V luei def slev. Bilo je v Dubravi pri Zavrču. To je obmejna vas med Slovenijo in Hrvatsko. V njej prebivajo poleg Hrvatov-Zagorcev tudi Slovenci. Preteklega meseca je bil tamkaj shod Mačkovcev. Prireditelji so pričakovali, da bo prišlo kakšnih 15.000 ljudi, pa jih je prišlo Le kakšnih 2500. Mačkovski ribolov se torej ni posrečil. Slovencev je bilo malo število, zborovalci so bili po veliki večini s hrvatske strani. Torej prav za prav velik politični fiasko. Ne bi o tem potanje pisali, ako se bi ne bilo v Dubravi dogodilo nekaj, kar osvetljuje odnos političnega mačkovstva do slovenstva. Neka hiša v Dubravi, last Slovenca, je imela slovensko zastavo. Na zahtevo Mačkovcev iz Hrvatske je gospodar moral slovensko zastavo sneti, ker so mu grozili, da mu sicer vse v hiši razbijejo. In kako se takšne in slične grožnje izpolnjujejo, o tem bi znal dosti povedati mnogoteri sadovnjak in vinograd. Mačkovci torej zahtevajo odstranitev slovenske zastave. Ali ni to značilno dejstvo, ki z bengalično lučjo razsvetljuje težnje političnega mačkovstva. Slovenska zastava ni smela kot enakopravna viseti poleg hrvatske zastave, morala se je pred njo umakniti. Ali ni s tem dobro označena politična podrejenost in manjvrednost slovenstva v celokupnem pokretu političnega mačkovstva? Slovensko ljudstvo se ne da ponižati do take uloge. Noče biti kakor uprežna živina, ki naj vleče voz, v katerem se vozijo gotovi politični kolovodje. Noče biti samo nosač, ki nosi materijal za zgradbo drugih. Svojo politično usodo hoče vzeti v svoje roke ter jo i stvarjati in urejati po svojih lastnih sinovih brez tuje kuratele. To zahteva tsnovna misel ideje o demokraciji (ljudovladi), ki o njej toliko govorijo mačkovski agitatorji med nami. To je tudi zahte- va enakopravnosti v državi, v koje imenu uveljavlja tudi pokret dr. Mačeka svoje zahteve o ureditvi države. Ta podrejenost slovenstva v okvirju mačkovskega pokreta je tudi razlog za to, da se slovensko tnačkovstvo ne more povzpeti do kakšnega resnega in stvarnega programa o ureditvi Slovenije in celokupne države. Saj tudi vrhovni voditelj mačkovstva doslej svojega programa ni opredelil. V novem glasilu hrvatskega pokreta, ki je nedavno začelo pod imenom »Hrvatski dnevnik« izhajati v Zagrebu, je izšel na uvodnem mestu članek dr. Vladimirja Mačeka. V njem se poudarjajo nekatere splošne misli o pojmu političnega naroda, kakor ga je prakticirala Avstrjja in Ogrska, in o nacionalizmu. Kar pa se tiče naše dr|ave in njene ureditve, ne podaja ta članek nobene programatične misli, marveč se omejuje na splošno frazo o »narodni svobodi« in »socialni pravici«. To brezprograranost hoče slovensko raačkovstvo nadomestiti z gesli, vzetimi iz marksističnega slovarja. Takšno je zlasti geslo o »slovenskem kmečko-delavskem gibanjii«. Dobro nam je ta fraza znana. Svojčas so jo na vsa usta razglašali po Sloveniji soeialisti. Z njimi so kmalu začeli konkurirati bivši samostojni kmetijci! Sedaj krošnjarijo s tem geslom okoli po nekaterih krajih Slovenije naši dični Mačkovci. Pa bodo dosegli isti uspeh, to se pravi, isti neuspeh, kakor je zadel marksistične socialiste in liberalne kmetijce. Naše jludstvo je toliko izobraženo, da noče kot kalin nasesti na limanico praznih fraz. Toliko je hkrati značajno, da odklanja vsako politično suženjstvo, naj mu ga nalaga ta ali druga stranka, marveč hoče biti gospodar na lastni zemlji.