sodnija bo to razsodila Baton Rouge, La. — Zamorec U.UU.U.U, nu u,»,s Willie Francis se je 3. maja na principu ločitve cerkve od dr- vsede, na dektrični stol> ker je bil obsojen na smrt radi uboja Toda električni stol ni deloval. Zamorca so odpeljali nazaj v ječo. Guverner Davis je zdaj .odločil, da jetnik lahko apelira na najvišjo sodnijo Zed. držav, da ga pomilosti, da ne bo dvakrat poslan v smrt. -o- e samo za okras, am- se les ohrani, Morajo pa ljudje ve-5 zelenjadna olja, ki ^elo rada vnamejo, da je treba vse cu-se briše madeže % V uničiti, ne pa jih ^'eti ali kje drugje v Pomanjkanje mesa bo še več mesecev, trdijo Chicago. — Dasi je vlada ukazala, da se pobije za meso 15% manj živine, kakor je bila kvota 1944, pa izvedenci ne razumejo, kako bo ta vladna odredba prizadela črno bazo, ra- J di katere jo je vlada uvedla. stalin ne mara priti na obisk Izvedenci dalje trdijo, da bo čutiti še več mesecev pomanjkanje mesa, ker živinorejci dr-1 žijo živino doma v upanju, da ! bo 30. junija odpravljena kontrola cen in da bodo potem doA bili več za živino. ---o- Prva stavka v 44 letih v Cincinnatiju Cincinnati, O. — Tukaj so odšli na stavko unijski delavci treh unij, ki so zaposleni v pivovarnah. To je prva stavka v tem mestu zadnjih 44 let. i v ameriko ! Washington. — Predsednik (Truman je povedal, da je pred kakimi 30 dnevi povabil Stalina na obisk v Washington. Stalin pa da mu je odgovoril, da ne more priti, ker so mu zdravniki odsvetovali kako daljše potovanje. Truman je že drugič povabil Stalina v goste. Prvič ga je povabil ob zaključku konference v Potsdamu lansko leto. Stalin je imel že takrat isti izgovor— zdravje. Nad 200 oseb je bilo ranjenih, 14 jih je skočilo skozi okna in se ubilo; vzrok požara v čikaškem hotelu preiskujejo. Chicago, 111. — Včeraj zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v hotelu La Salte. V trenutku je bilo v plamenih 16 nadstropij. Kakih 200 oseb je dobilo opekline, ali bilo drugače ranjenih. Požarna bramba trdi, da bo najbrže še več smrtnih žrtev, kadar bodo čekirali vsa nadstropja. Najmanj 14 oseb je v zmedi in strahu kot brez uma skočilo skozi okna in se ubilo. Večina žrtev se je zadušila v dimu, dočim so nekateri zgoreli. Na stotine oseb so rešili po zasilnih stopnicah. Mnogo so jih ognjegasci rešili po lestvah. Težko je bilo dognati imena J)0 60,000 tujceV je rešenih oseb, ker so bili vsi oble- .Vi , čeni v nočne obleke. Oblasti pHSlO nepOStaVnO V pravijo, da je bilo 57 trupel otl~! Zfid drŽave peljanih v mrtvašnico, dočim stal * . . x , ... . dve osebi! umrli v bolnišnicah' Washington. — Naseln.sk. na posledicah opeklin. Vzroke požara še niso dognali. Nekateri trdijo, da so slišali tri razstrelbe, med vsako je bilo presledka poldrugo minuto, predno je izbruhnil požar. Nek hišni detektiv trdi, da je ogenj izbruhnil y spenjači. Nek voznik spenjače je baje prihitel v vežo in vpil, da gori v spenjači. Požarna bramba je bila poklicana, ki je dospela v 5 ali 6 minutah. Drugi pa zopet trdijo, da se je vnela mast v kuhinji. V čemer so si vsi edini je pa to, da se je požar z bliskovito naglico širil. Nadstropja, hodniki ih sobe so bile mahoma v nepro-dirnem dimu do 16. nadstropja. Prvi klic za požarno brambo je bil dan ob 12:35 zjutraj v sredo. V hotelu je bilo takrat 1.100 gostov, ki so bili večinoma vsi že v posteljah. V 10 minutah so bila prva tri nadstropja v plamenih in dimu. Požar je gasilo več kot 300 ogn jegascev, ki so ga dobili pod kontrolo okrog 3:30 zjutraj. Največ oseb je zgorelo v 3., 4., 5. in 6. nadstropju. Od tam višje so se pa dušili v dimu, ker niso videli v gostem dimu nikamor. Hotel je izgledal kot ena sama \elika blaznica, ko so ljudje v nočnih oblekah stali pri oknih in vpili na pomoč. Pri gašenju je dobilo več kot 30 ognjegascev poškodbe. Nudili so se tudi razni pretresljivi prizori. Tako nekdo pripoveduje, da je videl v 3. nadstropju ležati 9 trupel Med temi je bila neka ženska, ki je še v smrti krčevito stiskala k sebi svoje dete. Najbolj hladnokrvna med vse. mi je bila pa neka slepa ženska, pravijo. Njo je vodil na varno po zasilnih stopnicah njen pes-vodnik. Telefonska operatorica Mrs. Barry je vztrajala pri telefonu ter klicala goste po sobah, naj se rešijo. Nato se je zgrudila in umrla, zadušena od dima. Našli so jo mrtvo pri hotelskem telefonu. Hotel ima 838 sob. škodo cenijo samo na poslopju nad $100, 000. -o-— Razne drobne novice i2 Clevelanda in te okolice A'a sejo— Nocoj ob 7:30 bo važna seja podružnice 41 Slovenske ženske zveze. Vršila se bo v navadnih pjrostorih. članice so pročene, da se udeleže v velikem številu. Poroka— Emil G. Zuzek iz Hubbard Rd., Madison. O. se je poročil z Miss Dorothy Pudder iz Geneva, O. Poročne obrede je imel Rev. L. J. Vi rant v cerkvi Marije Vnebovzete v Genevi v soboto 25. maja ob 9 dopoldne. Svatbeno pojedino so imeli v Turners restavraciji v Genevi. Novopo-ročenca bosta živela v Madison-on-the-Lake v prostorih Zuzek's Cafe, ženin je sin znane in spoštovane žužkove družine iz Hubbard Rd. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. urad je obvestil zveznega generalnega pravnika Tom Clar-ka, da se je vtihotapilo v Zed. države do 60,000 tujcev letos in sicer vsi nepostavnim potom. Tekom januarja, februarja in marca so obmejne patrulje j aretiral,e do 30,000 oseb, ki so j skem. Bolehal je za srčno hibo. prišle nepostavnim potom iz v Ameriko, v Herminie, Pa., je Mehike čez mejo, poroča na- prišel 1. 1902, od tam je šel v selniški urad. Koliko jih je I Franklin, Kans., kjer je dal j časa vodil grocerijo, zadnjih 20 let pa je živel v tej naselbini. Zapu- Iz raznih naselbin Auburn, 111. — Dne 24. maja ji umrl Andrej Domevsek, star 79 let, doma i/. Soče na Primor- prišlo pa h Kanade, se pa niti ne ve. Tekom lanskega leta je prišlo nepostavnim potom v Zed. države 67,584 oseb iz Kanade in Mehike. Od teh jih je bilo do 85'; Mehikancev. Vabi jih izredno visoka mezda v tej deželi. Zed. države nimajo dovolj sča ženo, tri sinove, dve hčeri in več vnukov in vnukinj. Buenos Aires, Argentina. — Dne 10. marca je umrl Franc Berlot, star 40 let, doma iz Morska pri Kanalu, v Argentini 17 let. Umrl je na posledicah dveh težkih operacij. V Argentini za- mož za patruljo ob meji, da bi j pušča ženo in dva otroka, v starem kraju pa očeta in pet bratov. — Dne 7. aprila s« je tukaj vršil velik shod, na katerem so rojaki zahtevali priklepitev Trsta k Jugoslaviji. Duluth, Minn. — Tukaj je umrl Joseph Sedlar, star 65 let. Zapušča šest sinov, dve hčeri in dve sestri — Mary Mrak in J. Brula. Imperial, Pa. — Dne 14. maja je umrla Katarina Miklavčič, stara 74 let, doma' iz Dobrave, fara Trata nad škof. j o Loko, Gorenjsko, v Ameriki 44 let. Bi- mogli paziti na vse, trdi nasel-niški urad. NOVI GROBOVI Frank Sadnr Ko se je v torek z,večer vra-' čal proti domu, je bil zadet od1 avtomobila Frank Sadar, stanu-J joč na 61011 Waterloo Rd. Od-j peljali so ga v Emergency Cli-| nic bolnišnico, kjer je čez -» ure 1 umrl. Bil je star 54 let in vdo-! vec. Zapušča hčer Eleanor i omož. Lishing, sina Williama in 1 nekaj sorodnikov. Rojen je bili k ie vdova m zapušča pet sinov v Drašči vasi, kjer zapušča več:111 dve hceri- bratov. V Ameriki ie bival 351 Bridgeport, O. Dne 20. ma- let. Pogreb bo v soboto zjutraj i > d(,PoIdne je bila ubita od avta ob 10:15 iz želetovega pogrebne-1 na drzavm cestl «t. 40 Barbara Gerchar, šestletna hčerka druži-Nesreča se je ga zavoda na 152. cesti, v cerkev Marije Vnebovzete ob 11 in ne Le0 Gerchar. na Kalvarijo. Cementa letos ne bo manjkalo Washington. — V marcu in aprilu je ponekod primanjkovalo cementa, ker je bila radi gor-kega vremena večja zahteva zanj. Toda ta industrija dela s polno paro in v kratkem bo cementa za vse zahteve dovolj. Sodijo, da bodo napravili letos 184 milijonov sodov cementa. --—o- SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM! Do 250,000 ameriških vojakov bodo pripeljali domov za pokop Washington. — Preko morja spi v ameriških pokopališčih smrtno spanje 241,000 ameriških vojakov. V raznih drugih1 NORMANDIJA pokopališčih jih je pokopanih 19,558, dočim jih be vedno pogrešajo nad 19,000. Ameriška vlada bo pripeljala' vse te vojake domov za pokop,1 ako bodo to želeli najbližnji so-1 rodniki. Stroški za prevoz do- pripetila, ko je šla od Mrs. F. Wočkove, tete svojega očeta. Obe družini živita vsaka na eni strani ceste, ki je znana kot Lincoln Highway in po kateri je vedno velik promet. NAJNOVEJŠE VESTI Prebivalstvo Normandije danes praznuje obletnico vdora ameriških in angleških armad na francosko obrežje. Na 6. junija 1944 so začeli naskakovati Hitlerjevo evropsko trdnjavo, ki se je zrušila potem v 11 mesecih. mov bodo za vsakega vojaka'RIM — Po vseh mestih severne okrog $700, računa vlada, ki je1 pripravila v ta namen $215,000,-000. Pripravljenih ima tudi 250,000 krst, ki bodo vse herme-1 tično zarte. Ameriška legija bo skrbela, da bo vsak vojak pokopan z vojaškimi častmi. Legija bo preskrbela, če bodo sorodniki tako želeli, tudi nosilce krste, častne strelce in trobentača. Italije, zlasti v Milanu, so včeraj slavili zmago republike nad mornarhijo. Kralj Um-berto, ki je bil manj kot en mesec na prestolu, se odpelje danes s svojo družino za očetom v Egipt. Več kot 12,000,-000 glasov je bilo oddanih v nedeljo proti Savojcem, ki so dovolili strahovlado fašizma pod Mussolinijem. 2 ^ 3JIEBISKA DOMOVINA, JUNE 6, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland t. Ohio _____Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Ifanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. __ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4-50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. _____ Entered as second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No 111 Thurs., June 6, 1946 No, zdaj so pa vsi berači S tem stavkom se lahko na splošno opiše stanje prebivalstva v "osvobojeni" Jugoslaviji, ko čitamo poročila o agrarni reformi, ali razdelitvi kmetskih parcel. Iz pisem raž-vidimo, da so trdnejšim kmetom vzeli toliko, da morejo zdaj še prerediti 3 glave živine. Tisti, ki ste s kmetov doma, lahko presodite, kako se bo taka družina preživela. Srednje trden kmet, ki ni bil ravno ubožen, pa tudi ni mogel reči, da je bogat, torej nekako povprečen kmet piše v Ameriko-svojemu sinu, da so mu vzeli 5 njiv in jih dali takim, ki jih niso imeli nič, ali pa eno ali dve. Kmet, kateremu so vzeli 5 njiv, je moral delati od ranega jutra do poznega večera, da se je preživel. Pa je moral pri tem skrbno paziti na vsak vinar, da je mogel plačati vladi davke. Zdaj, ko so mu vzeli kar 5 njiv, kar pomeni toliko manj korenja, repe in drugega, da bi prehranil nekaj prašičev, ne bo mogel pridelati dovolj, da bi se pošteno preživel. Tisti, ki so dobili tistih 5 njih tudi nimajo toliko več, da bi bilo vredno računati in tako so vsi berači: tisti, ki so mu vzeli njive in ki se je prej sam preživljal in tisti, ki so dobili tiste njive. Oprostite, gospodje ameriški "tovariši," tega si nismo izmislili mi, ampak smo čitali tozadevno pismo iz stare domovine od prizadetega. Mi zdaj samo povemo, kaj mislimo o neznanski 'sreči," ki je zadela našo staro domovino, odkar ji delijo srečo in blagostanje komunisti. Slučajno pisec teh vrstic osebno pozna tega kmeta, ki so ga komunisti osrečili s tem, da so mu zmanjšali skrbi za gospodarstvo s tem, da so ga, razbremenili 5 njiv. Kot rečeno, tista hiša je bila povrečna kmetska hiša, kjer si je družina s trdnim delom preskrbela vsakdanji kruh, da ni bila navezana na javno miloščino. Toda če bi pogledali v tisto hišo pred tremi generacijami, bi videli, da so imeli komaj par njivic in vrt okrog hiše. Ampak pridni so bili pri tisti hiši, rod za rodom dobri gospodarji. Pa so delali v potu svojega obraza, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Vsi so trdo delali, skromno živeli, mož je hodil v hrvaške šume, poznejši so prišli za nekaj let v Ameriko. Tako so varčevali, stiskali in nosili na kupček tiste krajcarje. In kadar je bilo nekaj več, so si prikupili parcelo, kako njivico, kako ogrado. Vsak rod je delal isto in tako je imel sedanji gospodar pred vojno še dosti trdno posestvo. Ni ga podedoval, ni ga priženil, pristradal si ga je. S potnimi sragami so kupovali njivico za njivico. Ni bilo denarja pri hiši za gostilno, še celo za tobak ne, ampak vse je šlo le za izboljšanje posestva in hiše. Vprašamo vas, ali je pošteno, da zdaj pride kaka prite-pena vlada, pa temu kmetu vzame 5 njiv? In morda bo dobil katero teh njiv kak potomec tistega kmeta, ki je slabo gospodaril, ki je prodal kos za kosom od hiše, da je bilo za gostilno. Tu smo navedli samo en slučaj, pa so taki slučaji po vseh slovenskih vaseh, danes, ko komunistična vlada plačuje svojim tovarišem, ki so tekom vojne prelenarili in pre-partizanili po gozdovih in si pekli nakradeno živino, dočim je pošten kmet trdo delal. Kolikor so nam znane slovenske vasi, ni bilo nikjer kakih kmetskih bogatašev. Bili so morda kaki trgovci, ki so imeli nekaj več, ali kaki drugi podjetniki. Ampak mi govorimo o kmetih in če govorimo o trdnih kmetih, vsi vemo, da to niso bili bogataši. Ako je imel1 tak kmet kaj gozda, je dobil iz njega toliko, da je mogel poleti najeti nekaj žernadni-kov, da so mu pomagali pospraviti letino. Vzemimo kmeta, ki je imel kako gozdno parcelo..Osebno poznamo take kmete in take vasi, torej vemo, kaj trdimo. Tak kmet ni dobil iz svojega posestva toliko, da bi imel za davke, da bi imeF za obleko, ali da bi si mogel kdaj privoščiti četrt litra vina. Moral je v gozd, kjer je posekal nekaj smt'ek, jih obtesal in prodal trame, ali pa jih je pe!j,al na žago za deske. Ko je to prodal, je imel nekaj okroglega pri hiši za vsakdanje potrebe, da si je kupil kako gospodarsko orodje, ali kaj drugega. Zdaj pa tega ne bo več, ker komunistična vlada si je prilastila vse gozdove. Torej tak kmet zdaj nima ne gozda ne njiv, je na tistem, kot so bili poprej takozvani bajtarji. Ti so vsaj dobili poleti nekaj zaslužka pri boljših kmetih, pozimi so šli tesat v gozdove in nič slabo se jim ni godilo. Zdaj pa, ko so vsi enaki, ne bo nobenega zaslužka, nobenih dohodkov in v vasi, kjer je bilo poprej vsaj nekaj dobrih kmetij, so zdaj vsi berači. Tako vidimo, da so se zastonj mučili naši kmetje, rod za rodom, da bi svoje družine pošteno preživeli. Zakaj niso raje posedali po gostilnah, ali v poletni vročini poležavali v senci. Imeli bi prav toliko, kot imajo zdaj, nič! Vprašajmo se: kdo, le kdo bo še imef kaj veselja do dela? Zakaj naj se pa muči in peče po soncu, če vidi, da dela samo za druge. In posledica tega bo, da bo Slovenija propadala, da ne bo tam drugega kot kup beračev, dočim bodo troti pri vladi lepo živeli, ker zanje bo vedno dovolj, če je pa vlada pobrala ljudem vse. Seveda, stric iz Amerike bo pomagal. Bo že, ampak kar naprej pa tudi ne bo mogel, ker tudi tukaj, kot vd-mo, nam gre včasih prav tesna takole ob krizah. To je vsa tista sreča, ki so jo prinesli komunisti naši stari domovini. Le največji bedak more še hvaliti tak položaj, kot je danes doma, potem tak, ki nič ne premisli, kaj go- BESEDA IZ NARODA Nekaj o "Poizvedovanju" Cleveland, O. — Pred kratkem je v nekem listu zagledalo beli dan neko "Poizvedovanje," namreč, kdo da piše članke pod naslovom Lige katoliških Slovencev, pod katerimi je podpisan č. g. Alojzij Madic in pa kdo pike članice pod naslovom "Odpri srce, odpri roke" v Ameriški Domovini in je ugibanje, če to res piše č. g. Ambrožič. Pač nekaj smešnega! Jaz bi k temu rekel samo to, da če res piše vse to č. g. Ambrožič, je za to vse časti in hvale vreden in da bi mu morali biti zato hvaležni vsi pravi Slovenci, posebno pa še katoličani, in duhovniki, posebno pa še tisti, ki poizveduje, če č. g. Ambrožič piše omenjene članke. Slabo je, če se kdo bolj zanima za to, kdo piše, kakor pa za to — kaj piše. Ko vendar ne gre za to kdo piše, temveč za to, kaj piše. Naj piše Peter ali Pavel, to na stvari prav nič ne lzpreme-ni. če je to, kar je pisano resnica, je pravilno, če je pa laž, je napačno, pa naj bo tisti, ki piše kdor koli. Komur je za stvar, kot bi vsakomur moralo biti, mu bo mar samo za to kar je pisano, ne bo si pa pri tem belil glave, kdo je pisal. Kaj pomaga vedeti, kdo piše, če pa piše laži in obrekovanja, če čitatelja zavaja.in dela med ljudmi zmedo in nesporazum. če narodu in dobri stvari škoduje; bolje bi bilo, da bi tak sploh ne pisal. Kaj pomaga vedeti, da Adamič piše, če je pa isti Adamič s svojim pisanjem slovenskemu narodu silno škodoval? Tisti, ki so proti č. g. Ambro-žiču — zakaj? — tega sami ne vedo, so tudi proti temu, kar on piše, pa naj piše tako ali tako. Kakor Kristusove besede tistemu judovskemu hlapcu, ki je Kristusa radi njegovega odgovora višjemu duhovniku, udaril: "če nisem prav govoril, izpričaj, če sem pa prav govoril, zakaj me bi ješ?" Tako bi tudi>vsem takim dlaltocepcem veljalo: "če. č. g. Ambrožič, če Ameriška Domovina ne pišeta resnice — izpričajte, dokažite, če pa prav in resnico pišeta in se potegujeta za resnico in pravico, za dobro in pravično stvar in korist naroda, zakaj ste proti njima in zakaj vse tako v oči bodeta?" O, mi že dobro vemo, kake vrste ljudje so in zakaj so proti takim pravim narodnim delavcem, kakor je č. g. Ambrožič in proti takim listom kot je Ameriška Domovina in je dobro, da se pokažejo, da jih narod spozna in da si jih bo zapomnil in da jih bo tudi zgodovina imela dobro zapisane. Dobro si bo pa tudi narod zapomnil one, ki v njegovi najbolj tragični dobi stoje ob njegovi strani, se zanj potegujejo, zanj delajo in se zanj borijo proti onim, ki s temi rablji in preganjalci slovenskega naroda sim-patizirajo in jim pomagajo in ki nimajo za nesrečni in umirajoči narod drugega kot psovke in zmerjanje. > Med vsemi slovenskimi listi, kar jih je še kdaj izhajalo, bo Ameriška Domovina, ki tako odkrito in neustrašeno piše in nastopa za narod v časih, ko ga komunisti neusmiljeno bijejo in mo- j rijo in ko ga pri tem mnogi lastni ljude namesto, da bi ga branili, še zmerjajo z izdajalci — ki je zato gore zlata vreden list in v vrednosti globoko odvaga vse druge slovenske liste, bo najbol j častno zapisaife v zgodovini slovenskega naroda. Vse do sedaj še ni bilo slovenskega lista, ki bi za narod tako nastopal in mu tako pomagal v času, ko ima slovenski narod sovražnike, izda- jalce in propalice, kakršnih še ni imel do sedaj. Kajti noben drugi slovenski list nima toliko srca in ljubezni za slovenski na-lod kakor Ameriška Domovina razen če omenim še dva manjša kakor "Obzor" in "Ave Maria." In kolikor večja je napetost in nasprotovanje proti A. D. od strani gotovih krogov, tem večje so tudi in bodo njene zasluge za slovenski narod. Kdor je proti, A. D. in njeni pisavi, je proti resnici in pravici, proti nedolžnim žrtvam komunističnega obsedenstva, je proti slovenskim duhovnikom in proti mnogim zaslužnim možem, ki trpe preganjanje od komunističnih razbojnikov in prav tako je proti slovenskemu narodu in njega domovini, kar se po vsej pravici more imenovati resnično izdajstvo vere, naroda in domovine. V istem listu, kot "Poizvedovanje" je bilo nedavno citati od nekoga priznanje dvema znanima gospodoma za njiju nastop proti komu? Proti Ameriški Domovini ! Zakaj ? Zato, ker se ista poteguje za pravice naroda, ki trpi in umira pod krvoločno roko komunizma, ker zagovarja in brani nesrečne slovenske begunce, katere se tu obrekuje in zmerja z izdajalci in razbojniki samo zato, ker so katoličani in ker so se uprli krivici in zlobi, ker so branili pravično stvar, svojo last, sebe in druge pred tolovaji in njihovem ropanju in uničevanju in ker so bežali, da jih niso resnični izdajalci in morilci mučili in pomorili. Zato pa taka jeza in nevolja ter nasprotovanje proti A. D., ki je proti komunizmu in za narod, ki ga komunizem davi in uničuje. Samo prijatelji komunistov, ki z njimi simpatizirajo in njihovo ubijanje naroda odobravajo, so in morejo biti proti Ameriški Domovini; samo taki, ki jim je radi tega trn v peti, morejo proti A. D. nastopati. Vpoštevam pa pri vsem tem to, da so med takimi tudi mnoge osebe, ki nam morajo bolj vzbujati krščansko usmiljenje kakor pa obsodbo radi njihovega ravnanja in nasprotovanja, kjer vsled njihovega slabega umeva-nja stvari rte razumejo, ne spoznajo in so odvisni od drugih, da drugi mislijo mesto njih, ali pa jim — nekaj peša. Da nam ni vseh enako obsojati, nas mora v tem potrjevati tudi to, da je tudi neka sicer blaga žena zatrobila na partizansko trobento proti Ameriški Domovini glede nekega pisma iz domovine, ker ni razumela A. D., ko je ista povedala svoje mnenje c takih poročilih, pri katerih drugi listi namenoma marsikaj zamolčijo, da njih čitatelji ne izvedo čiste resnice glede položaja v domovini. "Poizvedovanje," če č. g. Ambrožič piše to in ono, kakšen namen ima? — Pazite se Vj Father Ambrožič in če ste Vi "za plotom," se le še bolj stisnite in skrijte za plot in ždite tiho. Mogoče je že kaka špijonaža za Vašimi petami in je morda že tud tu v Ameriki jugoslovanska komunistična "OZNA," katera Vas utegne nekega dne ali noči ugra biti, da izginete kam brez sledu. Vsekako izgleda to nekaj sumljivo, ali kaj pravite? Vse nasprotovanje in gonja proti A, D. in vsem, ki z njo -sodelujejo in pišejo za pravo in pravično stvar, naj bo to, kar je vihar proti ognju, ki istega ne le pogasi, temveč ga le še bolj razživi in razširi, da bodo taki nasprotniki ravno nasprotno dosegli, kakor pa želijo. Le tako naprej po pravi poti! T. Hraboslav. ---o-— —Koliko prijetnejši je pesimizem mladine, kakor odptimi-zem starine. Poročilo o prispevkih in drugo Cleveland, O. — Pred nekaj tedni je bilo sporočano v listu, da se nahaja pomožni župnik v Preserju v velikem pomankanju in to zlasti glede obleke, predvsem nujno rabi talar. Ker so zdaj vso cerkveno lastnino, iz katere se je nekako krilo stroške za razne potrebščine tako rekoč "osvobodili" in razdelil-, je ostal duhovnik, cerkev in župnišče brez vsakih takih dohodkov; so bili primorani nekateri preser-ski farani, se obrniti za pomoč v Ameriko. Tisti, ki bi dali svojemu dušnemu pastirju, sami nimajo, partizani, ki imajo, pa itak ne dajo, ker je tam pač "demokracija." Kradli in ropali bi že, ampak dali — tega pa ne. "Pa je pisalo sem par oseb," eni v Kanado, drugi v U. S. A. Ampak v Kanadi je težko kaj dobiti za tako stvar, je pisal nekdo (pa ne kak moj sorodnik). Tako so nekdanji farani iz Pre-serja, ki sodili krščeni V cerkvi sv. Vida v Preserju zložili skupaj, da se je kupilo blago za talar, še nekaj druge obleke in obuvala, potem se je poslalo pa naravnost na g. Alojzij Kočarja, ki nadomestuje v vsem pomankanju g. župnika Perčiča. Prispevali so sledeči rojaki in rojakinje iz Preserja: Pp pet dolarjev so dali: Anton Grdimi, John J. Grdina (Hardware) Jože Grdina, John Zalar (pek na Waterloo Rd.) Martin Repar, Neimenovana, Mary Bol-te, Jože Bolte, Neimenovana rojakinja iz Waukegana. Jože Repar štiri dolarje, Neimenovana tri dolarje, Frank Brancelj dva dolarja. Kar znaša skupaj 54 dolarjev. Popust v trgovini John Gornika pa je bil 4 dolarje. Skupno bi bilo potem $58.00. Na rokah je še ostalo denarja $9.50. Ta denar bomo pa poslali pomožnemu župniku g. Kočarju, da bo lažje plačal krojača ki mu bo napravil talar. Dalje sem prejel tudi 17 dolarjev za fond, za pošiljanje listov našim beguncem. Neka neimenovana oseba, ki se sploh podpisala ni, je poslala $10 v ta namen, in to mesto šopka bolnemu uredniku A. D., drugih $7 je pa prišlo od tam iz države Illinois (od naših Presercev). Denar se bo sorazmerno razdelilo ter naročilo liste beguncem. Od ene strani je kar povedano (od Presercev da se pošlje g., so že bili obveščeni, bodo®1 Perčiču in g. Jenku in še komu I gli dobiti za razna dela e jence; dajati jim bod0, ' hrano, plače pa ne. Vse svobode. onn NOVO DRŽAVNO Ave Maria (Ameriško Domovino že dobivajo). Tudi Obzor bomo skušali naročiti. V sklad za begunce iz Preserja smo tudi še nekaj dobili, pa ie rečeno: ne objaviti. Naši ljudje imajo zelo veliko sočutja z begunci, ker marsikateri danes le sprevidi, da begunci niso prav nobeni izdajalci pač pa so žrtve komunistične propagande, ki je zvita in prefrigana, kakršne še zgodovina ne pomni. Nekdo mi je pisal iz Jugoslavije, da dobiva iz svobodne ameriške celine list (slovenski kajpada, pa rdeč tudi) pa pravi med drugim: "čitam list N. pa nič ne verjamem." Značilna ugotovitev! čita, pa nič ne verjame. Kako tudi naj verjame, ko pa na lastni koži občuti, da ni res kar piše tak list. Z lastnimi očmi vidi, da ni res to, kar ta list piše in hvali. Lahko tako pisati to stran luže, ko ljudje verjamejo kar berejo o "dobrotah" tamkaj. Prav lahko se piše magari, da se tam v "svobodni" Jugoslaviji cedi mleko in med, a svobode pa nič koliko; tam pa vidijo, da je tekla in še teče kri, ko mori brat brata, kakor Kajn nedolžnega Abela. Vidijo, da ni svobode, ampak tiranija in ubijanje, žal, da ne morem objaviti imena pisca pisma, ki marsikaj pove; prav tako ne bom navajal imena dotičnega lista. Imam pa pismo na rokah. Iz poročila, ki je pač lokalnega pomena, sem nekoliko zašel iz tira. No pa so še bolj iz tira oni, ki pravijo tiraniji tam v Jugoslaviji "demokracija,' ječi in mučenju tamkaj pa — svoboda. Da se vrnem nazaj k poročilu, izrekam najlepšo zahvalo vsem tistim, ki so darovali, da se je moglo kupiti pomožnemu župniku blago za talar in pa še druge stvari, ter so ga takorekoč oblekli; prav tako tistim, -ki so dali v podporo za liste, da se jih pošilja beguncem in se tako lajša njih tužno stanje v tujini; plačnik za to Vašo naklonjenost bo Bog, ki ne ostane nikomur nič dolžan, če prej ne bo povrnil, to bo gotovo ob poslednji sodbi, ko bo rekel: "Lačen sem bil in ste mi dali jesti — nag sem bil in ste me oblekli, . ." Rojaki in rojakinje, dajmo in pomagajmo še! Pošljite svoje prispevke na Katoliško ligo, ki (Dalje na S strani) VU-MJfiS T rb-vnvno 11 o . T JE. vili novo državno podjetje in sicer veieue , promet z železom i" DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) vori, dalje tak, ki sedi tukaj pri polni skledi in misli, da je povsod tako in končno tak, ki mu je vseeno, če ves narod pogine, samo da je komunizem na oblasti. 'No^^Hott^jjIp q i ct.ranl) iini g. Matija Škorjanc. Zlata maša bi morala biti že 1941, pa je prišla takrat nemška okupacija. PRVO NOVO MAŠO po končani vojni so imeli v Zagorju ob Savi na sv. Jožefa dan. Imel je novo mašo p. Janez Drolc, kar-tuzijan. N O V O M A š NIKI LJUBLJANSKE ŠKOFJE — Gg. Dolšina Stanko iz župnije Velike Lašče, Smerkolj Anton iz župnije št. Ožbolt, Vidic Franc iz župnije Šenčur in Zorko Stanko iz župnije Leskovec pri Krškem. študirajo v Praglia v Italiji in bodo posvečeni v Padovi. MATI.ČNE KNJIGE VODIJO LJUDSKI ODBORI. — Objavljen je zakon o ljudskih odborih. Ta zakon določa, da bodo matične knjige vodili ljudski odbori in sicer rojstne, poročne in mrliške. Tako je končana sto in stoletna navada, da vodijo matične knjige župni uradi. Tako bo imel sedaj vsak katoličan dvojno delo. Dobiti izpiske od svojega župne-ga urada in od ljudskega odbora. Ljudski odbori so posnetek ruskih vaških sovjetov. POROKE SE MORAJO odslej vršiti pred ljudskim odborom. Samo te smatra država za prave poroke. Dovoljuje pa, da se smeta taka dva poročiti kasneje tudi pred katoliškim župnikom. Ta jih cerkveno ne sme poročiti, če ne prineseta dokaza, da sta že poročena pred državo odno-sno pred ljudskim odborom. V STRANJAH PRI KAMNIKU so očistili cerkev, ki je Nemcem služila kot stražnica. 17. februarja so spet prinesli vanjo kip farnega patrona sv. Benedikta. Ta kip so farani pravočasno skrili pred Nemci. Slo- vesnost je vodil generalni vikar ljubljanske škofije g. A. Vovk. KAKO JE Z VERSKIM PO UKOM. — "Oznanilo" prinaša naročilo, škofijskega oidinariata v Ljubljani, da se vrši po vseh ljubljanski^ cerkvah priprava otrok za prvo sv. obhajilo in sv. birmo in sicer tako doTgo, dokler se ne uredi vprašanje poučevanja verouka-po šolah. Tako imamo pisan dokaz, da se v Ljubljani sedaj po šolah ne poučuje verouk. Kdaj se bo spet začel? Kadar se bo komunizem umaknil. Pod Kidriči in Fajfarji za Boga ni prostora v šoli. "OZNANILO" TUDI OZNANJA, da je tisti kredit, ki ga je dala Narodna vlada za popravilo cerkva ves razdeljen. O tem kreditu sem vam že pisal, da je bil dan pred volitvami, ko so ti-tovci vse storili, da bi spravili ljudi na volišče in je bilo treba varati tudi katoličane. Sedaj, ko ni več volitev in take potrebe, tudi ni več kredita. NOVO TABORIŠČE ZA PRISILNO DELO v Sloveniji. V Ilirski Bistrici pripravljajo Titove oblasti prisilno taborišče za one, ki bodo obsojeni na prisilno delo. Taborišče bo sprejelo več tisoč ljudi. Kmetje v okolici _ stavbe11 steklom. Vlada je vpl^alag vnico 5 milijonov din^ k Ko je Betač zavp v hišo, se niso mogli s> oče potajiti. Odprli so ye® ta in zvedavo vprašal1-' "Kaj pa je, Betač, Kaj nisi odpeljal?" ,- , t "Eno figo bom odpe« en čem. Kaj vem, kaj je®^ mek vražji tukaj le. ^ ne premakneta, Pa 'se, prjn makneta z mesta. ^ šcštar, da bom P°gleda' na"KaTpa če bi imele ^ Kaj pa, ce v Je svoje prste vmes/ ^ sj njih ura in kdo ve, ^ ^ kaj navzkriž ž nj,mi'kboi; magajo Šuštarjev °če mislim. j;nii "Solit se pojdi s » ^ prnicami," se huduJ "Otavci ne damo na",K pr nismo otroci. Latern0 >i, pravim. 'Saj jo bom SI li ko, da jo prižgem- ^ oče izginejo nazaj v '^aJ šepečejo Meniševcem- šele Betač bentil, vprego. Pa da bost ^ H. vam rečem." P°išceJ a li#« svetilko, jo prižgeJ0- 1 njo iz hiše. -"i1 "I, kje pa si z vo^8j oče, ko stopijo iz veze' vidim." tj . "Tukajle sem P°sVp» pošast namalana, ka.l • in .;jli i fit t sajavka Betač M pfifljfe pred vozom, ko so 01 ^jrl is žje s svetilko. Zijače ^ pa sam sebi lie verJ.al V le vidi. Konja sta D1 flb ( *, vprežena tako, da s ■ ^ ^ ^ gledala nazaj v v°z'i0J. t n1 iti če nista mogla nika "Ha, ha, ha," P^W's, jev oče v smeh, ^ n* !4j-prišel, če boš „' l\ vprežene, ti rečem- „ \ To vem brez ^^f daj besedo Betač. vfrl pokliči, ga bom nek^j ^ 'Pa ne da bi dolžil," sežejo oče v le C 1 " .nt, * me SP*1 "Saj nisme §e srm pokliči ga ,če ni sej „ ^ "Matije, ej MatlJ^o. jo na ves glas oče v . so vedeli, da hlapecv ni "Kaj pa je?;' ^ sa oglasi Matije za^i "Les pojdi!" g* ji*" mei t i vsa "se bova nekaj P° pec nerodno priki'e ^ naenkrat pa obsta^. -e šno začudi: "Na, irnn° Kdo je pa tako »e% pii Kako b°l P" mil konje? li?" "Prejle si mi v . in da so konji napojen agji ljeni, ali ne?" ga ^^ naravnost in brez .^v* "Pošteno rečen0-. sem rekel," odgov0^. "Pa kje si jih r pu ali pri glavi r P0'; b* S lje Betač in že obr»jJ tako, da je imel taiJ rokah, debelejšega v slučaj pripravljeni :, \ 5t>e \ i k iil51 "I, nakrmil in kot vselej," se ven K„t nja sta bila vPregy spodobi, ko sem odS kdo neki ju je tak0^ p0rl tttknil, da ni nikomel'y sama prepregl^ se vpil "Nazadnje Betač v hlaP^gtii^ lečem, da nista P8 fevi da jih takih ne P^ ^uij-nišija, in tudi ta včasih, saj ne da bi se sama PreP j,, hotela tajselj nak, tega pa ne vel k li- ■P h ie »i fc m BXERISKA DOMJVHTA, JUNE 6, 1946 o ml obsi n«1 mei iDJ hj, stal ben išarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA ino ali je sita ali lač-ZeJna ali napojena, to "me. Več pa ne ra.zu- fl ** tudi )B ft rin k - p Nekak ponos mu je bi se sploh spuščal njim. voha !" se je nenadni Matijec. "Smrt vo-veš, kako se je Pram ,S1 in hrzal tisto jutro, Je France ubil. Ali še Ah ti ni utrgal vojk? Je bilo? Smrt je vo-11 tudi krava to lahko n mesar zmerom smr-, n'i in smrti." beseda sama!" beseda ima svoj vonj. Senoj pa ga imaš poln 8e Je gnal nenadoma Ma. t» se je krohotal je v zadregi obmolk-je presenetil ta od- ipnih;Ves se je tresel od raz-r «ja n, . _ pca. je prezirljivo "Pazi na be- se H tfll 8*1 g pf bosta?" je mirila se je čudila Matijcu, k tako razvnel. 'Za pra- lli n« Prazen nič, je dejali Prazen nič, to so ne- Sede!' je vztrajal Ti- K prav!" je Jnia svoj ^anca. 'ČS ,> vsak ima svoj prav! -f :5,ri(Jem nazaj. Klančar-'' da bi telička redila, * sena it >1; Sli jr« is $ $ 1 h 8ne! * in če boš — če i^].6, je popravil, "sami ' lcka, bo krme zmanj-Jo bomo šli sami pro- V i A L, v pC fc . Ves, toliko veš, kakor J.® sPet nenavadno ra:z-lj ljce ki so ga grele še Tinetove besede. "Poz- A le nt in vem, koli-t In nazadnje, rti vtikaš ti? Franca je je'3a!" je dejal Matijec, L .®dno bolj razvnemal. ■ besedo in ne s Čfi s' I i Pri nas ga bo ga moreš utrpeti, je obrnil prezira- i se ^o teličko prav lah-k.^vrnila naglo, vpsela, e Pogovor obrnil v to teličko prav lahko ^vlekel porogljivo Ti- % r da taka telička ni- ,t.110 kravo je bo še os-.Je lanske še par voz." 2e bolje vem, kako je!" ^ skedenj 6 snedo.' še nisi odločil. Ali ne vidiš, da ti gori streha nad glavo?" Matijec je naglo pogledal kvišku. "Še vse hujše kot streha!" je nadaljeval Mohor. "Tine je ozdravel. In vem, da pritiska za njo." "Za Franco?" "Za Franco, da!" je nejevoljno dejal Mohor. "Ali ničesar ne vidiš?" "Vidim že! Kaj mi pomaga, če vidim?" je navidez malomarno skomizgnil z rameni. "Če pa ne mara." "Saj še vprašal nisi, pa trdiš!" "Tineta rajši vidi!" In spomnil se je besed radi sena. In ga tudi uboga in stori po njegovem !" "Da nisi zamudil!" mu je za-žugal s palico. "V grob si me spravil živega!" "Kaj bi zamudil? Tisto njivo je morala pozabiti," se je umeknil Matijec. "Kaj je bilo tistega treba?" "Nerodno je že bilo, pa saj ženske vse pozabijo!" Tako je bil Matijec storil trden' sklep, da jo vpraša še ta večer. Po večerji je izvlekel star raztrgan koš in šop viter ter dejal sam pri 'sebi: "In če sedim do jutra, jo moram dobiti samo!" Toda tudi Tine je imel opravek. Na komatu je odletela podvleka in jo je pribijal nazaj. Tako sta sprta od dnevnega prepira molče sedela vsak pri svoj m delu ter vsak hip pogledovala po Franci, ki je kuhala , krmo prašičem. Tinetu se je zdelo čudno, da I Matijec naenkrat plete koš; še; ves jezen se je škodoželjno do-j mislil: POROČILO O PRISPEVKIH IN DRUGO (Nadaljevanje z 2 strani) na splšono skrbi za begunce ter je najboljša podpornica teh re-vežev. Ako pa kdo želi še kaj posebej darovati za svoje ožje sorojake Preserce, to lahko tudi stori, a v glavnem pa priporočam za to Katoliško ligo, ki ne zbira za kako zidovje, ampak zbira za lačne in nage reveže, da naše lastne ljudi rešimo smrti, potem bomo lahko zbirali pa za kako zidovje. Kruha, kruha pa obleke je za te najboljše zdravilo vse drugo pa potem, ko jih rešimo smrti. Zdaj je velevažno vprašanje: Kam z begunci, Tu bo zdaj treba denarja, da se jih nekam naseli za stalno in tu smo poklicani, da jim pomagamo. Jože Grdina. ---o-— Na sejmu Komedijant vpije pred svojo kolibo na sejmu: "Le noter; vstopite, boste videli čuda! Zamorca, ki ima toliko oči, kolikor to leto dni! Vstopite, ne bo vam žal! Vstopnina samo en dolar za osebo!" Občinstvo, ki vre v množicah v kolibo: "Kaj pa je to? To je sleparija To je čisto navaden zamorec in ima dvoje oči, kot vsi tirugi. Dajte nam denar nazaj " Komedijant: "Toda oprostite, gospoda moja. Ta zamorec ima res toliko oči kot to leto dni. Saj je danes vendar šele drugi januar." DELO DOBIJO Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. " MALI OGLASI želi stanovanje Mlad zakonski par brez otrok ali kakih domačih živali, želi dobiti stanovanje 3 do 5 sob brez pohištva. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 5 popoldne MU 7815. (113) ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu • Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Dobra služba Sprejme se natakarico in strežkinjo. Večerno delo. Zglasite se v petek ali soboto zvečer po 6. Krizman's Bar 3244 St. Clair Ave. (112) MALI 0GTAST~ Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dobro vzdrževana. Nahaja se na severni strani Superior med Addison Rd. in Norwood. Ni treba nič popravil, je novo barvana in dekorirana. Kopalnica iz plošč, moderna kuhinja. Ko bo prodana, bosta izpraznjeni obe stanovanji. Proda se iz zasebne roke. Za informacije pokličite EX 0077. (116) • Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, Rorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin aH olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Nahaja se na 732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 (x) Furnez naprodaj Naprodaj je f u r n e z, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E. 66. Place, (117) RE-NU AVTO BODY CO. > Popravimo vaš avto Jn prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding I JOHN J. FOZNIK GLenville 3830. 982 East 152nd St. \ L'> i f \ \ Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. ___Tel. GL 4316_ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 ziutrai Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) »j govori sem o gospodi-kaj dejal Ali ij, 1 sem jaz Wji? In če bi jaz kaj 1 rekel, da ti nisi gos-^ gospodariš? Še hla-jj Je besno dejal Tine, 5j Vsa kri udarila v gla-tehtal besed. "Kaj aprav, sam Bog ve, ko *** nisi!' Sts lla vendar! Bom vi- !|,e ^ine pravi —" se fe ji 2 besedo, "bom pogle- "Prepozno, fant! Ta voz sil zamudil!" Tisti večer je Franca šla' spat pred njima. Tine še je! zmagoslavno nasmehnil, ko .je Čez par hipov pospravil tudi j Matijec svoje vitre. XIV Franca se je s Tinetom sprla radi oklicev. Tine je dejal, da jih ne gre postavljat, dokler nima ženitovanjskega pisma. "Ti veš, kakšna sem. Dobro veš, kaj si storil iz mene," je jokala pred njim. "Zdaj mi prihrani vsaj sramoto! Ljudje bodo opazili in potem bo gorje." "To ni moja sramota. Saj veš, kaj ti je storiti! Reci, da se pel jeva v mesto k notarju. Ali naj jaz visim pri hiši kakor lastovičje gnezdo? Kaj še! Meni je lahka!" In je odšel. Kakor obstreljena golobica je tavala tisti dan po hiši. Nato se je proti mraku napravila, vzela hranilno knjižico in štru-co masla tiar šla v župnišče. "AH so gospod doma?" je vprašala kuharico. "So, molijo!" se je obrnila kuharica Neža na pragu. '"Tako nič časa nimam," se »ti a;- ?6c Mj^ Je »lezel vase, kakor P°lila z mrzlo vodo. re3!" je dejal polglas- fe , Nadaljeval v mislih, oo VAŽNE TOČKE za lastnike d > k if l ali vsaj imela takš-^alega janezka, pa bi ,, 6 drugačno srce. In takšno moč do tfj 3» !j. Je le, v&s dan taval kakor H. k • užaljen in ponižan •p | Nobeno delo mu ni šip je opravičevala, "da bi prišla čez dan. Že dolgo sem mislila, da bi kaj rabili' za praznike," je tiščala štruco naprej. "Morda pa so že zmolili?" je kuharica dejala proti grbavi žuipnikovi nečakinji, ki je v kotu tiho lupila krompir. "Zdaj bo kmalu večerja." Č? bi pogledali!" je zaprosila Franca. In je kuharica odšla, in ko se je- vrnila, je dejala j da lahko vstopi. Župnik, slaboten sedemdesetleten starček, je imel zelen j. . ščit na očeh ter bral z naoč- vase pogreznjenega niki, ki so se mu prav tako Pod večer v drvarnici, tresli na nosu pri vsakem migljaju ustnic, kakor se mu je roka tresla od starosti. Potisnil je naočnike na koncu nosa ter začuden koracnil Franci naproti. l E. 55. St., Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. Joseph Lukasko, Mr. in Mrs. Albin Pike, Mr. in Mrs. John Iliad, Mr. in Mrs. Rudolph Hlad, Girls of Enamel Products Co. društvo Sv. Ane št. 4 S'DZ., podružnica št. 25 Slovenske Ženske Zveze. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti tudi vsem, ki so v spomin pokojni darovali za obilne svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Louis Zele družina, Mr. in Mrs. Anton Zadnik, Mr. in Mrs. John Jevnikar in družina, Mrs. Frances Lunder in družina, Mrs. Rose Urbančič in hčere, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. in Mrs. Joseph Modic in družina, Mrs. Theresa Petkovšek in Stanley, Mr. in Mrs. Louis Znidaršič, Carl Ave., Mr. in Mrs. John Medves družina, Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. Joseph Lukasko, Mr. in Mrs. Albin Pike, Mr. in Mrs. John Hlad, Mr. in Mrs. Rudolph Hlad, Mr. in Mrs. Anton Baznik, Mr. in Mrs. Joseph Pike Sr. in družina, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. John Tanko in družina, Arrowhead Ave.; Mr. in Mrs. Edward Pike, Marcella Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Pike Jr. in družina, E. 174 St.; Mr. in Mrs. John Cerne, Lorain, Ohio; Mrs Margaret Silc in Mayme, Mrs. Rose Mi-klaučič in družina, E. 147 St.; Mr. in Mrs. Frank Kranjc, in družina, E.. 68 St.; Mr. Frank Tanko, Mrs. Mary Cimperman, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Cimperman, West Park; Mr. in Mrs. Thomas Robison, Thompson, Ohio; Mr. in Mrs. Joseph Meglic in družina, Mr. in Mrs. Frank Praznik, E. 61 St.; Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, Miss Ann Miklaučič, Mrs. Anna .Ponikvar in družina, E. 141 St., Mr. in Mrs. Michael Kolar, E. 71 St., Misses Mary in Rose Ko-lar, Mr. in Mrs. James Kenny, Mrs. Anna Stupica, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar Donald Ave.; Mr. Anton Prijatel, E. 68 St.; Mr. John Lustig in družina, Thompson O.; Mr. Louis Hosta, Thompson, Ohio.; Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar, Mr. Frank Moro, Mr, in Mrs. Joseph Kordic E. 33 St., Mr. in Mrs. John Brinovec, Mr. Frank Stefan-cic in hči, Richman Bros. Girls Coat Shop No. 3, Enamel Product« Girls, Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Geneva Ohio; Mr. in Mrs. Ludwig Farcnik, Mrs. Ernest Vodnik, Mr. in Mrs. Mestek, Marcela Ave.; Mr. in Mrs. Frank Zeleznik in družina Mr. in Mrs. Frank Cimperman in družina, Mr. in Mrs. Louis Rozman, Mr. in Mrs. Elmer Janchar, Mrs. Mary Lukasko, Mr. in Mrs. John Plemel Mr. in Mrs. Frank Miklaucic, E. 67 St.; Mrs. Rose Zupančič in družina, Edna Ave.; Mrs. Frances Pecnik in družina, Mr. in Mrs. Tony Zakrajsek, 977 Addison ltd.; Mrs. Mary Gornik in družina, Gid-dings Rd.; Mr. in Mrs. Jim Okorn, 6906 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Jack Lis, 7215 Hecker Ave., Mr. in Mrs. John Centa, 1015 E. 74 St.; Mrs. Mary Lunder, E. 51 St.; Miss Jennie Cinxperman, 4770 W. 130 St.; Mr. in Mrs. Louis Mihalich, 1152 E. 61 St.; Mr. in Mrs. Louis Urbancic, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Martin Klopcic, Addison Rd.; Mr. in Mrs. Skerbec, E. 61 St.; Mr. in Mrs. Joseph Turk, Addison Rd.; Kasunic družina, Mr. in Mrs. Anton Miklaucic Jr. in družina, Mr. in Mrs. Frank Arko, Addison RcL; Mrs. Mary Andolek in družina, Mrs. Frances Oražem in družina, Rose Pukov-nik, Mr. in Mrs. Anton Tomsic Jr. in družina, Mr. Joseph Tomazin Sr. družina, Mr. in Mrs. Andrew Bajt,, Carry Ave.; Miss Anna Novak, Edna Ave.; Mrs. Johanna Novak, Edna Ave.; Mrs. Mary Dolenc, Mr. in Mrs. John Pengel, Mr. in Mrs. Frank Marzlikar, Mr. in Mrs. Andrew Bajt, Addison Rd.; Mr. in Mrs. Anton Muha, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Frank Bavec in družina, Mr. in Mrs. Joseph Strnad, Mrs. Mary Pucel in družina, Mr. in Mrs. Anton Lovko, Mr. in Mrs. Andrew Macek, Mr. in Mrs. Anton Miklaucic Sr., Mr. in Mrs. Anthony Vehar, Mr. in Mrs. Louis Krajc, Opa-lek družina, Mrs. Mary Peterlin in družina, Mrs. Mary Belle in hči, Mr. in Mrs. Albert Novak, Mrs. Frances Zakrajsek in hči, Mr. in Mrs. Joseph Miklaucic, E. 60 St.; Mr. in Mrs. Edward Bradač, Mr. in Mrs. Jer-ney Kramer, Norwood Rd.; Mrs. Strunge, Mrs. Mary Erzen, Addison Rd.; Mr. in Mrs. James Hočevar, Kildeer Ave.; Mrs. Godnavec in hči, Mrs. Mary Godec, Mr. in Mrs. John Mauser, Mrs. John Prebel, E. 72 PI.; Mr. in Mrs. Anton Opeka družina, Euclid, Ohio; Mrs. Mary Hočevar in družina, E. 64 St.; Mr. in Mrs. Frank Slabe Sr., Willoughby, Ohio; Mrs. Mary Hren, St. Clair Ave.; Mrs. Mary Klancar, E. 64 St.; Mr. in Mrs. Erzen, E. 78 St.; Mr. in Mrs. Jack Wisokay, Mrs. Konjar, Mrs. Zdesar, Master Sgt. and Mrs. Dominic Cicciallo, Fort Knox, Kentucky; Mrs. Frances Snyder, E. 67 St.; Mrs. Jennie Maver, Carry Ave.; Mr. in Mrs. Tom Arko, Aberdeen Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Tekavec, Bonna Ave.; Millavec Girls, E. 71 St.; Mr. in Mrs. John Burdelick, Mary Ann Danecic, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. August Kollan- der, Mr. in Mrs. Robert Blatnik, Mr-Mrs. Michael Sedlak, Mrs. Mary Sk» ^ Marcella Rd.; Mrs. Mary Prijatel, K-St.; Mrs. Mary Luznar, Mrs. Zigovic. - ^ in Mrs. William Avsec in družina, Mrs. Zeleznik in družina, Spilker Ave.; » in Mrs. Mencin, E. 61 St.; Mr. in Mrs- ^ seph Krulac, Mr. in Mrs. Anton Mra"1 ' E. 64 St..; Mrs. Mary Hlad, Metta A^'' Mrs. Antonia Leustig, Addison Rd-! . Rose Bizjak, Celesnik družina, E. 61 '' Mr. in Mrs. John Belko, E. 74 St.; Mr-•1 seph Lesniak, Mrs. Anna Jalovec, 1 .' Margaret Ahlin družina, Mr. in Mrs. j0 ^ Strojin, E. 64 St.; Mrs. Frances Kor°|L' Addison Rd.; Mr. in Mrs. Frank Bell- M r Ma''-V pjj-nat. Lou'-4 Mary Jevnikar, Saranac Rd.; Mrs. Cimperman, E. 55 St.; Mr. Steve Mrs. Albina Paik, Mrs. Wencel, Mr. Godec, Mrs. Rose Zalaznik, Mr. Frank & naršič, Mr. in Mrs. Joseph Kuly, Mr-Mrs. John Skrajner, Mrs. Anton E'se! hardt, Lorain, Ohio. Našo prisrčno zahvalo naj sprej imej« bile »» pet- tudi sledeči, ki so dali svoje avtomo razpolago ob priliki pogreba: Anton kovsek, Edward Pike, John Jevnikar, ? ^ ton Miklaucic, John Tanko, John Medve^ Louis Rozman, Ann Novak, Mary Joseph Strnad, Jennie Dolenc, Julius rel,, Frank Azman, Victor Prijatel. Nadalje naj velja naša prisrčna hvala članicam podružnice št. 25 s ' društva Sv. Ane št. 4 SDZ in OltarnJ društva fare Sv. Vida, ki so se zbrale k pni molitvi ob krsti pokojne ter se uf'e . le pogrebne svete maše in zadnjega SP voda. Obenem želimo izreči našo iskreno za- /3' hvalo nosilcem krste, ki so jo spreniljeV do groba in jo položili k večnem počitku- Enako naj tudi sprejmejo našo Pr čno zahvalo vsi, ki so nam bili v tolažbo te' nam kaj dobrega storili v teh najbolj tej|. kih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsenl'v ^ so izrazili svoje sočutje s poslanimi s0/'\ nim kartami ali pa pismi. Našo prisrčno zahvalo izrekamo Joseph Zele in Sinovi pogrebnemu zaV' za vso prijazno vsestransko naklonjenost i'1 za lepo urejeno in izvrstno vodstvo Pogl ba, ravno tako tudi za podarjeno svilen° odejo za v krsto pokojne. Ce smo pa slučajno pomotoma kater° ime izpustili vas pa prosimo, da nam °P stite ker se želimo vsem najprisrčneie z hvaliti. tudi od" Preljubi jena in nikdar pozabljena draga sestra in teta, bridka žalost, se je naselila med nas, ker Tvoje dobro srce več ne bije in za vedno je utihnil Tvoj glas Božja lja je bila, da si na« morala že zapustiti in ni Te več med nami. Toda spomin na Tebe, predraga, bo pa ostal med nami do konca naših dni. Spavaj sedaj mirno 'v zaslužek"1 počitku in mi se Te bomo ljubeznivo spominjali z molitvijo in Tvoja duša blaga naj pa pri Bogu veselje vživa v srečni večnosti. Žalujoči ostali: JOHANNA HLAD, sestra; ANNA, LOUISE, MARIE, JEAN, JOSEPHINE in VICKIE, nečakinje; JOHN in RUDOLPH H LAID, nečaka; MARY ZNIDARISIC in FRANCES MEDVES, sestrične; v stari domovini pa zapušča žalujočega brata JOHNA MEDEN. Cleveland, O. 6. junija 1946.