[HAZNIHJ DKŽAV V NAŠI DRŽAVI Naš predsednik vlade in zu- nanji minister v Parizu in v L o n d onu Dr. Milan Stojadinovič v Parizu Predsednik naše vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je potoval skozi Milan v Pariz. Našega šefa vlade so pozdravili italijanski dostojanstveniki v Benetkah in v Milanu. V Pariz je dospel dne 12. oktobra zjutraj in ga je sprejel na kolodvoru francoski zunanji minister Delbos z višjimi uradniki zunanjega ministrstva ter poslaniki držav Male zveze. Po sprejemu se je odpeljal ministrski predsednik v prostore zanj in njegovo spremstvo določenega hotela. Nato se je vpisal v knjigo za sprejem pri predsedniku republike in je položil venec na grob Neznanemu vojaku ter venec pred spomenik kralju Petru I. in Aleksandru I. Najvaž- nejši dogodek 12. oktobra je bil podpis podaljšanja prijateljske pogodbe s Francijo. Pogodba je podaljšana do 1. decembra 1942 in je bila tokrat podpisana od Stojadinoviča in Delbosa v prisotnosti ostalih zastopnikov Jugoslavije ter Prancije. Našemu predsedniku vlade je priredil francoski zunanji minister Delbos slavnostno kosilo, podpredsednik vlade Leon Blum pa večerjo, katere se je udeležil tudi predsednik francoske vlade Chautemps. Dne 13. oktobra je imel dr. Stojadinovič daljši razgovor s predsednikorn francoske vlade. Opoldne je bil gost na kosilu pri predsedniku republiks Albertu Lebrunu in popoldne je imel sestanek z zunanjim ministrom Delbosom, s katerim se je pogovarjal o raznih srednje-evropskib vprašanjih. Omenjenega 13. oktobra zvečer se je odpeljal predsednik dr. Stojadinovič s svojim spremstvom s pariške severne postaj* v London. Predsednik naše vlade v Londonu Dr. Stojadinovič se je pripeljal 14. okto bra v London, kjer ga je sprejelo na ko lodvoru osebje jugoslovanskega poslani štva. Tekom predpoldneva je obiskal an gleškega zunanjega ministra Edena ii druge člane vlade. Popoldne omcnjenegi Ine ga je sprejel angleški ministreki pred;ednik Chamberlain. Prvič je bil šef naše vlade slavnostno pogoščen 14. oktobra z obedom v našem poslaništvu v Londonu. Sosila se je udeležil tudi angleški zunaaji minister. Slovesno večerjo mu je priredila angleška vlada in 15. oktobra je bil na obedu pri kralju Juriju VI. Tekom dvodnevnega bivanja v Londonu ie stopil dr. Stojadinovič v stik z angle3kimi državniki, s katerimi se je razgo/arjal o mednarodnem položaju. Pri tej priiožnosti je nanesel pogovor tudi na še tesnejše trgovske odnošaje med našo dr<;avo in Angliio. Dr. Stojadinovič zopet doma Naš predsednik vlade se je po opravljeiih poslih v Londonu vrnil v Belgrad prsko Pariza. Iz Pariza se je odpeljal s spremitvom 16. oktobra zvečer nazaj v Belgrad. Na obmejni postaji na Rakeku ga je pozdravil ban dr. Natlačen z zastopniki vojaških ter civilnih obmejnih oblasti, ter stevilni politični prijatelji, kateri so minijtrskemu predsedniku častitali k njegovim uspehom v Parizu in Londonu. Na ljubIjanskem kolodvoru je bil prirejen g. predsedniku prisrčen sprejem. Dr. Stojadinovič je stopil iz svojega vagona in se je med navdušenim nazdravljanjem pogovarjal s posamezniki do odhoda vlaka, kateri ga je odpeljal nazaj v Belgrad. * O sporazumu med Hrvati in Združeno opozicijo je minister dr. Krek na shodu v Kamniku 17. oktobra to-le izjavil: Sporazum se ne nanaša na to, kar je glavna zahteva radičevskih mas na Hrvatskem, na notranjo ureditev države, marveč sta se oba dela (hrvatski in srbski) o tem sporazumela, da se bosta pozneje sporazumevala. Srbske opozicionalne strankč", ki so sklenile z Mačkom sporazum, ne predstavIjajo srbskega naroda, ker nimajo v njem večine, kar so zgovorno pokazale zadnje občinske volitve. To dejstvo spravlja ob veljavo same temelje sporazuma. Gospodje od opozicije so tudi pozabili, da se sedanja ustava ne sme spremeniti, dokler ne postane naš mladi kralj polnoleten, to se pravi, dokler ne dobi vse vladarske pravice v svoje roke in z narodom svobodno vlada po ustavnih in narodnih zakonih. Tako dolgo se ustava ne bo spremenila. To je tako gotovo kot Amen v Očenašu. V DRUGIH DRŽAVAH Nemčija zajamčila Belgiji nedotakljivost. V Berlinu v zunanjem nemškem ministrstvu sta bili 13. oktobra dopoldne izmenjani med nemškim zunanjim ministrom ter belgijskim poslanikom noti (zagotovili), s katerima je zajamčena Belgiji od strani Nemčije nedotakljivost. Po zgledu Francije in Anglije se je sedaj obvezaIa tudi Nemčija, da bo čuvala nedotakljivost belgijskih meja. Izvzet bi bil primer, ako bi sodelovala* Belgija v oboroženem sporu, v katerega bi bila zapletena Nemčija, in sicer z vojaškim sodelovanjem proti Nemčiji. Nemčija bi dobila tudi povsem proste roke napram Belgiji, če bi Belgija na podlagi obvez iz pogodbe Društva narodov dovolila kaki državi. da si ustvari na belgijskih tleh vojaško oporišče in področje za prevoz. Belgijska vlada je sprejela z velikim zadovoljstvom na znanje izjavo o nedotakljivosti od strani Nemčije in je izrekla nemški vladi svojo največjo zahvalo za to. Pripravljenost Italije za vsak slučaj. Po zanesljivih vesteh se je zvedelo, da je fašistična milica mobilizirala okrog 50.000 črnih srajc kot prostovoljce za Abesinijo in za pripravljenost v času »nepredvidenih dogodkov«. Del črnih srajc bo odposlan v Libijo (italijanska kolonija v bolj severni Afriki), del pa v Abesinijo. Ostanek pa bo ostal v vojašnicah in čakal v pripravljenosti na povelje. Vkrcavanje za odhod v Libijo in Abesinijo se vrši z vso naglico. Končni izid kantonalnih volitev na Francoskem. Zadnjič smo že poročali, da so se vršile v Franciji 10. oktobra tako zvane kantonalne volitve, pri katerih je nastopilo 11 strank. Iz volitev je izšla kot najmočnejša socialistična stranka z 1,557.088 glasovi (21,32%); na drugem mestu je radikalno-socialisticna stranka z 1,508.793 glasovi (20.7%), sledi republikanska zveza z 1,193.125 glasovi (15.43%), komunistična stranka 1,088.552 glasov (14%). Ostale stranke so dobile manj ko 760.000 glasov in 9.8 do 0.02%. Obsedno stanje v Palestini. Arabci v Palestini ne mirujejo. Angleži so polovili bolj pomembne voditelje arabskih plemen in so jih odpeljali na nek otok v Tihem oceanu. Ta angleški korak je Arabce še bolj razburkal in so pričeli z očitnim uporom. V Galileji so uničili brzojavne in telefonske naprave, v nekaterih judovskih kolonijah v severni Palesttini so podtaknili ogenj, razstrelili so cev, po kateri priteka v angleške tanke iz Iraka sirovo olje in so ga zagžali. Pri Betlehemu je došlo do cele bitke med angleškimi redarji in neko arabsko skupino. Pri tako resnih nerairih je Anglija Sveto deželo zaprla od vseh strani ter proglasila obsedno stanje.