dolenjka, d.d. NOVO MESTO Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in vam v novem letu 2000 želimo veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! Delovni čas za praznike: 31. decembra trgovine odprte do 15. ure; 1.1.2000 trgovine zaprte; 2.1.2000 živilske trgovine dežurne od 8. do 11. ure. ra ■ * J E ■ 1 HROŠČ 2000 Nič nas ne sme presenetiti NOVO MESTO - Čeprav se je o računalniškem hrošču ob prehodu v leto 2000 v Sloveniji zadnje leto veliko govorilo in so najbolj odgovorni rešitve iskali že več let prej, si tik pred zdajci nihče ne upa zagotoviti, da bodo prvi trenutki novega leta potekali povsem običajno. Pri nas v glavnem velja prepričanje, da je panika odveč, zato je prebivalce sredi preteklega tedna presenetilo opozorilo uprave za zaščito in reševanje. Uprava je pozivala, da si je dobro pripraviti zaloge hrane, zdra- POLNOCNO-NOVOLETNA TRGATEV V NEBESIH NEBESA NA HOMU nad Šentrupertom - Vinski butik družine Brcar, znan po odličnih predikatnih vinih pa tudi cvičku, prireja ekskluzivno polnočno novoletno trgatev. Opolnoči bodo potrgali nekaj sto kilogramov grozdja laškega in renskega rizlinga ter črne žametovke, iz tega pa iztisnili mošt, ki se bo, ko bo donegovan, spremenil v vino, kakršnega ne bo daleč naokoli z datumom 1.1.2000. Okrog 30 članska druščina si bo po trgatvi privoščila prijetno silvestrovanje. vil, pitne vode, baterijsko svetilko in baterijski radijski sprejemnik. Ocenila je namreč, da kljub pripravljenosti računalniških sistemov na leto 2000 ni mogoče izključiti izrednih dogodkov ali nesreč ter razpadov infrastrukturnih sistemov. Stopnja pripravljenosti je seveda stvar posameznika. Zakaj je leto 2000 problem in kaj sploh je ta računalniški hrošč? V računalništvu imajo datumi pomembno mesto in težava je nastala zato, ker je večina programov do nedavnega uporabljala dvomestni zapis letnice, npr. 99 za 1999 in torej tudi 00 za 2000. Letnica 00 je nižja od letnice 99, zato ta matematična resnica zapleta delovanje in izračune strojne in programske opreme, ki temeljijo na datumih. Čeprav si danes težko predstavljamo, so bili v zgodnjih 60-ih letih računalniški sistemi bolj omejeni in prostor za shranjevanje podatkov zelo drag, zato je bilo treba varčevati. Problem leta 2000 ni le tehnični, ampak tudi poslovni problem z obsežnimi posledicami, zato ni dovolj, če so se z njim spoprijeli le v informatiki. Po nekaterih ocenah so podjetja in organizacije po svetu za odpravo problema namenile čez 600 milijard dolarjev. O tem, kako je bilo s pripravami pri nas, pa pišemo na 8. strani. Na splošno se je ob prehodu v novo leto najbolje držati pravila NNNP: Nič nas ne sme presenetiti. B. D. G. Dolenjska banka v skupini NLB Banka Slovenije izdala Novi Ljubljanski banki dovoljenje za pridobitev oz. preseganje 50-odst. deleža v Dolenjski banki - DB med 24 bankami na 8. mestu NOVO MESTO - Natančno leto po tistem, ko je Nova Kreditna banka Maribor (NKB MB) tiholazno, tako rekoč čez noč, nakupila skoraj četrtino delnic Dolenjske banke, da bi tako to dobro stoječo banko proti njeni volji vključila v svojo bančno skupino, je Banka Slovenije pred dnevi Novi Ljubljanski banki (NLB) izdala dovoljenje za pridobitev oz. preseganje 50-odstotnega kvalificiranega deleža v Dolenjski banki. To je praktično zelena luč za vključitev Dolenjske banke v bančno skupino NLB. PLETERSKA LEDENA TRGATEV - V četrtek, 23. decembra, zjutraj so Pri minus 15° Celzija pleterski menihi in delavci v vinogradu nad kartuzijo ,rgali zmrznjeno grozje. Vodja pleterske ekonomije in izvrstni vinogradnik Jože Simončič je v odlični vinski letini na okoli 500 trsih šardoneja Pustil skrbno izbrane grozde. Prešo je bilo treba dobro privijati, da se je točel iz zmrznjenih jagod izcejati gost in omamno sladek sok. Stisnili so ga e60 litrov, njegova sladkorna stopnja pa je znašala neverjetnih 216 Oech-s^jevih stopinj. Ko je po končani trgatvi posijalo še bleščeče zimsko sonce, s° blalgoslovili pred kratkim obnovljeno razpelo med pleterskimi vinogradi in nazdravili z jagodnim izborom sivega pinota, potrganega prav tam de-Cetnbra pred dvema letoma. (Foto: M. Hočevar) Stoletje naše osamosvojitve Izteka se leto 1999 in za mnoge ljudi tega sveta bo vstop v novo leto 2000 tudi prehod v novo tisočletje, čeprav se bo, kot trdijo znanstveniki, uradno začelo šele s 1. januarjem leta 2001. Vendar, če koga, to še najmanj zanima poslovneže, ki so na račun tisočletja že krepko zaslužili. Leto, ki se od nas poslavlja, je bilo polno pomembnih trenutkov in dogodkov, žal pa so ga tako kot iztekajoče se 20. stoletje močno zaznamovale vojne in naravne katastrofe, od vojne na Kosovem do ruskega napada na Čečenijo in hudih potresov v Turčiji. V tem stoletju, ko sta znanost in tehnika napredovali do neslutenih razsežnosti, je bilo žal tudi polno nasilja: dve svetovni vojni pa veliko bratomornih spopadov, ki so jih izzvale razne ideologije in nacionalizmi. Kljub vsemu pa je bilo to stoletje do sedaj najbolj prijazno in svetlo za Slovence. Pred devetimi leti smo si izborili lastno državo, o kateri so rodovi pred nami le sanjali. Čeprav takrat za to niso bile najbolj ugodne razmere, smo bili kot narod odločeni, da vzamemo usodo v svoje roke. Z mirnim prehodom iz enostrankarskega v parlamentarni sistem smo postavili temelje demokracije, ki jo še vedno nadgrajujemo. Čeprav smo na trenutke nezadovoljni z novo oblastjo, pa je treba vendarle priznati, da smo v slabih desetih letih dosegli veliko na vseh področjih, Slovenija pa je tudi vse bolj prepoznavna v svetu. Morda ljudje oblasti še najbolj zamerijo njeno premajhno tankočutnost do njihovih “drobnih problemov” in preveliko ukvarjanje z delitvijo oblasti. Tako kot v življenju si želijo, da bi bilo tudi v politiki več zaupanja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v dobro vseh. Naj bo novo leto priložnost za spremembo na boljše, predvsem pa naj bo to leto prijazno za vse ljudi tega sveta. Da bi živeli srečno in v miru. JOŽICA DORNIŽ “Delničarji in vodstvo Dolenjske banke pozdravljamo to odločitev sveta Banke Slovenije,” pravi direktor Dolenjske banke Franci Borsan, “saj je v skladu z odločitvijo organov upravljanja naše banke, da se strateško povežemo z največjo domačo banko, se pravi z Novo Ljubljansko banko.” Pot do tega je bila dolga, predvsem pa mukotrpna, saj je Banka Slovenije v začetku letošnjega leta izdala NKB MB soglasje za okoli 24-odst. kvalificirani delež Dolenjske banke. Nepričakovan in od Banke Slovenije “požegnan” vpad mariborske bankete povzročil precej negotovosti in celo zmede med delničarji Dolenjske banke, vodstvu pa zadal veliko skrbi in dodatnega dela. Direktor Borsan je imel samo za reševanje tega zapleta v letu dni 139 sestankov. Na skupščini junija letos so delničarji Dolenjske banke zelo odločno povedali, da Dolenjska banka ne sodi v bančno skupino NKB MB, zato ta kljub skoraj 24-odst. številu delnic in soglasju Banke Slovenije ni dobila niti ene- ga predstavnika ne v upravnem ne v nadzornem odboru Dolenjske banke. NLB pa je dobila 2 člana v upravnem odboru, čeprav je takrat imela manj kot 10 odst. delnic Dolenjske banke. Z NLB je Dolenjska banka že sredi februarja letos podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, na podlagi te pa maja še pogodbe o poenotenju in skupnem razvijanju storitev in tehnologije. Dolenjska banka bo še naprej poslovala pod tem imenom, saj NLB ne bo takoj uresničila pravice do nakupa delnic, ki ga ima po sklepu Banke Slovenije. V največji slovenski bančni skupini so poleg NLB še Banka Domžale, Banka Velenje, Banka Zasavje, Koroška banka in Pomurska banka, v VANDALIZEM BREZ PRIMERE SEMIČ - V kraški jami Mahkovec pri Semiču so lani o božiču prvič pripravili jaslice v naravni velikosti, ki si jih je ogledalo nekaj tisoč ljudi. Zanimanje za novost je bilo tolikšno, da sojih v jamo postavili tudi letos, a žal so si jih obiskovalci lahko ogledovali le nekaj dni. V noči od 25. na 26. december so namreč objestneži vdrli v jamo, uničili jaslice in električno napeljavo ter odnesli radio in ojačevalec. V isti noči so na bližnjem pokopališču pri sv. Roku v Nestoplji vasi uničili tudi razpelo ter nagrobni spomenik. V semiški občini so zgroženi nad vandalizmom, ki mu ni primere, sprašujejo pa se, komu so bile napoti jaslice in Kristus na križu. NLB pa pričakujejo še dovoljenje za pridobitev oz. preseganje 20-odst. kvalificiranega deleža v Banki Celje. “Z vključitvijo Dolenjske banke in Banke Celje bi se zaokrožil proces oblikovanja bančne skupine NLB, njen tržni delež pa bi znašal skoraj 43 odst.,” pravijo v NLB. “Mi pa se bomo poslej, razbremenjeni teh mučnih skrbi in rešeni zapletov, lahko še bolj posvečali predvsem našim strankam, poslovnim partnerjem, opravljanju storitev, zmanjševanju stroškov, tako da bomo lahko še bolj uspešni in konkurenčni, kot smo,” je končal prvi mož Dolenjske banke, ki je po bilančni vsoti med 24 v Sloveniji delujočimi bankami ponovno na 8. mestu in je letos dosegla vse zastavljene cilje vključno z dobičkom, iz katerega bo svojim delni-čaijem že 6. leto zapored izplačala dividende. A. BARTEU AVTO SE JE VŽGAL BREŽICE - 23. decembra je J. Š. vozil avto Fiat Uno, ki pa mu je v bližini brežiškega krožnega križišča ugasnil, nato je začelo goreti. Ogenj se je izpod pokrova avta razširil še v notranjost. Pogasili so ga gasilci PGD Šentlenart. Franci Borsan hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši meri Danes koledar za leto 2000 Današnji številki Dolenjskega lista je priložen enolistni koledar za prihodnje leto. Pripravo koledarja je omogočilo novomeško podjetje Avtogalant. Avto Če koledarja v vašem izvodu časopisa morda ni bilo, ga lahko dobite v naši naročniški službi. Uredništvo Dolenjskega lista ffeVBEME Ob koncu tedna bo delno oblačno in suho zimsko vreme. u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Odkupujemo delnice: Akripol, Begrad, Iskra kondenzatorji, Komet, SGP Posavje, TEM Čatež, TPV, Trimo... BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), O 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, rr 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, c 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, “S 0608/41-371 Berite danes stran 2; • Tomc je Slovencem daroval sebe stran 3; •Novorojencem prijazna porodnišnica stran 4: •Iz pisarn je težko v proizvodnjo stran 5: •Romi naj bi šli v bivši begunski center stran 9: •Pri odkupu mleka omejitev le kakovost stran 11: •Počasi se daleč pride, tudi na predbožični dan stran 18: • V Črnomlju se je začel “dogajati narod” ZANIMIVA MUZEJEVA ČESTITKA METLIKA - Belokranjski muzej v Metliki je k lični čestitki ob novem letu priložil tudi pojasnilo, da bo zaradi obsežnih del pri obnovi gradu muzej, ki domuje v gradu, zaprt do poletja. Hkrati se zaposleni v muzeju zahvaljujejo za razumevanje ter želijo, da bi jih obiskovalci, s katerimi si že zelo želijo srečanja, med zaprtjem muzeja ohranili v spominu. Res lepa pozornost, ki ne stane veliko, zato pa toliko več pomeni. TRIKRALJEVSKO KOLEDOVANJE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja priredi v sredo, 5. januarja 2000, ob 17. uri kulturno in etnološko prireditev trikraljevsko koledovanje. Prireditev bo pred občinsko stavbo sredi Šentjerneja. Koledniške skupine bodo na izviren način prikazale stari običaj trikraljevskega koledovanja. Gost večera bo znani etnolog dr. Boris Kuhar. :š k * © 'K* >&5 * ISSN 0416-2242 9 77 416 224 0 S SRAKO V NOVO LETO NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto priredi v sodelovanju z radiom Sraka veliko silvestrovanje pod ogrevanim šotorom na novomeškem Glavnem trgu. Za kar najboljše vzdušje in ples bodo peli in igrali člani enega najbolj priljubljenih slovenskih narodnozabavnih ansamblov Bratje iz Oplotnice s Tinetom Lesjakom. Večer z družabnimi igrami bo vodil priljubljeni Silvester Polak, sicer pa se bo program, ki bo vključeval tudi novoletni nagovor občinskih mož, odvijal od 10. ure do treh zjutraj. Vstopnine ne bo! Novomeški Telekom včeraj in jutri Na območju novomeške enote 35 telefonov na 100 prebivalcev - Veliko naselij in manjša poseljenost dražita gradnjo in vzdrževanje - Velike naložbe NOVO MESTO - Novomeška poslovna enota Telekoma Slovenije opravlja telekomunikacijske storitve v 13 občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Na tem območju živi 175.000 ljudi v 53.500 gospodinjstvih in 1.192 naseljih. Tako je na območju novomeške enote 20 odst. slovenskih naselij, blizu 13 odst. površine, 8,9 odst. prebivalcev, tu je 7,6 odst. vseh telefonov v Sloveniji in ljudje opravijo 6.1 odst. vseh impulzov, v enoti pa je 6 odst. vseh zaposlenih v Telekomu Slovenije. “Ta razmerja kažejo na težavnej- je povedala direktorica novomeške MAGAZIN, DAN D IN 0RLEKI V ŠOTORU RADIA KRKA NOVO MESTO - Praznični šotor, ki ga je za Novomeščane nasproti avtobusne postaje skupaj s Harley Barom postavil novomeški Radio Krka, je bil predvsem v ponedeljek, ko so v njem nastopali Zmelkoovv, Zoran Predin in Buh pomagej, nabito poln. Prireditve, ki so se z dijaškim in študentskim žurom začele 24. decembra, bodo svoj vrhunec dosegle nocoj, jutri in v soboto. Nocoj bodo v Krkinem šotoru godli člani skupin Magazin in Novina, na Silvestrovo bodo s pomočjo gostov novomeško mladino zabavali priljubljeni novomeški rokerji skupine Dan D, 1. januarja pa bodo novoletne zabave zaključili Orleki. ši položaj naše poslovne enote. Zaradi velikega števila naselij in manjše poseljenosti (68,3, v celi Sloveniji pa 97 prebivalev na 1 km2) sta gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja dosti dražja od povprečja, zaradi manjše kupne moči prebivalcev pa je tako omrežje tudi slabo donosno. Delež poslovnih telefonov je 18,5 odst., kar je najmanj v Sloveniji, kjer je ta delež 22,2-odst.,” DAlRUJMO KRI! LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije sporoča, da se bodo tudi v januarju in februarju nadaljevale krvodajalske akcije, saj kri tudi v letu 2000 ostaja nenadomestljivo zdravilo. V januarju se bodo lahko izkazali belokranjski krvodajalci, saj bodo akcije v Črnomlju (18. 1.), Semiču (19. 1.) in v Metliki (20. L). V Tčeb-njem bo akcija sredi februarja. enote mag. Milena Kramar Zupan. Na območju poslovne enote pride 35,1 telefon na 100 prebivalcev, kar je 10 odst. pod slovenskim povprečjem. Največ, 41,4 telefona na 100 prebivalcev, je v novomeški občini, najmanj, 22,4, pa v občini Mirna Peč. Manj kot 30 telefonov na 100 prebivalcev imajojse v občinah Žužemberk (27,2), Šentjernej (27,8) in Škocjan (28,8). Povsem digitalizirano telefonsko omrežje je v občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Škocjan, Žužemberk, Semič in Brežice, v ostalih pa bo tako v kratkem. “Digitalizacijo telekomunikacijskega omrežja bomo izvajali s postopno zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi, ki bodo vsebovale tudi ISDN priključke,” pravijo v novomeškem Telekomu. V letu 2000 v Sloveniji načrtujejo spremembo v številu omrežnih skupin. Na območju poslovne enote Tomc je Slovencem daroval sebe Tako je na slovesnosti ob odkritju spominske plošče duhovniku, skladatelju in organistu Matiji Tomcu v rojstnih Kapljiščih dejal Silvester Mihelčič - Nadškof dr. Rode daroval spominsko mašo KAPLJIŠČE - Na božič leta 1899 se je v belokranjskih Kapljiščih rodil Matija Tomc. Poleg tega, daje bil duhovnik, je na Dunaju dokončal še glasbeno akademijo in nekaj časa poučeval na gimnazijah v Šentvidu in Ljubljani. Poznan je prav po skladateljskem opusu, ki je obširen, saj zajema poleg cerkvene glasbe, kot so maše, kantate, oratoriji itd., tudi mnogo posvetnih zborovskih in komornih skladb. Ob stoletnici Tomčevega rojstva je državni sekretar na ministrstvu za kulturo RS Silvester Gaberšček na rojstni hiši v Kapljiščih pri Podzemlju odkril spominsko ploščo, ki jo je postavilo Belokranjsko muzejsko društvo. Blagoslovil jo je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, ki je pred tem v farni cerkvi v Podzemlju daroval spominsko mašo. Na slovesnosti je zapel metliški oktet Vitis, ob tej priložnosti pa je izšla tudi pesmarica Tomčevih priredb belokranjskih pesmi za otroške in mladinske pevske zbore. V takšni obliki jih je prvič zbral na enem mestu Mitja Gobec. Metliški župan Slavko Dragovan je kot opravičilo za skromno slovesnost spomnil na besede Matije Tomca, ki je nekoč dejal: “Bog, odpusti mi, saj veš, da sem Belokranjec.” “Zato Matijo Tomca prosim, da smem tudi jaz reči: “Tomc, odpusti nam, saj veš, da smo tudi mi Belokranjci.!” je zaključil svoj nagovor Dragovan. O Tomčevem življenju in delu je govoril predsednik Glasbene mladine Slovenije in ravnatelj glasbene šole. Črnomelj Silvester Mihelčič. Tomc je zelo rad prirejal slovensko ljudsko glasbeno izroči- lo. Iz dežele med Gorjanci in Kolpo slovijo njegove Kresne pesmi, Belokranjsko kolo, Želeni Jurij, Trije belokranjski plesi in drugo. Znan je njegov celovečerni koncert Stara pravda. Več njegovih pesmi je ponarodelo. V svojem dolgem življenju je Tomc objavil 1.278 skladb, od tega 492 cerkvenih in 786 posvetnih. “Tomc je bil tudi publicist, kritik, koncertant na orglah. S številnimi predavanji in tečaji za pevce in zborovodje je uveljavljal glasbeno umetnost in z osebnim odnosom do velike umetnosti predstavil sebe kot zrelo, čvrsto osebnost in s tem pokazal mnogim glasbenikom, kako raste iz skromnega nepojmljivo božanska lepota glasbenega razmišljanja. Matija Tomc je slovenskemu narodu daroval ogromno - sebe!” je med drugim dejal Mihelčič. Ker je Tomc kar 40 let, vse do svoje smrti 8. februarja 1986, preživel v Domžalah, kjer se je izredno priljubil ljudem, tam pa je ustvaril tudi večino svojih del, zlasti najboljših, so se ob odkritju spominske plošče v Kapljiščih nanj spomnili tudi Domžalčani. M. BEZEK-JAKŠE Novo mesto bo telekomunikacijsko omrežje namesto v sedanjih dveh (068 in 0608) organizirano v eni omrežni skupini s klicno številko 07, oštevilčenje priključkov pa bo iz sedanjega 5- ali 6-mestnega spremenjeno v 7-mestno. V letošnjem letu so v novomeški občini v telekomunikacijsko infrastrukturo investirali 300 milijonov tolarjev, v letu 2000 pa načrtujejo kar za 760 milijonov tolarjev investicij. Vrednost letos opravljenih del v občini Mirna Pec je znašala 30 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa načrtujejo za 26 milijonov tolarjev del. V občim Črnomelj so letos opravili za 70 milijonov tolarjev del, za prihodnje leto pa jih načrtujejo za 90 milijonov. V semiški občini vrednost letos vloženih sredstev znaša 10 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa naj bi bila devetkrat večja. V metliški občini so letošnje naložbe znašale dobrih 156 milijonov tolarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo 170 milijonov tolarjev. Za prihodnje leto načrtujejo v občini Dolenjske Toplice vlaganja v višini 60 milijonov tolarjev, s čimer bodo popolnoma digitalizirali omrežje in odpravili vse dvojne priključke. V žužemberški občini znaša vrednost letos vloženih sredstev 24 milijonov tolarjev, za leto 2000 pa načrtujejo 70 mil'; jonov tolarjev. V škocjanski občim ocenjujejo vrednost vloženih sredstev za popolno digitalizacijo omrežja in naprav ter odpravo vseh dvojnih priključkov na okoli 50 milijonov tolarjev. V občim Krško je novomeška enota Telekoma letos opravila za 245 milijonov tolarjev del, v prihodnjem letu pa jih načrtujejo za 320 fflih' jonov tolarjev. V brežiški občin1 znaša vrednost letos vloženih sredstev 100 milijonov tolarjev, v letu 2000 pa naj bi se povzpela na 270 milijonov tolarjev. V sevniski občini znaša vrednost letos vloženih sredstev 139 milijonov tol®1' jev, v prihodnjem letu pa bodo opravili za 235 milijonov tolarjev del. V trebanjski občini je vrednost letos vloženih sredstev 6/ milijonov tolarjev, v letu 2000 pa previdevajo kar 240 milijonov tolarjev. V šentjernejski občim Je Telekom letos opravil za 25 taw-jonov tolarjev del. ^ g. V SPOMIN MATIJI TOMCU - O pomenu Tomčevih del, žal v preteklosti velikokrat prezrtih, je ob odkritju spominske plošče govoril Silvester Mihelčič (prvi z leve), blagoslovil pa jo je nadškof dr. Franc Rode. (Foto: M. B.-J.) ŠENTJERNEJSKI DEDEK MRAZ-V četrtek, 23. decembra Je dedek Mraz v spremstvu župana obiskal šentjernejske otroke. Otrokom v vrtcih Čebelica in Sonček ter otrokom v družinskem varstvu je belobradi mož prinesel igrače, učencem ni Jih razredov osnovnih šol v Šentjerneju in Orehovici pa vrečke z drobnimi darili ter jih povabil na skupno rajanje, ki bo danes, v četrtek, ob 15. uri pred šentjernejsko občinsko stavbo. (Foto: M. Hoče\’ar) Mariborsko pismo TAM je končno prodan! Kupil pa je konzorcij, v katerem je 27 podjetij Kdor čaka, dočaka! Tako je tudi preko 7.000 delavcev bivšega Tama, ki čakajo na poplačilo svojih premalo izplačanih plač in drugih terjatev, končno dočakalo prodajo svojega nekdanjega podjetja v stečaju. Natanko 3 leta, 6 mesecev in 20 dni po uvedbi stečajnega postopka za Tam je namreč stečajnemu senatu okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu predseduje Karl Ferenčak, uspelo v celoti prodati premoženje daleč največjega podjetja na Štajerskem. Sodno zapriseženi cenilci so pred dvema letoma vrednost omenjenega premoženja ocenili na 286.555.960 mark, kar je tedaj znašalo 27 milijard tolarjev. Po sklepu stečajnega senata bo stečajni upravitelj Mirko Žagar prodal Tam Konzorciju kupcev premoženja Tama v stečaju za 9,4 milijarde tolarjev. Gre za konzorcij, ki so ga oblikovali pod okriljem Slovenske razvojne družbe in v katerem je 27 podjetij, med njimi tudi podjetja MPR ki že danes poslujejo na lokaciji Tama in dajejo delo in kruh okoli 1500 delavcem. Konzorcij mora po odredbi stečajnega senata kupoprodajno pogodbo podpisati do 29. decembra letos, do takrat pa mora poravnati tudi aro v višini 10 odstotkov pogodbene vrednosti. Celotno kupnino skupaj z davki pa mora konzorcij poravnati v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Stečajni senat je premoženje Tama začel prodajati marca leta 1998. Kupcem so Tam ponudili najprej za 27 milijard tolarjev, nato pa za 21 oziroma za 14 milijard tolarjev. Ker na vseh treh dražbah za nakup premoženja stečajnega dolžnika ni pokazal interesa noben kupec, je stečajni senat julija leta 1998 začel Tam prodajati z zbiranjem p°~ nudb. Na razpis so se prijavil' trije kupci, stečajni senat pa Je 15. januarja letos sprejel sklep o prodaji Tamovega premoženja podjetju MTI Evropa za 10,5 milijard tolarjev. Marca letos so skladno s sklepom vlade parafirali tudi pogodbo o zaščiti narodnogospodarskih interesov med ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Slovensko razvojno družbo in podjetjem MTI Evropa. Tako je bilo vse pripravljeno za prodajo Tamovega premoženja podjetju MTI Evropa, vendar d° podpisa pogodbe ni prišlo, ker kupec ni plačal 10-odstotne are- Zato jc stečajni senat za začetek letošnjega septembra razpisal javno dražbo za prodajo Tamovega premoženja po delih. Vendar so medtem zairde' resirani kupci Tama v stečaji oblikovali svoj konzorcij in se začeli potegovati za nakup Tama v celoti. Konzorcij je za nakup Tamovega premoženja P°' nudil 8,1 milijarde tolarjev, resnost svoje namere pa je p°d' krepil s 794 milijoni tolarjev, K* jih je nakazal na žiro račun pod' jetja v stečaju. Vendar je stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja in upniškega odbora ponudbo konzorcija zavrni > češ da ponujena kupnina ne b zadoščala niti za poplačil0 •prednostnih terjatev. . Stečajni upravitelj jc zače novembra letos ponovno zbira ponudbe za nakup. Na razpis)0 prispelo 47 ponudb, nted njTjn tudi ponudbi podjetja M* Evropa in konzorcija za nakuP Tama v celoti. Očitno pa je b' a ponudba konzorcija bolj Pr pričljiva. TOmaŽ KŠELA Leto 2000 po vaši meri Če bo na koladarju nov list, bo jasno, da ni bilo konec sveta, kar so napovedovali za leto 2000. Kaj pričakujete od leta 2000? Orkanski veter je vse bliže tudi nam; je to tisto, kar bo zaznamovalo vaša pričakovanja? Viharjev jeznih, sicer ne tistih, v katerih hladen piš raztrga cirkuški šotor, ampak drugačnih, je dežela na sončni strani Alp sicer že vajena. Divjali so zlasti s politične desne proti levi in vsevprek tudi v iztekajočem se letu. “Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj’ne naše so” zato po malem tudi v letu 1999. Bo prihodnje leto v tem pogledu kaj bolj naklonjeno Sloveniji, ki se že vsa vidi doma v bodoči Evropi regij? Kakor koli že bo v naslednjih mesecih, v teh dneh so ušesa polna lepih voščil za trdno zdravje, srečo in veselje v novem letu. V teh dneh so popustile bolečine in zamere, v soju božičnih drevesc in novoletnih ognjemetov vstajajo dobra upanja. Radi bi za prihodnje leto več pozitivne energije, osebne in družinske sreče, miru in blagostanja na Zemlji, uspehov v šoli, kakšnega fejst fanta, zdravja, poslovnih uspehov, šol za otroke, čistega okolja in svet brez potresov. Kakšna so pričakovanja za leto 2000, vprašuje tudi tokratna anketa. DANI GRANDOVEC, ekonomistka, zaposlena v Trebnjem: “'Plodovi prihodnosti so v semenih sedanjosti,’je rekel mislec. Z njim soglašam, saj si to lahko razlagamo tudi z rekom: kakršna setev - takšna žetev. Skratka, več ko bo v vseh nas pozitivne ener-sgije, več je upanja, da se bodo uresničile tudi naše dobre želje do soljudi in do nas samih.” MARIJA BOBIČ, podjetnica, lastnica mesnice Mica v Sevnici: “Ob takšnih priložnostih, kot sta božič in novo leto, si že po tradiciji želimo čim več osebne in družinske sreče. Upam pa, da bo leto 2000 prineslo več miru in blaginje povsod po svetu, kjer, žal, celo otroci umirajo v vojnah in zaradi lakote. Ne domišljam si, daje to moč uresničiti v kratkem času, čeprav tako želim.” ROBERT OSTRELIČ, študent iz Pesjega pri Krškem: “Želim, da bi v novo tisočletje vstopili s pozitivnim pristopom do življenja. Predvsem to želim Posavju, ki ima ob pozitivnem razmišljanju enkratne možnosti razvoja. Upam, da bomo tudi naslednje tisočletje lepo preživeli. Želim si predvsem zdravja, sreče in uspehov na področjih, kjer delam.” MITJA VRANETIČ, dijak iz Kapel: “V letu 2000 si želim predvsem tolerantnosti, miru in ljubezni. Želim si uspeha v šoli oziroma pri maturi. Želim srečo sebi in drugim. Ljudje naj bodo veseli, v prihodnjem letu naj bo čim več zabav, ampak ne preko meja. Želim, da bi v naslednjem tisočletju še lepše zaživeli.” ANITA OPARA, študentka nemščine, z Malega Slatnika pri Novem mestu: “V novem letu si želim, da bi opravila čim več izpitov in uspešno končala 1. letnik, potem pa bi zelo rada šla za leto dni v Nemčijo, da bi si povečala'in utrdila znanje jezika. Pa to želim, da bi se doma še naprej tako dobro razumeli in da bi dobila kakšnega fejst fanta.” TONE PRIJATELJ, prodajalec iz Kočevja: “Posebnih pričakovanj in želja za prihodnje leto nimam, saj so se mi že v letošnjem uresničile življenjsko pomembne stvari. Zaželel bi si le malo več sreče in zdravja v krogu družine. Na svetu je dovolj naravnih in drugih nesreč, zato bi ljudem zaželel manj sovražnosti in več miru, predvsem pa, da bi znali biti srečni s tistim, kar imajo.” DARJA GREBENC, ekonomski tehnik iz Rakitnice: “Tako kot verjetno vsak si želim zdravja, optimizma, dobre volje in veliko razumevanja tako med sodelavci kot v družinskem krogu. Želim in upam, da bo prihodnje leto poslovno vsaj tako uspešno, kot je bilo letošnje. Kar zadeva dogajanje doma in po svetu, pričakujem, da se bo obrnilo na boljše.” VESNA PAUN, ekologinja v semiški Iskri: “V prihodnjem letu si v osebnem življenju želim srečo, zdravje in da bi bili hčerki uspešni v šoli ter da bi se eni od njiju uspelo vpisati v srednjo šolo, ki si jo jc izbrala. Želim si tudi uspehe v službi in dobro poslovanje Iskre. V svetu pa predvsem manj nasilja, kot ekologinja pa tudi večjo skrb za čisto okolje in ne tako mačehovski odnos.” ANTON GORŠE, tapetnik iz Črnomlja: “V novem letu želim predvsem veliko zdravja tako sebi in svoji družini kot tudi drugim. Pa seveda mir na svetu, da ne bi bilo potresov ter da bi bili ljudje med seboj strpnejši in se spoštovali. In da bi bilo življenje bolj umirjeno. Pa še nekaj: da bi se končno odločili, katero leto je zadnje v tem tisočletju: letošnje ali leto 2000.” ' A Novomeška kronika ^ ZLATO - Pred dnevi so v Novem mestu odprli še dve zlatarni: na Glavnem trgu in v bršljinskem poslovno-trgovskem kompleksu Hedera. Na hitro sešteto je sedaj v mestu kakih šest, sedem zlatarn, ob tem pa je moč prstane, verižice, ogrlice, ure in druge izdelke iz zlata kupiti še v več drugih prodajalnah. Ob tem ko ljudem zmanjkuje denarja za vsakdanje življenje, gaje še vedno dovolj ali celo vedno več za očitno neobhodno okrasje iz te kovine, zaradi katere se ljudje že tisočletja pobijajo. Vsenaokoli pa duševna lakota, post, stradanje. Zlato mesto revežev. ŠOTOR - Na novomeškem Glavnem trgu so ob sodelovanju in žegnu novomeške občine postavili velikanski šotor, v katerem naj bi se vsega hudega vajeni in vsega dobrega pričakujoči občani razveseljevali v pričakovanju novega leta. A šotor vsaj v prvih dneh bolj ko ne sameva, kajti ljudje očitno nimajo denarja, še manj razloga, da bi množično drli na zabavne prireditve. Če si je kdo od občinskih oblastnikov mislil, da bo staro in izumirajoče mestno jedro s tem poživil, mu obisk lepo govori, da bo za to potrebno vse kaj drugega kot le postavitev velikanskega ciganskega bivališča. Kaj drugega ta nakaza res ni. Še iz tistega, kar je ostalo od Glavnega trga, nekdaj največjega in najlepšega mestnega trga na Kranjskem, so naredili kuliso za “narodni hlev”. LIPA - Ob postavitvi “narodnega hleva” iz gornje vestice je monterje motila krhka lipica. Seveda odločnih mož to ni ustavilo in so drevesce oklestili in mu polomili vejice, da so lahko izpeljali svoj podvig. Niti na misel jim ni prišlo, da bi tisto nakazno plahto premaknili za pol metra. Zakaj neki, če pa je lažje posekati veje drevesa! Kdo bi se ob tem oziral na to, da gre za lipo, ki so jo na novomeškem Glavnem trgu posadili ob slovenski osamosvojitvi. Ena gospa je rekla, da je z velikanskim šotorom na novomeškem Glavnem trgu tako, kot z avtobusom mestnega prometa: včasih vanj tudi kdo zaide. GRAJSKI SPREJEM OTOČEC - Za slovo od starega leta in v pozdrav novemu pripravljajo na grajskem dvorišču na Otočcu poseben program. Začel se bo v četrtek, 30. decembra, ob pol osmih zvečer. Najprej bo grajski sprejem, za-eli bodo grajski fantje, slišali se odo zvoki saksofona in citer, za zaključek pa bo ognjemet. dve risanki zastonj NOVO MESTO - Kulturni center Janeza Trdine, kino Dom kulture, vam ob vstopu v novo tisočletje poklanja brezplačen ogled dveh čudovitih risank. Pustite se presenetiti, zato naj ostaneta naslova skrivnost. Prva risanka bo na sporedu 1. januarja ob 16.30 in druga 2. januarja 2000 ob istem času. Vabljeni! Iz IMOVOMEŠke pOROd IM i ta namen, je pozitivno presenetil tudi največje pesimiste. Tečaji polpraznih in še bolj praznih pidov so zaradi tega poskočili za 5 do IQ odst. Selitev špekulativnega denarja na pidovski trg je povzročila razprodajanje nekaterih delnic iz kotacije A in zaradi tega začasno podiranje nekaterih tečajev na tem trgu. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 vinarstvu seje pokazalo, da tega zdaj ne ve. Šele takrat, ko bo pridelava urejena, bo lahko učinkovito pomagala z interventnimi ukrepi. Kot meni Toni Koršič, bi morala država čimprej sprejeti tržni red za sadje in vrtnine. Ker Evropa s takimi pravili poskuša preprečiti nastajanje veleposesti, vse kaže, da se bodo morala tudi pri nas posestva bivših kombinatov najti v eni od takih organizacij, saj en sam velik pridelovalec ne zadosti merilom. V Posavju, kjer izven sadjarske zadruge deluje še kar precej samo- stojnih sadjarjev in ne nazadnje tudi podjetje Evrosad iz Krškega, ki s 300 ha nasadov nadaljuje sadjarsko pridelavo Agrokombinata, tako lahko pričakujemo še zanimiv “boj” za prevladujočo organizacijo. Če smo bolj optimistični, pa morda kdaj celo povezavo in skupni nastop. B. DUŠIČ GORNIK POSAVCE V POGAJALSKO SKUPINO LJUBLJANA - Krški župan Franci Bogovič in njegov sevniški kolega Kristijan Janc sta se s podpredsednikom vlade in predsednikom SLS Marjanom Podobnikom pogovarjala o vključitvi članov pogajalske skupine iz Posavja za gradnjo spodnjesavskih elektrarn v vladno pogajalsko skupino. Podobnik je obljubil, da se bo zavzel za čimprejšnje imenovanje Posavcev, da bodo sodelovali pri medresorskih pogajanjih in usklajevanjih. Elektrarne spet na čakanju Pogajanja o koncesijski pogodbi so se končala neuspešno ■ Bo Slovenija sploh gradila verigo HE na Savi? LJUBLJANA - Sredi prejšnjega tedna se je vladna pogajalska skupina dokončno razšla z izbranim koncesionarjem za gradnjo hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save - družbo Sava, d.o.o. Kot je zatrdil državni sekretar za energetiko in vodja pogajalcev za državo dr. Robert Golob, to pomeni, da se elektrarne ne bodo gradile s tem koncesionarjem. Potem ko je koncesijska pogodba za gradnjo padla v vodo, se je tudi jasno pokazalo, da v državi sploh ni trdne odločenosti za gradnjo. Po besedah dr. Goloba naj bi o tem ponovno odločala vlada, če pa bo ponovno objavljen razpis za podelitev koncesije, bo po njegovem šlo za koncesijo na naravnem viru, pri tem pa bodo po vsej verjetnosti imele pred- nost domače rešitve. Vse bolj prevladuje mnenje, da bi 6 milijard tolarjev kapitala, kolikor ga je ponujal avstrijski partner v družbi koncesionarki, lahko zagotovile tudi Savske elektrarne same. Ves preostali denar za naložbo naj bi bil namreč v obliki vložka HE Vrhovo (12 milijard tolarjev) oz. posojil (čez 40 milijard tolarjev). Gradnja verige hidroelektrarn je tako spet na čakanju in ne ve se, za kako dolgo. Med podjetji, ki so željno čakala veliko naložbo, je spet negotovost, veliko nejevolje pa je še posebej v posavski regiji, ki jo dolgotrajno mencanje okoli projekta že močno ovira pri razvoju. Bodo Posavci morali še enkrat skozi vso zgodbo o gradnji HE? B. D. G. Nam bo hrošč snedel mirne praznike? V preteklih dneh smo se pozanimali o tem, kako so se v nekaterih podjetjih in ustanovah z našega območja pripravili na računalniško problematičen prehod v leto 2000 NOVO MESTO - Problem leta 2000 je v iztekajočem se letu postal osrednja tema informatikov in marsikje tudi vodstev podjetij ali ustanov. Vse tiste, ki se ga niso lotili, pa bi se ga morali, čaka težek in morda tudi precej drag začetek leta. Ali bo ob prehodu v novo leto življenje zastalo, nas res čakajo nevarne nesreče, hladna stanovanja ob izpadu električnih sistemov, nam bo crknil avtomobil ali kakšna druga naprava, bomo nenadoma ugotovili, da z našim zavarovanjem nekaj ni v redu? Kako bodo delale alarmne naprave, dvigala, tekoče stopnice? In še je vprašanj, ki nekatere vznemirjajo, drugih spet ne. Toni Koršič vladuje veleposestniška pridelava (posesti bivših kombinatov), je prepričan, da bo država morala poiskati ustrezno rešitev. V sadjarski zadrugi so veseli, da so jih ob zaključku priprav pogajalskih izhodišč za kmetijstvo povabili k sodelovanju. Navsezadnje prav v Brežice in v to edino tovrstno organizacijo pridelovalcev pripeljejo marsikatero delegacijo iz Uni-je.Organizacije pridelovalcev so v EU oblikovane po točno določenih normativih. Med drugim morajo dosegati 70 odst. pridelave neke kulture na območju, določeno število članov (50) in določen promet (milijon evrov). Vsi ostali pridelovalci na tem območju se morajo podrejati pravilom organizacije. Slovenija bo v kratkem času morala vzpodbuditi organiziranost pridelovalcev v kmetijstvu, saj bo le tako vedela, koliko in kaj se sploh prideluje v državi. Na primeru presežkov v prašičereji in Kot je povedal Marjan Udvanc, referent za informatiko v novomeški Komunali, je njihova programska oprema prilagojena, tako da ne pričakujejo težav. Tehnični direktor Marjan Kelvišar pa je dejal, da ne pričakujejo hiti težav pri oskrbi s pitno vodo. “Sistemi delujejo samostojno in se krmilijo na lokalni ravni, medtem ko računalniki predvsem spremljajo stanje pri oskrbi z vodo. Tudi v času vojne so sistemi delovali, le pogostejši pregledi so bili potrebni. Ob prehodu v novo leto bomo imeli običajno dežurstvo, vsi vodje sektorjev pa bodo stalno dosegljivi,” je povedal Kelvišar. Oskrba z vodo bi bila lahko motena le ob morebitnih izpadih električne energije. V tem primeru bi si pomagali z agregatom v Družinski vasi, toda višji predeli in okolica Novega mesta bi ostali brez vode. V Komunalnem stanovanjskem podjetju Brežice pravijo, da so vsi najpomembnejši programi, ki jih uporabljajo, že bili prilagojeni na 4 mesta, vse ostale pa so prilagodili in opozorili programerje, da jih preverijo. Tudi podatke so za vsak primer pravočasno shranili. “Na staro leto bomo imeli običajna dežurstva, saj je ves sistem zgrajen tako, da se lahko vse upravlja tudi ročno. Menim, da prebivalci ne bodo ostali brez vode,” je zagotovila direktorica KOP-a Vladka Kežman. JUTRI NE BO PLAČILNEGA PROMETA LJUBLJANA - Po zakonu o ureditvi plačilnega prometa za 31. december 1999 banke, pošte, hranilnice, agencija za plačilni promet in Banka Slovenije tega dne ne bodo opravljale plačilnega prometa. Vse obveznosti, ki zapadejo v plačilo 31. decembra 1999 se, tako predpisuje omenjeni zakon, štejejo za pravočasno poravnane, če jih dolžniki poravnajo 3. januarja 2000. DONOSNI SKLADI KMEČKE DRUŽBE LJUBLJANA - Med najbolj prodorne vzajemne sklade na vzhodnoevropskih trgih je novembrski The Wall Steet Journal uvrstil tudi sklade, ki jih upravlja Kmečka družba. Na posebni lestvici, ki je merila donosnost v zadnjih petih letih, je s 111-odst. petletnim donosom prvo mesto pripadlo vzajemnemu skladu Galileo. Na lestvico najboljših donosov v Srednji Evropi v zadnjih treh mesecih so se uvrstili vsi trije skladi Kmečke družbe: Rastko na prvo mesto, Galileo na drugo in KD Bond na četrto. Galileo je najstarejši slovenski vzajemni sklad (od leta 1992) in danes tudi največji, saj dosega 55-odst. tržni delež. Tako kot ostale upravne enote imajo tudi v enoti Krško vso opremo prilagojeno na leto 2000, saj so vsi računalniki vezani na server pri vladnem centru za informatiko. Kot je povedal načelnik uprave Anton Podgoršek, redno vsakodnevno presnemavajo in shranjujejo podatke, na oddelku za notranje zadeve pa bodo v petek dežurali do 14. ure. Tudi v novomeški bolnišnici so preverili informacijsko tehnologijo, zato ne pričakujejo težav. Po besedah direktorice Mire Retelj ima bolnišnica agregat, ki zadostuje za tri dni delovanja, za pre- KAKO VARNA JE NEK? V naši edini jedrski elektrarni v Krškem bodo spremenili režim obratovanja in v skladu z dogovorom v okviru elektrogospodarstva zmanjševali svojo obratovalno moč tako, da bodo ob prehodu v novo leto delovali le s polovično močjo. Že takoj zjutraj 1. januarja bodo začeli moč spet povečevati. Kot so sporočili, na strojni in programski opremi elektrarne ni več nerešenih problemov, ki bi lahko vplivali na zanesljivo in varno obratovanje ob prehodu v leto 2000. Problem leta 2000 so v nuklearki začeli reševati pred dvema letoma, ko so oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij dela. Postopke so povzeli po ameriški upravi za jedrsko energijo, standardizirali strojno opremo in določili raven, pod katero niso več nabavljali niti vzdrževali stare opreme. Pri dobaviteljih so zahtevali potrdila, da s strojno opremo ob prehodu ne bo težav, prav tako tudi podatke o verzijah programske opreme, ki nima več težav z datumskim prehodom v leto 2000, tako da so nabavili in vgradili take ali novejše verzije programske opreme. Pregledali so programsko opremo, ki je bila razvita posebej za NEK, program prehoda v leto 2000 pa so pregledali in pozitivno ocenili tudi predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo z Dunaja. hod v leto 2000 pa so okrepili dežurno ekipo in uvedli dodatno pripravljenost. Kot pravi strokovni vodja bolnišnice dr. Jože Smodej, so bolnišnične naprave samostojne. V primeru izpada električne energije si bodo pomagali z agregatom, tako da bodo aparature, na katere so vezani bolniki, delovale naprej, v skrajnem_primeru pa je predvideno tudi ročno upravljanje. Kot pravi dr. Smodej, aparature v sobi za intenzivno nego niso vezane na računalnik. “Kljub vsemu bodo na kirurgiji trije redni dežurni kirurgi in še dva v pripravljenosti za primer večje nesreče. Pripravili bomo rezervo vode, sicer pa je pri operacijah predvideno tudi umivanje z razkužilom,” je pojasnil. Dolenjska banka je podobno kot vse ostale banke vso računalniško opremo pod nadzorom Banke Slovenije žepredhodno testirala, še posebej pa poslovanje bančnih avtomatov, plačilnih kartic ter mednarodnega in domačega plačilnega prometa. “Ob prestopu v leto 2000 bomo 1. in 2. januarja, čeprav banka takrat ne posluje, ponovno “v živo” preveri- 1 BANKE IN PRAZNIKI NOVO MESTO - V skladu z urnikom poslovanja, ki gaje sprejelo Združenje bank Slovenije, bodo naše banke, enako kot ostale domače in mednarodne finančne ustanove, danes, v četrtek, 30. decembra, odprte le do 12. ure. Jutri, zadnji dan v tem letu, bodo banke zaprte. Banke bodo strankam spet odprle vrata v ponedeljek, 3. januarja 2000. izven računalnikov,” je sporočil Marko Švent iz službe za odnose z javnostjo. V družbi Varnost, d.d., iz Novega mesta bodo ob prehodu v novo leto dodatno pripravljeni, saj bo vseh 64 zaposlenih dosegljivih v vsakem trenutku. “Človek je v takih primerih najbolj zanesljiv in lahko dosti naredi,” pravi direktor Janko Hrovat. Meni, da so alarmne naprave pripravljene in bodo normalno delovale, v primeru izpada elektrike imajo rezervne napajalnike, sicer pa računajo na dodatne kontrole s svojimi zaposlenimi. BREDA DUŠIČ GORNIK Če bo vse po sreči, bodo bankomati delali tudi med prazniki li delovanje šalterskih terminalov, plačilnega prometa in vseh tipičnih transakcij. Delamo po posebnem programu prehoda v leto 2000, ki med drugim predvideva tudi dežurstva informatikov in operativnih delavcev z vseh področij poslovanja banke. Banka bo kot posebno obliko varnosti vse pomembne podatke hranila tudi PREVIDNE NAPOVEDI LJUBLJANA - Najnovejše ankete, ki jih štirikrat na leto med gospodarstveniki iz industrije in trgovine opravlja služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, kažejo, da so direktorji proti koncu leta veliko bolj previdni v optimističnih napovedih za prihodnje leto. Napovedujejo realno, toda bolj umirjeno rast proizvodnje, izvoza in naročil. V industriji spet precej več podjetij napoveduje zmanjševanje števila zaposlenih, obeta pa se več naložb, boljša dostopnost do bančnih posojil in morda tudi večja likvidnost. Večje tudi napovedi zniževanja prodajnih cen, zlasti v industriji, ki bodo zaostrile konkurenčne razmere. V REVOZU 10.000 DELOVNIH UR V novomeškem Revozu so do konca novembra prilagodili vso opremo, pripravili pa so tudi načrt prehoda. Preko novega leta bo dežurnih več oseb, kot je običajno, vodje skupin pa bodo morali biti dosegljivi po telefonu. “To leto bomo s proizvodnjo začeli dva dni pozneje kot ponavadi, da bi lahko vse pripravili. 31. decembra in I. januarja bomo vso računalniško opremo zaprli proti uporabnikom in poskrbeli za varnostno kopiranje. Veliko smo testirali, še posebej med dopusti, ko smo prestavili in simulirali prehod v leto 2000, kljub vsemu pa tveganje še obstaja pri povezavi več delnih sistemov v celoto. Ne vemo, ali bo cela tovarna delala s temi povezavami in ali bo delal ves Renault,” pravi v teh dneh vodja informatike in organizacije Vlado Starič. V Revozu so začeli s pripravami na reševanje problema leta 2000 pred dvema letoma, za neposredne naložbe v te namene so porabili 800 tisoč mark in opravili okrog 10.000 delovnih ur. ŠTUDENTSKI SERVISI IZDAJAJO NOVE NAPOTNICE NOVO MESTO - Kot sporočajo iz Študentskega servisa Novo mesto, so po pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (ULRS št. 48/99) od 19. decembra dolžni izdajati nove napotnice za delo. Poudarjajo, da napotnic ne bo mogoče dobiti, če poleg ze veljavnih pogojev študenti ali dijaki ne bodo predložili osebnega do-kumeta (osebne izkaznice ali potnega lista). Na napotnici mora biti p° novem izpisana številka tega dokumenta, da lahko delodajalec preveri, ali je oseba z napotnice res tista, ki bo opravljala delo. Poleg tega mora delodajalec študentu oz. dijaku povedati rok za izvršitev dela (od dne do dne). Napotnico je treba dvigniti pred pričetkom dela, kajti prejemki za delo pred dvigom napotnice se ne štejejo kot študentski prejemki. Napotnice so v štirih izvodih; četrtega mora delodajalec potrditi z žigom in podpisom m izročiti študentu, takoj ko prične i delom. MOJ DEDEK Mojemu dedku je ime Jože in vsi vnuki ga kličemo ata Jože. Z njim mi je zmeraj lepo. Večkrat me vzame s seboj v vinograd v Zadra-go. Tam hodiva po terasah, ogledujeva trte in grozdje. Vedno se veliko pogovarjava. Kar ga vprašam, mi odgovori in razloži. Večkrat mi pripoveduje o svojem otroštvu, ki je bilo precej drugačno od mojega. Vesel je, če mu pomagam pri kakšnem delu. Z mano ima veliko potrpljenja in me nauči vedno kaj novega. vCe kaj ušpičim, me tudi okrega. Želim si, da bi me ata Jože še velikokrat vzel s seboj. Zelo ga imam rad in sem nanj zelo ponosen. Ponosen sem tudi, da nosim njegovo ime - Jože Frelih. JOŽE FRELIH, 4.r. OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert PLAN PRIDELAVE ZELENJAVE RIBNICA - Ribniška kmetijska svetovalna služba bo 5. januarja organizirala interni sestanek s pridelovalci zelenjave. Sestanek bo vodila kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjavo Ana Ogorelec. S pridelovalci se bodo dogovorili o planu pridelave za prihodnje leto in novih možnostih za pridelavo zelenjave. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Tudi zadnji ponedeljek v letošnjem letuje bila novomeška tržnica dobro založena. Cene so v glavnem ostale nespremenjene. Korenje in kolerabo je bilo mogoče dobiti po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, fižol po 300 do 500, česen po 500, čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 1000, zeleno solato po 300, kislo zelje po 300, zeljnate glave po 100, jabolka po 80 do 100, jabolčne krhlje pa po 800 in kilogram orehovic jedrc po 900 do 1.100 tolarjev kilogram. Na voljo je bilo tudi žganje - liter je stal 800 tolarjev - ter domača ajdova moka - za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev. Merica majarona je stala 150 tolarjev, za šop bele omele, je bilo treba odšteti 300 tolarjev, smrekov venček je stal 500, šopek teloha in šopek suhega cvetja pa 200 tolarjev. Blagoslov kljub ledu dobro obiskan V Dolenji Stari vasi tokrat že 141. blagoslov konj, prvi zapisi o tem pa segajo v leto 1711 ■ Najmlajši, 3-letni Žiga, je prišel v Staro vas z Rake - Kljub slabemu vremenu seje zbralo kar 114 konj DOLENJA STARA VAS PRI ŠENTJERNEJU - Čeprav je jutro po božiču zaradi dežja in zmrzali napovedovalo kaj klavrn štefanji dan, je bilo kmalu jasno, da konjenikom slabe vremenske razmere ne morejo do živega. Na šentjernejskem hipodromu se jih je iz šentjernejske in okoliških občin zbralo kar 114 in se od tam na čelu s praporščakom -tokrat je ta čast pripadala Starovaščanu Francu Zalokarju - in šent-jernejsko godbo odpravilo na božjo pot v Dolenjo Staro vas do cerkve, v kateri je poleg Frančiška tudi sv. Stefan, zavetnik živali. Tradicija blagoslova konj na konj po okolici in okoli cerkva, Štefanovo, to je 26. decembra, sega v šentjernejski fari v leto 1711, vendar krajevna kronika ne beleži, ali je bilo to v samem Šentjerneju ali v Dolenji Stari vasi, bilo je pač na Šentjernejskem polju. Blagoslov konj omenja tudi Valvasor. Običaj se ni prekinil niti med drugo svetovno vojno, ko je bil od oblasti uradno prepovedan: zbrali so se najpogumnejši fantje in možje, zajahali konje, pojezdili okrog cerkve in se vrnili na svoje domove. V preteklosti so Štefanovo praznovali z bogatejšimi šegami, kot so vožnja z vozovi, ježa okrašenih ofer lesenih, voščenih ali železnih konjičkov, darovanje sveč, denarja, blagoslavljanje soli, vode, ovsa in konj, celo kri so puščali konjem, po žegnanju pa sta bila v teh krajih tudi dirka in živilski sejem. Čeprav običaj danes ni več tak kot nekoč, pa se iz leta v leto tradicija nadaljuje in prav na Šentjernejskem polju, kjer naj bi bila konjska božja pot najbolj znana in najimenitnejša na Slovenskem, romanje postaja vse bolj tudi turistična zanimivost. Navsezadnje, Štefanovo je za občinskim praznikom jernejevim drugi največji praznik v občini. DOLENJA STARA VAS - Kljub hudi poledici in rahlemu dežju, ki je naletaval celo dopoldne, je v Staro vas pri Šentjerneju v povorki s praporščakom Francem Zalokarjem na čelu prišlo kar 114 konj, ki so se udeležili tradicionalne maše, kasneje pa so se okrepčali z malico in kozarčkom domačega. (Foto: T. Jakše Gazvoda) NAJMLAJŠI - V Dolenjo Staro vas sta na poniju prijezdila tudi najmlajša udeleženca tokratne konjske božje poti, 3-letni Žiga Zupančič z Rake in 5-letni domačin Julijan Zupančič. Tudi letos so rejci konj in tisti, ki konje ljubiteljsko jezdijo, štirinožne prijatelje dobro očedili, jezdeci so si oblekli uniformirana ali običajna oblačila in se s povorko odpravili k cerkvi, kjer je pod slavolokom z napisom “Sveti Štefan, prosi ti, da bi naši konji zdravi b’li”, maševal župnik Anton Trpin. A z mašo se praznik še ni končal. • Kot novost je letos v povorki sodelovalo tudi 27 članov šentjernejske konjenice, to je najmlajšega društva v občini. Pod pra-prom te konjenice je jezdil tudi župan občine Franc Hudoklin. Sledila sta namreč obvezna malica in kozarček domačega, za kar so poskrbeli domača gostilničarja in letošnji organizatorji Štefanovega gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina Šentjernej. T JAKŠE GAZVODA Pri odkupu mleka omejitev le kakovost Na seminarju o govedoreji v Ribnici so največ časa posvetili mleku - Ljubljanske mlekarne obljubljajo najvišjo odkupno ceno RIBNICA - Enodnevnega seminarja o govedoreji, ki ga je pred nedavnim organizirala ribniška kmetijska svetovalna služba, seje udeležilo kar 70 kmetov iz ribniške in kočevske občine. Seminar ni bil obvezen, zato organizator tako veliko udeležbo pripisuje velikemu zanimanju kmetov za ohranitev proizvodnje mleka, saj so na seminarju, na katerem so predstavili kmetijsko gozdarsko zbornico in spregovorili tudi o pitanju govedi in reprodukciji pri kobilah, posebno pozornost posvetili trenutno aktualni problematiki v zvezi z mlekom. Mag. Janez Koprivnikar iz Kot je povedal vodja odkupa pri Kmetijskega zavoda Ljubljana je Ljubljanskih, mlekarnah Andrej govoril o higieni pri pridobivanju Kos, je kakovost mleka na območ- mleka, ki je ob hlajenju ključnega ju Ribnice zadovoljiva, saj je v 85 pomena za kakovostno mleko. (J) kmetijsko svetovanje Vloge za pavšalno nadomestilo podaljšane Kmete, ki niso vključeni v sistem davka na dodano vrednost kot davčni zavezanci, ampak so pridobili dovoljenje za uveljavljanja pavšalnega nadomestila, obveščamo, da jim ni potrebno vlagati prošenj za podaljšanje dovoljenja, kot je bilo prvotno predvideno s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ker jim bodo dovoljenje avtomatično podaljšali. O tem bodo v kratkem dobili pisno obvestilo po pošti. Hkrati t jeli tudi obrazce za obračun pavšalnega nadomestila, ki jtmjt izplačano v letu 1999. Vloge za dovoljenje morajo oddati le tisti kmetje, pri katerih so nastopile spremembe (na primer da želijo pridobiti pavšalno nadomestilo za pridelke, za katere ga do sedaj niso imeli). Morebitnim zamudnikom, ki še niso pridobili dovoljenja, izpolnjujejo pa zahtevane pogoje (ti se nanašajo na potreben minimalni obseg kmetijskih površin v lasti ali zakupu), svetujemo, da to storijo čimprej. Pravica do pavšalnega nadomestila se splača vsem kmetom, ki niso davčni zavezanci in ki vsaj del pridelka prodajo davčnim zavezancem. Vloge za pridobitev pavšalnega nadomestila so na voljo v davčnih uradih in njihovih izpostavah. Dovoljenje za pavšalno nadomestilo daje kmetom, ki ga pridobijo, pravico do izplačila (4 %) dodatka na prodajno ceno pridelkov, ki jih prodajajo davčnim zavezancem (na primer zadrugi, trgovini, gostincem). Kmetje, ki imajo pavšalno nadomestilo, imajo torej za 4 % bolje plačane kmetijske pridelke kot kmetje, ki tega dovoljenja nimajo. Pavšalno nadomestilo se lahko uveljavlja samo na podlagi dovoljenja, katerega fotokopija mora biti priložena računu, da izplačano pavšalno nadomestilo davčni zavezanec lahko uveljavlja kot vstopni davek. Obveznost imetnikov dovoljenja pa je, da ob koncu leta oddajo obračun izplačanih pavšalnih nadomestil za preteklo leto in da hranijo račune z izplačanim pavšalnim nadomestilom 10 let. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto odstotkih mleka do 100.000 mi-kroorganizomov in v 83 odstotkih do 400.000 somatskih celic v mililitru mleka. Opozoril pa je, da kmetje še vedno ne razlikujejo med mikroorganizmi, število katerih je možno, kot je povedal že Koprivnikar, sanirati v enem dnevu, če se izvede temeljito čiščenje molzne opreme, preveri delovanje molznega stroja, opravi zamenjava izrabljenih delov in upoštevajo pravilni postopki pred in med molžo in po njej, ter somatskimi celicami, ki pa so odraz zdravja krav in je zato za sanacijo potrebno več časa in tudi denarja. Ob predstavitvi odkupa mleka na območju KZ Ribnica je Kos povedal, da se 73 odst. odkup- ljenega mleka zbira v vaških zbiralnicah, 27. odst. pa v inidvidu-alnih hladilnih bazenih. Poudaril je, da bodo prihodnje leto morali delati več na tem, da bi si kmetje nabavili lastne prevozne hladilne bazene, in da bodo Ljubljanske mlekarne omogočale individualno oddajo mleka, če bo količina dnevno oddanega mleka vsaj 80 litrov ob obveznem pogoju, da je mleko ohlajeno. V zvezi z navedbo, da je na območju ribniške občine 350 rejcev, ki imajo skupno 960 krav, kar pomeni le 2,7 krav na rejca, je izrazil prepričanje, da se bodo nekateri morali kmetovanju odpovedati ali pa si poiskati dodaten dohodek. Glede ločenega zbiranja mleka in prevzema na dva dni je povedal, da ga vsaj še v prihodnjih treh letih ne predvidevajo, glede odkupa in cene mleka pa je zagotovil, da bodo odkupili vse mleko, ki bo ustrezalo kakovosti, ter da bodo ob sprejemu tržnega oblikovanja odkupne cene mleka od vseh mlekarn mleko najbolje plačevale Ljubljanske mlekarne. M. LESKOVŠEK-SVETE N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Nega vina naj bo stalna skrb (Nadaljevanje) Za večino belih vin nam je željeni značaj vina takoj pred očmi: svežina, rodnost in čimprejšnja primernost za prodajo. Rdeča vina pa omogočajo glede na vinski stil najmanj dve možnosti, ki sta pogojeni z dolžino alkoholnega vrenja na jagodnih kožicah: mlada, enoletna vina, lahkotna, z manj tanin-skimi snovmi, takoj pitna; klasična rdeča vina, z večjo vsebnostjo taninov in možnostjo razvoja kakovosti z daljšim zorenjem. Letnik 1999 omogoča pridelavo odlične kakovosti obeh navedenih slogov rdečih vin. Povprečni letniki so primernejši za “enoletna” vina, ker nezreli tanini grozdja ne omogočajo kakovostnega razvoja oziroma je domet takih vin krajši. Tistim vinogradnikom, ki so modro frankinjo prešali šele takrat, ko je popolnoma povrela na tropu in je sedaj v dobrem stanju (nizke hlapne kisline brez oksidacije), priporočam zorenje vina v dotočenem sodu vsaj 6 mesecev. Prosti SO, vina na zorenju naj ne pade pod 15 mg/l. Letnik 1999 ima praviloma pH nad 3,0, torej so pogoji za biološki raz-kis dani. Odlične modre frankinje z zadostno taninsko osnovo potrebujejo jabolčno-mlečni raz-kis. Kolikor že ni stekel pred zimo, je potrebno računati z njim na pomlad. Za vina, ki se stekleničijo, je v naših razmerah boljše, da se jabolčna kislina v celoti spremeni v mlečno. Taka vina potrebujejo tudi manjšo zaščito z žveplom pred stekleničenjem, ker ni nevarnosti, da bi do naravnega razkisa prišlo v steklenici. Zato bi višja raven prostega SO, za modre frankinje, ki so prekisle in želimo, da se same razkisajo, blokirala raz-kis. Nevarnost je tudi, da nam vino postopoma neopazno ok- sidira v sodu, če nam SO, pade pod 10 mg/l in če vina redno, ko sod dolivamo (tedensko), ne pokušamo. Pokušnje ob sodu v zidanici so nenatančne. Vzorec vina odnesimo v stanovanje, kjer ni močnih vonjev (kuhinja), in,sede, v pravem kozarcu, ugotavljajmo čistost arome, odsotnost nevinskih vonjav, čistost okusa in razvoj vina. Načrtovanje stekleničenja vina ne sme biti od danes do jutri. Nikoli ne smemo računati, da bodo vse steklenice popite v naslednjega pol leta. Posebno buteljčna vina je nujno pripraviti za dolgo dobo. Recimo, da smo vse storili za stabilno vino na beljakovine, vinski kamen, dali vinu čas, da je lepo dozorelo in ga stekleničili šele takrat, ko je vino doseglo svojemu ustroju primerno kakovost, spregledali pa smo, da je vinu padel prosti SO, pod 15 mg/l in smo to v naglici popravili šele pred stekleničenjem. Stekleničenje izpostavlja vino zračenju. Sveže dodani SO, izpuhti pri natakanju vina v’steklenice. Kisik, ki ga vino obvezno dobi pri vsakem stiku z zrakom, oksidira del SO„ zato se raven prostega SO, ob stekleničenju v vsakem primeru zniža. Vsaj mesec dni pred stekleničenjem moramo preveriti stanje SO, v vinu, če ga že nimamo stalno pod kontrolo. Ni priporočljivo z enim žveplanjem dvigniti raven SO, na 40 do 45 mg/l poste-ga, kolikokr ga je priporočljivo imeti ob stekleničenju. Posebno pri rdečih vinih močan dodatek SO, v vino prizadene barvo. Zato je priporočljivo postopno žveplanje, tudi pri belih vinih. En teden pred stekleničenjem mora biti doseženo ravnotežje med skupnim in prostim SO,, oziroma vino mora imeti stabilno vsebnost prostega SO,. Poleg sreče in zdravja vam, vinogradniki, želim, da vas v letu 2000 ne bi bolela glava niti zaradi žvepla v vinu niti zaradi slabe prodaje! (Konec nadaljevanja) Dr. JULIJ NEMANIČ 50 POHODNIKOV NA STEFANOVEM POHODU ČATEŽ PRI TREBNJEM - Organizator Štefanovega pohoda, Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom, je naštel na nedeljskem pohodu okrog 50 ljudi. Večina jih je prehodila v prijetnem razpoloženju vse tri društvene pešpoti: Temenica-Debeli hrib-Primsk-ovo-Zagrič-Čateška Gora-Sejenice-Trebanjski Vrh-Zemljica-Nišče-Krvica-Čatež. LEDENA TRGATEV - Na badnjak, kot pravijo v Beli krajini dnevu pred božičem, so Bahorjevi iz Dragovanje vasi v vinogradu ob vasi pri sedmih stopinjah pod ničlo na 400 trtah - sicer jih imajo v svojih vinogradih okrog 4.000 - potrgali še zadnji laški rizling. Iz okrog sto litrov mošta bodo prvič donegovali ledeno vino, medtem ko so sicer že poznani po odličnih vinih posebnih trgatev. Kot je povedal gospodar Zdravko, bodo z ledenim vinom še popestrili bogato ponudbo na družinskem kmečkem turizmu. Na fotografiji: Barbara in Zdravko Bahor med trgatvijo v mrazu. (Foto: M. B.-J.) uelena mrzlikar gospodinjski kotiček Kako lepo narežemo pečenko Velike kose mesa, ki ne gredo v ponev, pečemo na velikem plitvem pekaču v pečici. Pekač oplaknemo z mrzlo vodo, nanj položimo pečenko in vse skupaj postavimo v vročo pečico. Med pečenjem kos mesa večkrat oblije-mo z izceienim mesnim sokom in po potrebi dolijemo vodo, sicer bi se pečenka preveč izsušila. Po določenem času meso obrnemo. Vse dodatke, s katerimi želimo pečenki izboljšati okus, dodamo pol ure pred koncem pečenja. Perutnino vedno pečemo s prsnim delom navzdol, po polovici peke pa kos obrnemo in spečemo do konca. Najboljši način pečenja mesa je v posodi s pokrovom, v pekaču iz žgane gline ali v alu foliji. V navedenih primerih pečenja pa meso natremo z dodatki že na začetku. Pečenje najlaže nadziramo s toplomerom za meso. Na primer: rostbif je pri temperaturi 45° še krvav, pri 60° rožnat in pri 80° C prepečen. Ko je meso pečeno, ga pustimo najmanj 10 minut zavito v alu folijo, da se sok enakomerno porazdeli po mesu. Poleg velike deske potrebujemo tudi velik oster nož, vilice z dvema rogljema in škarje za perutnino. Pečenko pritiskamo ob desko s plosko stranjo vilic, z zabadanjem bi namreč izteklo preveč soka. Meso režemo vedno pravokotno na smer vlaken. Manjše kose pečenke pa režemo poševno, da dobimo večje rezine. Če ima pečenka kost, je smer rezanja odvisna od kosti. Pri pečenki s hrbta zarežemo najprej na obeh straneh vzdolž kosti, nato pa kosa mesa razrežemo na poševne rezine. Veliko stegno razrežemo tako, da mesnato stran stegna režemo navpično proti kosti in do kosti na rezine. Nato kost obrnemo in zrežemo meso na drugi strani vzporedno s kostjo na rezine. Svinjsko pečenko položimo z oskorjenim delom navzgor. Nato hrustljavo pečeni del odrežemo v enem kosu, ostalo pa zrežemo na rezine. Vročo narezano pečenko ponudimo na ogretem pladnju. Če bomo pečenko ponudili hladno, jo takoj po pečenju zavijemo v alu folijo, dobro ohladimo in postavimo v hladilnik. Kot prilogo ponudimo k pečenemu svinjskemu plečetu, mešano sezonsko zelenjavno prikuho in peteršiljev krompir, k pečenemu puranu ponudimo krompirjeve cmoke in prikuho iz rdečega zelja z jabolki, k pečeni dviiačini priložimo brusnice, prikuho iz brstičnega ohrovta in ocvrte krompirjeve krokete, k jagnječemu stegnu pa damo pečen krompir z rožmarinom in solato iz stročjega fižola. liiii Zapoj, bela golobica Nova knjiga Anice Zidar Pisateljsko pero upokojene razredne učiteljice Anica Zidar iz Mokronoga ne miruje. Njeni prozni sestavki se dokaj redno pojavljajo v revijah, medtem ko je vrsta njenih šestih knjig kar precej časa čakala, da se jim pridruži kakšna nova. Nedolgo tega je beli dan le ugledala sedma knjiga: v zbirki Od srca do srca, ki jo izdaja mariborska založba Drumac, je izšla pravljična pripoved Zapoj, bela golobica. V zgodbi nastopata starec in starka, ki živita v bajtici na robu hoste revno in skromno, vendar notranje zadovoljno in v medsebojnih odnosih uglašeno življenje. Idila se začne rušiti, ko starec naleti na čarovno lipo v gozdu, ki mu je pripravljena izpolniti vsakršne želje v zameno, da je ne poseka. Ta priložnost prebudi v starki pohlep po materialnih dobrinah. Mož mora od lipe zahtevati najprej konjiča in voz, potem veliko hišo s skrinjo cekinov pa gospodarsko poslopje in živino. Vse to povsem spremeni njuno življenje, posebej pa starko, ki se iz ljubeče in sočutne ženske spremeni v nikoli zadoščeno, pohlepno, nasilno in okrutno bitje, v poosebljeno zlo. Starec se zaveda, daje bogastvo obrnilo njun svet na glavo, zato si zaželi, da bi vse bilo tako kot prej, ko sta bila revna, a srečna. Lipa izpolni tudi to zadnjo nezavedno starčkovo željo, vendar za starko ni več rešitve. V nekdanji bajtici, ki se povrne, ko izgine vse prejšnje bogastvo, do konca shirana izdahne. Uničil jo je pohlep po bogastvu, ta neozdravljiva bolezen, ki, zakopana globoko v notranjosti slehernika, kot pravi pisateljica, lahko na lepem požene v nezdravo, uničujočo rast. Čeprav je pripovedni okvir knjige pravljičen, pa je celotno delo napisano na način, kot smo ga vajeni iz prejšnjih del Anice Zidarjeve, ki s svojo pisateljsko občutljivostjo tiplje predvsem v socialno in moralno plat življenja, pero pa ji vodi liričnost, posluh za naravo in zemljo ter posebno topel odnos do kmetstva in tradicionalnih moralnih vrednot. M. MARKELJ RIBNICA-V parku ribniškega gradu poslej med spomeniki znamenitih mož stoji nov spomenik, doprsni kip dr. Metoda Mikuža, profesorja, dekana Filozofske fakultete in zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Spomenik so slovesno odkrili v sredo, 22. decembra, v sklopu prireditev, ki sta jih pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete in ribniška občina v počastitev 90-letnice Mikuževega rojstva. Ob tej priložnosti so v bližnji Miklovi hiši predstavili tudi publikacijo Mikužev zbornik. Spomenik, delo akademskega kiparja Draga Tršarja, je odkril vaSt' V dekan Filozofske fakultete prof. dr. Ludvik Toplak, slavnostni go-vornik mag. Brane Kozina pa je na slovesnosti poudaril, da je odkritje spomenika zahvala znanstveniku in pedagogu, čigar življenjska pot je močno povezana z Ribniško dolino. Dr. Mikuž se je vse življenje imel za Dolenjca, vedno se je rad vračal v kraje, od koder je bila doma njegova mati, na Žukovem je preživel jesen svojega življenja in po lastni želji počiva na vaškem pokopališču v Ortneku. Življenjska pot dr. Mikuža (rodil se je v Prečni pri Novem mestu) ter njegovo znanstveno in pedagoško delo so ob drugih številnih prispevkih zajeti v zborniku, ki ga je izdal Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete. Slovenski zgodovinarji namreč gojijo lep običaj, da osebnostim, ki so posebej zaznamovale slovensko zgodovinopisje in prispevale k njegovemu razvoju, izrazijo spoštovanje in zahvalo z izdajo zbornika, ki nosi njihovo ime. Med take osebnosti nedvomno spada prof. dr. Mikuž, saj je kot univerzitetni učitelj obče zgodovine in zgodo- ODKRITJE SPOMENIKA - Spomenik je odkril prof. dr. Ludvik Toplak (na sliki desno), slavnostni govornik pa je bil mag. Brane Kozina. vine narodov Jugoslavije po prvi svetovni vojni od leta 1947 pa vse do upokojitve leta 1980 na univerzi vzgajal rodove zgodovinarjev, spodbujal raziskovanje novejše zgodovine in sam opravil pomembno znanstvenoraziskovalno delo. Med drugim je napisal temeljne preglede za predvojno, medvojno in povojno obdobje novejše narodne in obče zgodovine ter oblikoval izhodišča za raziskovanje sodobne zgodovine. Uredniki zbornika, Zdenko Čepič, Dušan Nečak in Miroslav Stiplovšek, so Vrata muzeja široko odprta Dolenjski muzej nudi vrsto ugodnosti imetnikom muzejske izkaznice - Za odrasle in šolarje ■ Prednovoletno srečanje NOVO MESTO - Dolenjski muzej je edini od slovenskih muzejev, ki je v skrbi za kar najboljše sodelovanje in povezovanje z javnostjo uvedel muzejsko izkaznico. Imetnikov izkaznice za odrasle je okrog 150, medtem ko se število imetnikov letne šolske muzejske izkaznice vsako leto vrti med osemsto in tisoč. Z muzejsko izkaznico je ob plačani letni članarini ogled vseh razstav zastonj, nakup katalogov in drugih publikacij Dolenjskega muzeja pa cenejši. Vsako leto muzej pripravi tudi vodeno ekskurzijo (letos so si ogledali naravno in kulturno dediščino Kočevskega Roga). Vse to so ugodnosti, ki iz leta v leto širijo vrste prijateljev osrednje dolenjske muzejske ustanove. Ob koncu leta v muzeju pripravijo tudi tradicionalno srečanje imetnikov muzejske izkaznice. Letošnje je bilo v sredo, 22. decembra. Udeležence je najprej pozdravil direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in jim ob tej priložnosti poleg prazničnih voščil sporočil tudi novost, da imajo z novim letom prost vstop tudi na vse razstave Muzeja novejše zgodovine v Celju, nato pa je sledil prikaz stereoskopskih Jakčevih diapozitivov Božidarja Jakca. Letošnje leto je bilo v Dolenjskem muzeju izrazito v znamenju Božidarja Jakca, ki mu je Dolenjski muzej posvetil vrsto dejavnosti. BOŽIČ V PESMI IN BESEDI - Kulturno društvo Trebnje in župnijski urad sta pripravila na božični dan v cerkvi Marije Vnebovzete v Trebnjem koncert božičnih pesmi, ki je pritegnil veliko pozornost občinstva, saj je bila cerkev v soboto, 25. decembra, zvečer nabito polna. Vezno besedilo Sveta noč Nobelove nagrajenke Selme Lagerldf ki ga je brala Emilijana Pavlin, je povezovalo glasbena sporočila ljudskih in umetnih božičnih pesmi c izvedbi otroškega in mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Betke Šilc (na sliki), Trebanjskega okteta z vodjem Štankom Cvelbarjem, Ragel, okteta Lipa z vodjem Tonetom Strmoletom ter otroškega in mladinskega zbora trebanjske šole, ki sta nastopila ob spremljavi godalnega ansambla te šole pod skupnim vodstvom Radivoja Spasiča. Koncert se je zaključil z znano Gruberjevo Sveto nočjo in ljudsko Poslušajte, vsi ljudje, ki ju je zapela vsa cerkev. Lepo glasbeno doživetje je ogrela mnoga srca. (Foto: MiM) Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj v družbi z rednim sodelavcem arhitektom Jovom Grobov-škom in zgodovinarjem Tomom Dobovškom. Stereoskopsko fotografijo je predstavil Mitja Vidmar, član Slovenskega stereoskopskega društva, projekcijo pa je s komentarjem pospremil Sarival Sosič, avtor razstave o Jakcu kot fotografu in filmarju. Za zaključek srečanja so si imetniki muzejske izkaznice ogledali omenjeno razstavo in se zadržali ob prigrizku. MiM S PEVCI IN GODBO DOBOVA - Kulturno društvo Franca Bogoviča je v nedeljo, 26. decembra, ob šestih zvečer pripravilo božično-novoletni koncert, na katerem so nastopili: mešani pevski zbor KD Franca Bogoviča pod vodstvom Franca Keneta, mladinski pevski zbor osnovne šole Dobova pod vodstvom Pavle Bunetič, mešani in mladinski pevski zbor kulturnega društva Zvezda pod vodstvom Estere Cetin ter gasilska godba na pihala Loče z dirigentom Danielom Ivšo. NOVOLETNO VOŠČILO KRŠKO - Pihalni orkestri iz Posavja so v torek, 28. decembra, ob sedmih zvečer v kulturnem domu Krško pripravili koncertno novoletno voščilo. Nastopili so pihalni orkester Videm pod vodstvom Draga Gradiška kot gostitelj in pihalni orkestri s Senovega (dirigent Janez Cigler), iz Kostanjevice (dirigent Toni Homan) in mladinski pihalni orkester krške glasbene šole pod vodstvom Francija Arha. k sodelovanju povabili zgodovinarje, nekdanje Mikuževe študente, ki so napisali 32 prispevkov. Najobsežnejši del zbornika zavzemajo razprave, ki osvetljujejo probleme iz vseh obdobij sodobne zgodovine, druga skupina prispevkov osvetljuje podobe Ribniške doline v novejši dobi, uvodni del in sklepni članki z bibliografijo pa dopolnjujejo številne prikaze Mikuževega znanstveno-pedagoškega dela in njegove življenjske poti. S spominsko ploščo na Mikuževi hiši na Žukovem, ki so jo postavili letošnjega septembra, s spomenikom v Ribnici in z izdajo Mikuževega zbornika je dr. Metod Mikuž dostojno počaščen in zapisan v javni spomin. M. MARKELJ KRKIN SPEV GLASBI - Mešani pevski zbor Krka pod vodstvom Sonje Čibej je v sredo, 22. decembra, zvečer privabil v veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu veliko število ljubiteljev zborovskega petja, ki se jim je obisk koncerta, nazvanega Spev glasbi ob prelomu tisočletja, poplačal z lepim kulturnim doživetjem. Zbor je v dobro zastavljenem in režiranem nastopu odpel šest priredb slovenskih ljudskih pesmi, Beethovnovo Odo radosti in morda nekaj malega preveč ameriških pesmi, nekatere tudi z instrumentalno spremljavo. Gost večera je bil pesnik Tone Pavček, ki je v pogovoru z voditeljema prireditve, igralcema Slavkom Cerjakom in Dragico Potočnjak, z značilno zanesenostjo in poetičnostjo spregovoril o glasbi, poeziji, vinu in vinski trti, ki da raste na srcu Dolenjca, ter rodni Dolenjski, “najbolj čisti in najbolj muzikalni pokrajini”. (Foto: MiM) Suhyjeve grafike v Albertini V znameniti Albertini na Dunaju je na ogled velika pregledna razstava 75 grafik novomeškega umetnika Branka Suhyja - Obsežen katalog v nemščini Minevajoče leto se v osebno biografijo akademskega slikarja Branka Suhyja iz Novega mesta in hkrati v anale uveljavljanja sodobne slovenske likovne umetnosti v svetu vpisuje kot izredno uspešno. Pregledni razstavi Suhyjevih grafik v rimski galeriji Spazio Blu v septembru in oktobru je sledil še pomembnejši prodor tega umetnika v svet. V znameniti Albertini na Dunaju, Kjer v največji grafični zbirki v Srednji Evropi hranijo že več kot sto Suhyjevih grafik, so v začetku decembra odprli veliko pregledno razstavo njegovih grafik. Suhy je tako postal po Zoranu Mušiču drugi slovenski umetnik, čigar razstavo so postavili v Albertini. Na razstavi je na ogled 75 grafičnih listov, ki ponujajo dobro zasnovan pregled Suhyjeve grafične ustvarjalnosti od leta 1973, ko je nastala kopija Rembrandtove jedkanice, kasneje nadgrajena s ka-vinim zrnom v grafični list Črno-belo, pa do konca letošnjega leta z grafiko 2000. Že zgodnja dela kažejo odločno umetnikovo usmeritev v zahtevne grafične tehnike (suha igla, akvatinta, akvatin-ta v barvi, bakrorez in njegove kombinacije), kijim je ostal zvest vse do danes, ter odkrito željo po kreativnem nadgrajevanju najžlahtnejše evropske grafične tradicije. Suhy se je v tem oziru napajal pri starih mojstrih, kot so Diirer, Rembrandt in Goya, medtem ko je od velikih umetnikov tega sto- NOVOLETNI KONCERT KRKINEGA ORKESTRA NOVO MESTO - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže že vrsto let ob koncu leta pripravi tradicionalni novoletni koncert, ki mu vsakič prisluhne veliko ljudi. Prav zaradi velikega zanimanja so letošni novoletni koncert namesto v dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravili v večji športni dvorani Leona Štuklja. Orkester je pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta in v sodelovanju s solistkama Marjetko Podgrošek Horžen in Mojco Saje ter s plesalci Plesnega centra Dolenjske v torek, 28. decembra, pripravil pester in zanimiv glasbeni dogodek. KONCERT TREBANJSKE GODBE TREBNJE - Včerajšnji večer v športni dvorani tukajšnje osnovne šole je bil v znamenju glasbe, petja in plesa. Občinski pihalni orkester Trebnje, ki ga vodi prof. Igor Teršar, je pripravil tradicionalni novoletni koncert pod naslovom Z godbo v novo tisočletje, k sodelovanju pa so povabili še mladinski orkester, trebanjske mažorete, oktet Lipa in mladinske pevske zbore osnovnih šol iz Trebnjega, Mokronoga, Mirne, Dolenje Nemške vasi in Krmelja. VEČER OB SVEČAH KRŠKO - Zveza kulturnih organizacij Krško je v sredo, 29. decembra, zvečer pripravila literar-no-glasbeno prireditev Večer ob svečah, na kateri so nastopili literati in glasbeniki iz Krškega in okolice. DOLENJSKI LIST letja (Picasso, Miro, Tapies, Johns) prevzemal umetniške oblike, ki so jih ti ustvarili, vendar jim je v svobodni igri dal “nov izraz in pomen z resnim in hkrati igrivim poudarjanjem skrivnostnega ter simboličnega značaja objektov, kijih predstavlja onkraj njihovih formalnih znaličnosti”, kot je zapisal poznavalec Suhyjeve umetnosti, direktor dunajske Albertine Konrad Oberhuber. Zanj je Branko Suhy “nedvomno najpomembnejši grafik svoje generacije v Sloveniji in eden najboljših v Evropi”. Suhy črpa iz umetnosti, predmetov in življenja okoli sebe zmeraj nove in drugačne navdihe ter kot občutljiv kronist dogajanja izpisuje doživljanja in svet okoli sebe z značilnim likovnim jezikom, ki je plod njegovega vztrajnega študija in dela. Naslovnica kataloga Suhyjeve dunajske razstave. Tudi dunajsko razstavo je tako kot rimsko pospremil zajeten katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih in tistih Suhyjevih grafičnih listov, ki jih hranijo v Albertini. Spremna besedila so napisali Victoria Martino, Konrad Oberhuber in Igor Zidič. M. MARKELJ BOŽIČNA ZGODBA GRAJSKIH FANTOV - Vokalna skupina Grajski fantje z Otočca so pod vodstvom Mateja Burgerja in v sodelovanju z dramsko skupino Kulturno-umetniškega društva Otočec pripravili koncert Božična zgodba, s katerim gostujejo po slovenskih cerkvah. Dan po božiču, v nedeljo, 26. decembra, zvečer so se predstavili v Kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Zgodbo o rojstvu Jezusa so pričarali z ubranim petjem štirinajstih pesmi iz bogate zakladnice ljudskih in umetnih božičnih pesmi ter z branjem svetopisemskih besedil in izbranih odlomkov besedil slovenskih pisateljev, vse to pa so sprmeljali nemi igralski prizori pastirjev ob ognju, Jožefa in Marije z Jezuščkom ter prihod svetih treh kraljev. (Foto: MiM) vaš četrtkov prijatelj VESELE DELAVNICE - Prejšnji teden so vsak popoldan od ponedeljka do četrtka na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu potekale vesele delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali novoletne voščilnice in okraske, okrasili novoletno drevesce, izdelali plakat in postavili razstavo. Odziv na delavnice je bil zelo dober, udeleženci pa se na njih niso samo učili izdelovati različne izdelke, ampak so zanje iskali motive e knjigah in revijah ter se tako naučili uporabljati knjižnično gradivo. bi° sliki: udeleženci ene od veselih delavnic s knjižničarkami Natašo, Barbaro in vodjo odelka Slavko Kristan. (Foto: M. Markelj) Zgodovinar dolenjskih korenin V parku ribniškega gradu so odkrili spomenik univerzitetnemu profesorju in zgodovinarju dr. Metodu Mikužu - V zbirki Historia izšel Mikužev zbornik S POLICISTI V AKCIJI VERIGA Počasi se daleč pride, tudi na predbožični dan V “zasedi” skupaj z novomeškimi prometnimi policisti v akciji Veriga - Štiri patrulje - Gneča zaradi praznikov - Najhitrejši 116 km/h ■ Neprivezani, z nepotrebnimi meglenkami - Plačal bi kar v frankih ■ “Kaj vam je, saj je božič!?” POTA NOVO MESTO - Čeprav bi v teh prazničnih dneh mnogi radi videli, da jih na cestah ne bi presenetili policisti, se ti prav takrat lotevajo tudi posebnih akcij, kot sta na primer Promil in Veriga. Varnost je namreč v teh “norih” dneh še slabša, glavni vzrok prometnih nesreč pa je ponavadi prevelika hitrost. Zanimivo je bilo petkovo druženje 24. decembra s patruljo novomeških prometnih policistov v akciji Veriga. Ta je že druga v letošnjem de- verjetno tudi zaradi petka in pred- cembru. Potekala je od 12. do 17. ure po vsej Sloveniji, na cesti od Karavank do Obrežja. Štiri patrulje PU Novo mesto so pokrivale del hitre ceste št. 1 od Biča do Dobruške vasi. “To je okrog 45 kilometrov ceste, kar pomeni, da so naše patrulje razporejene skoraj na vsakih deset kilometrov. Smisel akcije Veriga je, da izločimo voznike, ki res divjajo. Ugotovljeno je namreč, da se okrog 15 km še čuti vpliv policijske kontrole. Potem se voznikovo psihološko stanje vrne na prejšnjo raven, in če znova vozi prehitro, ga ustavi naslednja patrulja, ki je ne pričakuje več,” je pred odhodom prazničnega dne, ko je bila na cesti skorajda vseskozi kolona in pravi ljubitelji hitrost niso mogli priti na svoj račun. “Z nami bi morali biti včeraj, ko je bilo še bolj mrzlo kot danes. Mnogim je v rezervoarjih zmrznila nafta. Avto se je enostavno ustavil. Toda še huje je bilo, ko je šlo za tovornjake, ki so povzročili zastoje,” je na mojo pripombo o mrazu dejal policist Piletič, ki v tem poklicu dela že deset let. Nismo dolgo čakali na prvo sporočilo: “Ford escort, rdeče barve, avstrijske registracije, brez luči, pred tovornjakom z belo ponjavo!” Dejan Progar se je z rde- DELA NI MANJKALO - Prekoračitev hitrosti res ni bilo veliko, toda policista Dejan in Jože sta imela kljub temu dovolj dela zaradi prekrškovi, koi so: neuporaba varnostnega pasu, brez razloga prižgane meglenke, pa tudi zaradi izločanja tovornjakov iz prometa. Priznanje tudi Dolenjcem in Posavcem Vojaki nagrajevali svoje in druge LAŠKO - V petek je bila v kulturnem domu v Laškem proslava ob zaključku leta s podelitvijo priznanj za delo v slovenski vojski na tem velikem območju. Slavnostni govor je imel poveljnik brigadir Alojz Završnik. Izrazil je zadovoljstvo nad bilateralnim strokovnim sodelovanjem z avstrijsko in madžarsko vojsko in upanje, da se bo uspešno nadaljevalo tudi s Hrvaško. Pripadniki te enote sodelujejo uspešno tudi v mirovnih enotah v BiH. Ugodno je ocenil reorganizacijo in izvajanje osnovne naloge vseh enot, usposabljanje mladih vojakov. V imenu generalštaba slovenske vojske je udeležence pozdravil mag. Viki Kranjc, v imenu domačinov pa župan občine Laško Jože Rajh. Podelili so številna priznanja. Plaketo 3. OPP sta prejela enota na Trdinovem vrhu iz Novega mesta in Silvester Bedrač. Zlati znak tega vojaškega območja so prejeli: Adolf Korošec, Franc Ošljak, Alojz Steiner, Dušan Toš in Dušan Žerjav. Kar 15 pripadnikov slovenske vojske je prejelo srebrni znak, med njimi z Dolenjske in Posavja Benjamin Hrovatič iz Brežic, Martin Jančar iz Novega mesta, Branko Kobetič in Miroslav Lujič iz Črnomlja, Bogdan Mali iz Novega mesta, Srečko Roguljič iz Brežic, iz Novega mesta pa. še: Du-* šan Strugar, Matjaž Šinigoj in Zdravko Spelič, Roman Urbanč, Aleš Zajc iz Krškega in Mitja Teropšič iz Brežic, 28 starešin je prejelo bronasti znak. Zavod za spomeniško varstvo Maribor, občina Slovenske Konjice, Gasilsko društvo Cerklje ob Krki, Gasilsko društvo Murska Sobota in gasilci iz Zibike so prejeli listino za sodelovanje. Zahvalno listino so. prejeli Zofija Brunskole iz Črnomlja, Peter Močan iz Brežic, Tatjana Oberč in Jože Udovič iz Novega mesta. dežurni^ poročajo | STOLP, TELEFON,... - Od 14. do 16. decembra je neznanec iz objekta Mini Casino Term Čatež, ki so 8a obnavljali, ukradel računalniški Priključek, iz sanitarij pa je odnesel starejši glasbeni stolp in telefonski aparat Iskra. Škoda znaša okrog 100 tisoč tolarjev. SLABO SLIŠAL - Neznanec je v noči na 20. december na parkirnem Prostoru v Ulici Slavka Gruma v Sove ni mestu vlomil v osebni avto 'er lastniku B. V. ukradel zadnjo Polico z dvema zvočnikoma. MRAZ BIL PREHUD - 18. decembra je neznanec iz trgovine Cižman šport na Ljubljanski cesti v Novem mestu ukradel z obešalnika skoraj 110 tisoč tolarjev vredno ttroško bundo, znamke Goidvin. OB DENARNICO - Med 21. in 23. decembrom je neznanec na Parkirnem prostoru v Hladnikovi ujici v Novem mestu vlomil v oseb-n> avto in izpod prednjega sedeža ^kradel moško torbico z denarnico "J dokumenti. Lastnik J. M. je oškodovan za 70 tisoč tolarjev. . CEZ MEJO Z NABOJI - Poli-C|st je med kontrolo na mednarod-nem mejnem prehodu (MMP) Ob-težjc pri D. J. iz okolice Ljubljane našel v vozilu dva nabojnika za Pištolo in 89 nabojev, kal. 7,62 mm, kar so kršitelju zasegli. VSTAVIL SVOJO FOTOGRAFIJO - Pri iranskem državljanu H. so policisti 27. decembra na MMP Obrežje pri kontroji ugotovili, da se je izkazal z danskim Petnim listom na drugo ime. V pot-n' list je H. R. vstavil le svojo fotografijo. Pri osumljencu so našli tudi ponarejeno dansko vozniško tiovoijenje. Sledi kazenska ovadba. PEŠKI PADLI PO VOZIŠČU SMOLENJA VAS - 23. decembra je 60-letni M. B. iz Novega mesta v naselju Smo-lenja vas obvozil ob cesti stoječi avto, takrat pa sta pred avto stekli peški, 9-letna S. V. in 7-letna A. V. iz Smolenje vasi. Voznik je kljub zaviranju najprej oplazil S. V., nato pa trčil v A. V. Oba otroka sta padla po vozišču - S. V. se je lahko telesno poškodovala, težko poškodovana A. V pa se zdravi v novomeški bolnišnici. PLINSKA PIŠTOLA IN NABOJI SLOVENSKA VAS - Na mej-tem prehodu Slovenska vas je Policist pri mejni kontroli 23. decembra zvečer pri hrvaškem državljanu, 20-letnem R. G., našel Plinsko pištolo kal. 9 mm in 58 Pabojev. Zoper kršitelja je bil podan predlog sodniku za prekrške. s policisti razložil komandir postaje prometne policije Novo mesto Aleksander Rešeta. In že sem bila v garaži z dvema prometnima policistoma, ki sta ob 13. uri začenjala svojo službo: Jožetom Piletičem in Dejanom Progarjem. Hiteli smo na našo prvo določeno točko, v Hrastje, kajti vodja izmene Štefan Derepaskose je na svoje mesto - kar nekaj metrov pred našim postajališčem - že odpeljal. Imel je prav posebno nalogo, bil je civilni opazovalec. Po zvezi je sporočal, koga naj ustavimo. Delal je s posebnim radarjem znamke Multanova, spo-fočal pa je tudi druge prekrške voznikov. Prav teh je bilo celo več kot samih prekoračitev hitrosti, ROP NA PETROLOVI ČRPALKI NA DVORU DVOR - V sredo okoli 18. ure zvečer je prišlo do ropa na bencinski črpalki na Dvoru. Zamaskiran neznanec je presenetil J. P., delavca na črpalki, in ga prisilil, da se je ulegel na tla. Grozil mu je tudi s pištolo, da bi zvedel, kje se nahaja denar. Roparje iz blagajne pobral 70.000 tolarjev in izginil neznanokam. Policisti so takoj po aktiviranju alarma blokirali ožjo in širšo okolico ter ceste, ki peljejo proti Ivančni Gorici, Trebnjemu, Kočevju in Žužemberku. čim loparjem hitro postavil ob cesto in izločil pravega. Voznik, bosanski državljan, ni imel pri sebi 5 tisoč tolarjev, kolikor je znašala kazen. Brez dokumentov, ki sta jih policista zadržala, se je odpravil na najbližjo menjalnico na Otočec in se vrnil malo kasneje. Tujci imajo po svoje srečo: ker morajo plačati takoj, velja zanje polovična kazen! Za Slovence ta možnost obstaja osem dni. Naslednji ustavljeni je bil tovornjakar. Za njim se je vila dolga kolona avtomobilov, toda bosanski šofer se, kot je žal pogosto, še spomnil ni, da bi na prvem počivališču zavil s ceste in dal prednost hitrejšim. Ob izločitvi iz prometa je policist iz tahografskega vložka razbral še, da med enim in drugim delovnim dnem ni imel deseturnega počitka. Kot skoraj vsi tuji vozniki tudi on ni mogel razumeti, da ne more kazni 5 tisoč tolarjev plačati v lirah ali dolarjih in da mora na Otočec po tolarje. Kasneje je eden takšnih ponujal kar franke. “Pa saj vam dam celo več kot znaša kazen!” Budno oko Štefana Derepaska je zapazilo tudi voznika avta renault megane senic, ki je med vožnjo telefoniral. “Vem, da ne bi smel, toda nekdo me je ravno po- PEŠCI SKRAJNO PREVIDNI NOVO MESTO - PU Novo mesto zaradi povečanja nesreč z udeležbo pešcev opozarja pešce, naj bodo v prometu skrajno previdni. Policisti svetujejo, da ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti, ko je megla ali sneži, nosijo svetla oblačila, kresničke ali oblačila z odsevnimi površinami. Vozniki naj bodo, še posebej, kjer ni pločnikov, skrajno previdni in pozorni na pešce, hitrost naj prilagodijo razmeram na cesti, za volan pa naj ne sedejo pod vplivom alkohola in ogrožajo ostalih udeležencev v prometu pa tudi sebe. Policisti bodo v teh prazničnih dneh s poostrenimi kontrolami nadaljevali. klical,” se je opravičeval, ko je dobival položnico za 5 tisoč tolarjev, in dodal, da si bo uredil prostoročno telefoniranje, ki ga po besedah dežurnih policistov večina voznikov še vedno nima. Seveda še zdaleč niso bili prijazni vsi ustavljeni vozniki. Ko smo se po eni uri preselili na drugo predpisano točko v Mačkovec (vmes smo pohiteli na Otočec in dobili plačila nekaterih dolžnikov, ter se, verjetno zaradi mene, na hitro pogreli še v bližnjem lokalu na kavici), se prvi ustavljeni bosanski voznik, ki je imel brez potrebe prižgane meglenke, ni mogel vzdržati kletvic, ko je moral po tolarje na Otočec. “Večje neprijaznih kot korektnih, to je jasno,” seje Jožetovemu • V petkovi akciji Veriga so novomeški policisti ustavili 60 vozil. Izrekli so 23 denarnih kazni in izdali 4 plačilne naloge. Iz prometa so izločili 15 vozil. Zaznali so 4 prekoračitve hitrosti, vendar nobene preko 120 km/h. Najhitrejši je vozil 116km/h. V času akcije se tako na hitri cesti št. 1 kot na območju celotne PU Novo mesto ni zgodila nobena prometna nesreča. mnertju pridružil tudi Dejan, ki ima devet let policijskega staža. Takoj nato je pripeljal slovenski voznik bele opel astre, ki je peljal, ne da bi bil pripet z varnostnim pasom. Seveda je, ko je opazil policista, takoj popravil svoj “greh”. “Ustavili ste me, ko sem bil privezan. A ima vaš kolega dokaz, da sem vozil neprivezan?! Ne, ne podpišem!”, je po nekajminutnem burnem pogovoru dejal mož in se odpeljal. Denarna kazen mu vseeno ne uide. Ko smo se pripeljali na zadnjo postajo v akciji Veriga, v Karte- CIVILNI OPAZOVALEC - Štefan Derepasko je delal kot civilni opazovalec z radarjem. Čeprav je bil v avtu sam, mu ni bilo dolgčas. ljevo, se je že temnilo. Šele tu je bil prvi ustavljen zaradi prehitre vožnje. Peljal je 112 km/h, čeprav USTA VUANJE - Policijsko delo je naporno zaradi dela z ljudmi, pozimi pa ga otežuje tudi mraz. Kako prijetno se je bilo pogreti v toplem avtu! je največja dovoljena hitrost za osebna vozila 100 km/h. Bosanski voznik sivega peugeota 306 je pripeljal še z malo večjo hitrostjo, s 116 km/h. Ta je bil to popoldne najhitrejši. Ob 17. uri se je akcija Veriga končala. Policista Jože in Dejan sta me premraženo odpeljala do mojega avta, njiju in vodjo izmene, Štefana, pa je čakalo še nekaj ur službe, čeprav je bil predbožični večer. Gotovo so tudi v tem Času pripomogli k večji vamgsti in zmanjšanju prometnih nesreč, saj je znano, da včasih že samo prisotnost policistov na cesti deluje preventivno. Vsaka akcija, tudi tokratna Veriga, je v javnosti odmevna, saj mnoge opozori na morda že pozabljeno strogost novega prometnega zakona in predvsem na dejstvo, da presežena hitrost, alkohol, droge in še kaj ne gredo skupaj za volan. Tekst in foto: LIDIJA MURN ŠTIRJE NAD 1,6 PROMILA NOVO MESTO - V petek, 17. decembra, so policisti na območju PU Novo mesto med 16. in 23. uro ustavili 515 voznikov. Zoper 20 so napisali predlog sodniku za prekrške. Z alkotestom so preizkusili 230 voznikov, od tega je bilo 11 pozitivnih, dva sta preizkus odklonila. Nad 1,6 g/kg alkohola v izdihanem zraku so imeli štirje vozniki. Na kraju prekrška so denarno kaznovali 23 voznikov, največ zaradi prekoračene dovoljene hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. Vozniško dovoljenje so odvzeli 13 voznikom. NAVAL KITAJCEV POSAVJE - Tudi pretekli teden ilegalci niso počivali. Pri ilegalnem prehodu so policisti v bližini naselja Obrežje 9. decembra našli bosanskega državljana. Naslednji dan so brežiški policisti v Bukov-šku prijeli kar devet kitajskih državljanov, starih od 19 do 42 let, ki sta jih na slovenski strani čakala dva hrvaška sprovajalca. 12. decembra pa se je pot nesrečno končala tudi za tri romunske državljane, ki so mejo ilegalno prestopili v bližini Ključkega mostu. Vsi ilegalci so bili vrnjeni na Hrvaško, zoper sprovajalca je bila podana kazenska ovadba. toda po njihovih izkušnjah se uradni prodajalci pravil držijo. L. MURN NA TRŽNICI - Prodajalec Rajko Kastelic je takoj pokazal, da ima za prodajo okrasnih smrečic potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove RS. (Foto: L. M.) ^ POMOČJO TRAKTORJA - Zima nam je prejšnji teden znova postregla j-obilico snega, ki, kot vedno, največ težav in neprijetnosti povzroča vozni-Ijpm. Samo malo neprevidnosti je treba, in že se lahko znajdejo izven vozišča, jakšna je bila tudi usoda avta na fotografiji, ki je pristal pod cesto v do-1niči.. V visokem snegu so ga lahko spravili na varno šele s pomočjo trnkarja. (Foto: L. M.) Naravne okrasne smrečice le s plombo Zavod za gozdove Slovenije nadzoruje sečnjo okrasnih smrečic - Brez dovoljenja je kmet v svojem gozdu ne sme posekati niti zase - Zagrožena kazen od 15 do 150 tisoč tolarjev NOVO MESTO - Za nami je božič, pred nami pa novo leto. Omenjene praznike si večina polepša z okrašeno smrekico ali jelko. Marsikoga skrbi, da bomo sčasoma izsekali vse smrekove gozdove, zato imamo s pomočjo industrije že nekaj časa na voljo tudi umetna, ekološka drevesca. Ta strah je torej zaradi teh razlogov po mnenju strokovnjakov neutemeljen. Pa vendarle je sekanje smrečic v gozdu omejeno. Slovenski gozdarji že leta nad- ni list 30/93) izdal odločbo za zorujejo sečnjo okrasnih smrečic prodajo smrečic, visokih od 0,5 do in jelk tako, da Zavod za gozdove 2 metra. “Inšpektorji so že prišli Slovenije vsako leto razdeli po pogledat, če imam potrebne pa- svojih območnih enotah plombe za označevanje okrasnih dreves, ki kupcem in inšpekcijam povedo, da so bila ta drevesa posekana z dovoljenjem gozdarja. Sekanje pod električnimi daljnovodi ali tam, kjer je treba gozd pravilno redčiti, je tako prej koristno kot škodljivo. Eden izmed prodajalcev okrasnih smrečic v predprazničnih dneh na novomeški tržnici je bil tudi Rajko Kastelic s Sel pri Ajdovcu, kjer imajo ekološko kmetijo. Povedal je, da mu je tako kot lani posek odobril revirni logar, Zavod za gozdove pa mu je po Zakonu o gozdovih RS (Urad- pirje. Brez tega pač ne gre,” je povedal Kastelic, ki mu je prodaja kar šla. Cene smrečic: od tisoč do dva tisoč tolarjev. Brez dovoljenja gozdarja ši kmet na svoji parceli ne sme posekati niti smrečico za svoj dom, kaj šele kaj več. Kot je povedal Borut Tavčar, gozdarski inšpektor Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v Novem mestu, kmet z dovoljenjem dobi do dvajset plomb brezplačno, sicer mora plačati po petdeset tolarjev za smrečico. Za samovoljno sekanje je zagrožena kazen od 15 do 150 tisoč tolarjev, In ne pozabite: Halo je prvi predplačilni sistem v Sloveniji z odzivnikom -osebno telefonsko tajnico, ki za vas sprejema in hrani sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti. Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatel, v več barvah, s Sl.MOBIL, kartico CSIM), priključitvijo v omrežje in 1.000 tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih 5.000 tolarjev. Cena: 19.900 tolarjev Ponudba velja do 31. 1. SODO oziroma do prodaje zalog. Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona. Priložen je ček Halo za '1.000 tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih S.OOO tolarjev pogovorov! • POKLIČITE NAS: OSO <3-0 40 9 OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si PRESTKjE fM Kandijska 9, Novo mesto LA ,4 ^ Tel. 068/321-115, 325-477 turistična. acjencija Nekateri sanjajo o uspehu, nekateri o potovanju! Z nami bo v letu 2000 priložnost za uresničitev takih sanj! OPEKARNA NOVO MESTO d.d. ZALOG 21, 8000 Novo mesto Tel.: 068 83 855 Tel. kom. 068 83 144 Faks: 068 83 890 Cenjenim bralcem želimo srečno in uspešno novo leto 2000. Obiščite nas v naši prodajalni, kjer vam nudimo gradbeni material po ugodnih cenah. s Pokličite brezplačno telefonsko številko tiiaimtitni Aabet- in se dogovorite za nakup ^ I /II II I ■ Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega paket SiOL za dostop do interneta modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. stfoo Cena je 49.900,00 SIT • v ■ in vključuje DDV Zdaj je cas! j Telekom^) Slovenije Telekom V5 Slovenije w zeli vsem svojim naročnikom in poslovnim partnerjem srečo v priHajajočem letu 20001 Pri prenovi poslovnih prostorov na Germovi 4 v Novem mestu so nam hitro in z dobrim delom pomagali naslednji izvajalci, ki se jim iskreno zahvaljujemo in jim v letu 2000 želimo obilo delovnih uspehov: nepremičninsko podjetje LERAN TERMOTEHNIKA računalniško podjetje EGT iz Žalca roletarstvo in kovinoplastika MEDLE gradbeno podjetje BRODARIČ elektroinstalaterstvo ŠOBAR slikopleskarstvo TOMAZIN parketarstvo CESAR mizarstvo VIDMAR iz Jurke vasi podjetje PROTEKT ' izdelovanje ključev KRESE novomeška PE TELEKOM Slovenije podjetje AVTOGALANT čistilni servis INTEL FANIKI POŽEK NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO “Vsako dobro besedilo pusti sled v poslušalcu” Fanika Požek iz Črnomlja je nedavno za življenjsko delo pri pihanju narodno-zabavnih besedil prejela nagrado pisca besedil dr. Ferija Souvana. Za nagrado, ki jo finančno podpre Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), jo je predlagalo Društvo pesnikov slovenske glasbe, izročila pa sta ji jo sin pokojnega dr. Souvana Tomaž ter predstavnica za tisk pri združenju SAZAS Košana Jarec. Fanika se spominja, da je že kot osnovnošolka zelo veliko brala. Prebrala je prav vse knjige v knjižnici adlešiške osnovne šole, ki jo je obiskovala. S tem si je bogatila besedni zaklad in ko je leta 1966 kot štirinajstletno dekletce prebrala v Kmečkem glasu apel bralcem, naj se oglasijo s svojimi pesmimi, seje odločila napisati prvo pesem. Naslov ji je dala Deželica sonca in grozdja. Bila je presrečna, ko so jo v časopisu objavili. A skoraj bi jo zadela kap, ko je čez nekaj časa slišala na radiu, kako njeno pesem prepevajo Slakovi fantje. “Seveda sem bila presrečna, da je bila pesem, ki je danes že skoraj ponarodela, všeč Lojzetu Slaku, ki je takrat s svojim ansamblom že imel pomembno mesto v svetu na-rodno-zabavne glasbo,” se spominja začetkov pred več kot tremi desetletji Fanika. Čez nekaj let jo je hotel Slak spoznati, a ker ni vedel, kje bi jo dobil, je napisal na kuverto le Fani Vlašič>&ot je bil njen dekliški priimek, ter dodal še Bela krajina. Pismo je potovalo po belokranjskih poštah in končno priromalo v njen dom v Dolenjcih pri Adlešičih. Fanika je potem petnajst let pisala besedila le za Lojzeta Slaka, pozneje pa je začela ustvarjati še za druge ansamble, predvsem dolenjske in belokranjske. “Izredno sem se ujela z ansamblom Tonija Verderberja, zadnje čase tudi z Vasovalci ter z ansamblom Petra Finka, s katerim sva z valčkom Rada bi še plesala zmagala na letošnjem festivalu Slovenska polka in valček. V vseh teh letih sem za Slaka napisala več kot štirideset besedil, za Verderberja trideset, za ostale ansamble pa po okrog deset pesmi. Skupaj je uglasbenih več kot dvesto mojih besedil. Čeprav so mnoga zelo poznana, pa le malokdo ve, kdo je avtor. A ne le zato, ker si poslušalci navadno zapomnijo le ansamble, ki izvajajo pesmi, ampak tudi zategadelj, ker pisci besedil ostajamo v anonimnosti,” ni zadovoljna Fanika Požek, ki je med drugim napisala besedila za znane Visoko nad oblaki, Glas harmonike, Mavrica, Ljubezen je večna zvezda. Prav anonimnost piscev besedil jo najbolj tišči. A ne le njo, temveč mnoge, ki so se združili v Društvo pesnikov slovenske glasbe. “Je že res, da so imena avtorjev besedil napisana na RADIO f BREŽICE na 88,9 95,9 MHz Fanika Požek kasetah in ploščah, drugače pa gredo naša imena vsem tako težko z jezika, bodisi da gre za napovedovalce na lokalnih radijskih postajah ali na nacionalnem radiu in celo na nacionalni televiziji. A ne vem zakaj. Zelo dolgo smo bili zapostavljeni, tudi zaradi samoljubja avtorjev glasbe, ki so hoteli biti vedno prvi in edini. Končno pa tudi mi zahtevamo mesto, ki nam gre. Človek ima vendar pravico, da je imenovan kot avtor. Ne nazadnje so tudi v Evropski skupnosti, v katero si tako želimo, določila glede avtorskih pravic povsem dorečena,” pove brez dlake na jeziku Požekova, ki je prejela številne nagrade za najboljša besedila, bodisi na festivalih ali na glasbenih lestvicah po izboru poslušalcev. Eden zadnjih uspehov je bil na prireditvi Slovenski slavček oktobra letos, na kateri je ansambel Tonija Verderberja dobil bronasto nagrado, Vasovalce pa so razglasili za najbolj obetaven ansambel. “Zdi se mi krivično, ker nekateri, ki se imajo za kulturnike^ vidijo narodno-zabavno glasbo kot nekaj manjvrednega, kot nekaj, kar je dobro le za kmete. Pri tem pa se sami na druge zvrsti glasbe prav tako ne spoznajo. Menim, da pravi glasbenik in kulturen človek ne bo zaničeval nobene zvrsti glasbe,” je prepričana Fanika, ki najraje piše o ljubezni, osamljenosti in lepotah Bele krajine. Pravi, da je zelo čustvena, prav zato, ker lahko čustva izlije tudi na papir, pa ji je veliko lažje živeti. Vendar ni nikoli razmišljala, da bi se s pisanjem besedil preživljala, saj jih ne more pisati na ukaz, temveč zlije na papir le tisto, kar čuti v duši. Tako marsikdaj dolgo ne napiše ničesar, drugič pa se verzi kar usujejo. Predvsem piše besedila iz lastnega zadovoljstva, prepričana pa je, da mora imeti vsako dobro besedilo sporočilo, ki pusti sled v poslušalcu. Razmišlja, da bo morda nekoč, ko bo imela več časa, tudi sama razen v uglasbenih besedilih pustila za seboj še kakšno sled. Morda v knjižici, v kateri bo poleg najbolj znanih in priljubljenih besedil objavila še izbor izmed stopetdesetih ljubezenskih zgodb, ki jih je že objavila v Anteni. MIRJAM BEZEK-JAKŠE rWo OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 100 d rečnih! Za zvezdin naj ljubši jedilnik V kuhinjah srečnih izžrebancev se bo kuhalo, peklo in cvrlo z olji Zvezda! 1. Karl Alič, Breg 1 Loka; 1434 Breg 2. Slavka Bunderšek; Šentjanž 9; 8297 Šentjanž 3. Marjana Lindič; Kettejeva 8, Brežice 4. Zofka Gril-Mirtič; Sela 28; 8350 Dolenjske toplice 5. Rožica Rihar, Levstikova 1; 8000 Novo mesto 6. Jan Butala; Moše Pijade 8; 8340 Črnomelj 7. Marjana Brajer, Lukovek 6; 8210 Trebnje 8. Jože Cezar, Šegova 14; 8000 Novo mesto 9. Alojzija Sinur, Drečji vrh; 8231 Trebelno 10. Justi Tomc; Zigrsla vrh 46; 8290 Sevnica 11. Mojca Piapič; Kolmonova 22; 8000 Novo mesto 12. Bernarda Bukovec; vrhovska vas 6; 8263 Cerklje ob Krki 13. Marija Kocjan; Križe 21; 1000 Novo mesto 14. Katja Bajuk; Drašiči 35 A; 8330 Metlika 15. Milena Urbančič, Koč. Poljane 13; 8350 Dolenjske toplice 16. Rozalija Deržič; Bukošek 36,8250 Brežice; 17. Marica Župevec; vaška cesta 23; 8323 Vršna sela 18. Frančiška Urbančič; Prešernova 12; 8281 Senovo 19. Paula Amastikosa; Gubčeva 4; 8270 Krško 20. Urška Colner; Sotelsko 8/b; 8270 Krško 21. Nadica Tušek, Gubčeva 6; 8270 Krško 22. Manica Zajc; Cesta prvi9h borcev 23; 8280 Brestanica 23. Jožica Hrovat; Bodgozd 19,8361 Dvor 24. Franja fbvše; Dol. Boštanj; 8294 Boštanj 25. Anica Pšeničnik; Prežihova 12; 8250 Brežice 26. Anica Bajuk; Radoviča 1 a; 8330 Metlika 27. Marijan Kocjan; Župančičeva 6; 8250 Brežice 28. Špela Arh; Gasilska pot 4; 8273 Leskovec 29. Zinka Pegane; Vrtna 3; 8340 Črnomelj 30. Lučka Knez; Oklukova gora 27; 8253 Artiče 31. Jožo Ivesič; Podturn 72 a; 8350 Dolenjske toplice 32. Merija Novak; Marjana Kozine 12; 8000 Novo mesto 33. Brigita Oblak; Orešje 11; 8220 Šmarješke toplice 34. Meta Renca; Valantičevo 18, 8000 Novo mesto 35. Dragica Gornik; Loka 54; 1434 Loka pri Zidanem mostu 36. Lara Štupar, Grajski trg 37; 8360 Žužemberk 37. Milena Zorko; Selo 2; 8312 Podbočje 38. Milena Kuhar; Orožnova 5; Kostanjevica na Krki 39. Tomi Bohorič; N.B.K. 5; 8330 Medika 40. Marija Vovk; G. Brezovo 13; 8290 Sevnica 41. Uroš Strmec; Breza 5; 8210 Trebnje 42. Angela Lisec; N.h.m. 16; 8290 Sevnica 43. Fani Lekše; UL S. Žagarja 8a; 8273 Leskovec pri Krškem 44. Marinka Kovačič; Oldjukova g. 3; 8256 Sromlje p. Brežicah 45. Martina Prelesnik; Dovško 49; 8281 Senovo 46. Jože Beršič; Sadinja vas 3; 8333 Semič 47. Fani Simončič; Kvedrova 17; 8290 Sevnica 48. Marjana Knez; Makute 2; 8323 Uršna sela 49. Marinka Kasunič; Ul. 11. avgusta 6; 8340 Črnomelj 50. Ljubica Brus; Vavta vas 34; 8351 Straža 51. Anica Grandovec; Soteska 43; 8351 Straža 52. Drago Gole; Loka 36; 1434 Loka pri Zidanem mestu 53. Marjetka Jager, Zigrski vrh 9; 8290 Sevnica 54. Hermina Rovan; Plateršnikova 6; 55. Pavla Vidrih; Šentpeter 51; 8222 Otočec 56. Dragica Stipič; Planina 8; 8312 Podbočje 57. Jožica Železnik; Potov vrh; 8000 Novo mesto 58. Suzana Sere; Segova 14; 8000 Novo mesto 59. Matjaž Derstvenšek; Delavska ul. 7; 8281 Senovo 60. Nataša Sikošek; C. bratov Zorko 16 a; 8281 Senovo 61. Matej Derstvenšek; Delavska ul 7; 8281 Senovo 62. Milena Boljte; Slakova 4a; 8210 Trebnje 63. Katarina Lozar; Rečje 11; 8290 Sevnica 64. Nina Videčnik; Nad mlini 10; 8000 Novo mesto 65. Peter Bašelj; Gor. Kamenji 5; 8000 Novo mesto 66. Jože Skol; Pad gradom 7; 8210 Trebnje 67. Helena Mišmaš; Meniška vas 87; 8350 Dolenjske Toplice 68. Sabina Šebalj; Semič 34 c; 8333 Semič 69. Cecilija Nemanič; Želcbej 15; 8330 Metlika 70. Nežika Ogorevc; Šolska uL 3; 8250 Brežice 71. Alenka Gal; Gornja p. 17; 8311 Kostanjevica na Krki 72. Rudoll-Anton Gorišek; C. okt. žrtev 1; 8310 Šentjernej 73. Danica Stoik; Sokolska 8; 8233 Mirna 74. Darja Božič; selce 12; 8273 Leskovec 75. Zdenka Marčetič; Gregorčičeva 11; 8250 Brežice 76. Marija Šetinc; Brežina 90; 8250 Brežice 77. Stanislava Kotor; Tebanski Vrh 27; 8212 Velika Loka 78. Zlatko Razdevšek; Lešnica 11 a; 8222 Otočec 79. Jadranka -Saša Rešeta; Naselje h. M. 17; 8290 Sevnica 80. Silvo Kovačič, Dolž Vinarebcr 2; 8000 Novo mesto 81. Veronika Škedelj; Sela 33; 8350 Dolenjske toplice 82. Marija Simončič; Gmajna 12; 8274 Raka 83. Branko Peterle; Most 1; 8230 Mokronog 84. Brigita Volk; Sobonja vas 15; 8262 Krška vas 85. Palmira Šuštarič; Zaloška 98; 1000 Ljubljana 86. Danica Erban; Bizeljska c 27; 8250 Brežice 87. Eda Pavlič; Gubčeva 2; 8281 Senovo 88. Saša Lavrin; Košenice 20; 8000 Novo mesto 89. Martin Stipič; Podbočje 75; 8312 Podbočje 90. Boštjan Luzar, Ratež 6; 8321 Brusnice 91. Stanislav Markovič; Bizeljska c. 25a; 8250 Brežice 92. Pavla Zivič; Cankarjeva 1 a; 8270 Krško 93. Jana Hosta; Sela 25; 8310 Šentjernej 94. Katja Rompe; Razbor 42; 1434 Loka pri Zidanem mostu 95. Hermina Obšletar; Arnovo selo 64 a; 8253 Artiče 96. Jožica Strajnar; Ulica talcev 20; 8311 Kostanj, na Krki 97. Marija Muhič; Jumova vas 12; 8000 Novo mesto 98. Brigita Domitrovič; Veniše 59; 8273 Leskovec pri Krškem 99. Melita IVrko; Drenovec 9; 8344 Vinica 100. Boris Kerle; CPB 23; 8280 Brestanica Tovarna olja GEA d.d., Trg svobode 30, 2310 Slovenska Bistrica OL in Lis za rav vSa ho družino DEŽURNE TRGOVINE Obvestilo o dežurnih Mercatorjevih prodajalnah V petek, 31.decembra, bodo vse prodajalne odprte do 15. ure, Mercator center na Cikavi pa do 17. ure. V soboto, 1. januarja, in v nedeljo, 2. januarja 2000, bodo prodajalne dežurne od 8. do 11. ure. Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540 Propagandna služba DL Darren Deschryver je že spakiral Novomeščani pred odločilnimi tekmami v pokalu Saporta menjajo centra - Poraz v Laškem tudi posledica prevelike želje po zmagi in Simonove bolezni NOVO MESTO - Slaba igra in boleč poraz Krke Telekoma je v novomeškem košarkarskem klubu sodu izbilo dno. Če gre poraz v Laškem po eni strani pripisati bolezni Simona Petrova in preveliki želji novomeških košarkarjev po zmagi, je praznina pod košem cokla, ki moštvu že celo jesen onemogoča boljše predstave. SEDEM ZMAG SEVNIČANOV V PODKRAJU SEVNICA - Na 14. novoletnem teku v Podkraju pri Velenju so mladi sevniški tekači osvojili kar sedem prvih, štiri druga in eno tretje mesto. Zmag so se veselili Ana Sotošek na 600 m dolgi progi med deklicami do 9. leta, Mario Droždan in Barbara Resnik v starostni skupini do 11. leta, Marko Virtič in Branka Virtič na 1200 m v skupini do 13. leta, Tjaša Hribar na isti razdalji med deklicami do 15. leta in Robin Papež, ki je na 3.800 m dolgi progi med starejšimi mladinci s časom 12:31 ugnal drugouvrščenega klubskega tovariša Gregorja Vodenika za 27 sekund. TREBANJCEM IN FURLANU DEBELAKOV MEMORIAL KRMELJ - Šahisti delavskega športnega društva Svoboda iz Krmelja so pripravili 18. memorial Borisa Debelaka. Med ekipami je zmagalo Trebnje (Miha Furlan, Andrej Voš-pernik, Tomaž Marinšek in Primož Potočnik), drugi je bil šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice in tretje mlado moštvo krškega Triglava. Med posamezniki je zmagal mojster Miha Furlan iz Trebnjega, drugi je bil Gojko Musič iz Ljubljane in tretji Tomaž Marinšek iz Trebnjega. (J. B.) PRESENTLJIVO JAKŠA NOVO MESTO - Na decembrskem turnirju šahovskega kluba Novo mesto v pospešenem šahu je nastopilo 24 igralcev. Nekoliko presenetljivo je zmagal Cvetko Jakša, drugi je bil prvi favorit Marjan Kastelic, tretji Ivica Milič in četrti s sodniškimi dolžnostmi obremenjeni Robert Rudman. Novomeški šahisti bodo v torek, 21. decembra, ob 18. uri pripravili tradicionalni prednovoletni hitropotezni turnir. Američana Darrena Deschryver-ja so v Novo mesto pripeljali tik pred začetkom sezone v ligi Kolinska, na mestu centra pa je zamenjal svojega temnopoltega rojaka Jeffa Sterna, ki se ni ujel s trenerjem Ivom Sunaro. 208 cm visoki Štern je na pripravljalnih tekmah pokazal, daje hiter in da dobro obvlada žogo ter odlično skače, a je prezgodaj pokazal, da ne zna biti tiho, če misli drugače kot trener, zato je moral oditi. Deschryver, ki je v Novo mesto prišel poškodovan, ni pokazal veliko. Čeprav je bil dovolj visok in robusten, so ga pod košem z lahkoto preskočili nižji in drobnejši igralci, s tem pa ni zadovoljil svojih delodajalcev. Zaradi njegove slabe igre se je moral približati košu Mat- jaž Smodiš, ki naj bi sicer igral bolj na krilu. To, da so se prehitro odpovedali Sternu, je bila edina večja napaka strategov Krke Telekoma, ki jo nameravajo zdaj popraviti. Deschryverju so prekinili pogodbo, tako da naj bi ta teden že odpotoval iz Novega mesta. Kdo ga bo zamenjal, na začetku tedna še ni bilo jasno, nadomestilo za nespretnega Američana pa so novomeški košarkarski menedžerji iskali v tujini. Novi center naj bi se po besedah tehničnega vodje moštva Krka Telekom slovenski javnosti prvič predstavil v soboto, 8. januarja, na tekmi s Slovanom, nujno pa ga bodo potrebovali 11. januarja v Milanu na prvi tekmi šestnajstine finala pokala Saporta z Adeccom. Za razliko od felekomV!) KAPETAN IN TRENER - Kako ugnati nasprotnika, je vedno tema pogovora med kapetanom novomeške košarkarske vrste Matjažem Smodišem in trenerjem Ivom Sunaro. Prejšnji teden v Laškem nista našla pravega recepta, upata pa, da jima bo šlo bolje po novletnih praznikih, še posebej 11. januarja v Milanu in teden dni kasneje na povratnem srečanju z Milančani v Novem mestu. (Foto. I. V.) Ribničani so mnoge presenetili Prvo moštvo brez težav sredi lestvice - Kadeti trkajo na vrata prve ekipe - Tildi v prihodnje z domačimi igralci - V Ribnici imajo največ gledalcev v Sloveniji RIBNICA - Za največje presenečenje v prvem delu sezone v prvi državni rokometni ligi so poskrbeli igralci Inlesa Rika iz Ribnice. Kot novince v prvi ligi so jih mnogi uvrščali na dno lestvice, saj naj ne bi imeli dovolj izkušenj za merjenje moči z drugimi ekipami, ki imajo v svojih vrstah tudi tuje in kupljene igralce. Lesarji, kot ji že leta imenujejo po prvem pokrovitelju, so z veliko borbenostjo ter ob izdatni pomoči zvestih navijačev Tornado-sov na enajstih tekmah zbrali enajst točk, kar je več, kot so pričakovali pred začetkom sezone. “V klubu smo se dogovorili, da bodo breme odgovornosti v prvi ligi nosili igralci, ki jim je lani uspelo osvojiti prvo mesto v 1. B ligi. Svetovali smo nam, naj moštvo okrepimo s kakšnim tujcem, češ da naši fantje ne bodo kos težki nalogi. Zaupali smo trenerju Janezu Ilcu in njegovi posadki in se nismo zmotili. Tudi v prihodnje bomo stavili le na domače igralce,” pravi, vesel takega razpleta, predsednik kluba Lado Orel. Urejene denarne razmere (sponzorje poleg družb Inles in Riko tudi občina Ribnica, ki se zaveda, da je rokomet pomembna blagovna znamka kraja) in dobra organizacija so poleg dobrega izbora igralcev temelj uspeha. Moštvo sestavljajo fantje, ki imajo bogate izkušnje in igrajo skupaj že od kategorije mlajši dečki. Poleg tega tekme v Ribnici obišče največ gledalcev v Sloveniji, prav gledalci pa v igri ribniškega moštva predstavljajo osmega igralca. Seveda so Ribničanom po uspešnem prvem delu prvenstva, po katerem so po 14. kolih na 7. mestu, ambicije precej zrasle. Obstanek je zagotovljen, njihov cilj pa je uvrstitev med najboljših šest, saj je šesto-uvrščena Dobova v 14 kolih zbrala le točko več od Ribničanov. v Šport iz Kočevja • RIBNICA - Zaradi nerazumevanja Ragbi zveze Slovenije, kije izstopila iz Adria lige, v kateri so slovenski klubi po osamosvojitvi igrali skupaj z hrvaškimi moštvi, so člani skupaj z Madžari tekme igrali v okviru Panonske lige, mladinci Ribnice pa so to jesen nastopali v meddržavni ligi s Hrvati in osvojili prvo mesto. Trener Mičo Pejkovič je povedal, da imajo obetavno moštvo in dobre razmere za delo. Ribničani si prizadevajo, da bi klubi oživeli tudi v Cerknici, Grosuplju, Kočevju in Novem mestu. Močno nasprotujejo osrednji zvezi, ki je zapostavila delo z mladimi in v programu za prihodnje leto ni načrtovala nobenih tekem ali turnirjev za mlajše kategorije. • KOČEVJE - V Dolskem pri Ljubljani je bila v nedeljo zadnja letošnja množična tekaška tekma, na kateri so nastopili tudi trije Kočevci. Na 14,5-kilometrski progi je v skupini do 35 let Igor Martič zasedel enajsto mesto, Matija Ozanič je bil med tekmovalci do 50. leta na nehvaležnem četrtem mestu, medtem ko je med veterani zmagal Franc Kocijančič. Zadnji letošnji nastop pomeni začetek priprav na novo sezono, ki se bo začela februarja na Primorskem. • RIBNICA - Zaradi neurejenih lastniških razmer tudi letos ne bo smučanja na ribniškem smučišču. Člani smučarskega kluba Ribnica so bilLpripravljeni popustiti v sporu z domačinom, ki ne dovoli uporabe zemljišča, a niso mogli ugoditi vsem njegovim zahtevam. Kot kaže, bo smučišče za vselej izgubljeno in bo treba poiskati drugo lokacijo. Za tolažbo najbolj vnetim ljubiteljem belih opojnosti ostanejo smučišča v Sodražici, Kočevju ali Črmoš-njicah. M. G. “Po zmagi proti Izoli smo vedeli, da bomo vsem ekipam trd oreh. V Ribnici smo postregli z-vrhunskimi igrami tudi proti Dobovi, Velenju in Jadranu, poraz proti Slovanu pa je bil naš največji, ki smo ga popravili že v Škofji Loki. Zmaga proti Jelovici nam je res veliko pomenila, saj se nam je potem odprlo tudi na tekmah v gosteh. Ne nazadnje smo točko v gosteh odščipnili tudi Dobovi, ob večji zbranosti pa bi lahko osvojili obe,” meni trener Janez Ilc. Lesarji so skoraj vse tekme odigrali z gibčno obrambo 3-2-1 ali 3-3. Pomanjkanje visokih igralcev so nadomestili z borbenostjo, pogostimi menjavami in hitro igro. “Zadnje tekme smo odigrali brez treh nosilcev igre, Natana Hojča, Goran Do-kiča in Roka Henigmana. Priložnost so dobili mlajši igralci, ki so junija osvojili naslov evropskih kadetskih prvakov. Mladi niso razočarali, saj je bila igra moštva še naprej tekoča in kakovostna. Poleg enajstih točk je uveljavitev mladih največja pridobitev jesenske sezone,” je še povedal Janez Ilc. M. GLAVONJIČ ZMAGA KOČEVK NA BOŽIČNEM TURNIRJU KOČEVJE - Na ženskem mednarodnem kegljaškem turnirju v Kočevju so zmagale domačinke, pa tudi med posameznicami je najboljši izid s 441 podrtimi keglji dosegla domača kegljuvka Vera Janež. Vrstni red: 1. Kočevje 2462, 2. Goranin Delnice 2367, 3. Trebnje 2332, 4. Brest Cerknica 2314 itd. (N. G.) GAŠPER PELKO ZAČEL Z ZMAGO DOLENJSKE TOPLICE - Alpski smučarji so sezono državnih tekmovanj začeli na mariborskem snežnem stadionu s tekmo v smuku za starejše dečke in deklice. Najboljši dolenjski smučar Gašper Pelko iz Dolenjskih Toplic, ki tekmuje za ljubljansko Olimpijo, je že na prvi tekmi zmagal. Pred drugouvrščenim Janom Škofičem iz Radovljice pa je imel 92 stotink sekunde prednosti. preteklih let, ko so novomeški košarkarji praznike izkoristili za nastop na turnirju v Rusiji, se bodo letos pripravljali doma, saj je tekma z Milančani izjemno pomembna, • Vzrokov za poraz Krke Telekoma s Pivovarno Laško je več. Steber igre novomeškega moštva Simon Petrov je teden pred tekmo zaradi bolezni preležal in v Laškem ni mogel dati od sebe, kar je sicer sposoben, eden najnatančnejših strelcev lige je, pa ni zadel niti enkrat. Poleg tega so si Novomeščani očitno preveč želeli zmage in jih je pokopalo tudi to. Naleteli so na izjemno razpoložene nasprotnike, ki so v prvem polčasu dosegli 86-odstotno uspešnost pri metu iz igre, prišli do prednosti 24 točk, kar je bilo kljub boljši igri Novomeščanov v nadaljevanju le preveč. Poraz Novomeščanov v Laškem je bil res boleč, a kljub temu nepomemben. Glede na razplet prvega dela prvenstva je jasno, da se bosta ti dve moštvi srečali tudi v polfinalu končnice, ko bodo imeli Laščani prednost več tekem na domačem igrišču. Tedaj bo zmaga Novomeščanov v Laškem dragocena in verjetno odločilna, tokrat pa je šlo bolj za prestiž. zmaga v skupnem seštevku obeh dvobojev pa Novomeščane vodi v najožji izbor kandidatov za nastop v evropski ligi. I. V. mm liiiiju imrn KOŠARKA Liga Kolinska, 14. kolo - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 79:64 (51:30); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 8 (2:4), Lisica 18 (1:1), Goljovi615 (4:4), Hafnar 25 (7:8), Dragšič 6, Kurte 2, Nachbar 5 (3:6); KRKA TELEKOM: Jevtovič 4, Smodiš 17 (4:7), Grum 14 (2:2), Drobnjak 4, Ščekič 9, Nakič 16 (3:3). Prosti meti: Pivovarna Laško 17:23, Krka Telekom 9:12. Met za tri točke: Pivovarna Laško 6:14 (Goljovič 3, Hafnar 2, Lisica), Krka Telekom 3:18 (Smodiš, Ščekič, Nakič), Osebne napake: Pivovarna Laško 17, Krka Telekom 23. Pet osebnih: Ščekič (30. minuta), Grum (32. minuta). OSTALI IZIDI: Rogla Atras : Slovan 77:96 (30:47), Zagorje : ZM Maribor 90:66 (40:38), Helios : Loka kava 65:91 (36:41), Union Olimpija : Savinjski Hop-si 83:70 (43:25), Triglav : Kraški zidar 74:70 (38:30). LESTVICA: 1. Union Olimpija 28, 2. Pivovarna Laško 26, 3. Krka Telekom 25,4. Triglav 22,5. Slovan 22,6. Zagorje 22,7. Savinjski Hopsi 20, 8. Rogla Atras 18, 9. ZM Maribor 18,10. Helios 17, 11. Loka kava 17,12. Kraški zidar 14. Sinoči je Krka Telekom igrala doma z Zagorjem, v soboto, 8. januarja, pa v gosteh s Slovanom. KEGLJAŠKI REKORD MILENE KUNČIČ NOVO MESTO - V predtekmovalnem. delu 17. odprtega prvenstva Trebnjega je na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu članica Impola iz Slovenske Bistrice Milena Kunčič s 446 podrtimi keglji postavila nov rekord kegljišča. Vrstni red po predtekmovanju: 1. Kunčič (Impol) 446, 2. Blažič (Postojnska jama) 421,3. Može (Postojnska jama) 418 itd. Trebanjke bodo svoje predtekmovalne nastope na 17. odprtem prvenstvu Trebnjega opravile 8. in 9. januarja. (N. G.) DECEMBRA POVSE, SKUPNO PA MESOJEDEC SEVNICA - Na decembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju sevniškega kluba Milan Majcen je zmagal Martin Povše s 14,5 točke, drugi je bil Zvanko Mesojedec z 12 točkami in tretji Bojan Smerdel z 11,5 točke. V skupnem vrstnem redu je s 190 točkami zmagal Zvonko Mesojedec, drugouvrščeni Bojan Kuzmič je zbral 144 točk, tretjuvrščeni Franc Derstvenšek pa 114. Na decembrskem turnirju je nastopilo 16, na 12 turnirjih v letu pa skupno 29 šahistov in šahistk. (J. B.) Šah za mizo in na računalniku Novomeški šahisti med mlajšimi med najboljšimi v državi, med člani pa spet v prvi ligi -Na hitropoteznih turnirjih nastopilo 48 igralcev - Pucelj reprezentant v dopisnem šahu NOVO MESTO - Šahovska igra ima v Novem mestu dolgo tradicijo, tudi kar se tiče organizirane igre, saj šahovski klub deluje že več kot 50 let. Letošnje leto je bilo za klub zelo uspešno, saj je članski vrsti uspelo vrniti se v prvo ligo, še več pa so dosegli najmlajši, ki so v kategoriji do 12. leta tretji, v kategoriji do 15. leta pa peti v državi. Šahovski klub Novo mesto ima zdaj 70 članov, zanimanje Novomeščanov za šah pa v klubu narašča ne le med mladimi, s katerimi mentorja Jože Pucelj in Robert Rudman delata v štirih osnovnih šolah, ampak tudi med starejšimi, ki se redno srečujejo na mesečnih hitropoteznih turnirjih. Najbolj nadarjene mlade igralce povabijo v srednjo šahovsko šolo, v kateri si 15 mladih šahistov po tri ure na teden nabira dodatno šahovsko znanje, s svojimi vrstniki pa se merijo v okviru dolenjsko belokranjske- šahovske lige. V ŠENTJANŽU GLUŠIČ IN KEBROVA ŠENTJANŽ - Na šahovskem prvenstvu osnovne šole Šentjanž je med fanti v absolutnem vrstnem redu zmagal Aleš Glušič, med dekleti pa Karmen Keber. Po posameznih starostnih skupinah so bili najboljši: od 1. do 2. razreda Nejc Erman in Maruša Nahtigal; od 3. do 4. razreda Alen Lindič in Karmen Keber ter od 5. do 8. razreda Aleš Urbanč in Mateja Glušič. (J. B.) Na 12 hitropoteznih turnirjih je letos nastopilo skupno 48 šahistov, kolikor jih je tudi uvrščenih na končni lestvici, na vrhu katere tudi letos z največjim možnim številom * Šah se vse bolj seli na računalnike. Zmogljivost superračunalnikov merijo z računanjem največjega praštevila in z igranjem šahovskih partij. Najbolj znanje dvoboj med svetovnim prvakom Garijem Kasparovom in superračunalnikom Deep Blue, ki seje končal z izidom 3,5:2,5, kasneje pa je bilo ugotovljeno, daje šlo za goljufijo, saj je računalniku pomagala skupina velemojstrov. Zelo je razširjeno tudi igranje šaha po internetu, na tak način seje Kasparov pred kratkim pomeril s celim svetom. Trenutno poteka zanimiv dvoboj med slovensko reprezentanco in računalnikom Fritz 60. Ttidi dopisni šah je z eklektronsko pošto dobil nov čar, saj zdaj partije potekajo veliko hitreje. Novomeščan Jože Pucelj je v dopisnem šahu član slovenske reprezentance in se ponaša z naslovom mojster Fide. točk kraljuje najboljši novomeški šahist mojstrski kandidat Marjan Kastelic. Poleg 12 mesečnih hitro- poteznih turnirjev nameravajo v šahovskem klubu Novo mesto v prihodnjem letu pripraviti tudi šest turnirjev v pospešenem šahu, 22. in 23. januarja pa bodo v Novem mestu pripravili posamično državno prvenstvo za osnovnošolce. V klubu imajo enega mojstra Fide in sedem mojstrskih kandidatov. Izidi decembrkega hitropoteznega turnirja: 1. Marjan kastelic 12, 2. Emil Luzar 10, 3. Roman Janko 10, 4. Ivica Milič 8, 5. Bojan Jerančič 8 itd. Skupni vrstni red: 1. Marjan Kastelic 800, 2. Robert Rudman 565, 3. Emil Luzar 497, 4. Jože Pucelj 378, 5. Marjan Stokanovič 340 itd. I. V. KRKA TELEKOM BOLJŠA OD CIBONE NOVO MESTO - Najmlajši košarkarji novomeške Krke Telekoma merijo svoje znanje in košarkarsko spretnost z tudi vrstniki iz sosednjih držav. Tako so nastopili na turnirju v Zagrebu, kjer so se pomerili s košarkarskim naraščajem Cibone in vrstniki iz Ljubljane. Novomeška ekipa do 10. leta je zagrebški vrsti ugnala s 57:3 U in 63:9, ekipa Krke Telekoma do 12. leta starosti pa je Cibonine 12-letni-ke premagala s 43:31, z leto mlajšimi tekmeci pa izgubila s 39:46. Brez denarja, treneijev in pušk Brežiški strelci se želijo vrniti v prvo ligo v streljanju z zračno pištolo, kjer zdaj v drugi ligi vodijo - Med posamezniki pričakujejo medalje od mladincev BREŽICE - Za strelci strelskega kluba Rruno Brežice je naporno in kljub nekaterim spodrsljajem dokaj uspešno leto. Za spodrsljaj velja predvsem izpad članske ekipe iz prve državne lige v streljanju z zračno pištolo, kjer je Brežičanom za obstanek v družbi najboljših zmanjkalo športne sreče. Ob koncu ligaškega prvenstva so brežiški strelci zbrali enako število točk kot Moris in Celje, a so zaradi nižjega skupnega seštevka doseženih krogov morali oditi v drugo ligo. Brežiških članov se je smola držala tudi v nadaljevanju sezone, saj se je vsega pet dni pred državnim prvenstvom v Lendavi poškodoval kapetan ekipe Vlado Sabadoš, in od pričakovanega boja za mesto na zmagovalnih stopničkah ni bilo nič. Moštvo v postavi Dejan Pavlovič, Robert Ferenčak in Ždravko Kro-šelj, ki je dobil mesto v ekipi namesto Sabadoša, je osvojilo le skromno 11. mesto, medtem ko bi se ob ponovitvi zadnjega ligaškega izida izpred tedna dni zavihtelo celo na tretje. Vendar Brežičani niso ostali brez državnih medalj. 15-letna Vesna Kržan je med mlajšimi mladinkami svoj dosežek z lanskoletnega prvenstva, ko je bila druga, presegla za celih sedem krogov, kar je bilo dovolj za tretje mesto. Na državnem prvenstvu se je s šestim mestom v streljanju z zračno pištolo dobro odrezal tudi mladinec Matej Krajnčič, medtem ko je ekipa mlajših mladincev z zračno puško v postavi Edi in Iztok Zakovšek ter Matjaž Sotler osvojila peto mesto. V novi sezoni, ki se je začela oktobra, želijo Brežičani izboljšati uspehe iz prejšnje, kar pa zaradi vse hujše konkurence ne bo lahko, vendar kaže dobro. Člani po treh krogih drugoligaškega tekmovanja v streljanju s pištolo vodijo na lestvici z veliko prednostjo in so na dobri poti, da se vrnejo med prvoligaše. Po štiriletnem premoru so se v ligaško tekmovanje vrnili tudi strelci s puško, ki zdaj nastopajo v 3. ligi. Med posamezniki največ pričakujejo od mladincev Vesne Kržan in Mateja Kranjčiča, ki bi se morala tudi v novi sezoni v svojih kategorijah potegovat za sam vrh. Po besedah trenerja Ernesta Sečna, ki že nekaj časa vodi klub, imajo v Brežicah največ težav s pomanjkanjem trenerjev in s preskromnim izborom orožja, zaradi katerega zlasti v puškarskih disciplinah že nekaj let ne morejo povečati števila Ernest Sečen tekmovalcev. Razlog za takšno stanje tiči v denarju, kajti sedanji sistem razdeljevanja občinskih sredstev za šport mladih, usmerjenih v vrhunski šport, ne upošteva posebnosti posameznih panog, kar se še posebej pozna pri strelstvu, pred katerega poleg visokih cen športnih rekvizitov dodatne ovire postavlja še strogi zakon o orožju. Kako bodo ta problem rešili, ne vedo, vsekakor pa , bi bilo športno panogo, ki je Brežicam doslej prinesla šest naslovov državnih prvakov, škoda kar tako pustiti na cedilu. POGOVOR Z JANO VERNIG IH tedne sem bila kar tiho Novomeški odbojkarici Jani Vernig ste bralci Dolenjskega lista letos v izboru športnice leta namenili največ glasov - Jana je po mnenju večine strokovnjakov najboljša igralka slovenske reprezentance, ob koncu poletja pa je dres domačega kluba TPV zamenjala z dresom španske ekipe Albaceta Medtem ko se fantje kar pogosto odločajo za odhod v tuje športne klube, si ti ena izmed redkih slovenskih športnic, ki so se odločile za tak korak, na Dolenjskem pa si ta čas poleg kolesarjev Štanglja in Filipa edina, ki nastopa v tujini. Kako si se odločila za tak korak? Zeljo, odditi v tujino, sem imela že prej, vendar sem čakala na pravo priložnost in dobro ponudbo. V Sloveniji bi težko še kaj napredovala, medtem ko je španska liga kvalitetnejša, delo v najboljših klubih, ki so precej bogatejši od naših, pa zelo profesionalno. Napredek je bil eden glavnih razlogov za mojo odločitev. Kako je, če gre mlado dekle v popolnoma tuje kraje, med tuje ljudi? Ne vem, če je kakšna razlika v tem, ali gre v tujino dekle ali fant, saj se vse vrti okoli športa in vsi gremo ven iz istih razlogov. Doma si v TPV-ju nastopala skupaj s Slovakinjo, Ukrajinkami, Jugoslovanko, skratka z dekleti, ki so bile tujke pri nas. Kako lahko primerjaš njihovo izkušnjo s svojo v Španiji? Stvar je zelo primerljiva. Tujci smo povsod pod pritiskom. Enostavno si ne smemo privoščiti poraza, saj ob vsakem porazu iščejo krivdo pri tujkah. Če je kaj narobe, s prstom kažejo nate. Vsi vejo, da si profesionalka in da si prišla tja, da jim boš naredila rezultat in da si zato tudi plačana. Temu primerno se moraš obnašati tako na tekmah kot na treningih. Za slabo igro ni opravičila. Se ti je zgodilo, da si igrala slabo? Na začetku sezone smo bile precej neuigrane, saj smo imele popolnoma novo ekipo, z novim trenerjem. Izgubile smo dve tekmi z neposrednimi tekmicami za nastop v končnici prvenstva, kamor se uvrstijo štiri po rednem delu najbolje uvrščene ekipe. Realno smo boljše od njih in z njimi ne bi smele izgubiti. Zaradi teh porazov so nas gledali precej postrani. No, kasneje so se stvari postavile na svoje mesto, igrale smo dobro in popravile slabi vtis z začetka sezone. Kako ste uvrščene? Zdaj smo pete, a imamo vse možnosti za uvrstitev v končnico, saj bi morale ekipi, s katerima smo izgubile v prvem delu, v nadaljevanju prvenstva premagati. Kako te je sprejelo klubsko vodstvo in domače igralke? Ko sem prišla v Albacete, nisem znala niti ene španske besede, oni pa nič angleško. Tri tedne sem bila tiho. Potem so dobili nekoga, ki je znal nekaj malega angleško in mi je lahko razložil, kdaj imam trening, kdaj večerjo in podobno. Igralke so me ves čas spraševale, zakaj sem tako tiha in resna. Kaj pa naj, če nisem razumela niti ene besede. Potem sem šla v šolo, našli so mi profesorico, in odkar sem se naučila špansko, nimam več težav, v klubu pa so me sprejeli kot za svojo. Španci so majhni, Španke pa črne. Najbrž si kot visokoraslo plavolaso dekle med njimi precej vpadljiva? Ja, ja. Večinoma so črni, problem pa je predvsem v velikosti. Za glavo sem višja od večine ljudi, le kakšen košarkar je večji od mene, zato me takoj opazijo. V mestu me vsi po- Jana Vernig zdravljajo. “Ti pa nisi naša,” mi pravijo, in me sprašujejo, od kod sem, da sem tako velika. Se dobro počutiš? Dobro. Španija mi je všeč, še posebej pa so mi všeč ljudje. So odprti, vsakega sprejmemjo medse, nate ne gledajo kot na tujca, hitro te sprejmejo za svojega. Kaj pa tvoje pričakovanje, da se boš še kaj naučila, da boš napredovala? V Albacete je prišel nov trener, izjemno uspešni Bolgar Emil Tre-nov. Kot trener bolgarske reprzen-tance je osvojil bron na evropskem prvenstvu, špansko reprzentanco je pripeljal na olimpiado v Barcelono, z ekipami, ki jih je treniral, je osvojil tri ali štiri naslove španskega prvaka, med najboljšimi je bila tudi francoska ekipa, ki jo je vodil. Poleg tega je sam igral v bolgarski reprezentanci in do konca tekmovalne kariere za najboljše italijanske klube. Imamo torej odličnega trenerja, treniramo veliko in dobro in že po nekaj mesecih čutim, da sem napredovala. V čem si napredovala? Kaj si se naučila novega? V vsem. Dopoldne vadimo tehniko. V bistvu smo se začele učiti od začetka. Trenov je pri vsaki našel napake, tudi pri najboljših. Ko sem prišla tja, sem mislila da znam vse. Pokazal mi je, kako se pravilno tolče, daje treba pri tem prste tiščati skupaj, kako je treba pri tem poklo-piti dlan. Prej sem tolkla bolj s celo roko, zdaj pa udarec zaključim z zapestjem, ki ga v zadnjem trenutku lahko obrnem in žogo usmerim stran od bloka. Prej sem vse delala s telesom in dobre blokerke so me veliko lažje ustavile. Gre za pomembne malenkosti, na katere me prej ni nihče opozoril. Poleg tega dopoldne v fitnesu delamo za moč, popoldne pa vso pozornost posvečamo igri celotne ekipe, taktiki torej. Treningi so zelo, zelo, težki. S trenerjem se ne moreš nič dogovoriti. Kot bi govoril steni, ampak nauči nas veliko, predvsem napredujemo mlajše igralke. Na katerem igralnem mestu igraš? Največ igram v coni 4, tako kot prej doma, sprejemam na vseh mestih, v coni 2 igram dvojni penal in korejski križ. V klubu vodijo zelo natančno statistiko učinkovitosti posameznih igralk. Ne upoštevajo le doseženih točk ali napak v napadu, ampak se štejejo tudi napake pri sprejemu, servisu in podajah. Z minusi in plusi ocenjujejo tako rekoč vsak tvoj dotik z žogo. Le dve igralki sva vedno pozitivno ocenjeni. Če bi igralke tvoje ekipe razvrstili po kakovosti, kako bi bila uvrščena? Na vrhu. Imamo sicer še eno zelo dobro napadalko, ki v napadu doseže več od mene, a igra samo v napadu in ne v obrambi, ne sprejema, zato zbere precej manj točk od mene. Torej pošteno zaslužiš svojo plačo? Mislim, da. Od začetka meje bilo tako strah. Spraševala sem se: kaj če se ne ujamem s podajalko, me bo trener dovolj upošteval in mi dal dovolj pomembno vlogo? Veš, da si tam zato, da nekaj narediš, da to moraš storiti. Kaj pa, ko si zbolela? Pri tem pa ni demokracije. Čeprav sem obležala z vročino, so prišli pome, mi povedali, da imamo pomembno tekmo, in morala sem igrati. Pred naslednjo tekmo pa sem imela tako visoko vročino, da so odnehali, in lahko sem počivala, tekmo pa je moja ekipa izgubila. Koliko časa misliš ostati v Španiji? Podpisala sem enoletno pogodbo, a mislim, da me bodo hoteli zadržati, saj je to v njihovem interesu. Če bi me izpustili iz rok v Albaceti, bi me hoteli imeti drugi španski klubi, saj me zdaj dobro poznajo. Si kdaj razmišljala, da bi po končani karieri ostala v odbojki kot trenerka, čeprav študiraš ekonomijo? Tudi o tem sem že razmišljala. Škoda bi bilo, da ne bi drugim posredovala znanja in izkušenj, ki sem jih dobila doma in sedaj ob delu s Tarevim. V Sloveniji nimamo veliko trenerjev in zelo redki so dobri. Vendar to je še daleč. Prej te je treniral oče. Kako občutiš to razliko? Je zdaj mogoče lažje? Niti ne. Doma nisem bila pod pritiskom, pod kakršnim sem v Španiji. Če sem igrala dobro, je bilo “fajn”, če sem igrala slabo, pa je bilo prav tako dobro. Vesela sem, ker me ima trener rad. Pravi, da smo Balkanci delavni. On je doma sredi Balkana, jaz pa tudi nisem daleč stran. Trdo delam in s tem sem pri njem dobila velik plus. Poleg tega sem med tujkami daleč najmlajša. Pri njem imam vedno podporo in zmeraj me brani, tako da nisem tam čisto sama. Kaj pa prosti čas, zabava? Na začetku sem zavila tudi v disko, a tega ne počnem več. Če bi me ...... J Jana v akciji videli zvečer zunaj in bi potem igrala slabo ali pa bi ekipa tekmo izgubila kljub moji dobri igri, bi imela zaradi tega probleme. S soigralkami gremo večkrat na krajše in daljše izlete, tako da že dobro poznam Španijo. Kako pa kaj ljubezen? Tvoj fant, nekdanji košarkar novomeške Krke Dušan Stevič prav tako igra v tujini. Ja, Dušan igra košarko v Švici. Vidiva se zelo malo, saj imava oba ves čas tekme brez odmora. Od mojega odhoda v Španijo in njegovega v Švico sva zdaj za božič prvič skupaj. Preostane nama internet. Oba imava računalnik s kamero, tako da se lahko tudi vidiva. Ponavadi sva na ta način skupaj zvečer po treningu. Prej sem mislila, da računalnika ne potrebujem, zdaj pa mi pride zelo prav. Pred odhodom si obljubila, da boš kljub odhodu v Španijo še naprej študirala. Šola je malo zapostavljena, saj ne obiskujem predavanj in vaj, a nisem pozabila nanjo. V nekaj prostih dneh, ki so mi jih v klubu dali na voljo za božične praznike, sem opravljala tudi en izpit, ostalo pa me čaka, ko se bom maja vrnila domov za daljši čas. Rada bi naredila čim-več in se jeseni vpisala v tretji letnik. Vendar se mi ne mudi, saj mislim še kar nekaj časa igrati odbojko. Seveda sem ta čas med obiskom doma tudi trenirala s svojimi nekdanjimi soigralkami. Kaj pa zabava? Tudi v disko na Otočec sem šla, a sem se počutila staro. Skoraj nikogar nisem poznala. Vsi so bili mlajši od mene, a tudi odvadila sem se že ropota in zakajenega prostora. Z Jano Vernig se je pogovarjal Igor Vidmar (^KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC ANDREJ MARKOVIČ Z Indijanci med nebom in zemljo (2) Pripravljena na Chacraraju Po treh urah spuščanja ob vrvi, plezanja navzdol in dričanja sem bil na ledeniku. Avantura je trajala le 13 ur, vmes pa sem preplezal 1000 metrov visoko težko steno, stopil na vrh šesttisočaka in varno sestopil v dolino. Pred leti pa sem imel na isti gori toliko problemov, da sem komaj ostal živ. Zdaj sem se počutil dovolj sposobnega, da uresničim glavni cilj odprave, da skupaj z Juretom Juhaszem premagam vzhodno steno Chacraraja, da z njim opravim enega izmed najbolj drznih vzponov na vrhove Andov. Na razglednici, ki sva jo z Juretom kupila v Huarazu, je to mogočno goro predstavljala pokončna piramida pustega granita in snega. Chacraraju močno spominja na Matterhorn v Švici, le da je južnoameriški vrh skoraj tri tisoč metrov višji od alpskega lepotca. Cesta, ki se je končala v zadnji vasi, od koder naj bi nadaljevala peš, je speljana čez prelaz Portachuelo na višini 4767 m, kar je spodobna višina za cesto, še posebej če pomisliš, da je to tako visoko kot najvišji vrh Evrope Mont Blanc. Domačini, ki so nama delali družbo v kombiju, so dobro kazali znake višine, večina jih je namreč ves čas na pol spala, prav smešna pa sta bila dva, ki sta ves čas v ritmu harmonično nihala z glavama eden proti drugemu, in le malo je manjkalo, da nista treščila skupaj. Nosač in osel za 25 dolarjev Kombi naju je odložil pred vasjo Vaqueria, od koder naj bi pot nadaljevala peš. Imela sva okoli 90 kg tovora, tako da sva morala najeti nosača in osla, kar pa ni bilo enostavno. Skupina nosačev nama je povedala, da je do najinega bazne- ga tabora okoli pet ur hoje in da sva za ta dan prepozna, nosač in osel za dva dni pa naju bi stala 30 dolarjev. Po daljšem pregovarjanju in barantanju sva dobila nosača in osla za 25 dolarjev in krenili smo. Po slabih treh urah hoje se je nosač kar naenkrat ustavil in rekel, daje tam konec poti, daje tam bazni tabor. Naprej ne gre. Bili smo sredi ničesar, gore se od tam ni niti videlo, okoli nas so se pasle krave. Jasno, da mu nisva verjela. Če bo hotel dobiti svojih 25 dolarjev, bo moral naprej. Najprej naju ni hotel razumeti, potem pa se je le premaknil in nejevoljno nadaljeval pot. Končno smo zagledali našo goro. Bila je veliko lepša kot na razglednici. Postavila sva šotor in zaspala. Sredi noči naju je presenetil močan naliv. Mislila sva, da naju bo voda zalila, a šotor je zdržal. Zal pa je bil naliv znamenje obdobja slabega vremena, v katerem ne bi bilo dobro podati se na goro. Čas, ko sva čakala na lepše vreme, sva izkoristila, da sva se spustila do prve večje vasi, kjer sva nakupila še nekaj živeža, saj je kazalo, da bova za vzpon porabila več dni, kot sva načrtovala. V naslednjih dneh sva prenesla vso opremo do ledenika, odšla do stene in prespala pod velikim previsom pod steno. Pobeg pred smrtjo Napočil je najin čas, a ponoči je še naprej občasno naletaval sneg, vrh gore pa je bil zavit v gosto gmoto oblakov. Kljub temu sva se odločila, da začneva plezati. Nisva se še niti dobro ogrela, ko je na prostor, kjer sva bila prespala, padla ogromna ledena sveča. Če bi le nekaj minut dlje oklevala z vzponom, bi bila morda že mrtva zakopana pod ledom. Treba je bilo pohiteti, saj seje stena prebudila, takoj ko je vanjo posijalo jutranje sonce in začelo topiti led. Morala sva se prilagoditi padajočim ledenim in kamnitim okruškom in se umikati na desno po strmi snežni rampi, ki povezuje centralno grapo oziroma snežišče s francoskim grebenom. Nič kaj prijetno ni bilo plezati s 30 kg težkim nahrbtnikom. Človek bi se najraje ustavil in počival. Po 200 metrih sva se navezala in zabila prvo varovali-šče. Prvega v navezi je določil žreb. Sreča je izbrala mene. Zaplezal sem v prvi skalni raztežaj. Povzpel sem se v široko poč, ki ni bila težja od peti-ce, a sem sopihal kot lokomotiva. Na sebi sem nosil toliko železja, da sem se komaj premikal. Prvi dan plezanja je bil najbolj garaški. Kot prvi v navezi sem na svoj nahrbtnik pripel večino železja in plezalne opreme, vso ostalo opra-mo pa je strpal v nahrbtnik Jure. Njegov tovor je tehtal najmanj 40 kg in ni mu bilo lahko. Prvi skalni raztežaj je prežimaril na dinamični vrvi in toliko zgibov s takšno obremenitvijo ni naredil niti med treningi. Pomagal sem mu, kolikor sem mogel, a je na stojišče priplezal popolnoma izčrpan. Ni vedel, ali nah se smeje ali joče. Rekel je samo, da tak način plezanja odpade in da se bova morala spomniti česa pametnejšega. Ko sem prevzel njegovo vlogo in kot drugi plezal naslednji reztežaj, meje spraševal, zakaj se smejim. A se nisem smejal, le usta sem imel od napora na široko odprta, do smeha pa mi res ni bilo. Ob sedmih zvečer sva že v trdi temi prišla pod previs, kjer se je dalo lepo bivakirati. Jure je takoj začel kopati ploščad za bivak, jaz pa sem moral najprej urediti težave s krči v želodcu in drisko. Te stvari niso prijetne niti v dolini, kaj šele sredi stene v mrazu, vetru in ko si izčrpan, da bi umrl. Najlepša postelja Jure je odmetal skoraj meter ledu in zbitega snega in naredil najlepšo posteljo, kar sem jih videl v stenah. Bil sem mu hvaležen. Pustil sem ga zaspati, sam pa sem vse do dveh zjutraj kuhal čaj. Nadaljevati bi morala zelo zgodaj, a sva preslišala zvonjenje ure. Jure mi je šele čez tri dni povedal, da se je zbudil, a ko je videl, kako izčrpan spim kot dojenček, me ni hotel buditi. Tako sva naslednji dan sredi stene le počivala, občudovala panoramo in se celo sončila. Najina premočena oprema seje na zimskem soncu dobro posušila. Naslednje jutro sva lahko nadaljevala spočita in željna plezanja. Strmi snežni raztežaji so naju pripeljali pod pas serakov sredi stene. Sem ter tja nama je na glavo priletel kos ledu ali kamen, a naju na srečo ni zadelo nič večjega in težjega, kar bi naju lahko poškodovalo. Jure je kar v derezah preplezal navpično skalno stopnjo pod mogočnim serakom, ki jo je nabil s klini, jaz pa sem ga navdušeno fotografiral, saj se je za njim odpiral pogled na Tauliraju in njegovo mogočno severno steno. Sonce seje počasi skrilo za severovzhodni raz, po katerem je bila preplezana prva smer v tej steni. Močna francoska ekipa na čelu s slavnim gornikom Lionelom Terrayem je v šestdesetih letih cel mesec napenjala fiksne vrvi. preden so se lotili smeri in kot prvi osvojili vzhodni vrh Chacraraja. Z Juretom pa plezava po precej težji smeri sama, brez fiksnih vrvi, pa sva vseeno bistveno hitrejša od Francozov. Ob mislih na Francoze sem zasanjal in začelo meje zebsti. Najprej sem zašklepetal z zobmi, potem sem se začel ves tresti. To se je ponavljalo vsak dan. Do treh popoldne sva trpela na vročem soncu, ko pa se je to skrilo za raz, nama je hitro zanohtalo. Pet ur za čaj in juho Tudi ta dan se nama je vztrajanje v temno noč izplačalo, saj sva našla lep previs, pod katerim sva lahko varno prespala. Spet sem kuhal do zgodnjih jutranjih ur. Kar pet ur sem v mrazu in na redkem zraku potreboval, da sem pripravil dva litra mlačne vode, ki sva jo zmešala z energetskimi praški, poleg tega pa sem skuhal še dva litra čaja za naslednji dan in juho za večerjo. Vsako noč ista pesem. Sončni vzhod naju je prebudil precej neprespana, toda zaradi meglic in kopastih oblakov sva bivak zapustila komaj ob desetih. Jure je splezal prečko pod velikimi strehami, desno od njih pa sva opazila Kresalove in Kozjekove kline, ki sta jih v tej steni pustila pred šestimi leti. Midva nisva sledila njuni smeri, ampak sva zavila v levo. Znova sem moral prečiti v levo. S plezalniki sem stopal po poličkah in s cepini tolkel v led. Po dvajsetih metrih sem zabil prvi klin. Na desni se mi je zdelo lažje. Skale je prekrival žled, čez je tekla voda. Začel je naletavati sneg. Po slabih desetih metrih plezanja brez varovanja sem skoraj odletel, toda na srečo sem zadnji trenutek z roko našel dober oprimek in ostal v steni. Takrat sem se zaklel, da je to zadnji dan, ko vlačiva nahrbtnik s seboj. Ko je Jure splezal za mano, je še bolj snežilo. Zaradi mraza, saj sem bil obut le v plezalnike, sem skoraj vpil od bolečine. Ko je Jure splezal do mene, sem se preobul v plastične čevlje in kmalu začutil, kako se kri znova vrača v premra-žene ude. Ponoči sem plezal za Juretom in preklinjal, ker se mi je pod težo nahrbtnika ugrezalo do vratu, a sem se od napora hitro ogrel. Jure je kot krt ril po pršiču v 70-stopinjsko snežišče nad zgornjo skalno stopnjo. Pod serakom me je varoval in mimogrede v sneg skopal del luknje za bivak. Ko sem ga dohitel, sva skupaj kopala še štiri ure. Vsa premočena in dehidrirana sva med sneženjem zaspala prej kot prejšnje dni. Nase sem navlekel vse, kar sem imel, in se zvlekel v spalno vrečo ter tresoč se zadremal. Jure je nekaj časa blebetal o neki juhi, a se zanj nisem zmenil. Zbudila sva se šele okoli osme poleg prazne kartuše plina in zmrznjene juhe. Spalna vreča je bila polna snega. Oprema, ki sva jo pustila pred vhodom v najino luknjo, se je spremenila v kup ledu in zmrznjenih vrvi, tako da sva potem cel dan sušila opremo, kuhala in počivala. Se nadaljuje Odgovori, popravki in mnenja šoferji in avtomehaniki za boljši zakon Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije pripravila predlog sprememb in dopolnitev zakona o varnosti cestnega prometa Sporočilo bralcem V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Novomeška kronika DL 50, 16. decembra V Dolenjskem listu ste v novomeški kroniki objavili komentirano vest o delu svetnikov občine Šentjernej, ki ne odraža dejanskega stanja. V občini že več mesecev z zanimanjem spremljam delo občinske uprave, predvsem župana, ki hoče za vsako ceno zgraditi čistilne naprave in kanalski sistem za odvajanje fekalnih odplak. Iz zapisa novinarja bi nepoučeni bralec lahko sklepal, da so aktivnosti župana in sodelavcev napredne, strokovno neoporečne in pravilne. Enak vtis sem dobil, ko sem poslušal komentar poročevalke nacionalne televizije v osrednjem televizijskem dnevniku, ki je dejala, da bo šentjernejska občina edina v srednji in vzhodni Evropi, ki bo ob priključitvi države k Evropski zvezi imela urejene okoljske probleme. Zdaj pa neka opozicija nerga, pri tem pa zamolči, da so županov predlog podprli le svetniki Združene liste in Slovenske ljudske stranke. Da je projekt pripravljen strokovno oporečno, da študija obravnava mnoga področja sila natančno, na ključna vprašanja pa ne da odgovora, je potrebno glasno opozoriti. Med ta vprašanja sodijo tudi naslednje dileme: 1. Kot izhodišče za plačilo storitev novega javnega podjetja je cena, ki je odvisna od investicijske vrednosti in ni manjša od 250 SIT/m3 odplak, lahko pa preseže tudi vrednost 600 SIT/m3. To pomeni, da bo enaka storitev v Šentjerneju do šestkrat dražja kot v bogati novomeški občini. Pri tem pa predlagatelj ni predložil stališča Ministrstva za okolje in prostor, kjer je minister dr. Pavel Gantar izrecno poudaril, da ne bodo dovolili, da bo katera koli občina pri uvajanju nove storitve zaračunavala bistveno drugačne cene primerljivih storitev. 2. Iz vsebine je razvidno, da študije ni izdeloval Ilbau, ki je bil izbran na razpisu, ampak je to delo Toposa. Očitno je Ilbau le posodil ime enega od svojih strokovnjakov, inž. Reinharda Stuettlerja. Edino, kar je avtentično avstrijsko, je njihova tehnologija. 3. Velika pomanjkljivost študije je, da ne obravnava ekonomske učinkovitosti, ki bi pokazala, da so vse predvidene faze tudi dejansko upravičene. Tako bi dobili tudi dejanski odgovor na dvom, da bosta Evropa in slovenska država kar podarili občini znatna nepovratna sredstva. Nihče me ne bo prepričal, da je na svetu kdo, ki kar daje denar. Minister je v javni izjavi jasno dejal, da bo Evropska zveza preko posameznih skladov financirala kvečjemu 3% stroškov za izgradnjo čistilnih naprav in kanalskih siste- mov (to je manj kot znaša strošek za izdelavo dokumentacije do pridobitve gradbenega dovoljenja). Slovenska država pa svoj del sredstev razpisuje vsako leto glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Za leto 2000 so vsa sredstva že razdeljena. Končno pa: kako to, da župan podpisuje peticije ministru in slovenski vladi, ker ne da denarja za ta projekt, svetnikom pa zagotavlja čisto nekaj drugega. Koga ima za norca? Za korektno izdelano finančno konstrukcijo bi bilo potrebno predložiti soglasje ministra za finance, da bo dovolil občini zadolževanje, in podpisano pismo o nameri z ministrom za okolje in prostor, s katerim bi bila ta investicija uvrščena med tiste, ki jih. bo vlada podprla pri pridobivanju sredstev iz prestrukturnih skladov EZ. Ker pa ni izpolnjen nobeden od teh dveh pogojev, bodo stroški investicije v celoti bremenili občane. Pri ocenjeni vrednosti 31 mio DEM bo vsak občan plačal cca 5.000 DEM, to pomeni, da bo štiričlanska družina dala 2.000.000 SIT (dva milijona tolarjev). Glede na to, da v tej vrednosti niso upoštevane posebnosti, ki so v tehničnem delu nakazane, je lahko celotna investicija tudi za 50% višja. Ne dovolim, da mi občinski svetniki naprtijo ta strošek (za petčlansko družino znese 2,5 mio SIT), saj to pomeni moj celoletni zaslužek. Kako bodo lahko plačala tožbe druga gospodinjstva, kjer zaslužijo še manj? 4. Tehnično izredno pomemben podatek je nivo podtalnice, ki pomeni posebne pogoje obratovanja. Opozorilo pa govori o tem, da bodo stoletne vode prišle do mestnega trga. Kako bo delovala čistilna naprava v tem primeru, ni nikjer odgovorjeno. 5. Sušno obdobje pogojuje količini izliva v odvodne jarke, tako tudi v potok Kobilo. Ker je zaradi števila priključkov praktično nemogoče omejiti količino odplak, sušna obdobja pa so pogosta, študija posredno opozarja, da predlagana čistilna naprava ob predvideni obremenitvi ne bo dobila obratovalnega dovoljenja, dokler ne bodo zgrajene dodatne čistilne kapacitete. To pa pomeni povečanje vrednosti investicije, pred katero si odgovorni na občini zatiskajo oči. Ker prostor ne omogoča podrobnejše analize, ostalih pomislekov iri slabosti študije sploh ne bom navajal. Reševanje ekoloških problemov v občini na način “Topos-župan” zveni kot populistični predvolilni slogan, ne pa kot ukrep dobrega gospodarja. Prepričan sem, da bo župan največ naredil za večino občanov, če jim ne bo naprtil nerazumno visokih stroškov za “standard”, ki ga ne potrebujejo. 127 km kanalizacijskih vodov je grozljiv podvig, pri čemer pa ni naveden niti en pozitiven učinek za kmetije in gospodinjstva zunaj občinskega centra. Zato je najmanj, kar je potrebno doseči, da se poišče najcenejša varianta - tudi brez “Ilbaua”, če tako pokaže analiza, projekt pa se po zaključku prve gradbene faze zaključi! MARJAN DVORNIK Prapreče pri Šentjerneju Sodišče prepovedalo Bistri, d.o.o., uporabo imena Vzajemnost DL 51, 23. decembra Gospa Marinka Levičar je v obvestilu za javnost z naslovom Sodišče prepovedalo Bistri, d.o.o., uporabo imena Vzajemnost navedla nekatere netočnosti, ki terjajo popravek: 1. Obvestilo popolnoma zakriva dejstvo, daje sodišče izdalo začasno odločbo in dalo podjetju Bistra možnost ugovora. Bistra je ugovor že vložila, kar pomeni, daje začasna odločba že jutri lahko umaknjena. 2. Sodišče ni nikjer zapisalo, da Bistra ne sme “več izdajati glasila pod imenom Vzajemnost ali pod podobnim imenom”. Kot že rečeno, je izdalo začasno odločbo, da pa Bistra ne sme izdajati glasila s podobnim imenom, je zgolj želja Marinke Levičar, o tem namreč odločba ne govori. Prav tako ne drži “dodatek” podpisane Marinke Levičar, daje Bojanu Korsiki sodišče karkoli prepovedalo. 3. Obvestilo “obžaluje”, da so bili bralci zavedeni in plačevali naročnino podjetju Bistra. Nepotrebno obžalovanje, smo namreč lastniki blagovne znamke Vzajemnost in Vzajemna in zato bi težko kogarkoli zavajali. Obvestilo pozablja, da se bralci odločajo tudi po kvaliteti revije. 4. Revija, ki sojo naročniki plačali in naročili pri Bistri, bo vsekakor izhajala še naprej. za Vzajemnost BOJAN KORSIKA Protest ob meji DL 51, 23. decembra Pritiski, kritike in obsojanja Državnega zbora (DZ), predvsem —opozicije in predsednika DZ g. Podobnika, zaradi preložitve ratifikacije maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško so žal naslovljena na napačnega. Lažna propaganda, ki jo razširjajo LDS in njeni privrženci, skuša po stari, preizkušeni metodi zvaliti krivdo za svojo nesposobnost in slabo zunanjo politiko na opozicijo in predsednika državnega zbora. Vse parlamentarne stranke se še kako zavedamo pomembnosti sprejema maloobmejnega sporazuma, vendar ne za vsako ceno oz. ne za previsoko ceno. V1. členu tega sporazuma je namreč zapisano, da maloobmejno območje na morju obsega teritorialni morji obeh držav. In ko vprašamo vlado, do kod sega slovensko teritorialno moije znotraj tega maloobmejnega sporazuma, ostane vlada brez odgovora. Nedoločena meja na morju je ključni problem tega sporazuma. Ko smo predstavnike vlade opozorili, zakaj niso v sporazumu izpustili meje na morju, smo dobili naravnost neodgovoren odgovor, da tega ni nihče predlagal in da se tega prej niso spomnili. Zato naj g. Stegne in g. Avšič prenehata z neresnicami zavajati ljudi, ki živijo ob meji, in naj raje protestirata pri predsedniku vlade g. Drnovšku in zunanjem ministru g. Frlecu. Slovenija je bila zaradi sebičnih političnih interesov posameznikov in zaradi vrhunske nesposobnosti slovenske diplomacije že prevečkrat oropana za svoje ozemlje. In ko bo vlada popravila napake in spremenila ta maloobmejni sporazum, bo brez težav prišlo tudi do njegove ratifikacije v DZ. Poslanska skupina SDS PATRICIJA ŠAŠEK Hočemo enake pravice kot drugi državljani Protest Liste za Metliko METLIKA - Na prednovoletnem sestanku kluba Liste za Metliko je tekla beseda o tem, ali in kako boleče bo Bela krajina občutila, ker se je državni zbor nedavno izognil obravnavi zakona o ratifikaciji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Člani kluba smo mnenja, da se morajo vse občine ob meji s Hrvaško povezati in si prizadevati, da bi zakon o ratifikaciji čim prej obravnavali v državnem zboru. Zato metliškemu županu Slavku Dragovanu predlagamo, naj občinski svet tako ravnanje državnega zbora obsodi. Še posebej je obsodbe vredno ravnanje vladnega koalicijskega partnerja SLS. Sporazum o maloobmejnem sodelovanju je v parlamentu že dve leti, ratifikacija tega sporazuma pa pomeni rešitev problemov ob meji s Hrvaško za okrog 250 tisoč prebivalcev Slovenije. Prebivalci metliške občine, ki jih v večini podpira nestrankarska Lista za Metliko, hočemo, da se nam priznajo pravice, kijih uživajo prebivalci ob zahodni in severni meji že desetletja. JOŽE MIHELČIČ, predsednik kluba Liste za Metliko Minister za notranje zadeve Borut Šuklje je imenoval delovno skupino za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa. Osnovni razlogi za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah so: uskladitev zakona z direktivami in priporočili Evropske unije, dopolnitev zakona zaradi nekaterih pomanjkljivosti, kijih je pokazala enoletna praksa, ter uskladitev zakona z najnovejšimi spoznanji cestnoprometnovar-nostne znanosti in stroke. V pripravo predlogov sprememb in dopolnitev seje dejavno vključila tudi Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Pripravili smo kar enajst vsebinskih in argumentiranih predlogov, ki so bili posredovani ministrstvu za notranje zadeve. S tem pismom pa želimo seznaniti tudi slovensko javnost, posebej pa poklicne šoferje o naših predlogih. Poudarili bi samo dve bistveni pripombi. Ena od teh je predlog, da izpitni centri za voznike motornih En, ena, eno... “En dober večer vam želim. Za vas imamo eno lepo nagrado. Eno preprosto dekle. En skromen fant. Ena skrivnostna ljubezen. ” Tako slišim vsak dan po radiu in televiziji. Pa si mislim: takole napačno lahko uporablja števnik en, ena, eno samo en nepismen Slovenec ali ena nepismena Slovenka. Nič hudega, če bi bil (bila) ta en (ena) nepismen Slovenec (Slovenka) vratar v RTV bajti, toda gre za popularnega voditelja (voditeljico). In ta popu-larnež ne obvlada osnovnega orodja, potrebnega za to vlogo: jezika. To je enako, kot da frizerka ne bi znala držati v rokah Škarij. Zanimivo: nihče ne bo rekel, da je to en škandal, še več: osebka nihče ne opozori na napako, ker bi bil verjetno do smrti užaljen, saj je zaljubljen vase in v svojo veličino. TONI GAŠPERIČ Kljub temu da je dandanes poštenost žal vse bolj redka vrlina, pa to vendarle ne velja za vse. Urša Novak iz Prečne pri Novem mestu je sporočila, da se zahvaljuje Francu Rajerju, šoferju avtobusa iz Lazine pri Hinjah, ker je prejšnji konec tedna ponoči na cesti slučajno našel njeno izgubljeno osebno torbico z denarnico z vsemi dokumenti, jo poklical po telefonu in poskrbel, da je do teh dragocenih stvari lahko hitro prišla. “Res sem mu hvaležna, saj me je rešil skrbi in sploh neprijetnih težav in obveznosti, ki bi jih imela, preden bi znova zbrala vse potrebne dokumente.” S. M. iz okolice Mirne Peči zelo moti, da so na Dolenjski banki pri novomeški občinski stavbi take vrste čakajočih in da delo ne organizirajo drugače, posebno v teh predprazničnih dnevih. “Zlasti kritično je okence za vplačila, izplačila ter tolarsko vezavo, ker je le eno. Vrsta je tam vedno gromozansko dolga. Zakaj v takšnih primerih ne bi delali dve? Zadnjič sem čakala pol ure, pa tako me bolijo noge! Nekaj bi bilo treba narediti, saj se ljudje zaradi tega upravičeno razburjajo,” meni. Naročnica Dolenjskega lista Lojzka Hvasti iz Kranja je pohvalila naš časopis, pravi pa, da v napovedih televizijskega programa pogreša program za POP TV, ki ga tudi mnogi drugi lahko spremljajo. Odgovorni pri časopisu so povedali, da zaradi omejitve s prostorom to zaenkrat še ni mogoče. Stanko Kotar iz Cegelnice pri Novem mestu je razočaran nad obnašanjem vratarja v novomeški bolnišnici. V ponedeljek, 20. decembra, gaje sin pripeljal na kontrolo. “Po treh urah sem želel poklicati sina v službo, da me pride iskat. Poprosil sem vratarja, če to lahko storim na mobitel. V za- vozil ne bi bili več v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ampak v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport. Menimo, da ni sprejemljivo, da je usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport, opravljanje vozniških izpitov pa v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Poleg tega smo posebej opozorili na našo dobro znano pripombo iz časa nastajanja zakona o varnosti cestnega prometa, da se storilcu prekrška, ki doseže 18 kazenskih točk, ali vozniku, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama na kilogram krvi, izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije. Menimo, daje hkrati s spremembami in dopolnitvami zakona o varnosti cestnega prometa potrebno sprejeti tudi spremembe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Nenormalno je, da prekrški, storjeni pri vožnji vozil drugih kategorij, onemogočijo vožnjo motornih vozil, na primer kategorije C, D, E in F, če ti prekrški niso bili storjeni pri vožnji vozil teh kategorij. Navedeni predlog izhaja iz načela selektivnosti Pridelovalci cvička smo imeli 16. decembra 1999 v Škocjanu sestanek, na katerem sta nam bila predstavljena elaborat o cvičku in pravilnik. Na tem srečanju sem dal pobudo, da se vinogradniki Dolenjske medijsko opredelimo do zadnjih dogodkov, do našega cvička, ki sta ga povzročila brežiška klet in direktor g. Recer s svojimi izjavami. Prisotni vinogradniki (okrog 80) so se s to pobudo strinjali, kar so potrdili z aplavzom, najbolj odgovorni za dobro ime cvička pa so imeli o tem pomisleke, kar poštenemu dolenjskemu vinogradniku ni razumljivo. Zamislite si, da bi v Franciji prišlo do takega poniževalnega odnosa do njihovega vina, ki si je klenjeni vratarnici je bilo polno nekih ljudi, mlajša gospa je nemoteno dolgo govorila po telefonu, jaz pa sem kar čakal. Vratar mi ni hotel ustreči. Ne morem razumeti, da staremu človeku ni priskočil na pomoč. Drugič, ko je bila tam ženska, telefoniranje ni bil problem,” je povedal Kotar in dodal, da je potem odšel v lekarno po zdravila in mu je tamkajšnja uslužbenka z veseljem ustregla in poklicala sina. Bralka Jožica z Grma v Novem mestu se je oglasila v bran medicinske sestre pri dr. Kranjcu, ki jo je nekdo v našem časopisu kritiziral. “Rada bi pohvalila njo in doktorja, ker gresta pacientom zelo na roke, če se le da. Kdor je sestro očrnil, je eden od tistih, ki je bil pri njej devetindevetdesetkrat lepo sprejet, enkrat pa iz kakršnegakoli razloga ne. Gotovo je sestra tista, ki dela z doktorjem, in če je on zadovoljen z njo, so tudi pacienti. Vedeti je treba, da je delo z ljudmi naporno, da so pacienti mnogokrat nestrpni. V ambulanti obstaja sistem naročanja in v eni uri gotovo prideš na vrsto,” je povedala Jožica, ki se vsem, ki delajo v zdravstvu, zahvaljuje za požrtvovalnost. V zvezi s smreko, posekano pred trebanjsko občinsko stavbo, je TVebanjec povedal, da je bila prva smreka posekana in odpeljana, pa ni bilo prav Komunali, drugo pa je delavec Komunale posekal po napotku njenega direktorja in ne samovoljno. “Delavec je zdaj kaznovan z denarno kaznijo 25 tisoč tolarji, kolikor so izplačali lastniku zemljišča, po disciplinskem ukrepu pa je še ob mesečno stimulacijo. Za ta greh bi moralo odgovarjati vodstvo podjetja, ne pa delavec!” Bralec iz Novega mesta sprašuje, kje v Novem mestu ali okolici pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C, D, E in F, saj so ti pogoji posebej določeni. Prav tako je posebej opredeljena količina alkohola v organizmu za voznike teh kategorij in posebej so opre-deljni zdravniški pregledi. Poudariti moramo, da je zakon o prekrških do sprejetja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških v 39. členu predvideval prepoved vožnje določene vrste oz. kategorije. V drugem odstavku tega člena pa je bilo navedeno, da se pri odločanju, ali naj se ta ukrep izreče, upošteva tudi, ali je storilec prekrška poklicni voznik motornega vozila. Poudariti želimo tudi, da je kar nekaj sodnikov za prekrške, ki so se letos udeležili občnih zborov naših združenj šoferjev in avtomehanikov, izreklo popolno podporo temu našemu predlogu, posebej pa so poudarili, da so naši predlogi popolnoma umestni. Z njimi pa so se strinjali tudi nekateri uslužbenci ministrstva za notranje zadeve. STANE INKRET, sekretar ZZŠAM Slovenije po dolgih letih priborilo mesto, kakršnega si zasluži. In takega človeka pri nas zagovarjajo celo stanovski kolegi in regijski funkcionarji. Ljudje, ki tako razmišljajo, bodo težko videli Evropo, naš cviček pa bo ponovno končal na policah trgovin po 150 tolarjev. Zaradi tega, kar je naredil g. Recer, bi moral nepreklicno odstopij ti z mesta direktorja kleti. Vitezi vina, kaj je vaša naloga, ne bom govoril, mi vinogradniki pa lobirajmo novega direktorja kleti, ki bo naklonjen skupnim ciljem. Prijateljem, vinogradnikom in pivcem pravega dolenjskega cvička želim srečo v letu 2000. JOŽE VENCELJ, član UO Vinogradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom stoji zbiralnica za odslužene baterijske vložke, ki so nevarni vsaj tako kot odsluženi avtomobilski akumulatorji, in kdaj bo ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov papirja-in stekla. “Nas bo morala v to prisiliti Evropska unija?” Simon Štukelj iz Komunale Novo mesto je pojasnil, da morajo ljudje neuporabne baterijske vložke sami hraniti, dvakrat na leto, spomladi in jeseni, pa jih odvreči na njihovi organizirani akciji, o čemer pravočasno obvestijo preko medijev. Ločeno zbiranje odpadkov pa je že uvedeno, v glavnem v Novem mestu, žal pa še manj v primestnih naseljih. Bralka z Mirne se je oglasila v zvezi z novico o ugrabitvi v trebanjskih iverih v prejšnji številki našega časopisa. “Zakaj se novinar vtika v družinske zadeve? Žena gre pa menda lahko po moža v gostilno! Ali nimate pisati kaj pomembnejšega kot o osebnih stvareh?-’ L. M- , Halo, DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. HROSCA t \ C,A *"• Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Poštenost še živi - Razočaran nad nehumanim obnašanjem vratarja - Pohvala sestre pri dr. Kranjcu - Za posekano smreko naj odgovarja vodsto - Kdaj zbiralniki odsluženih baterij? Poniževalen odnos do cvička Direktor brežiške kleti Recer bi moral nepreklicno odstopiti O razvoju turizma na podeželju Zaključek projekta Rutar - Na območju občine Velike Lašče veliko zgodovinskih, kulturnih in naravnih zanimivosti - Evropska pomoč Laščam VELIKE LAŠČE - Svečan zaključek projekta Rutar, ki ga so-finansira Delegacija Evropske komisije, izvajala pa sta ga Center za uravnotežen razvoj Vitra in občina Velike Lašče, so proslavili 6. decembra v gostilni Kukelj v Velikih Laščah. Ob tej priložnosti so člani študijskega krožka “Turizem na podeželju” predstavili turistične prednosti podeželja, predvsem na območju domače občine in sosednjih občin. Sveča- “ VICEPRVAKA” MED MLADINCI - Na letošnjem državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki je potekalo koncem novembra v Ajdovščini, sta člana kočevskega plesnega kluba Jasmina Arko in Blaž Bižal osvojila 2. mesto v kategoriji mladincev. 14-letna plesalca iz Kočevja, ki plešeta skupaj že štiri leta, sta si s tem izborila uvrstitev v državno reprezentanco in imata največ možnosti, da se skupaj z državnima prvakomar, udeležita svetovnega prvenstva. Se pred tem pa se jima bodo, kot pravita, “uresničile sanje vsakega plesalca ”. Aprila bosta namreč odpotovala v angleški Blackpool na neuradno svetovno prvenstvo, na katerem se zbere tudi do 500 plesnih parov. Levji delež zaslug za uspeh pripisujeta trenerju Alešu Cvetku. Ne gre pa zanemariti tudi njune nadarjenosti in truda, saj trenirata kar 4-krat na teden po več ur. (M. L.-S.) DESERT FOX NE MIRUJE - Belokranjska skupina Desert Fox ima za seboj uspešno leto. Člani so nastopili na več odmevnih koncertih, njihova skladba Zbudi se pa je bila pesem tedna na več slovenskih radijskih postajah. Novembra so v Studiu Luka v Novem mestu začeli s snemanjem skladb za svoj novi album, ki naj bi izšel spomladi, snemanje pa bodo nadaljevali januarja. Leto 1999 zaključujejo z nastopom na silvestrski prireditvi na osrednjem trgu v Semiču. DRUŽINSKE JASLICE - Učenke OŠ Šmihel iz Novega mesta: Lea Udovč, Sabina Kregar in Lea Luk-šič, so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj v podaljšanem bivanju izdelale jaslice, s katerimi so drugič sodelovale na razstavi družinskih jaslic, ki jo je organiziral Kmečki glas. Udeležence razstave, ki jo je 20. decembra odprl ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, sta pozdravila urednik tednika Boris Dolničar in ljubljanska županja Vika Potočnik. Od 26 sodelujočih je komisija za razstavo odbrala 16 jaslic, med njimi tudi naše, izdelane iz gline. (Tekst in foto: Helena Murgelj) nosti se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. “Na razpis Evropske komisije je prišlo kar 63 predlogov raznih projektov, izbrani pa so bili le trije, med njimi tudi Rutar za območje dela občine Velike Lašče,” je za uvod povedal direktor Vitre Bojan Žnidaršič in dodal, da je projekt trajal praktično vse letošnje leto, da so v njegovem okviru delovali študijski krožek Turizem na podeželju, dve delavnici, mednarodni delovni tabor. Za prebivalce Rut so izvedli tri izlete, te dni pa bodo organizirali še delavnico za brezposelne, s čimer bo program projekta popolnoma uresničen. Občino Velike Lašče je kot celotno turistično območje in njene posebnosti predstavil župan Anton Zakrajšek. Poudaril je pomen dela turističnih društev Turjak, Rob, Rašica na območju občine in ugotovil, daje potrebno ustanoviti tako društvo še v Laščah, nato pa vse združiti v občinski turistični zvezi, ki jo treba še ustanoviti. Zavzel se je tudi za večje vlaganje v turistično propagando. Za njim so spregovorili še mnogi domačini in gostje. Domačini so povedali svoje zamisli glede razvoja turizma, in sicer Božo Zalar, predsednik Turističnega društva Rašica, o mnogih turističnih zani- ZA VESELI DECEMBER Od 20. do 2-7. decembra so na žiro račun DPM Mojca Novo mesto, št. 52100-678-80209, za veseli december prispevali: Marko Premru, s.p., Šentjernej, 3. tisoč tolarjev; Ivan Bregar, s.p., Šentjernej, 5 tisoč tolarjev; Sindikat zavoda za zaposlovanje Novo mesto 10 tisoč: Kava bar Pri Slonu 10 tisoč; Metod Žagar, s.p., Novo mesto, 2 tisoč;, Tekate, d.o.o., Novo mesto 20 tisoč; Blaž Bambič, s.p., Šentjernej, 7 tisoč; Alojz Klobučar, s.p., Novo mesto, 40 tisoč; Bogdan Kolenc, Kranj 15 tisoč; Andrej Vučko, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Tomaž Barborič, s.p., Žužemberk, 5 tisoč; Konvikt. d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč; MTI Pavlič Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Franc Gorenc s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Franci Grašič, 3 tisoč; Ivan Štangelj, s.p., Novo mesto.v 5 tisoč; Keko Oprema, d.o.o., Žužemberk, 30 tisoč; PGD Mokro Polje, 5 tisoč; Zavarovalnica Tilia 100 tisoč; Mercator Dolenjska - nakup čokolad v vrednosti 250 tisoč tolarjev; Dolenjka, d.d., Novo mesto - boni v vrednosti 50 tisoč tolarjev; Obrtna zadruga Flrast - boni v vrednosti 100 tisoč tolarjev. Z delom, materialom in storitvami so pomagali: Gostišče Kos, Agencija za šport Novo mesto, Festival Novo mesto, Avtoprevoznik Kramar Zvone, s.p., Novo mesto, Milan Badovinac, s.p., Novo mesto, Elektro Novo mesto, Labod Novo mesto, Tiskarstvo Opara, Toko line, Snemalni studio Metulj, Protekt, Mimica Dolenc, Fanika Krivec, Niko Padcvski, Glasbena šola Marijana Kozine -vbaletni oddelek, OŠ Otočcec in OŠ Grm. KOLEDAR ŽUMBERČANOV ZA LETO 2000 NOVO MESTO - Danijel Žučak, prizadevni in uspešni predsednik kulturno-umetniškega društva Žumberak, ki združuje Žumberča-ne tostran Gorjancev, je namesto nove številke društvenega časopisa tokrat poskrbel za prijetno presenečenje. Sredi decembra je upravni odbor društva izdal velik barvni koledar za leto 2000 s slovenskim in hrvatskim besedilom, z vnesenimi državnimi prazniki in s koledarskim tekstom za grkokatoliški gregorijanski in julijanski koledar. V koledarju je 12 večjih panoramskih posnetkov znanih krajev tostran in onstran Gorjancev, naslovnica pa predstavlja člane priljubljenih žumberških tamburašev. Urednik koledarja je Milan Gradišič, fotografije sta prispevala Foto Life Marka Klinca in Ivo Marušič. Izid zanimivega koledarja so omogočili sponzorji, predvsem obrtniki, trgovci in nekatera dolenjska ter druga podjetja. ŽUPANOVA SREČANJA METLIKA - Tukajšnji župan Slavko Dragovan jc konec preteklega tedna pripravil prednovoletno srečanje z gospodarstveniki, direktorji zavodov in javnimi delavci v metliški občini. Pred dvema dnevoma pa se je ob iztekajočem se letu srečal z nekdanjimi predsedniki občinskih skupščin, predsedniki izvršnih svetov in županom občine. mivostih na območju občine; Metka Starič, predstavnica Zavoda za kulturo in turizem Parnas, o delu z mladino na turističnem področju in o kulturnih delavnicah za šolsko mladino; Robert Hren, predsednik Športnega društva Cereja, o pomenu in možnostih športa in rekreacije v turizmu; Vanja Damjanič o delu in načrtih gostilne Kukelj itd. J. PRIMC TABLE OB VPADNICAH V METLIŠKO OBČINO METLIKA - V metliški občini so zadnji od vseh treh belokranjskih občin postavili ob vpadnicah v občino table, ki označujejo, kje se začne metliška občina, ter obiskovalcem hkrati zaželijo dobrodošlico in oznanjajo, da so prišli v vinsko deželo. Table so postavili ob državnih cestah na Jugorju in pri Gradcu ter ob lokalnih cestah Krvavčji Vrh-Metli-ka in v Kloštru. Peta tabla bo stala ob državni cesti Jugorje-Metlika, ko bo ta razširjena in asfaltirana. POJASNILO Dr. Andrej Pleterski iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU želi zaradi ustrezne bibliografske obdelave, da so pod člankom o “Zgodovinskem zapisu, ki mu ni para”, objavljenim v DL št. 51, podpisani še avtorji integralnega besedila, diplomirani arheolog Uroš Bavec in diplomirani umetnostni zgodovinar Tomaž Golob (oba zaposlena na ZVNKD Novo mesto) in on, čeravno je že uvodoma k omenjenemu prispevku nedvoumno zapisano, da smo priredili zapis po besedilih in gradivu, ki so ga pripravili prav ti strokovnjaki. UREDNIŠTVO Predavanja za upokojence Tri mesece Do naslednje smrti Nekaj metrov pred krajem, kjer je počilo in je smrt zahtevala dve življenji, je nekdo postavil, kar takole brez droga, na rob ceste prometni znak, ki opozarja, da je tu cesta spolzka. To so storili verjetno cestarji, saj sem slišal, da so bili že nekajkrat opozorjeni, naj cestišče preplastijo z grobim asfaltom, ker da je tu zahrbtno in že ob najmanjšem rosenju zelo nevarno. Človek ne potrebuje pretirano dobrega spomina, da bi zaznal, kako so prav tam, na tistem rahlem zavoju, že nekajkrat življenjsko usodno trčila vozila. V namigovanju, da gre za cestno drsališče, je torej resnica, ki so jo potrdili tudi s postavitvijo omenjenega prometnega znaka. Tam bo stal, znak namreč, dokler ga ne bo odpihnil v jarek veter, povzročen s prehitro vožnjo kakšnega tovornjaka. Nov popolnoma enak prometni znak bodo “odgovorni” postavili na rob cestišča ob novi prometni nesreči. Ob novi smrti. TONI GAŠPERIČ NOVO MESTO - Društvo upokojencev Novo mesto organizira januarja, februarja in marca prihodnje leto za upokojence več predavanj, ki bodo ob 17. uri. 3. januarja bo v Dolenjskem muzeju ogled razstave fotografij in filmov akademskega slikarja Božidarja Jakca pod vodstvom pedagoginje Ivane Tanko. 10. januarja bov mag. dr. Tatjana Gazvoda na OŠ Grm predavala o aterosklerozi, 17. januarja o prvi pomoči pri srčnem infarktu in možganski kapi, 31. januarja o sladkorni bolezni, 14. februarja o težavah s sklepi in hrbtenico in 21. februarja o peša-nju spomina v starejših letih. Mag. Rut Reš - Podgornik bo 24. januarja govorila o sajenju n vzgoji sobnih in balkonskih rastlin, dr. Boris Pogačar bo 6. marca predaval o težavah z mehurjem in zaprtjem, 13. marca pa o žolčnih kamnih in drugih obolenjih žolča. Dipl. iur. Marko Strous bo 7. februarja imel predavanje o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vsa predavanja bodo v OŠ Grm. 28. februarjavbo v Domu starejših občanov v Šmihelu predstavitev interesnih dejavnosti v letu 1999, o čemer bosta govorila Ivan Tovšak in veterinar Drago Hadl. Marjan Maznik bo otvoril še ra-stavo del slikarske skupine upokojencev. IVAN TOVŠAK • Komaj da je kaj lepšega kot poslušati, kako tepec molči. (Jerome) “Vaše zahteve so popolnoma umestne. Podobne zahteve je pričakovati v vseh vaških skupnostih. Iz naštetih zahtev pa je jasno, da za vse ne bo denarja. Bomo pa vztrajali v občinskem svetu, da se pravično deli,” je dejal. Glede obnove cerkve in širitve poti do nje pa je dejal, da cerkev in del retijske doline po odloku spada v zaščiteno območje in bo tako o obnovi cerkve in širitivi poti odločalo Spomeniško varstvo. A. KOŠMERL Vaške skupnosti o načrtih Zelja veliko, denarja malo - Nekatere zahteve se ponavljajo LOŠKI POTOK - Prvi tovrstni sestanek vaščanov je bil 18. t.m. v Retju, največjem naselju v občini. Problemi, ki jih rešujejo vaške skupnosti, so sicer podobni, za Retje pa velja, da so zaradi velikosti naselja še toliko večji in težje uresničljivi. Plan za prihodnje leto je podoben planom, ki so bili narejeni že pretekla leta, ker se nekatere zahteve vztrajno ponavljajo. Dolga leta je največjo odhodkovno postavko predstavljalo asfaltiranje cest in poti. Teh zahtev sedaj skoraj ni več, zelo trdno pa stoje vaščani za že starim sklepom, ki obravnava osnovno cestno signalizacijo, smerokaze, potrebovali bi vsaj eno ogledalo, javne luči, vzdrževanje kanalizacije, podaljšek vodovoda, zadnja leta pa se pojavlja želja po razširitvi poti do sv. Florijana in po obnovi cerkve. Zahtevajo, da se nadaljuje gradnja gozdne ceste Kavka-Ma-tevljek, da se uredi financiranje poljskih in gozdnih cest, nadaljujejo priprave za agromelioracije in končno, da se vrnejo nacionalizirana zemljišča Agrarni skupnosti. Na, na trenutke zelo burno razpravo je odgovarjal Janez Bambič, tajnik KS in občinski svetnik, zadolžen za komunalne zadeve. POZITIVNO MNENJE ZA PONOVNO IMENOVANJE ČRNOMELJ - Člani črnomaljskega občinskega sveta so na zadnji seji v letošnjem letu, ki je bila pred tednom dni, dali pozitivno mnenje k imenovanju Vladimire Potočar za direktorico Centra za socialno delo Črnomelj. Potočar-jeva je bila direktorica tega centra tudi doslej. Nevsakdanji okus “Prepričajte se o njenem nevsakdanjem okusu!” mi šepeta preko radijskih valov žameten ženski glas. Odprem plastenko, jo nagnem, srknem požirek in tekočino premlevam po ustni votlini. Okus po gorah? Po nafti? Po gnojnici? Po pesticidih? Po vijolicah ali šmarnicah? Po neizmernih poljih, po preteklih stoletjih? Po nedavni mladosti? Kdo ve? Ali morda samo okus po neumnosti, po potrošniški naivnosti, po epepejevski nategnjenosti? Kajti radijska reklama govori o navadni pitni vodi. Ko tekočina z nevsakdanjim okusom drsi po mojem grlu proti objektu, skozi katerega gre celo ljubezen, se spomnim učiteljevih besed iz osnovne šole: “ Voda je tekočina brez barve, vonja in okusa. ” Takrat se mi zazdi, da z vodo, ki ima nevsakdanji okus, nekaj ne more biti v redu. S sestavljavcem reklame pa tudi ne. TONI GAŠPERIČ POHVALA ZA GLASILO ČEBELICE - Učenci podaljšanega bivanja OŠ Šmihel iz Novega mesta so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj tudi letos izdali svoje glasilo Čebelice. Z njim smo sodelovali na Cicibanovem nagradnem natečaju za najlepša otroška glasila, nastala v preteklem šolskem letu. Naše glasilo je bilo sestavljeno iz satovnic. Vsaka satovnica je vsebovala zanimive utrinke o vsem, kar se je dogajalo v šoli in doma. Zanj smo prejeli pohvalo in knjižno nagrado. S tremi učenkami smo si decembra ogledale razstavo vseh 132 glasil, ki so prispela na Cicibanov natečaj, v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. (Tekst in foto: Helena Murgelj) SULEC IZ KOLPE - Vneti ribič Sandi Štravs iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah je v ponedeljek, 20. decembra, v Kolpi nad Bilpo v revirju Ribiške družine Kočevje ujel 98 cm velikega in 8 kg težkega sulca. To je bil že Sandijev 5. sulec, letos pa prvi in gotovo tudi zadnji. Prijel je na silikonsko ribo, kralja Kolpe pa je Sandi na suho in mrzlo potegnil po 10 minutah utrudljivega boja. (Foto: J. J.) DEDEK MRAZ Z OTROKI IZ VARNE HIŠE - V ponedeljek, 27. decembra, se je v Centru za pomoč žrtvam kriminalnih dejanj dedek Mraz srečal Z otroki iz novomeške Varne hiše. Dobrega moža je k otrokom pripeljal predsednik sindikata Pergam v založniškem podjetju DZS Peter Horvat, otrokom pa sta razdelila vrečke s knjigami DZS in darili, kakršne so dobili tudi otroci zaposlenih v DZS pa begunski in socialno ogroženi otroci, za katere skrbijo določene humanitarne organizacije in društva. (Foto: P. Smrekar) VILI RESNIK NA PREVOLAH - Učenci osnovne šole Prevole so imeli pred dnevi ob koncu leta kulturni program, v katerem so se predstavili recitatorji, plesalci in plesalke ter otroški pevski zbor. V svoji sredini so toplo pozdravili tudi gosta župana občine Žužemberk Franca Škufco ter člana I. artilerijske brigade Stano Kos in Milka Brožiča, ki že celih 36 let obiskujeta šolo. Gosta sta šolo obdarila z denarnim prispevkom, ki ga bodo učenci porabili za nakup učnih pripomočkov. V drugem delu zabavnega programa pa se je šolarjem in ostalim obiskovalcem predstavil pevec zabavne glasbe Vili Resnik. (Foto: S. Mirtič) SOSEDJE PRESENETILI MARIJO AŠ - Marija Aš iz Straže je bila v nedeljo prijetno presenečena, ko so ji sosedje in prijatelji iz ulice Na žago pripravili slavje, ji izročili darilo in ji zapeli, potem pa skupaj poslušali radijsko čestitko. 90. rojstni dan je Marija včeraj praznovala skupaj s še živimi otroki, vnuki in pravnuki. (Foto: S. Mirtič) [?@[]2)®[FG§}i(S • gaono[mmw®@GD • @DoCs® • (sO®[pD@o • [p®[p®[?G®i® • garao[rcraow®@fto • ©OBDs® • @0®[pD®B MEŠČANOM ZMANJKUJE POTRPEŽLJIVOSTI v V Črnomlju se je začel “dogajati narod” Ko seje pred leti črnomaljski Belt kljub nekajkratnim poskusom, da bi se s svojo proizvodnjo le obdržal pri življenju, dokončno ustavil, je proizvodnjo prevzel IMF Livar iz Ivančne Gorice. A očitno je šlo onesnaževanje, ki ga je povzročal, meščanom precej v nos, saj je februarja 1998 ob črnomaljskem občinskem prazniku Livar dobil ekološko grajo, imenovano kopina. Takratni direktor mag. Izidor Derganc je obljubil, da bo ekološka sanacija njihove proizvodne enote v Črnomlju kmalu zaključena, ter Črnomaljce poprosil še za kanček strpnosti. Ko so tudi za letošnji občinski praznik predlagali IMP Livar za ekološko grajo, ki jo je komisija tudi sprejela, je črnomaljski župan Andrej Fabjan zastavil svojo besedo, da bo ekološka sanacija v IMP letos zares zaključena. IMP pa je do dneva natančno zapisal, kdaj bodo uredili filtre v kupolki, čistilnici in brusilnici ter deponijo neuporabnih livarskih peskov, ki so se nabirali na tovarniškem dvorišču. Skoraj ni bilo seje občinskega sveta, na kateri se ne bi dotaknili Livarja. Svetniki so celo obiskali livarno, direktor Stane Osterman pa je zatrjeval, da bodo vse uredili po predpisih, ter jim predložil rezultate raziskav mariborske ustanove, iz katerih je razvidno, da Livar ni med tistimi, ki bi prekomerno obremenjevali okolje. Kljub vsem tem zatrjevanjem in dokazovanjem pa je srd Črnomaljcev zadnje mesece vse bolj naraščal, zlasti še, ko se je na njihove vrtove, balkone, avtomobile začel usedati rdečkast prah. “Kaj imamo šele v pljučih?” so se spraševali ter na občinskem svetu sprejeli sklep, da na občinske stroške opravijo nevtralne meritve o tem, ali Livar z onesnaževanjem ogroža Črnomelj. Krajevna skupnost naj bi sklicala javno tribuno o teh problemih. Ker slednje ni bilo, saj so v krajevni skupnosti čakali na rezultate meritev, a je bilo tudi o rezultatih morebitnih meritev vse tiho, rdečkast prah pa se je še kar usedal po okolici, ne čudi, da se je v Črnomlju “zgodil narod”. So pripravljeni pogledati resnici v oči? V torek pretekli teden je samoiniciativna skupina, ki seje poimenovala Organizacijski odbor mesta Črnomelj, sklicala sestanek o Livarju in njegovi ekološki sanaciji. Iz vabil, na katera je letelo precej kritik, je bilo razbrati, da “vabijo na sestanek v zvezi z zaprtjem Belta”, ki je že nekaj let mrtev. Toda ljudje, ki jim popušča potrpljenje, so očitno vedeli, za kaj gre, saj je bil odziv izreden. Kot je dejal Peter Dichlberger, imajo pred očmi 207 delavcev, ki si s trdim delom zaslužijo kruh v črnomaljskem Livarju, zdravje ljudi, onesnaženo okoljev ter lastnika IMP, ki ni prišel v Črnomelj zato, da bi oživil bivši Belt, temveč, ker se dobro zaveda, kako drago je varstvo okolja. Predlagal je, da bi ob referendumu za samoprispevek ljudi povprašali tudi o tej problematiki. Janez Stepan je dodal, da Livar naredi ostalemu gospodarstvu v mestu več škode kot ustvari 207 zaposlenih koristnega, zato je predlagal, da bi dal vsak meščan po tisoč tolarjev ter bi tako zaposlenim na IMP zagotovili plače. Precej negodovanja zaradi onesnaževanja Livarja je v Danfossu, ki je njegov najbližji sosed. Kot je povedal Tomaž Kordiš, so že lani opozarjali IMP na prekomerno obremenjevanje okolja in ogrožanje zdravja ljudi ter s tem sezna- Za ohranitev zobotrebčarstva Zobotrebci nekdaj za preživetje, danes etnološka zanimivost VELIKE LAŠČE - Na območju občine Velike Lašče že okoli 500 let domačini izdelujejo zobotrebce in drugo suho robo. Za časa Avstro-Ogrske so zobotrebce prodajali v Trst in drugam in nekateri so z njimi toliko zaslužili, da so si zgradili domačije, mline, kupili parcele itd. Prebivalstva na podeželju je zdaj vedno manj in v vaseh je le še tu in tak kakšen zo-botrebčar. Torej tudi zobotrebčar-stvo izumira. Za njegovo ohranitev po svojih močeh prispeva osnovna šola Primoža Trubarja, ki je začela organizirati tekmovanja v izdelovanju zobotrebcev, za ohranitev izdelovanja suhe robe in tudi zobotrebcev pa se zavzema tudi Vitra iz Cerknice. Skozi vse leto je organizirala v občini Velike Lašče tudi študijske krožke Turizem na podeželju, v katerem je sodelovala tudi Slava Petrič, ki je predstavila nekdanje klinčarje (zobotrebčarje, izdelovalce zobotrebcev) in današnaj prizadevanja domačinov za ohranitev te dejavnosti tako: “Moj oče je bil star 40 let, ko se je poročil. V družini je bilo osem otrok. Živeli nas so košček zemlje, zobotrebci in ljubezen. Doma smo bili na Veliki Slevici, v šolo pa smo hodili v Dvorsko vas. Kar štirje bratci in sestrice smo bili v istem razredu. Doma smo izdelovali zobotrebce. Naša mama je bila torej zobotrebčarka, klinčarica, in zelo zgodaj smo začeli izdelovati zobotrebce tudi otroci. Pravzaprav je delo in učenje za šolo mama organizirala tako, da nam je ona brala iz šolske knjige, mi pa smo izdelovali zobotrebce in poslušali, da smo se naučili za šolo. Tako smo izdelali več zobotrebcev, kot bi jih sama mama, mi smo se kljub temu naučili za šolo, pa tudi mama se je izobraževala.” Slava je nato predstavila še kipec klinčarire, svoje mame, pa orodje, ki je potrebno za izdelovanje klincev, in se zavzela za ohranjanje starih običajev ter razvoj turizma na podeželju. “Vse to bom počela, dokler me bo osrečevalo. Hvala Vitri za vse, kar je storila za ohranjanje starih običajev in obrti v naši občini,” je zaključila pripovedovanje Slava. J. PRIMC nili tudi glavnega republiškega inšpektorja za okolje in prostor. “A obljube o ekološki sanaciji so ostale le na papirju. V IMP in Danfossu je bila jeseni 1998 ustanovljena delovna skupina za spremljanje sanacije, ki pa je bila letošnjega marca razpuščena,” je dejal. Precej ogorčena je bila nad ravnanjem Livarja tudi Mihaela Kambič, soseda deponije v Čudnem selu, na katero so pred enim letom začeli dovažati livarski pesek, čeprav niso imeli gradbenega dovoljenja. Kot je povedala, jih je prijavila na inšpekcijo, kije ustavila vožnje, še danes pa Kambičeva ne verjame, da livarski pesek ni škodljiv. Pritožila se je tudi na ministrstvo za okolje in prostor in njena pritožba je bila utemeljena. Kljub temu da so začeli s postopki za novo deponijo v Čudnem selu, po njenem prepričanju zadeve z deponijami še ne bodo tako kmalu končane. Valentin Papež, nekdanji direktor Belta, pa je bil prepričan, da livarski pesek v resnici ni tako nevaren. Večji problem je končna ureditev deponije, na katero morajo pripeljati pet metrov kakovostne zemlje, pa tudi brez plačila odškodnine najbrž ne bo šlo. Zanj so bolj vprašljivi zračni in vodni filtri, na vprašanje, ali jih zares imajo, pa ni dobil odgovora. “Očitno jih nimate, če pa jih imate, jih slabo vzdržujete,” si je odgovoril kar sam. Iz razprav Črnomaljcev je bilo čutiti predvsem skrb za njihovo zdravje. Zdravnica dr. Ivanka Šte-fanič je dejala, daje zadnja leta pri otrocih vse večja obolevnost diha- li. “Ne morem trditi, ali je za to kriv le Livar, res pa je, daje tovrstnih obolenj vse več tudi drugod po državi. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu bi bilo mogoče dobiti podatke, ali Črnomelj izstopa. Ne vem pa, kakšna pljuča imajo delavci v IMP, ker nimajo pregledov,” je pojasnila dr. Štefaničeva. Vlada Zorca je zanimalo, kdo bo plačal odškodnino za škodo, ki jo je meščanom povzročil IMP, ter predlagal, da se odločijo za kolektivno tožbo. Vardi-jan iz podjetja Darma, ki se ukvarja z varovanjem okolja, pa je menil, da pereči črnomaljski problem lahko rešijo z obojestranskim razumevanjem. Največji problem pa je, ali so vsi pripravljeni pogledati resnici v oči. Druga plat Iz Livarja so zanikali marsikatero trditev Črnomaljcev, po besedah Andreja Selana pa je šlo večkrat za podtikanja. Glede odvoza filtrov, ki naj bi jih po zatrjevanju Črnomaljcev odpeljali v Ivančno Gorico ter tako pomirili tamkajšnje razgrete ekološke duhove, je Selan dejal, da so jih zares odpeljali. A na Dinos, nadomestili pa so jih s sedanjimi suhimi filtri, ki sprava niso delovali tako, kot bi KLINČARICA - Slava Petrič in kipec klinčarice, njene mame. Predstavila je tudi orodje in priprave za izdelovanje klincev. (Foto: J. Primc) Diplomacija in Slovenci Pri založbi Drava v Celovcu je izšel zbornik besedil o diplomaciji in o prispevku Slovencev v diplomatsko teorijo in prakso. Zbornik Diplomacija in Slovenci je uredil brežiški rojak Milan Jazbec, ki je svoje diplomatske izkušnje nabiral v Beogradu, nato v Celovcu in trenutno v Stockholmu na Švedskem. Spremno besedo k zborniku je napisal Anton Grizold, ki poudarja, da je to izvirno slovensko delo o diplomaciji izšlo ravno v pravem času.Urednik zbornika Jazbec je želel pokazati, da Slovenci potrebujemo diplomacijo kot državni podsistem ter kot znanje in veščino, pa tudi nakazati, da jo obvladamo. V uvod-ni*študiji je temeljito obdelal vzpostavljanje diplomacij novih držav in poudaril, da ni enostavno izšolati in usposobiti veliko število diplomatov, kakršnega potrebuje še tako majhna država. Zaradi pomanjkanja kadrov se države pogosto odločajo za kadrovanje po strankarskih merilih, namesto da bi se vzpostavljanja diplomacije lotile dolgoročno z načrtnim izobraževanjem. V zborniku so zbrane študije avtorjev, ki se teoretično ukvarjajo z diplomacijo, po drugi strani pa tudi diplomatov, ki vnašajo v zbornik praktični vidik slovenske diplomacije. Tako v knjižici najdemo teoretične misli dr. Vlada Benka in mag. Milana Brgleza ter prispevka veleposlanikov v pokoju Rudija Čačinoviča, ki je prikazal zgodovino slovenske diplomacije, in Marjana Osolnika, ki se je lotil diplomacije kot poklica in diplomatskega protokola. Častni član Interparlamentarne unije Bogdan Osolnik predstavlja parlamentarno diplomacijo, urednik zbornika pa prikazuje pomen in vlogo vojaške diplomacije. V prilogi zbornika je za manj poučene še diplomatski slovarček, za vedoželjne pa obsežen seznam literature o diplomaciji in dunajska konvencija o diplomatskih odnosih. B. D. G. morali, po sanacij pa ustrezajo zahtevam. “Dobro se zavedamo, da nimamo v Črnomlju kaj iskati, če ne bomo sanirali proizvodnje. Žal imamo nesrečno roko pri izbiri izvajalca za postavitev kupolnega filtra. Prav danes smo se pogovarjali z drugim izvajalcem, ki naj bi filter uredil v enem mesecu. Da ne bi bilo toliko dima, smo prenehali z vlaganjem briketov ostruž-kov, ki jih dobimo na Danfossu, v kupolne peči,” je dejal Selan. Prav to, da uporabljajo z različnimi olji prepojene opilke, se je enemu od Črnomaljcev zdelo nezaslišano, hkrati pa tudi sramota za Danfoss. Selan je zatrdil, da Livar štiri leta ne uporablja furanskih smol, ki so največji strup v livarstvu. Nekdanjo Beltovo furansko linijo so razrezali in odpeljali v Danfoss. Priznal je, da je livarski pesek umazan, daje torej svinjarija, ki se je morajo rešiti, zanikal pa je, da bi bil strupen. Druga deponija v Čudnem selu ima pravnomočno gradbeno dovoljenje in bodo, ko bodo zaščitili tla, začeli tja voziti pesek. Selan, kije zahteval, da mu Črnomaljci na sestanku zagotovijo varnost, saj mu je po njegovih besedah pred tem grozil delavec iz Danfossa, je priznal, da Livar pri varovanju okolja ni naredil vsega, kar bi moral. Zatrdil pa je, da ni naredil prav ničesar, ter spomnil, da sodi s strupenimi snovmi, ki jih je pustil Belt, še vedno stojijo na dvorišču. Tudi vodja topilnice v IMP Marjan Narode, kije pred tem delal v Beltu, je zatrdil, da so v Beltu uporabljali veliko strupenih snovi, ki pa so jih sedaj opustili, sicer bi bila Dobličica že povsem uničena. Delavec v IMP Metod Prus pa je PODPISI PROTI LIVARJU - Takoj po sestanku v torek pretekli teden so v Črnomlju začeli zbirati podpise proti onesnaževanju iz Livarja. Do nedelje zvečer so jih zbrali že okrog 500, podpisati pa se je mogoče še danes, 30. decembra, med 16. in 19. uro na stojnici pred črnomaljskim kulturnim domom. (Foto: M. B.-J.) ob spoznanju, daje Črnomaljcem več do zaprtja IMP kot do rešitve problema, povabil ljudi, naj jih obiščejo. Selan je obljubil, da bo septembra 2000 v Livarju dan odprtih vrat, če jim bodo le pustili obratovati. Edinstven primer Boris Stariha, ki je v imenu samoiniciativne skupine vodil sestanek, je zatrdil, da bodo naredili vse, da bi Livarju v Črnomlju zaprli. “Če bo potrebno, bomo šli tudi do ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja in morda tudi na referendum ne glede na to, da imajo zaposleni v IMP drugačno mnenje. A morda ga bodo nekoč spremenili. Prepričan sem, da smo na pravi poti, Livarja pa si ne prizadevamo zapreti zato, da bi ljudje izgubili delo, ampak da ohranimo čisto okolje. Sicer pa so se v Črnomlju zapirala tudi druga podjetja z več zaposlenimi, ki niso tako obremenjevala okolja, a se ni nihče vprašal, kaj bo z delavci in njihovimi družinami,” je menil Stariha. Po sestanku so začeli zbirati podpise, ki jih bodo, kot so ulili “OBLEČENI” AVTOMOBILI - Na velikem parkirnem prostoru pred Danfossom nasproti Livarja so avtomobili prekriti z rjavo-rdečim prahom. Nekateri lastniki, ki se jim avtomobili smilijo, pa so svoja prevozna sredstva pred izpuhi iz IMP Livarja zavarovali z različnimi ponjavami. (Foto: M. B.-J.) dejali, uporabili tudi za zaprtje Livarja, če bo potrebno. Očitno je samoiniciativni odbor precej razburkal in razburil črnomaljsko javnost, saj je župan Fabjan čez dva dni na hitro sklical tiskovno konferenco. Direktor Livarja Osterman pa je županu poslal pismo, v katerem zagotavlja, da bo filter za kupolko končan 15. januarja 2000, v januarju pa naj bi začeli odvažati tudi livarski pesek, zato prosi za kanček razumevanja. Fabjan je dejal, da podpira vsako civilno pobudo za ekološko sanacijo IMP, ne pa za zaprtja tovarne. “Občinska uprava in občinski svet nimata zakonske podlage za zapiranje podjetij in to je edinstven primer v Sloveniji, da samoiniciativna skupina pošilja vabila na sestanek za zaprtje firme. In to celo za podjetje, ki je edino v občini razpisalo kadrovske štipendije in ki je pozitivno zaključilo letošnje leto. Če pa bi se zgodilo, da bi se lastnik ali inšpekcija, ki ima to pristojnost, odločila, da zapreta IMP, bi se poleg izgube delovnih mest pojavilo tudi vprašanje, kdo bo saniral tri hektare površin, zame-tanih z železjem, kamenjem, peskom. Občina nima za to ne pristojnosti ne denarja. Dokler pa bo v tovarni še življenje, bo lokalna skupnost lahko vplivala na ekološko sanacijo, za katero je tudi na mojo pobudo lastnik IMP naročil študijo,” je zagotovil črnomaljski župan. Vse to je lepo slišati, Črnomaljci pa so pretekli teden že dokazali, da jim je dovolj obljub. Koliko je resnice v besedah, ki jih je izrekel črnomaljski svetnik Dichlberger, češ, da bo samoiniciativna skupina prevzela pobudo, če je ne bosta občinska uprava in občinski svet, in da se lahko zgodi, da bodo stvari postale neobvladljive, pa bo pokazal čas. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Balerina Klara na trnovi poti Dolgonogo 14-letno Novomeščanko Klaro Magič krasi izjemna sposobnost izražanja z gibi ■ Stroškov študija na srednji baltni šoli starši sami ne zmorejo NOVO MESTO - Vsaka pot do vrhunstva je dolga in težka, od človeka zahteva poleg nadarjenosti predvsem vztrajno, trdo delo, pa naj gre za šport, umetnost ali katero drugo področje človekove ustvarjalnosti. Klasični balet zahteva od bodočega plesalca trdo delo in popolno predanost že od rosnih mladostnih let. Kako trnova je lahko pot med balerine spoznava tudi 14-letna Novomeščanka Klara Magič. Prve baletne korake je naredila v novomeški glasbeni šoli Marjana Kozine pri baletni pedagoginji Sonji Rostan, do pred kratkim pa je v glasbeni šoli obiskovala pouk violine, ki se ji je odrekla prav zaradi baleta. Poleg ur baleta pri Sonji Rostan Klara izpopolnjuje svoje baletno znanje tudi pri Maritzi Galaz v Kulturnem centru Janeza Trdine in v baletni šoli v Ljubljani. Ob vsem tem je Klara tudi odlična učenka, v prihodnjem letu pa se želi vpisati na srednjo baletno šolo v Ljubljani. Po besedah njene baletne učiteljice Sonje Rostan je Klara izjemno nadarjena. Je gibčna, ima zelo razvito sposobnost ustvarjalnega izražanja z gibi in je ob tem izjemno delavna in vztrajna. Njeno telo je grajeno kot po meri balerine, ki jo ob izjemni gibčnosti krasijo dolge in lahke noge. Vse bi bilo slišati kot zgodba o uspehu, če ne bi bilo vse skupaj spet odvisno od denarja. Večino stroškov Klarinega baletnega šolanja morajo kriti njeni starši. Klarina mama Dragica je upokojena, oče Slobodan • Dolenjci nimamo veliko svojih ljudi med vrhunskimi umetniki v zvrsteh, kakršen je klasični balet. Klara veliko obeta, uspela pa bo, če ji bo pomagal še kdo. Morebitni donatorji lahko pokličejo po telefonu (068) 26 466 ali (041) 201 540. pa poškodovan in nezaposlen. Tu seveda ni treba posebej pojasnjevati, da dohodki niso ravno razkošni. Živijo skromno, v enosobnem stanovanju, velik delež družinskega proračuna pa gre za Klarin balet. Že zdaj gre težko, ko pa bo Klara začela obiskovati srednjo baletno šolo v Ljubljani, bo še težje. Težave družine je s 30.000 tolarji pomoči za celo leto nekoliko omilila novomeška občina, a to seveda ni dovolj. SONJA ROSTAN 5f KLARA BI ZRASLA ČEZ KAPITELJ - Nadarjena novomeška balerina Klara Magič si želi nadaljevati šolanje na srednji baletni šoli v Ljubljani, a pot do tja vodi le preko donatorjev in morebitnega štipenditorja. Nadarjenosti, delavoljnosti in vztrajnosti ima vitka, dolgonoga Novomeščanka dovolj, da bo prerasla Kapitelj, in nekoč kot labod zaplesala po svetovnih odrskih deskah. (Foto: Sonja Rostan)' TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, TO.XII. SLOVENIJA 1 6.40 - 1.25 Teletekst 7.00 Vremenska panorama 8.00 Božično-novoletne počitnice Risanka 8.25 Pesmi o sreči 8.30 Zgodbe iz pravljične školjke 9.10 Male sive celice 10.00 Vincent in jaz, kan. film 11.40 National geographic, serija, 7/11 12.30 Vino moje dežele 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Letni osmi dan 14.05 Portret 15.00 Novoletni super 3x3 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Enajsta šola 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzornik 18.10 Zgodba o Fabergeju 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.35 Turistična oddaja 22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Opus 23.25 Splavarji, dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Strela z jasnega, nan., 3/ 13; 11.20 Potikanje, ang. film; 12.10 Svet poroča -13.20 Euronews -15.25 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, ris. nan., 3/26 - 15.50 Ba-bbetina gostija, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Quinnova, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe -19.30 Videoring - 20.00 Kako so nastajale mačke, dok. film - 22.30 Poseben pogled, film - 23.55 Perverzna igra, nad., 1/2 kanal a 8.30 Pomanjšano mesto, film -10.00 Maria Isa-bel, pon. -10.30 Vse za ljubezen, pon. -11.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske zadeve, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Krog prevar, film - 21.40 Božična želja, nad. - 22.30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.10 Ana Karenina, film -1.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Iz združenja LTV -18.15 Vroča kolesa -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov HTV 1 7.15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Umazane laži (serija) -13.20 Trenutek za... - 13.55 Guldenburgovi (serija) - 14.50 Mojstrovine svetovnih muzejev (am. film) -15.05 Risanka -15.30 Moj dom -16.00 Hrvaška danes -16.25 Volitve -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Volitve -1.25 Poročila -1.50 Stoletje (film) - 3.40 Opazovalnica - 4.00 Sosed (film) HTV 2 9.45 Kraljestvo divjine -10.10 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -10.40 Sam v gozdu (film) -12.15 Hrvaška struna -13.15 Deset velikih svetovnih piscev -14.25 Batman (film) - 16.15 Poročila za gluhe in -16.20 Kraljestvo divjine - 17.20 Hugo, tv igrica - 17.45 Žepni nožič (nan.) -18.20 Kolo sreče -18.50 Zloženka • 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 20.50 Urgenca (serija) - 21.50 Opazovalnica - 22.15 Kdor poje, zlo ne misli (drama) - 23.50 Film -1.15 Guldenburgovi (serija) - 2.00 Umazane laži (serija) - 2.45 Portreti PETEK, Tl.XII. SLOVENIJA 1 6.40 - 7.50 Teletekst 7.00 Vremenska panorama 8.00 Božično-novoletne počitnice Risanke 9.20 Mladi geniji 9.35 Enajsta šola 10.10 Neustrašni medvedki v čudežni deželi, am. film 11.25 Orkester 13.00 Poročila 13.40 Splavarji, dok. oddaja 14.40 Po domače 15.30 70 let Slavka Avsenika, 2. del 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafiti 18.00 Obzornik 18.10 Dober večer 18.50 Evropa in ljudje 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Po domače 21.10 Petka 22.30 Nova 1.30 La Maison de Jade, fr. film 3.05 Hitcher, am. film 4.40 Z Glasbo v leto 2000 SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.45 Videoring -9.10 Dr. Quinnova, nan. - 9.10 So leta minila, nan., 2/7 -10.30 Simpsonovi, nan. -10.50 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -11.30 Caroline v velemestu, 25/25 - 12.00 Mondovizija KANAL A 8.30 Feniks, film -10.00 Maria Isabel, pon. - 10.30 Vse za ljubezen, pon. -11.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, film - 22.00 Smrtonosna Lili, film - 0.00 Mož, ki je želel postati kralj, film - 2.15 Vozovnica je neveljavna, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotpt -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Sprehod skozi minulo leto - 21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Resnice o vinu - 22.15 Silvestrska oddaja HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.50 Koncert -16.35 Prerokbe, dok. oddaja -17.35 Hruške in jabolka -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Zlata ribica - 21.15 Novoletni program -1.00 Po lepi naši - 2.30 Zabavni program HTV 2 14.45 TV koledar -15.00 Prevaranti (film) -16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.05 Hugo -17.30 Kdor poje, slabo ne misli - 20.40 Foxov večer; 23.00 Štiri poroke in pogreb (film) -1.00 Maska (film) - 3.00 Divja orhideja (film) SOBOTA, 1.1. SLOVENIJA 1 7.30 - 3.20 Teletekst 7.50 Zgodbe iz praznične školjke 8.35 300 srečanj z Radovednim Tačkom 9.20 Denver, poslednji dinozaver 9.45 Bojevniki iz predmestja, am. film 11.15 Novoletni koncert 13.30 Poročila 13.40 Papeževa novoletna poslanica 14.50 Petka 15.25 Lassie. nan. 15.50 Film 17.20 Na vrtu 18.00 Obzornik 18.10 Simfoniki RTV Slovenije 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Mr. Bean, anl. film 21.35 Časovni stroj 22.35 Poročila, šport 23.05 Titanik, am. nad., 1/2 0.30 Innocent Blood, am. film 2.20 Klub Tropicana, plesni show SLOVENIJA 2 12.00 Noro zaljubljena, 21/25 - 12.30 Štafeta mladosti -13.25 Novoletna smučarska skakalna turneja -15.25 Eros Ramazzoti s prijatelji - 17.30 Paqualino sedem lepot, italij. film -19.30 Videoring - 20.00 Posn. opere - 22.05 Raymon-da imajo vsi radi, am. nan., 5/22 - 22.30 Sobotna noč - 0.30 Obtoženi, ang. nan., 2/8 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. - 11.30 VVebster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Šest tednov, film -16.00 Adrenalina -17.00 James Dean, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Zaveza časti, film - 20.50 Prikrita obsedenost, film - 0.40 Striptizete -1.10 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Novoletni video meh - 21.50 Novice - 22.15 Od Silvestra do Silvestra NEDELJA, 2.1. SLOVENIJA 1 7.05 -1.15 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Super stara mama, nan., 22/26 9.45 Ozare 9.50 Hrestač, ris. film 11.00 Audubonov živalski svet, serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.30 4 x4 14.00 Nova 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Časovni stroj 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Kaj so rekli večerni gostje v letu 1999 22.25 Poročila, šport 22.50 Titanik, am. nad., 2/2 0.15 Resna e SLOVENIJA 2 8.40 Tretje oko, dok. serija - 9.25 Nevarni zaliv -10.15 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 46/60 -10.45 Ata, ang. nan. 4/6 -11.10 Zvezde Holly-wooda -11.35 Polni! -12.55 Pripravljeni -13.25 Mondovizija, posn. -19.30 Videoring - 20.00 Sisaj, avstral. film film - 21.45 Šport v nedeljo -22.15 Peti element, fr. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. - 11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Snežna dirka, film -15.50 Klik: Atlantis; Nesmrtna, Hughleyjevi -19.00 Nemogoče - 20.00 Reka poje mi, film - 22.15 Stilski izziv - 23.00 Pot hrepenenja, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -18.25 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, T.l. SLOVENIJA J 8.10 -1.00 Teletekst 9.00 Tedenski izbor Tubaluba 9.50 Dober večer 10.40 Na vrtu 11.05 Ščuke pa ni, SGL Celje 13.00 Poročila 13.35 Letni utrip 14.05 Letno zrcalo 14.35 Bojevniki iz predmestja, am. film 16.00 4 x4 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 5/24 21.00 Šport ob koncu tisočletja 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.00 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Sobotna noč -12.00 Euronews -13.25 Smučarski skoki - 16.10 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -10.30 Videoring - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Napačna roka zakona, am. film KANAL A 8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Pogrešani v akciji 3, film - 21.45 Zvezdna vrata, nad. - 22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Dan-nyjeve zvezde VAS KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 4.1. SLOVENIJA 1 8.40 - 1.25 Teletekst 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Feniks in preproga, nad., 5/6 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Znameniti umetniki 12.10 Klinika pod palmami, nan., 5/24 13.00 Poročila 14.40 Šport ob koncu tisočletja 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žiampirji, nan., 13/13 18.00 Obzornik 18.10 Trenutek v času, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nan., 3/10 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol. 21.00 Omizje 22.10 Odmevi, šport 23.00 The Camarena Story, am. drama, 1/3 SLOVENIJA 2 10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring -11.20 Film -12.50 Euronevvs -14.10 Risana nan. -14.35 Jasno in glasno -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 13/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am. nan., 1/9 -19.00 Videoring - 20.05 Stefan Zweig, dok. oddaja - 21.00 Bob le Flambeur, fr. film - 22.35 Svet poroča - 23.05 Dva glasova, eno srce KANAL A 8.30 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17,40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. - 19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Generacije, film - 23.00 Samo bedaki in konji, nan. - 23.40 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 V imenu krvi, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon. SREDA, T.l. SLOVENIJA 1 8.40 - 0.45 Teletekst 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 10.40 Sprehodi v naravo 10.55 Žiampirji, 13/13 11.20 Trenutek v času, dok. oddaja 12.05 Peta hiša ne levi, nan., 3/10 12.40 Izbrana poglavja iz 20. stol. 13.00 Poročila 14.20 Tedenski izbor Obzorje duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.40 Omizje 15.35 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, serija, 8/11 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat 21.40 Slovenksa leta 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.20 Osmi dan 23.45 Simfoniki RTV Ljubljana SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.40 Veleslalom, 1. vožnja (ž) -10.00 Veter v hrbet, kan. nad.; 10.45 Stefan Žweig, dok. oddaja -11.35 Bob le Flambeur, film -12.40 Veleslalom, 2. vožnja (ž) -13.15 Videoring -14.40 Nesrečniki, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Sorodne duše, na., 1/13 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.15 Andersonville, am. film KANAL A 8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Mesečniki, nan. - 23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 V imenu krvi, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ajd dijo TELEVIZIJA NOVO MESTO hTliŠall DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janezu Klobučarju iz Plemberka 9 pri Stopičah. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (1) Otožno dekletce - ansambel Mavrica (3) Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka (2) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja (8) Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka (7) Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni (-) Novo leto 2000 - ansambel Rubin (4) Beli cvet - ansambel Pogum (5) Le muzika - ansambel Mikola (6) To mlado vino - Kvintet Dori (9) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm KUPON ST. 52 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto • •••••• Studio D in Dolenjski list želita vsem oblikovalcem glasbene lestvice Deset domačih obilo sreče in lepih melodij v 2000. letu! NAGRADE V BRUSNICE, NOVO MESTO IN KAMNIK Žreb je izmed reševalcev 50. nagradne križanke izbral Kristino Engel iz Brusnic, Anico Florjančič iz Novega mesta in Jožico Novak iz Kamnika. Englovi je pripadla denarna nagrada, Florjančičeva in Novakova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. januarja na naslov: Dolenjski list, Germova 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 52”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 50. KRIŽANKE Pravilna rešitev 50. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: ZASTAVA, ANEVRIN, SAN, KSI, SUHADOLC, OKO, ANAA, OSAR, RAJA, PARALELA, US, AHO, OTALINA, NAMIG, SNAGA, ERATO, KISAL KAIAR, AKIRA. Opravičilo Sestavljalec 51. nagradne križanke, ki je bila v Dolenjskem listu objavljena 23. decembra, se opravičuje vsem reševalcem za napako, ki se je prikradla v zadnji dve vrstci. Prazno polje (Dolenjski list) ter gesli “kisel okus vina” in “ženski glas” bi morali biti pomaknjeni za en kvadratek proti desni. Zaradi te napake križanka ni rešljiva smiselno, zato bodo pri žrebanju za nagrade upoštevane vse prispele rešitve. • • • Veliko sreče pri reševanju križank v letu 2000 vam želita sestavljalec - in DOLENJSKI LIST! NAGRADNA KRIŽANKA 52 IL AVTOR: JOŽE UDIR GOROVJE V MAKEDONIJI VRHNJA P LASI KOE RANDOM ACCESS MEMORY POVRŠINA LES NECEPLJENE JABLANE SREDOZEM. TRAJNA ZELIKA INDIJSKA DRŽAVA NA JV. OBALI DEKANA DEKOKT, IZVAREK VODNA ŽIVAL POSLANA MENICA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA POSODE DOLG HODNIK, PREHOD LETOPISEC BLŽINJI SORODNIK TIBETANSKO GOVEDO ANGL. ŽENSKO IME HROŠČ (SVETI GOVNJAČ) TEŽKO TALI IVA KOVINA (Ir) IVAN TAVČAR TURŠKO GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI ŽENSKO IME SVETNI ČLOVEK SVETO- PISEMSKI PREROK TISOČINKA MILIMETRA LEDENA DOBA IME ESEJISTA FINCIJA VRSTA VRBE RAZVIJALEC (FOTOGR.) REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA SEVERNI JELEN SKALNAT SVET AMERIŠKO MOŠKO IME DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST IME HRV KOŠARKARJA KOMAZCA .0 MHZ V soboto že 49. Frata 1999 LD Mirna Peč uspešno organizirala vsakoletno srečanje lovcev iz skoraj vse Slovenije - Priznanja - Uspešen lov VEČER ROMANCE IN GALANCE - V sklopu grajskih večerov je v četrtek, 23. decembra, v gradu Otočec nastopil hrvaški trio La Cumparsita, ki je člane kluba Grad Otočec navdušil z latinskoameriškimi, starogradskimi in dalmatinskimi napevi ter ruskimi romancami, pevski zbor Grajski fantje je zapel venček božičnih pesmi, domače manekenke pa so predstavile oblačila modne kreatorke Marije Friedetzky iz Rovinja, ki se je dodobra uveljavila tudi v Nemčiji. (Foto: Marko Klinc) GLASBENA ŠOLA MALO DRUGAČE - Glasbena šola Krško je v kulturnem domu v Krškem 23. decembra postregla z “Glasbeno šolo malo drugače”. Praznična glasbena prireditev, na kateri so med nastopi instrumentalistov občinstvu zagotovili tudi obilo prijaznih besed o prijetni hoji skozi življenje in koledarsko leto, je bila tudi sklepni dogodek v letošnjem praznovanju 50-letnice Glasbene šole Krško. (Foto: M. L.) GASILSKO SREČANJE VETERANOV PGD OTOČEC - Prizadevni člani PGD Otočec so v soboto, 18. decembra, pripravili gasilsko srečanje veteranov v gostilni Pri Štefki na Otočcu. Predsednik UO Franc Ivnik je prisotne pozdravil in jih seznanil z delom društva in s pridobitvami. Pohvalil je akcijo V vsak avto gasilni aparat, saj so jih prodali kar 43. Na srečanju, ki se ga je udeležilo 24 članov, so se z enominutnim molkom spomnili tudi na umrle v tem letu. Navzoči so se nato poveselili in zapeli ob spremljavi harmonikarja Lojzeta Murglja. Predsednik je vsem zaželel vesele praznike in srečno novo leto 2000 ter vsakemu izročil koledar in čestitko. V spomin na prijetno srečanje je nastala tudi tale fotografija. (Tekst in foto: Helena Murgelj) rwi • v »v Toni Gaspenc Metličan z dušo in srcem Daje Toni Gašperič Metličan z dušo in srcem, Metličani še kako dobro vemo, saj ga srečujemo že dolga leta na sceni in ne malokdaj v zakulisju. Toni je pobudnik mnogih kulturnih srečanj in prireditev. Poglejmo nazaj, ko je s skupino mladih, združenih v dramski skupini pod imenom “Osip Šest”, postavil na oder prenekatero sceno doma, drugod po Sloveniji in v republikah tedanje Jugoslavije. Bil je med tistimi, ki so naredili prvi metliški film, kar je bila za tiste čase velika pridobitev. Pojavlja se s humoreskami in drugimi prispevki v Dolenjskem listu, mariborskem Kaju, Ateni; piše ob večerih tekste za ansamble in scenarije za prireditve in potovanja z ansambli (Henček, Verderber...); z otroških prireditev, ki jih je vodil, predvsem pa z Veselega tobogana je poznan po svoji teti Mari. Tovarniški časopis podjetij Beti in Komet - Vezilo je bil dolga leta njegovo delo in delo sodelavcev, ki jih je zbral okrog sebe. Ne moremo si predstavljati radia Studio D brez njegovih javljanj s sončne strani Gorjancev. Leta je vodil oddajo iz raznih krajev Bele krajine in imel mnogo intervjujev z znanimi in manj znanimi ljudmi. Prvi je kulturo ponesel pod grajske oboke metliškega gradu s prireditvami: Noči do jutra, Besede pod oboki oziroma kasneje Pridi zvečer na grad. Slednji naslov je ostal in ga sedaj nadaljuje skupina pri Ljudski knjižnici, katere član je tudi Toni Gašperič. Vsa leta nazaj je pripravljal in skrbel za kulturni program na Vinski vigredi, za kar je potrebno veliko znanja in mnogo dobrih poznanstev, predvsem pa veliko časa, nesebične ljubezni do ljudi in dela. Na prireditve v humanitarne namene, kot je Sonce za vse, je Toni pripeljal nastopajoče, od katerih nekateri še nikoli niso bili na tej strani Gorjancev. Toda ko so spoznali to deželico, iz katere prihaja njihov prijatelj Toni, so se in se še radi vračajo. To pa je tudi velika zasluga njegove skrbne in priljubljene Jane. Danes prijatelji razumejo Tonija, da je ostal tukaj, kjer so njegove korenine in kjer ga je povila mati. V Metliki je preživel po vojni otroštvo, tu ima prijatelje, nekateri pa so odšli daleč, čez veliko lužo. Tudi tam je bil Toni s svojim humorjem in svojo resničnostjo življenja, v Kanadi in Ameriki so ga sprejeli. Tam živečim Slovencem in Belokranjcem pa je ponesel domačo besedo in vonj domačega ognjišča. Hvaležni so mu za to. Preteklo soboto smo bili priča uspele prireditve Z godbo v novo leto;, to ni bil njegov prvi scenarij za metliške godbenike, katerega je napisal in potem prireditev tudi vodil. Mnoga društva, ki delujejo v Metliki, kakor tudi posamezniki imajo lepo in toplo besedo zanj, saj je prenekateremu pomagal s svojim znanjem. Včasih pa beseda le ostane v grlu in kakor da noče na piano. Zato, someščan in prijatelj Toni, je beseda zahvale seveda mnpgo premalo za vse tisto, kar si in še boš naredil svojemu mestu in za svoje ljudi. Vedi, da te imamo Metličani radi in smo ponosni, da živimo v tvojem času in da lahko uživamo sadove tvojega dela. Hvala ti, Toni, in srečno v novo tisočletje! ALENKA MEŽNARŠIČ, Metlika FRATA - Zadnja sobota v novembru je praviloma rezervirana za skupni lov Fratat ki se organizira enkrat na leto. Žal jo je tokrat zagodel sneg in je bila prestavljena na 18. december. Udeležba je bila izredna, saj se je zbralo preko 150 lovcev iz skoraj vse Slovenije. Brakada se vedno organizira znotraj Lovske zveze Novo mesto. Organizacijo Frate 1999 so zaupali LD Mirna Peč s predsednikom Milanom Marnom. Skupaj s člani (imajo jih 45 ter dva pripravnika) so se res potrudil. Njihovo lovišče se razprostira na skoraj 5 ha. Vsako leto obdelajo 3 ha krmnih njiv, zlasti na področjih, kjer so prehodi divjih prašičev. Na ta način jih držijo nekoliko dlje od poljščin kmetov, kar je zelo pomembno. V njihovi lovski družini imajo še srnjad in jelenjad, nekaj je tudi male jelenjadi. Upravičeno so lahko ponosni na svoj lovski dom, v okviru katerega je tudi hladilnica in razkuževalnica. Na Frati 1999 je lovce najprej pozdravil novi podpredsednik LZ Slovenije Janez Bulc. Podelili so lovska priznanja za zasluge tretje, druge in prve stopnje. Med slednje dobitnike spadajo: Ivan Tek-stor iz LD Gorjanci, Anton Re-povš iz LD Padež, Vinko Opalk iz LD Novo mesto, Ciril Flajs iz LD Tržišče in Anton Volk iz LD Mirna Peč. Sam lov je potekal brez težav. Za kulturno vzdušje so poskrbeli rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto z desetimi člani. Pred kratkim je del rogistov v sodelovanju z ljudskimi pevci Fantje z vasi z Bučke in Škocjana posnel že svojo drugo kaseto. Načrtujejo že tretjo. Lovce je po končanem lovu pozdravil tudi mirnopeški župan Zvone Lah. Družabno srečanje se je potem zavleklo v pozne popoldanske ure. Bilo je res prijetno. Lovci so se razšli v upanju na ponovno snidenje na častivredni 50. Frati 2000. GREGOR KAPLAN Polovičevi pomagajo ljudem Za brežiško bolnišnico zbrali že več kot 100,000 mark -Ob svoji 70-letnici pater familias Franc spet človekoljub ČATEŠKE TOPLICE - Nadvse uspešni poslovnež Franc Polovič, med drugim ustanovitelj podjetja AFP Dobova in generalni zastopnik za Adidas, je povabil ob svoji 70-letnici poslovne partnerje v Portorož,jjrijatelje pa je pogostil v Temah Čatež. Že v vabilu za ča-teško srečanje in zabavo je Polovič zaprosil vabljene, naj raje darujejo za nakup medicinskih inštrumentov za brežiško bolnišnico, kot da mu kupujejo darila. Direktor bolnišnice Tone Zorko je sporočil, da je 82 povabljencev že nakazalo okrog 2,5 milijona tolarjev za naprave in daje Polovičeva družina v zadnjih 10 letih darova- la bolnišnici že preko 100.000 mark. Polovičevi imajo posluh tudi za ljubiteljsko kulturo, zato je gasilska godba iz Loč uprizorila slavljencu in njegovim gostom v Termah pravcati krajši koncert. Podobno seje odrezal mešani pevski zbor sevniške Lisce. Poloviču, zapriseženemu pripadniku zelene bratovščine, pa so na povabilo dobovskih lovcev zaigrali tudi rogisti novomeške lovske zveze. Za zabavo je poskrbel še ansambel Hapy Hour z vse bolj pribljublje-nim “brežiškim vrabčkom”, odlično pevko Nušo Derendo... P. PERC 70 LET FRANCA POLOVIČA - Brežiški župan Vlado Deržič je Francu Poloviču starejšemu (njegov sin Franc bo od novega leta svetovalec direktorja sevniške Lisce, Viljema Glasa) izročil plaketo občine Brežice. Seveda sta bili družini obeh Polovičev, očeta in sina, stalno pod budnim očesom kamere oz. fotoaparata. (Foto: F. Rožman) Z Dolenjskim listom je lepo Naročniki Dolenjskega lista smo 11. decembra imeli prednovoletno srečanje. Bilo nas je za dva polna avtobusa, obiskali pa smo Sevnico in sevniški grad, Šentrupert in tamkajšnjo cerkev • ter nadaljevali pot do Šentvida pri Stični, kjer so nas lepo sprejeli v gostišču Štorovje. Nato se je začelo rajanje ob pomoči harmonikarjev Dejana Hribarja in Marka Rifla. Prišel je tudi dedek Mraz in nas vse obdaril ter nam zaželel srečno novo leto. Sam sem imel srečo, da sem imel vse te dobrine brezplačno. Za tako lepo organizacijo smo naročniki dolžni zahvalo Majdi Luzar, kakor tudi Nataši iz turistične agencije Mana. Oktobra smo imeli tudi izlet v Prago. 18. februarja bo naš Dolenjski list praznoval 50-letnico obstoja. Koncert ob jubileju bo v športni dvorani Marof v Novem mestu, zaželjeno je, da bi se tega slavja udeležili vsi stari naročniki Dolenjskega lista. Vabimo pa tudi čimveč novih naročnikov, saj velja, da brez Dolenjskega lista nisi pravi Dolenjec. Tisti, ki bo prvi postal novi naročnik, bo prejel nagrado: kosilo v hotelu Zdravilišče Dolenjske Toplice, ki jo v imenu lista poklanjam jaz! 16. decem- bra smo imeli v gostilni Hendrik v Loški vasi srečanje tudi upokojenci iz Straže. Za organizacijo je poskrbela Justi Darovec, ki že 14 let vestno opravlja delo blagajničarke, za kar se ji upokojenci najlepše zahvaljujemo. Vsem starim in novim naročnikom Dolenjskega lista ter upokojencem iz Straže želim srečno novo leto! VIKTOR AVSENIK, Drganja sela Hidrogimnatika za boljše zdravje Predhodnica hidrogimnasti-ke (grško HIDOR - VODA) je hidroterapija, ena od najstarejših metod fizikalne terapije. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani, toda njene začetke v novejši zgodovini povezujemo z Pinznvom Priessnitrem, kmetom iz Grafenburga v Avstriji, ki je na osnovi empiričnega opazovanja na začetku 19. stol. začel zdraviti ljudi s kopelmi, tuši in obkladki in s svojimi metodami in dosežki vzbudil pozornost širše javnosti. Do afir-nacije in razvoja hidrogimna-stike je prišlo v 20. st. v centrih za hidro- in balneoterapijo, kjer so bili stacionirani številni bolniki z okvarami živčevja po prebolelem poliomielitisu, v II. svetovni vojni pa bolniki s poškodbami lokomotornega in živčnega sistema. Vse zakonitosti gibanja v vodi je medicina že zelo zgodaj izkoriščala v terapevtske namene. Z razvojem vodnorekreacij-skih centrov pa je kmalu prevladalo spoznanje, da ima hidroterapija tudi izjemen preventivni pomen in bistveno prispeva k boljši kakovosti življenja. To še zlasti velja za kopanje v naravnih zdravilnih vodah, ki jih je v Sloveniji veliko, med njimi tudi Zdravilišče Dolenjske Toplice. V zdravilnopreven-tivne namene izkoriščamo njene fizikalne, kemične in bio-tropne učinke. Fizikalne lastnosti termalne vode delujejo na telo z vzgonom, hidrostatskim pritiskom in blagodejno toploto. Kemični učinki pridejo do izraza pri pitnih in inhalacijskih kurah. Biotropni učinki pa se kažejo z vzpodbujanjem obrambnih mehanizmov preko centralnega živčnega sistema. Hidroterapija ugodno vpliva na vse organske sisteme. Najbolj poznan je učinek na lokomotorni aparat. Navidezno zmanjšana telesna teža v vodi omogoča, da se hrbtenica in nosilni sklepi gibajo v razbremenjenem položaju. V hidromehaniki je namreč dobro poznan Arhimedov zakon, ki pravi, da postane v vodi potopljeno telo zaradi vzgona lažje za težo izpodrinjene tekočine. Poleg tega prijetna toplota vode zmanjšuje napetost mišic in poveča elastičnost vezivnih tkiv. Krvne žile v koži in podkožnem tkivu refleksno prilagajajo cirkulacijo krvi glede na temperaturo vode, zato predstavlja hidroterapija tudi dobro zaščito za izboljšanje termoregulacijskega mehanizma. Najboljša prilagodljivost žilnega sistema se doseže pri gibanju v zmerno topli vodi med temperaturo od 32 do 35* C. Najvažnejša indikacija za hidrogimnastiko je oslabelost muskulature in nezmožnost izvajanja giba v zračnem mediju. Zelo pomembno je izvajanje vaj v vodi takrat, ko obstaja možnost in verjetnost, da se bo moč muskulature s hotenim gibanjem in aktivacijo okrepila. Takrat imajo te vaje zelo dober psihološki učinek in večjo motivacijo (zelo dobri primeri za to so bolniki s poliomielitisom in polinevritisom). Vaje v vodi se priporočajo tudi pri amputacijah, paraplegiji, cerebralni paralizi, vnetnem revmatizmu v remisiji ter degenerativnih spremembah na hrbtenici in sklepih in pri stanjih po poškodbah in po amputacijah. Naj opozorim, da v vodo ne smemo takoj po obilnem obroku in s polnim mehurjem. Hidrogimnastiko je potrebno odpovedati v primerih povišane telesne temperature, pri odprtih ranah, pri obolenjih z nalezljivimi kožnimi izpuščaji ter pri stanjih splošne izčrpanosti in slabosti. Povečana previdnost pa je potrebna pri bolnikih z zelo visokim ali nizkim krvnim pritiskom ter pri nekaterih kroničnih internih obolenjih, zato v teh primerih priporočam predhodni posvet pri svojem zdravniku. DANICA ŠERUGA, dr. med. specialist fizikalne medicine in rehabilitacije O podražitvi v vrtcu na prihodnji seji Občina bo štipendirala študenta zobozdravstva SODRAŽICA - Zaradi obilice dela so sodraški svetniki zadnjo letošnjo sejo potegnili globoko v noč in bili pri tem seveda uspešni. Čeprav so se kopja lomila največ pri obravnavi rebalansa proračuna, so ga ob koncu sprejeli in dejavnem smučarskem klubu Sodražica, ki bo kmalu na smučišču Izbir namestil vlečnico na sidro, iz naslova stroškov volitev namenili 1.416.000 tolarjev. Gre za volitve, ki so bile lani izpeljane v ribniški občini, čigar del je bila takrat tudi nova občina Sodražica. Svetnike je vnovič dodobra ogrel predlog za povečanje ekonomske cene vrtca. Po novem naj bi starši za prvo starostno skupino plačevali za malo manj kot sedemnajst odstotkov več, za drugo pa za 12,41 odstotka. Do dviga cen je prišlo zaradi povečanja materialnih stroškov in izhodiščne plače po kolektivni pogodbi. Svetniki so od občinske uprave zahtevali, da za prihodnjo sejo, na kateri bodo obravnavali predlog za dvig cen, pripravi natančen pred- log metodologije izračunavanja cen, normative, priporočila in druge dejavnike, ki vplivajo na ceno vrtca, vključno z obrazložitvami. Po hitrem postopku so sprejeli odlok o občinskih cestah, ki je usklajen z novo zakonodajo, ta namreč narekuje vzdrževanje javnih cest kot obvezno gospodarsko javno službo. Čisto ob koncu so svetniki privoli, da občina prihodnje šolsko leto štipendira študenta zobozdravstva, ki bo z diplomo pripravljen delati v Sodražici. M. G. ZDRAVSTVENI DOM IMA PREMALO PARKIRIŠČ SEVNICA - Pred sevniškim zdravstvenim domom je dostikrat prava tombola, če najdeš parkirni prostor. Direktor ŽD dr. Željko Halapija seje o možnostih parkiranja pred ZD in o nemotenem dostopu do garaž za vozila ZD pogovarjal s sevniškim županom. Občina je letos naročila geodetsko odmero in določila funkcionalno zemljišče objektom v sklopu HTC-ja, kar bi morali storiti že ob gradnji. Občina bo skušala ZD pomagati pri nabavi nekaterih osnovnih sredstev. Zanimivo, da ZD nikakor ne uspe prodati ali oddati v najem praznih prostorov v prizidku ZD, ki jih za svojo osnovno dejavnost ne potrebuje. OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz SEKTORJA ZA PROIZVODNJO ŽDRAVIL, obrat Bršljin JANEZA GORENCA Finžgarjeva 16, Novo mesto Od njega smo se poslovili v torek, 28. decembra 1999, na pokopališču v Šmihelu. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d„ Novo mesto SREČANJE UPOKOJENCEV - V prijetnem okolju gostilne Zupančič v Žužemberku so se pred kratkim srečali upokojenci DU Žužemberk s člani Društva prijateljev mladine in Turističnega društva Suha krajina. Zbrane je pozdravila predsednica društva upokojencev Žužemberk Francka Ožbolt. Za upokojence so pripravili tudi domiselna darila. Vsi so preživeli lep večer, za kar sta poskrbela tudi ansambel Najstniki in dedek Mraz, kijih je obiskal med njihovo zabavo. (Foto: S. Mirtič) SREČANJE ISKRINIH UPOKOJENCEV - Semiška Iskra ima 344 upokojencev, tradicionalnega srečanja ob iztekajočem se letu pa se jih je udeležilo 145. V kulturnem programu so nastopili semiški osnovnošolci pod vodstvom Slavka Pluta in Anice Jakša. Pozdravili pa sojih predsednik uprave Janez Štefanič, predstavnik sindikatov Alojz Ramuta, v imenu Društva upokojencev Semič pa Zdenka Mihelič. Direktor jim je predstavil delo v Iskri, saj jih je večina delala v tovarni od prvega delovnega dne do upokojitve. V Iskri se dobro zavedajo, kako velik je bil njihov prispevek, da lahko danes v Iskri delajo v tako velikem obsegu. (Foto: B. Pečjak) Franjo Zdravic Dne 21. decembra 1999 je umrl Franjo Zdravic, redni profesor, dr. medicine v pokoju, predstojnik in dolgoletni visokošolski učitelj na Katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani, dolgoletni direktor Kirurške klinike in predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline. Franjo Zdravič se je rodil leta 1919 v Dolgi vasi pri Kočevju. Po končanem študiju se je strokovno izpopolnjeval in delal doma in v tujini. Pokojni profesor Zdravič si je s svojim znanstvenim in strokovnim delom kot akademski učitelj in direktor medicinskih ustanov v Ljubljani, pridobil izjemen ugled in spoštovanje doma in v tujini. Vse, kar je bilo in še bo napisano o njem, potrjuje in bo potrdilo, da nas je zapustila izredna osebnost, vrhunski strokovnjak na področju medicine, človek visoke osebne kulture z do skrajnosti razvitim čutom odgovornosti. Za vse njegovo delo, ki je trajalo preko 55 let, smo mu dolžni še posebno zahvalo. Zaradi njegovih strokovnih dosežkov na področju kirurgije ga je Skupščina občine Kočevje izbrala za častnega občana. Svojega rojstnega kraja Dolge vasi se je vedno rad spominjal. Pokopan je na pokopališču v Dolgi vasi. Slava njegovemu spominu. - vd OBISK ZA NOVO LETO Prijetno sem bila presenečena, ko je 23. decembra mojo skromno “palčkovo hišico” obiskal dedek Mraz (spoštovani gospod Silvo Polak). V njegovem spremstvu so bili gospod župan Franc Fludoklin, gospod Pavel Turk, ravnatelj šentjernejske šole, gospod Ma- ' rijan Hočevar, fotograf, in gospa Mira Hrovat iz vrtca Čebelica. Vsem tisočkrat hvala. Hvaležna REZKA JAKŠE Marinki Tašič Ko smo se na božični večer na pokopališču v Dobrniču poslavljali od tebe, draga Marinka, se je v vse nas, ki smo te poznali, zarezala žalost in spoznanje, da izgubljamo nekaj neprecenljivega. Dobro, iskreno prijateljico, vedno pripravljeno na pogovor, nasvet ali pomoč. Se zadnja dva meseca, ko si se spopadla z neozdravljivo boleznijo, si vedro odgovarjala na naša vprašanja in sprejemala želje po najboljšem. Konec je prišel hitro, kot opomin, da ti je bilo trpljenje prizaneseno zaradi tvojega plemenitega življenja. Vsi naslednji božični večeri bodo poslej nekaj posebnega. Zaradi tebe, Marinka. Prijatelji Vsem, ki ste poznali našega brata, svaka in strica JOŽETA NOVAKA upokojenega matičarja iz Škocjana sporočamo, da ni več z nami. 20. decembra 1999 je klonil pod življenjskimi tegobami. Pokopali smo ga v grobu naših staršev v Mokronogu. Flvala vsem za vse vrste prijaznih dotikov. Sestre in brata s svojimi najbližjimi Novo mesto, Ljubljana, Domžale, Kranj, 24. decembra 1999 MOČ VOLJE NOVOMEŠKIH INVALIDOV NOVO MESTO - Med prvimi v pokrajini je novoletni koledar za 2000 že pred tedni izdalo Društvo invalidov Novo mesto. Vložili so ga v 13. številko svojega glasila Moč volje. Na 20 straneh obveščajo člane o vsem, kar dela, snuje in pripravlja društvo, ki živi v Novem mestu od leta 1982. Največje seveda društvenih obvestil in poročil, ki v sliki in besedi opisujejo opravljeno delo, vabijo k sodelovanju in se spominjajo pokojnih članov. Uvodna beseda govori o zvestobi v “ljubeči družini društva”, ki goji spoštovanje in medsebojno pomoč. Idejni osnutek glasila je pripravil Zvone Tkalec, oblikoval gaje Ljubo Žagar, fotografije so delo Marije Golob. ZAHVALA Popotnik gorjanskih stezic, ljubitelj prežlahtnih goric, korak tvoj zamrl je zdaj in nič več ne bo ga nazaj. V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in stric JOŽE BAN Verdun 4, Stopiče Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Krki Kozmetika, mizarstvu Blatnik, Zaščiti Suhor ter gospodu proštu za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Tudi če bi vedel, da bo jutri konec sveta, bi zasadil svojo jablano. (M. Luther) Dotrpel je naš IVAN KONESTABO ing. kemijske tehnologije iz Slakove ulice 20 v Tbebnjem V najtežjih trenutkih se zahvaljujemo našim dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Slakove ulice v Trebnjem in iz Slovenske vasi ter kolektivu Pokrajinskega muzeja Murska Sobota za vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče in tople besede sožalja. Nikoli se ne bomo povsem oddolžili njegovim dolgoletnim prijateljem, sodelavcem iz tovarne Akripol Trebnje za darovano pomoč in tople poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen za razumevanje v času slovesa ter Frančku Jožefu za njegovo prijateljstvo in nesebično pomoč v času bolezni. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga razumeli in spoštovali. Vsi njegovi ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči. V 69. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in stric IVAN TOMC Primostek 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Metlika ter še posebej Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Danfoss Compressors iz Črnomlja, gostinstvo Mayer z Bleda, PGD Primostek, Otok in Dobravice, govornikoma za lepo izrečene poslovilne besede, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Piškurič. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame in taje ŠTEFANIJE JUREČIČ Volčičeva 29, Novo mesto se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju za takojšnjo pomoč in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni iz Kota pri Semiču 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Črnomelj in teti Ivanki, ki je našo mamo v domu redno obiskovala. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Hiti. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA PLUT roj. Jakša ZAHVALA Zjutraj si odšel, niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, od tvojih pridnih rok ostal je le spomin. V 27. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi fant in očka JOŽE KRESAL z Malega Cerovca 1 Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, sodelavcem in govorniku Revoza za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: njegova Marija in sin Aleš * ZAHVALA K nam prišel je lep božični čas, aV naša mama je odšla od nas. V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, sestrična in botra MARIJA RECELJ iz Gor. Maharovca 4 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sy. maše, Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, ZD Šentjernej in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ljubezen, skromnost in poštenje -tvoje kra tko je bilo življenje. V naših srcih ostal bo spomin in bolečina. V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in ati MARTIN PLUT Dragomlja vas 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, kakorkoli pomagali in našega dragega atija pospremili na zadnji poti. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554 delovni čas: NONSTOP Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča. 7? fk y fl [Ml !h TEDE.NSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - [RJ U UuU lr\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI KREKOVA BANKA TA TEOEi \ tedenski Četrtek, 30. decembra - Evgen Petek, 31. decembra - Silvester Sobota, 1. januarja - novo leto Nedelja, 2. januarja - Makarij Ponedeljek, 3. januarja - Genovefa Torek, 4. januarja - Angela Sreda, 5. januarja - Simeon LUNINE MENE 6. januaija ob 19.15 - mlaj kino BREŽICE: 30.12., 1. in 2.1. (ob 16.30) ter 3. in 4.1. (ob 18. uri) risani film Tarzan. 30.12. (ob 18. in 20. uri) grozljivi film Hiša strahov. 1. in 2.1. (ob 18. in 20. uri) ter 3.1. (ob 20. uri) komedija Ona je prava. 4.1. (ob 20. uri) ZF Zbornica. ČRNOMELJ: 30.12. (ob 20. uri) in 2.1. (ob 18. uri) ljubezenska drama Srčne igre. DOBREPOLJE: 1.1. (ob 19.30) akcijski film Afera Thomasa Crowna. 2.1. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Zbornica. GROSUPLJE: 30.12. (ob 19. uri) pustolovski film Zbornica. IVANČNA GORICA: 30.12. (ob 19. uri) akcijski film Afera Thomasa Crovvna. KOČEVJE: 2.1. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Afera Thomasa Crovvna. 3.1. (ob 18. uri) pustolovski film Zbornica. KRŠKO: 31.12. in 2.1. (ob 18. uri) komedija Dragulj z Mississippija. NOVO MESTO: 30.12. (ob 18. uri) komedija Bovvfinger. 30.12. (ob 20. uri) grozljivi film Globoka modrina. RIBNICA: 1.1. (ob 21. uri) pustolovski film Zbornica. TREBNJE: 2.1. (ob 17. uri) drama Zvezdniki. • VELIKE LAŠČE: 1.1. (ob 19. uri) pustolovski film Zbornica. film • DOBRI, UMAZANI, ZLI - prednovoletni trojček Miklavž, Božiček in dedek Mraz so v decembru obdarovali obiskovalce kina. Spodobnih filmov željno gledalstvo so prijeteno presenetili trije ameriški filmi, kinematografija torej, ki razsodnega človeka razjezi najmanj tolikokrat kot ga tudi razveseli. Začelo se je preroško, z ‘Apostolom”, filmom, ki po principu, da je pravzaprav namensko napisan za določenega igralca, močno spominja na teater. In res, Robert Duvall, kije tako velik, daje že za življenja postal nekakšen monument, v cerkvenih krogih pa bi mu rekli kar apostol, mo-nološko predstavi zadnje dni samozavestnega pridigarja Sonnyja. Sonnv je goreč, nekateri bi rekli fanatičen pridigar, toda slednje je le toliko, kolikor za nekoga rečemo, da je popolnoma predan svojemu delu ali poklicu. Potem ko mu žena čez noč pobegne k ljubimcu, odvzame otroke in še cerkev in vernike, se tipu utrga. Udarec z “bejzbol” kijem je za ljubimca usoden, zato Sonny zbeži in nekje daleč stran na revnem podeželju ustanovi novo cerkev in pridobi nove vernike. Seveda zgolj po zaslugi neverjetne življenjske energije in karizme. Duvall, kije v svoji bogati karieri impersoniral Stalina, Eichmana, Eisenhowerja in še dolgo vrsto apokaliptičnih junakov, se je seveda režiral kar sam. Trinajsti bojevnik je velikanska, super draga 100-milijonska akcija, na pol sci-fi triler z za ta žanr začuda kar nekaj mesa okoli bleščeče kosti posebnih efektov. Vsebino je prispeval mojster Jurskih parkov Michael Crichton, režijo pa John McTiernan, re- žiser filmov tipa Umri pokončno. Zaradi navzkrižja avtorskih poetik sta snemala dolgi dve leti, toda splačalo se je. Antonio Banderas igra izobraženega arabskega aristokrata, ki ga v 10. stoletju zaradi zalezovanja poročene visoke dame kazensko izženejo iz Bagdada, takratnega popka sveta, v Skandinavijo, med divje, poganske in žurerske Vikinge. Toda Vikinge de-setkajo nekakšne prazgodovinske ljudožerske pošasti. Prerokba pravi, da jih lahko reši trinajst bojevnikov, eden izmed njih pa ne sme biti domačin. Film preseneča z že dolgo nestandardno potezo: Banderas ni stereotipen barbarski Arabec, temveč kultiviran mož, ki pade med primitivne nepismene Evropejce. Sicer pa, resnici na ljubo, v 10. stoletju je bil islam za Evropo ideal, ki ga na stari celini niso mogli niti dojeti, kaj šele, da bi se mu približali. Zadnji v trojčku, Globoka modrina, je srhljivka v starem dobrem dobesednem pomenu, ki pomeni tudi vreščanje, potne roke, zatiskanje oči in bežanje pod sedež. Gre za morskega psa, spomnite se Zrela in derivatov, ki je mutiral v nekaj gigantskega. Pesje sicer tudi sam žrtev genskega inženiringa, toda v ospredju so kakopak njegovi talci, razmesarjeni morski biologi in razni doktorji v eksperimentalnem podvodnfem laboratoriju. Film igralcev in igralk ne predstavlja, tam so bolj za število, kot padli v neenakopravnem boju s hitro, kanibalsko in inteligentno pošastjo. Ko v morsko postajo treščita tropski orkan in helikopter, se začne “ne boj, mesarsko klanje”, kajti pes ni samo eden. Začuda pa si človek kljub siceršnjemu sočustvovanju s svojo vrsto misli: “Prav jim je. kaj pa ste se igrali z ma-teijo Naravo!” Doktorji tako ne pridejo do iz proteinov možganov morskega psa pridobljenega zdravila za Alzheimerjevo bolezen, zato pa se psu zgodijo koline. TOMAŽ BRATOŽ Spoštovani oglaševalci in poslovni sodelavcil Med pošto, ki jo prejemamo pred novim letom, je veliko vaših iskrenih novoletnih voščil. Med pošto, ki jo prejemate vi, pa ne boste našli voščilnice od Dolenjskega lista. Odločili smo se, da bomo namesto novoletnih voščilnic nakazali 1 00.000 tolarjev Splošni bolnišnici Novo mesto za projekt dializa 2000, zato vam uspešno 2000. leto voščimo zdajle in tukajle! Kolektiv Dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožico Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta r tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas fin mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oi razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068/39 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514. naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 068/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 068/39 30 540 KMETIJSKI STROJI ZENITNE PONUDBE SKORAJ NOVO traktorsko kosilnico Gas-pardo, hidravlično, širine 175 cm, dvojni rez, prodam.3(041)580-723. 4105 KUPIM PRODAM KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. 3 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3748 LES, stenski opaž, bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! 3 in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. OPAŽ. smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna! IT (063)451-082. 3780 NAHRBTNE KOŠE in domače žganje prodam. 3 (068)89-112. 4083 OPREMO ZA FITNES (sobno kolo, vibro-ser, masažno mizo), fantovska in dekliška oblačila in jedilnico (kot, miza, omara), naravni les, prodam. 3 (068)321-69. 4085 SMUČI ELAN PSX, z vezmi, otroške smuči Elan, z vezmi, prodam. 3 (0609)636-393. RAČUNALNIK 486 DX, s CD -romom in zvočniki prodam. IT (068)24-093. 4089 PEČ STADLER, za CK, nerabljeno, prodam. 3(068)344-328. 4092 ŠTEDILNIK KUPPERSBUSCH, s pečico, malo rabljen, prodam. 3 (068)52-814. 4094 SUHO SADJE in polhovo mast prodam. 3 (068)81-075. 4107 PANCERJE, št. 39, ugodno prodam. 3 (068)324-377. 4109 SINTESYZER, 100 zvokov, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam. TT (041)230-393. 4110 RAZNO POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skla-dov in podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator Centru Novo mesto, 3 (068)393-0262. ZDRAV 1TELJSTVO Alojz Rodič, s.p., nudi odpravo telesnih in duševnih bolečin ter informacije o možnostih izbiranja s konstantnim razsojanjem. Naročite se na TT (068)81-116 ali (041)688-044. 4087 NENA 090 40 80 | VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE j= ASTROLOGIJA - TAROT! £ NENA KOMERC, d.o.o. - POSLOVNE PROSTORE. 35 m’, z vpeljano trgovino z živili ali za mirno obrt, v okolici Novega mesta, ugodno oddam. "B (068)78-168. 4088 DIATONIČNO HARMONIKO za tekmo-vanje in dušo poučujem. U (068)325-118. SLUŽBO DOBI VOZNIKA E kategorije v mednarodnem prometu zaposlim. TT (041)689-021. 4096 V TRGOVIN! Motoroil zaposlimo trgovca. •a (068)371-240. 4111 Zaposlim čistilko za čiščenje poslovnih prostorov v dopoldanskem času. Tel.: 068/326-279,041/ 368-394, 041/643-567. SI ŽELITE DRUŽBE, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite ! O (090)46-52, 156 SIT/ min. 3727 POŠTENA in pridna 38-letna delavka želi spoznati partnerja za resno zvezo. "B (090) 42-17. 4098 NAHRBTNO motorno škropilnico Stihi ali podobno kupim. Plačam takoj! B (068)49-717. 4099 MOTORNA VOZILA GOLF III, letnik 1996, 5V, klima, prodam. 3(041)720-038. 4103 R 19 1.4 RT letnik 1994, prvi lastnik, prodam. 3(068)341-166. 4106 Z 101, letnik 1988, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)58-423. 4108 JUGO 45 koral, letnik 1991, rdeč, prodam. 3(068)84-220. 4082 R 4, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)44-505 ali (041)217-945. 4101 POSEST ISTRSKO vrstno hišo v Pučah. 12 km iz Kopra, obnovljeno, delno opremljeno, v izmeri 100 nr in 500 nv-dvorišča, prodam za 170.000 DEM oz. po dogovoru. 3 (068)75-122. 4056 PARCELO, 24 a, z vinogradom in zidanico prodam. 3 (0608)4926-515. 4095 ŽIVALI NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom , starega 5 mesecev, 2-krat cepljenega, prodam 3 (068)22-019. 4084 BIKCA, starega 8 tednov, šarole, in koruzo prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 4097 2 KRAVI, simentalko in sivko, ter v devetem mesecu brejo telico sivko prodam. 3 (068)71-251. 4100 PRAŠIČA, 100 kg, domača hrana, prodam. 3(068)85-839. 4102 TELIČKO simentalko prodam. 3 (0608)41-566. - 4104 TEDEN starega bikca sivca, simentalca ali šarole, kupim. 3 (068)770-027 ali (041)651-125. 4093 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. 3 (068)73-614. r .O ZQ V,«-*' •s 068/324-377 Q) 6 »■«*» <** FITNISS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 Srečno 2000. leto! Srečno in zdravo novo leto 2000 vam želi AVTOLIČARSTVO Toni Janežič Skrovnik 15 8295 Tržišče Tel./fax: 0608/80-444 0609/655-785 041/833-990 NOVO! Barvanje tovornih vozil in avtobusov. 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tei.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si jO-- v jfažOi č(o vijejr- KONFEKCIJA JUTRANJKA SEVNICA, d.d. Radna 3 8290 SEVNICA objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnin 1. 2. 3. 4. 5. Predmet ponudbe: Prodaja 2 stanovanj v počitniškem naselju GAJAC, otok Pag v skupni izmeri 103,62 m2. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled predmeta ponudbe. Interesenti pošljejo ponudbo na naslov Konfekcija Jutranjka Sevnica, d.d., Radna 3, 8290 Sevnica v 10 dneh po objavi v časopisu. Prednost pri izboru bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili najugodnejšo ceno ter plačilne pogoje. Odpiranje ponudb bo komisijsko. Z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili kupoprodajno pogodbo. Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni. Prodajalec na podlagi tega razpisa ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Zadruga “RESA”, z.o.o. Cesta krških žrtev 67 8270 KRŠKO razpisuje naslednja dela in naloge: 1. DIREKTORJA ZADRUGE Kandidat mora poleg z zakonom določenih, izpolnjevati še naslednje pogoje: • da ima najmanj V. stopnjo izobrazbe • najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih • da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da je sposoben opravljati razpisana dela • da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik Izbrani kandidat se imenuje za dobo štirih let in je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. 2. RAČUNOVODJE Pogoji: • najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri • najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Dela računovodje se razpisujejo za dobo 1 leta z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na gornji naslov 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni od poteka razpisov. Na koliko časa bi radi plačevali naročnino? Spoštovani naročniki, z izpolnitvijo spodnjega anketnega lističa lahko še zmeraj izrazite željo, na koliko časa bi želeli plačevati naročnino za Dolenjski list. Da se ne boste trudili zaman, bomo med tistimi, ki bodo pripisali tudi svoj naslov, izžrebali dobitnike za 10 nagrad, in to pet povabil na izlet naročnikov Dolenjskega lista ter pet knjig. Izpolnite in izrežite torej anketni listič ter ga prilepljenega na dopisnici ali v pisemski ovojnici pošljite na naslov Dolenjskega lista, in sicer do jutri, 31. decembra oz. najkasneje do ponedeljka, 3. januarja 2000. Za kakšen način plačevanja naročnine se boste odločili, vas bomo obvestili v prvi številki prihodnje leto, ko bomo objavili tudi seznam nagrajencev. Če se bo večina odločila za polletni način, ne bo nobenih ovir, da na izrecno željo posamezni naročniki ne bi mogli plačevati naročnine tudi na tri mesece ali celo za vsak mesec posebej, o čemer se bodo dogovorili z naročniško službo. Uprava Dolenjskega lista ----------------------------------------------fš Anketa o načinu plačevanja naročnine za Dolenjski l|St Naročnino želim plačevati (obkrožite): Moj nuslov (ni obvezen): na pol leta na tri mesece vsak mesec Anketni listič pošljite na naslov: Dolenjski list, R000 Novo mesto, Germa'11 9 —^1 Zasebna zobna ordinacija Kulaševič Siniša, dr. stom. Šentrupert želi vsem svojim pacientom srečno novo Četo. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: picami hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 068/321-878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST Srečo ■v te tu 2000 želimo vsem gostom in postovnim sodetavceml NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 • Srečno, sploh pa varno leto 2000 želimo vsem. Novo mesto Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica); • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Ruperčvrhu. • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu; • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju '(picerija, diskoteka), Žužemberku; • KMETIJE: v/Bor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine; • NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Prodajni center podov PCP PUREBERl PARKETARSTVO C.lADPm Podjetje Adria Mobil proizvajalec prikolic in avtodomov želi vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in ostalim občanom v letu 2000 veliko osebnih in poslovnih uspehov ter prijetno preživljanje prostega časa. IZŠLA JE JANUARSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na športnih straneh gostujejo: Moja Suhodolc, Tomaž Humar, Matjaž Smodiš, kolesarska ekipa Krka Telekom, brata Hočevar, Stanley Reddick, Heinz Gunthardt. Pišemo o svetovnem tenisu, nogometu, NBA ligi in še nekaterih drugih zanimivih športnih temah. Na januarskih modnih straneh vas tokrat res ne bo zeblo. Pod drobnogledom imamo topla, mehka in udobna zimska oblačila. Pišemo o uporabnih zimskih dodatkih, s tvveedom obujamo klasiko in predstavljamo modo minulega stoletja. O oblikovanju nakita smo se pogovarjali z Romi Bukovec. Na avtomobilskih straneh smo preizkusili: Opel vectra 2.5 V6 CDX, Peugeot 3061.6 break, Renault scenic 2.0 RXE, Mercedes benz S 320. Predstavljamo ponudbo vozil Harley davidson, Ferrari in Maserati. Pišemo še o: Renault clio športu, Citroen xsari picasso, novi Seat cordobi in ibizi in še drugih zanimivostih, ki dišijo po bencinu. Nova januarska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Prav tako vas že čakajo nove zimske KRIŽANKE E-ŠPORT! Bliža se najlepii čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem nam in vsakemu od nas uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja. Vesele praznike in srečno novo leto. I & KRKK % ' / Z/,. I i; Voščimo Vam vesele božične praznike in srečno, zdravo in poslovno uspešno novo leto 2000. Želimo, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali. Sveti duh, i/ losa izrezljan golob, povezan / vrati, je nekoč naznanja! prihod v hi*i DOLENJSKA BANKA Srečno v Ce SREČNO 2000 HIDROKSIDI ALKALUSKIH KOVIN KRIVULJA, KI KAŽE ADIABATIČNE SPREMEMBE KRAJ NA BRAČU Foto: Marko Klinc NEKDANJA VOTLA MERA UUDO- ŽERSTVO JUDOVSKI KRALJ DRUGI PREDSEDNIK ZDA (JOHN, 1735-1826) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI V STARI ZAVEZI DEŽELA, KI JE SLOVELA PO ZLATU ODREDBA SODIŠČA USTREZNIM ORGANOM ZA PRIJETJE OBDOLŽENCA TEOLOŠKI IN POLITIČNI VODJA ŠIITSKIH MUSLIMANOV OBLIKA RAZREDNEGA BOJA, ŠTRAJK MOČNO RAZSTRELIVO IZ PIKRINSKE KISLINE LESOREŠTVO SUMA, SEŠTEVEK HUNSKI VLADAR (■ŠIBA BOŽJA") DRŽAVA V ZDA NAPRAVA ZA SPREJEMANJE EL. MAGNETNIH VALOV OS.ZAIMEK PRESTOLNICA JORDANIJE NAPRAVA ZA VSESAVANJE ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN VRSTA DETELJE IME FIN. ATLETA NURMiJA JULIJSKI HROŠČ OKOSTJE GLAVE VOLNENA TKANINA MOČVIRSKA PTICA STAROSKAN- DINAVSKI POMORŠČAK GROZLJIVKA, SRHLJIVKA JEZIK BANTU ČRNCEV VRODEZUI DLAKE NAD OČESOM ZNANI ROMAN VLADIMIRJA NABOKOVA PLESEN NA VINU DRŽA, VEDENJE GR. FILOZOF (STOIŠKA ŠOLA) V INDUSKI KNJIŽEVNOSTI LEGENDA O INKARNACIJI BUDE MIRNO SOŽITJE PRIPRAVA ZA RAZENJE IZLOČEK USTNIH ŽLEZ SVETOPISEMSKI PREROK MUZA LJUBEZENSKE LIRIKE NAČRT, OSNUTEK PRISTAŠ ARIJANSTVA STIL POPULARNE GLASBE IN PLES IVAN MINATTI AVTOR: JOŽE UDIR VOJAK TEHNIČNIH ODDELKOV REKA NA DOLENJSKEM (DESNI PRITOK SAVE) LEŽEČA PISAVA SLOVESEN POLJSKI PLES KAR TVORI FUNKCIONALNC CELOTO IZBIRA MED DVEMA MOŽNOSTIMA PRISTOJBINA ZA ODVOZ SMETI IME PESNIKA ZAJCA JAPONSKI DROBIŽ PTICA UJEDA PALEOAZIJSKO LJUDSTVO NA JAPONSKEM MEDNARODNA KRATICA ZA INŽENIRJA TEHNIČNI POKLIC ZATOČIŠČE RDEČE ALI ORANŽNO RASTL. BARVILO VELEBLA- GOVNICA KILOGRAM MILEJŠE ODVAJALO KOSITER GR. MIT. SONČNA DEŽELA NA VZHODU MARKO ILEŠIČ MANJŠE NASELJE LATINSKI PESNIK (■ANALI") POŠKODBA TKIVA Novoletna nagradna križanka Pred durmi je tolikanj pričakovano leto 2000 in četudi je prazničnih dni zgolj za ščepec, smo pripravili celostransko nagradno križanko. Kdor jo bo pravilno izpolnjeno poslal na naslov uredništva Dolenjskega lista (Novo mesto, Germova 4, p.p. 212) vključno do petka, 7. januarja 2000, mu žreb lahko nakloni eno od naslednjih nagrad: 1. nagrada - 50.000 tolarjev 2. nagrada - 30.000 tolarjev 3. nagrada - 20.000 tolarjev 4. do 10. nagrada - knjiga Reševalci naj na kuverto, v kateri bodo poslali rešitev, napišejo oznako “Novoletna nagradna križanka", svoj naslov pa pripišejo na beli rob križanke, ki jo bomo uporabili kot kupon pri žrebanju. Vse dobro v letu 2000 vam želi vaš zvesti DOLENJSKI LIST j : 1 DATI KOMU ' KAJ VLAST ZA DOGOVORJENO CENO RAHLA NAPETOST STEBRA EGIPČANSKI BOG SONCA ZLITINA ŽELEZA IN NIKLJA GORSKI HRBET KAR NAPOLNJUJE NOTRANJOST ČESA PROMETNA POT SREČNO 2000 SLADKO PECIVO IZ BELJAKOV ("POLJUB") BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU PRISTOJBINA NA MITNICI VRSTA AMERIŠKE KUKAVICE DUH UMRLEGA PREDNIKA PRI STARIH SLOVANIH