december 198 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic sej zborov SO Krško Za torek, 28. decembra 1982, ob 15. uri so sklicane 9. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (sejna dvorana B) in DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (sejna dvorana C) ter 10. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A). VSI TRIJE ZBORI BODO IMELI NA DNEVNEM REDU: - Določitev predloga dnevnega reda Poročilo o pripravljenosti, pogojih in možnostih zaščite v primeru izrednih dogodkov v Nuklearni elektrarni Krško s predlogom ukrepov - Poročilo o uresničevanju naborne politike v letu 1982 Volitve in imenovanja: Sklep o razrešitvi namestnika sekretarja sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve Vprašanja in predlogi delegacij oziroma delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA IMELA NA DNEVNEM REDU. - Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1982 - Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. četrtletju 1983 - Predlog odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 Predlog sklepov za izdajo soglasij k statutom Osnovne šole Krško, Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško in Doma za učence Milke Kerin Krško PREIZKUŠNJA MOČI IN KLENOSTI DRUŽBE' Uvodni ekspoze za delegate vseh treh zborov SO Krško je 15. decembra ob obravnavi osnutka RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 V LETU 1983 podal podpredsednik izvršnega sveta in predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj IGOR DOBROVNIK. Iz obsežne obrazložitve pomembnega dokumenta objavljamo predvsem ugotovitve iz drugega polovice ekspozeja: LETO 1983 BO ENO NAJTEŽJIH LET V POVOJNEM GOSPODAR SKEM RAZVOJU ..Gospodariti bomo morali še naprej v bistveno bolj zaostrenih razmerah, ki se kažejo v vse večjih gospodarskih, socialnih in političnih težavah domala v vseh državah, zlasti pa pri nerazvitih in tistih, ki so se do sedaj hitro razvijali. V tako zaostrenih razmerah pravzaprav nastajajo planski dokumenti za leto 1983 na zveznem, republiškem in občinskem nivoju. Ko je izvršni svet pripravljal resolucijska izhodišča za leto 1983, in sicer osnutek, ki ga imate delegati danes na klopi, je vendarle bilo še toliko neznank in nedogovorjenih zadev, da bo omenjeni osnutek predvsem z vašo pomočjo v samoupravnih organih posameznih temeljnih organizacij in skupnosti doživel bistvene dopolnitve in s tem konkretizacijo nalog po posameznih segmentih resoiucijskih usmeritev ob- čine Krško za leto 1983, upoštevajoč resolucijska izhodišča SRS in konkretizacijo nalog v priloženih dokumentih, ki so priloga k izvajanju resolucije za leto 1983." ..Delegatske skupščine posameznih republik in avtonomnih pokrajin so se pred nedavnim dokončno opredelile do zvezne resolucije, katera daje realnejšo platformo možnosti razvoja do predhodnih osnutkov zvezne resolucije, upoštevajoč dolgoročni program stabilizacije. Istočasno je IS SRS preko sredstev javnega obveščanja razgrnil resolucijske usmeritve o možnostih razvoja Slovenije v letu 1983. V takšnih razmerah bo v letu 1983 kritična točka v našem nadaljnjem razvoju dinamičnejša rast povečanja konvertibilnega izvoza. V predlogu slovenske resolucije je zapisano, da bi morali izvoz v letu 1983 realno povečati za 18 %. Po prvih ocenah OZD v občini Krško naj bi se izvoz povečal za okoli 13 %. Pri tem pa je potrebno izpostaviti objektivne težave pri planiranju, ker še vedno niso znani vsi pogoji, pod katerimi bodo OZD tako zastavljen izvoz uresničevale (stimulacije, delež deviz OZD za lastno reprodukcijo)." Predsedstvo in Izvršbi svet Skupščine občine Krško, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Občinski svet ZSS, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca ZSMS in uredništvo Našega glasa že I i j o delovnim ljudem in občanom občine Krško srečno in uspešno Novo leto 1983! STRAN 2 NAŠ GLAS Št. 20 - december 1982 „Če.pri tem upoštevamo še dejstva velike odvisnosti našega gospodarstva od uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in energetskih virov, lahko zelo smelo trdimo, da je sicer naloga težka, vendarle realna, glede na potrebe, da obdržimo v nadaljnjem normalno reprodukcijo. V občini Krško ugotavljamo, da sicer temeljni nosilci vlagajo določene napore v smislu povečanega izvoza, predvsem večji, ki že daljše obdobje obdelujejo zunanji trg, posamezni manjši in predvsem novi nosilci na področju izvoza pa storijo premalo. Še posebej bo potrebno, da papirna, kovinsko-predelovalna, tekstilna, lesna industrija in industrija elektronike v naši občini storijo vse za maksimalni prispevek k realizaciji obveze, da te panoge v SRS izvozijo 40 do 50 % sedanje proizvodnje. Na osnovi ocenjenih možnosti in pogojev, ki jih ima združeno delo naše občine v letu 1983, izvršni svet ocenjuje, da bi s pravilnim odnosom do dela in sredstev in z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije morali doseči v gospodarstvu občine nekoliko hitrejšo realno rast družbenega proizvoda kot v SRS, in sicer naj bi znašala realna rast okoli 17 %, če pa izvzamemo novo proizvodnjo NE Krško, naj bi bila 2 % ob 1,4 % rasti zaposlenosti. Za vključevanje novih delavcev, predvsem mladine, pa bomo morali pridobiti delovna mesta z doslednim uresničevanjem politike odpravljanja vseh oblik pogodbenega in nadurnega dela ter pravočasne upokojitve delavcev. Poleg fizičnega povečanja proizvodnje bo potrebno nadaljevati s prizadevanji za preusmeritve na bolj kvalitetne proizvodne programe, v industriji z višjo stopnjo predelave pa dosegati višje realne vrednosti predvsem v izvozu. Posebna prizadevanja bomo morali zastaviti tako v občini kot v širšem prostoru za maksimalno izkoriščanje vseh potencialov, ki nam jih daje kmetijska proizvodnja. Za aktiviranje naravnih danosti in pogojev (zemlja, kapacitete v zasebnih kmetijskih gospodarstvih) bo potrebno združiti vse možne vire finančnih sredstev in s tem pospešiti realizacijo programov, predvsem v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji. Posebna skrb in odgovornost mora prevzeti kmetijska pospeševalna služba, da bomo v družbeno usmerjeno proizvodnjo pridobili čim več novih kooperantov in tako povečali fizični obseg kmetijske proizvodnje in tržnih viškov. Ker je kmetijstvo poleg industrije najpomembnejša panoga gospodar- stva, ki naj največ prispeva k fizični rasti proizvodnje in povečanju izvoza, predlagamo delegatski skupščini, naj posebej zadolži temeljne nosilce, da v predvidenih programih, ki bodo sestavni del resolucije, načrtujejo vse potrebne ukrepe za uresničevanje zastavljenih ciljev. Na področju drobnega gospodarstva bomo morah vzpodbujati usmerjanje sredstev v izgradnjo kvalitetnih, manj pa v zmogljivosti v lasti občanov in na ta način s povezovanjem drobnega gospodarstva z industrijo in ostalimi dejavnostmi prispevati k zmanjšanju uvoza. Za doseganje čim večjih efektov v proizvodnji moramo storiti vse tudi na področju varčevanja v sami proizvodnji (materialni stroški, energija). Zato bo potrebno v letu 1983 delegatski skupščini predlagati odlok o varčevalnih ukrepih pri uporabi energetskih virov v tehnološkem procesu kakor tudi na področju komunalnega ogrevanja." ..Temeljni nosilci planiranja morajo predložiti v verifikacijo programe, ki ustrezajo kriterijem in investicijski naravnanosti, določeni v resoluciji SRS, tako za nove kapacitete kot za drugo gospodarsko infrastrukturo, ki pred- SKLEPI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA V ZVEZI Z OSNUTKOM RESOLUCIJE Družbenopolitični zbor sprejema os.iutek Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 v letu 1983. Hkrati daje poseben poudarek ettspozeju Izvršnega sveta občinske skupščine, s katerim se pomembno dopolnjuje vsebina osnutka Resolucije in služi kot usmeritev za oblikovanje politike izvajanja družbenega plana občine in določanje konkretnih nalog v letu 1983 ter ga opredeljuje kot sestavni del osnutka Resolucije. Oba dokumenta daje v javno razpravo. 2. Družbenopolitični zbor posebej poudarja izjemen pomen vloge in funkcije samoupravnega sprejemanja planskih dokumentov, opredeljevanja politike in določanja konkretnih nalog za izvajanje družbenega plana kot temeljne politične usmeritve v vseh samouprav nih organizacijah in skupnostih ter angažiranja vseh družbenih subjektov za krepitev in nadaljnji razvoj družbenoekonomskega in političnega sistema in uresničevanja samoupravnih odnosov. 3. Zbor zavezuje vse temeljne nosilce planiranja, zlasti vodstvene organe, strokovne službe in samoupravne organe, da se s poudarjeno in neposredno odgovornostjo angažirajo pri dograjevanju in oblikovanju vsebi- ne Resolucije ter pripravljanja in sprejemanja lastnih ukrepov in določanju konkretnih nalog za dosledno uresničevanje z Resolucijo dogovorjene politike izvajanja družbenega plana občine. 4. Zbor ugotavlja, da bo potrebno v prihodnjem letu posebno skrb posvetiti sprejemanju in izvajanju ukrepov na področju preskrbovanja s surovinami in reprodukcijskim materialom, zlasti za potrebe izvozno usmerjene proizvodnje in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva ter vzpostavljanja in uveljavljanja dohodkovnih odnosov na tem področju. Prav tako sije treba prizadevati za uresničevanje vzpodbudnejšega stimuliranja izvoza na konvertibilno tržišče in dosledno izvajanje politike cen, upoštevajoč, da je izvoz temeljna programska in akcijska usmeritev v občini v letu 1983. 5. V skladu z resolucijsko usmeritvijo na področju kmetijstva daje zbor pobudo za intenzivnejše angažiranje in zagotavljanje realnih pogojev za delo kmetijske pospeševalne službe, da bi dosegali zastavljene cilje in razvijali kmetijsko proizvodnjo v skladu z realnimi možnostmi in potrebami ter za aktivnejše izvajanje investicijske politike na tem področju. St. 20 -december 1982 NAS GLAS STRAN 3 stavlja odpravljanje ozkih grl povečanja obsega storitev glede na vložena sredstva in doseganje večjega izvoza." Danes ste delegati dobili na klop dopolnitev k izhodiščem in smernicam za sestavo proračuna občine Krško za leto 1983. Področje splošne porabe ureja poseben družbeni dogovor kot izvedbeni akt resolucije, osnutek tega dogovora pa predvideva bistvene spremembe pri pridobivanju in usmerjanju proračunskih dohodkov. Tako je predvidena rast proračunskih prihodkov v globalu največ do 10,7 % glede na dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe v letu 1982. Poleg tega je kot spremljajoči ukrep dan v razpravo predlog zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katerimi postaja posebni občinski davek od prometa proizvodov po stopnji 3 % v celoti republiški vir prihodkov in ga republika s posebnim odlokom odstopa 36 občinam, kjer občina Krško ni upoštevana ... Zakon o davkih občanov ukinja tudi davek na tovorna cestna motorna vozila. Z vsemi temi spremembami in ukrepi bodo razpoložljiva sredstva proračuna občine Krško v letu 1983 že v osnovi neprimerno manjša, saj se samo na navedenih dveh virih prihodkov ocenjuje na osnovi letošnje realizacije izpad najmanj 40 milijonov dinarjev. Tako bodo pri zagotavljanju sredstev proračunskim porabnikom zelo velike težave." „Ker SIS v prvih 9 mesecih letošnjega leta ugotavljajo manjše prilive od planiranih po dogovorjenih programih za leto 1982, se bo problematika pokrivanja obveznosti nadaljevala v letu 1983. Glede na to in določeno zaostajanje skupne porabe v letu 1983 bodo SIS opravile selekcijo med posameznimi programi in ob upoštevanju uresničevanja materialnih okvirov v letu 1983 prilagodile standarde in normative ter, če bo potrebno, predlagale ustrezne spremembe zakonov, ki opredeljujejo pravice. Pred tem pa bodo izvajalci maksimalno izkoristili vse notranje rezerve, da bodo storitve čim cenejše. SIS bodo nadaljevale z aktivnostjo za uresničevanje ukrepov, ki so bili predlagani v analizi izvajanja družbenega plana občine Krško na področju družbenih dejavnosti že v letih 1981 in 1982 in pomenijo bistveni doprinos k racionalizaciji." „Izpolnjevanjc resolucijskih nalog v prihodnjem letu bo velika preizkušnja moči in klenosti naše družbe ter naših zmogljivosti v sleherni OZD in pri vsakem posamezniku. Težave, ki nas čakajo, so velike, vendar obvladljive. Njihovo premagovanje pa bo od vseh in vsakogar zahtevalo nemalo razumnosti, strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, vzajemne poštenosti do dela, strnitev vseh družbenih sil ter povečano odgovornost za vse, kar počnemo in kar moramo storiti. Zasnovo naših skupnih nalog v letu 1983 opiramo na nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja in aktivnosti DPO, na znanju, delavnosti, pobudah in moralni moči naših delovnih ljudi in občanov. Verjamemo v uresničitev tudi tako ostro zastavljenih gospodarskih in družbenih ciljev, to pa bo vsem ustvarilo bolj zdrave temelje za nov napredek!" POROČILO 0 IZVAJANJU NABORNE POLITIKE V LETU 1982 S poročilom o izvajanju naborne politike v občini Krško v letu 1982 želi Občinski sekretariat za ljudsko obrambo predvsem seznaniti delegatsko skupščino z doseženo stopnjo razvoja in doseženih rezultatov na področju nabornega sistema, hkrati pa opozoriti na nekatere slabosti in pomanjkljivosti z namenom, da bi jih odpravili in dosegli nove kvalitete na tem področju. Iz poročila povzemamo sklepno ugotovitev: — da je bil v podružabljanju nabornega sistema dosežen znaten napredek, ki se ne izraža samo z v poročilu navedenimi podatki, temveč tudi v tesnejšem sodelovanju upravnega organa in družbenih dejavnikov; — da se je povečal družbeni vpliv na priprave in izvajanje nabornega sistema, še posebej na odločitev pri opredeljevanju sposobnosti in razporejanju v rodove in službe ter pošiljanje v enote; — doseženi rezultati na vseh področjih, kljub opisanim slabostim in pomanjkljivostim, zagotavljajo doseganje optimalnega nivoja, kar pa še posebej nalaga vsem družbenim dejavnikom, da se odslej še bolj aktivno angažirajo na nalogah, ki izhajajo iz vloge in ciljev kadrovske politike na tem področju nabornega sistema. PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO MESTO! V okviru nalog in pristojnosti občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo predstavlja naborna obveznost eno od zelo pomembnih področij dela. Le-to včasih dokaj poenostavlje- no poimenujemo z ustvarjanjem evidence nabornikov, zdravstvenim pregledom in naborom ter napotitvijo na služenje vojaškega roka oziroma kot določena ,,rutinska" opravila upravnega organa. Dejansko pa se z nabornim sistemom uresničuje pomemben del kadrovske politike oboroženih sil SFRJ. S predhodnimi postopki in opravili se ustrezno popolnjujejo vojaške enote z vojaki, komandirji oddelkov in rezervnimi člastniki, pri čemer se kar najbolj dosledno upošteva načelo „pravega človeka na pravo mesto". Samo na ta način je namreč mogoče ljudi po odsluženem vojaškem roku razporejati v rezervne enote oboroženih sil SFRJ, s čimer se hkrati zagotavlja večja mobilizacijska in borbena sposobnost vojnih enot. Na drugi strani pa se z nabornim sistemom omogoča, da vojaški obvezniki med služenjem kadrovskega roka in kasneje v rezervnem sestavu lažje uveljavljajo in izkoriščajo strokovne, profesionalne, psihofizične in druge sposobnosti, kar zopet vpliva na večjo borbeno sposobnost. Vse to so torej razlogi, da se zlasti zadnjih nekaj let temu področju dela v upravnem organu za ljudsko obrambo posveča vedno večja pozornost. PODRUŽBLJANJE SISTEMA NABORNEGA Predvsem moramo posebej poudariti, da smo v podružbljanju nabornega sistema dosegli vidne rezultate. V naborni sistem kot del upravnega dela in kadrovske politike se danes vključuje vedno več družbenih dejavnikov, od delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij do posameznih služb in organov. Takšno razumevanje nabornega sistema je omogočilo in zagotovilo večjo kvaliteto pri izbiri in razporejanju nabornikov v posamezne profile rodov iz služb JLA. To, še pred leti izključ- STRAN 4 no referentsko opravilo, je prevzela kadrovska naborna komisija, s katero je poudarjen večji družbeni vpliv na te važne in hkrati za mladega človeka — nabornika pomembne odločitve. IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKOV - IZJEMNEGA POMENA Za takšno odločanje organov na različnih stopnjah pa je izpolnjevanje v ta namen predvidenih vprašalnikov izjemnega pomena. Tu ne gre za svoje-časno karakteristiko, temveč za tiste osnovne podatke, ki so nujno potrebni kadrovski in naborni komisiji za preverjanje psihofizične sposobnosti in nagnjenj nabornika, da bi se po razporeditvi lažje in hitreje prilagajal ustvarjanju vojaških veščin in usposabljanju za dodeljene naloge. Prav na tem področju pa je še precej slabosti, zlasti s kvaliteto izpolnjenih vprašalnikov iz posameznih krajevnih skupnosti še vedno ne moremo biti zadovoljni. Največkrat je še vse preveč podatkov in informacij o starših in družini, mnogo premalo pa o naborniku. Res je in iluzorno bi bilo pričakovati neko izjemno aktivno politično delo mladega človeka. Vsekakor pa veliko lahko povemo o značajskih (karakternih) podatkih. Ugotavljamo, da koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja v krajevnih skupnostih, čeprav so sestavljeni iz predstavnikov vseh krajevnih dejavnikov, predvsem družbenopolitičnih organizacij, še niso zaživeli povsod in ne izpolnjujejo svoje družbeno zelo pomembne naloge. To še posebej velja za KS Raka, ki letos kljub večkratnim urgencam po omenjenih vprašalnikih za svoje nabornike le-teh sploh ni vrnila. Tudi nekatere mladinske organizacije se niso vključile v to, zlasti zanje pomembno nalogo. Bistveno boljše pa je to stanje v delovnih organizacijah in šolah, ki dajejo o svojih nabornikih dokaj izčrpne in objektivne podatke. Prav tako pa je tudi v lanskem in še posebej v letošnjem letu pomembno vplivalo na izboljšanje kvalitete v nabornem sistemu. VEČJA DEMOKRATIZACIJA POSTOPKA Ob tem je treba posebej omeniti možnost nabornikov, da že v predhodnem postopku izrazijo željo za razporeditev v ustrezen rod ali službo JLA, kjer bi rad odslužil vojaški rok. Naborna komisija skuša v največji možni meri ugoditi želji nabornikov; letos je bilo to uresničeno s 36 %. Žal pa struktura in potrebe JLA ne omogočajo večje ugoditve. Kljub temu pa se NAS GLAS tudi v tem primeru odraža večja demokratizacija postopka. Najmočneje pa še vedno izstopajo želje za služenje v prometni službi in vojaški milici. ODZIV NABORNIKOV BOLJŠI Precej se je izboljšalo tudi stanje na področju odzivanja nabornikov na razne naborne postopke, kljub migraciji, ki je med mladimi še vedno precej prisotna. Prav tako so se te že nekaj let nazaj bistveno izboljšane razmere pri vpoklicu in odhajanju na služenje vojaškega roka. Z novimi predpisi, ki zadevajo študij na višjih in visokih šolah, ostaja pri jesenskem vpoklicu večji del nabornikov nevpoklicanih, ker imajo za nadaljevanje študija predvideni naborniki prednost vpoklica, kar pa se skuša s spremembami ustreznih predpisov razrešiti v naslednjih nekaj letih. Več težav pa je z naborniki, ki se s svojimi družinami nahajajo v tujini, čeprav jim nov zakon o vojaški obveznosti nudi vrsto ugodnosti, vključno možnost izbire termina za nastop služenja vojaškega roka. Z omenjenimi spremembami predpisov na tem področju se je tudi bistveno spremenil odnos teh nabornikov do vojaške obveznosti v pozitivnem smislu. VIŠJI ODSTOTEK SPOSOBNIH Morda je za to poročilo manj pomembno število nabornega kontingenta oziroma letne populacije nabornikov, ki se giblje od 210 do 245. Toda zelo pomemben je podatek, da se nenehno zvišuje odstotek sposobnih za vojaško službo. Medtem ko je bilo leta 1980 za službo v JLA spoznaih za sposobne 87,9 % nabornikov, znaša ta podatek za letošnje leto 96,9 %. Vsekakor je k temu bistveno pripomoglo več dejavnikov: zelo kvalitetni zdravniški pregledi, pravočasna in kvalitetna medicinska in druga dokumentacija, enoten seznam bolezni in ne nazadnje sistematični zdravniški pregledi in kvaliteta zdravstvenih uslug. Čeprav navedeni številčni pokazatelji zadnjih treh let ne morejo biti podlaga za širšo oceno, nas to obvezuje, da bomo odslej morali sistematično spremljati in zbirati vse potrebne podatke, ki bodo zelo dobrodošli za delo tudi splošni zdravstveni službi v občini. IZBIRA KANDIDATOV Tudi izbiri kandidatov za specialne enote in šole za rezervne častnike se posveča vedno večja skrb, ne samo s strani upravnega organa, temveč tudi Št. 20-december 1982 drugih družbenih dejavnikov. To ugotovitev najbolj zgovorno potrjuje podatek, da so bili v letošnjem letu sprejeti v navedene enote vsi predlagani kandidati. Manj uspešno pa potekajo aktivnosti in rezultati na področju kadrovanje za vojaške šole in poklice, kar pa bo posebej obravnavano. Še vedno pa je premalo storjenega za sprejem mladih v Zvezo komunistov. Gre predvsem za to, da je odstotek članov ZK, napotenih v specialne enote in šole za rezervne častnike izredno majhen. To potrjuje uvodoma navedeno ugotovitev, da posamezne mladinske organizacije na terenu in srednjih šolah in tudi osnovne organizacije ZK na uresničujejo svojih nalog na področju kadrovske politike. Povsem zgrešeno pa bi bilo sprejemati mladinca v ZK samo zato, da bi bil lahko napoten v specialno enoto oziroma šolo. Zato bo stalno in sistematično delo, zlasti družbenopolitičnih organizacij v KS, šolah in delovnih organizacijah moralo biti v bodoče bolj angažirano in odgovorno. Pomembnost nabornega sistema kot sestavnega dela kadrovske politike v oboroženih silah SFRJ in koncepcije splošno ljudske obrambe zahteva zlasti naslednje: dela in naloge nabornega sistema so takega značaja in družbenega pomena, da nujno zahtevajo še tesnejše sodelovanje vseh družbenih dejavnikov v občini ter usklajeno in načrtno aktivnost vseh izvajalcev in nosilcev posameznih nalog; — samoupravni in drugi organi v združenem delu in krajevnih skupnostih, vodstva šol in družbenopolitične organizacije morajo biti nosilke uresničevanja kadrovske politike in doslednega izvajanja vseh nalog v postopkih nabornega sistema; - še nadalje je treba razvijati vse oblike podružbljanja nabornega sistema in zaostrovati neposredno odgovornost vseh nosilcev nalog, da bodo dela in naloge na tem področju še bolj celovito povezane v sistem ljudske obrambe. »NAS GLAS« — skupne delegatske Informacije. — Izdaja INDOK center Kriko. — Naklada 1000 izvodov. — Odgovorni urednik: Ivan K »»trtic. — Uredništvo CK.Z It, Erik« tel. 71-188. — Tlak: Papirkoa-tekdja Krik«. St. 20 - december 1982 NAS GLAS STRAN 5 ZAŠČITA PRED NEZGODO V N E POROČILO O PRIPRAVLJENOSTI, POGOJIH IN MOŽNOSTI ZAŠČITE V PRIMERU IZREDNIH DOGODKOV V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO - S PREDLOGOM UKREPOV Namen poročila je, podati stanje pripravljenosti in organiziranosti nosilcev nalog civilne zaščite za ukrepanje ob jedrski ali drugi nesreči v Nuklearni elektrarni Krško. Priprave za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih dobrin in drugih dobrin ob jedrski ali drugi nesreči v NE Krško so sestavni del splošnih priprav in civilne zaščite v NE Krško, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine Krško. Priprave civilne zaščite temeljijo na enotnihdoktrinarnihnačelih civilne zaščite v SFRJ ter enotnih strokovnih in drugih izhodiščih za načrtovanje priprav in delovanje civilne zaščite ob jedrski nesreči. OCENA STANJA: 1. IZHODIŠČA IN STROKOVNE PODLAGE Temeljila izhodišča in strokovne podlage za načrtovanje in uresničevanje priprav civilne zaščite v samoupravnih organizacijah in skupnostih v družbenopolitičnih skupnostih za zaščito in reševanje ljudi in imetja ob nesreči v NE Krško naj bi bila zajeta predvsem v ustreznih ocenah ogrože-, nosi i za primer jedrske ali druge nesreče v NE Krško. S tem namenom je bila v NE Krško izdelana enotna globalna ocena ogroženosti, ki zajema oceno ogroženosti ob izrednih dogodkih v NE Krško in ob naravnih nesrečah, ki lahko vplivajo na obratovanje NE ter oceno požarne ogroženosti. Ocena ogroženosti ob izrednih dogodkih opredeljuje možne posledice, do katerih lahko pride predvsem zaradi motenj v tehnološkem procesu v NE. V oceni ogroženosti so zajete definicije posameznih vrst in stopenj ogroženosti, akcijski nivoji, pregled možnih virov ionizirajočih sevanj ter modeli vplivov na ožje in širše okolje ob jedrski nesreči. Ta ocena ogroženosti je bila — kot podlaga za načrtovanje priprav civilne zaščite — posredovana vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim v občini Krško ter drugim nosilcem nalog, ki bi po načrtih civil-,rie zaščite sodelovali pri zaščiti in reševanju ob jedrski ali drugi hudi nesreči v NE Krško. Ocena je po mnenju upravnega organa za ljudsko obrambo dobila konkretnejše elemente, tako da lahko rečemo, M je uporabna in dovolj konkretna. Svojo potrebno obliko je ocena dobila v fazi priprav na vajo „Posavje 82" s sodelovanjem vseh strokovnih služb tako na republiškem kot na občinskem nivoju. Izvedena vaja „Posavje 82" je važen element pri izdelavi analize možnosti ukrepanja ob jedrski ali drugi nezgodi v NE, kar bo potrebno vsekakor v celoti izkoristiti. Samoupravne organizacije in skupnosti so od občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo prejele poleg splošne ocene še podrobnejše smernice in navodila za: - izdelavo načrta ukrepov in aktivnosti ob izrednih dogodkih v NE, - načrtovanje evakuacije (smeri evakuacije in nastanitvena območja), - organizacijo in urejanje prometa, - izvedbo zavarovanja (načrt delovanja narodne zaščite) ter za - obveščanje ob nesreči (lista obveščanja). Poleg\tega so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito prejeli na skupnih sestankih ustna navodila ter pisna navodila za izvajanje vseh potrebnih ukrepov med vajo ,JPosayje 82", ki so uporabna za načrtovanje za eventualno jedrsko nezgodo. Delovno tekmovanje SGP Pionir (foto: (.oran Rovan) Za načrtovanje ukrepov za varstvo in zaščito pred ionizirajočimi sevanji Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo pripravlja „Interven-cijske nivoje sevanja in kontaminacije ob izrednih razmerah v NE Krško." To je dokument, ki predpisuje ustrezne ukrepe ob posameznih stopnjah sevanja in je kot tak pravzaprav osnovni dokument, na osnovi katerega se izvajajo posamezni ukrepi civilne zaščite za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ob jedrski nezgodi. Ostali republiški upravni in drugi organi so med pripravami posredovali ustrezne strokovne rešitve, navodila in usmeritve za izvajanje priprav civilne zaščite za varstvo in zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob jedrski nezgodi. 2. ORGANIZIRANOST CIVILNE ZAŠČITE Organizacijske in druge priprave za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob jedrski nesreči v NE so zasnovane na obstoječi organiziranosti civilne zaščite v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, krajevnih skupnostih in občini. V skladu z navodili Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so dosedanje priprave potekale v smislu nadaljnjega razvoja in krepitve civilne zaščite na vseh ravneh njenega organiziranja ter prilagajanja organizacijsko kadrovskih, materialnih in drugih priprav civilne zaščite potrebam varstva in zaščite pred ionizirajočimi sevanji. Na področju organizacijsko-kadrov-skih priprav je bila v zadnjih letih okrepljena aktivnost pri ustanavljanju in krepitvi štabov in enot civilne zaščite, zlasti še enot za radiološko, biološko in kemijsko zaščito. Podatki kažejo, da je število pripadnikov civilne zaščite nekoliko iznad republiškega povprečja. Enote civilne zaščite so organizirane v vseh organizacijah, krajevnih skupnostih ter na ravni občine, štabi za civilno zaščito pa v vseh večjih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih. Enote za RBK zaščito so bile v zadnjih dveh letih številčno okrepljene, vendar so glede na potrebe še vedno prešibke zlasti v organizacijah združenega dela. Ista ugotovitev velja tudi za enote civilne zaščite za prvo veterinarsko pomoč. STRAN 6 NAŠ GLAS Št. 20- december 1982 V občini Krško bo treba zagotoviti, da bo težišče priprav in delovanja civilne zaščite v temeljnih organizacijah združenega dela. V okviru občinskega štaba za civilno zaščito je treba okrepiti prizadevanja za vključevanje družbenih organizacij in društev v priprave in delovanje civilne zaščite. Zaradi pogostih poplav oziroma raznih nevarnosti ob visokih vodah bi kazalo ustanoviti potapljaško društvo. Z načrti civilne zaščite, zlasti z občinskim, je treba konkretneje opredeliti angažiranje vseh drugih razpoložljivih sil in sredstev za zaščito in reševanje. To še posebej velja za uporabo komunalnih, gradbenih in podobnih organizacij združenega dela. Za uspešno delovanje civilne zaščite je potrebno tudi stremeti za tem, da se center za obveščanje in alarmiranje (COA) s svojimi vizualnimi opazovalnicami in dopolnilnim opazovalnim omrežjem čimprej ustrezno opremi in usposob. za spremljanje radiološke kontaminacije. Računska analitična skupina je bila sicer na usposabljanju v Republiškem centru za obrambno usposabljanje z namenom, da se usposobi za spremljanje radiološke kontaminacije in drugih podatkov ter da v najkrajšem možnem času izdela prognozo — napoved stanja, vendar smo mnenja, da je naloga za njihov nivo znanja prezahtevna. Mobilizacijska sposobnost štabov in enot civilne zaščite se je v preteklem letu občutno izboljšala, čeprav dosežena mobilizacijska pripravljenost še vedno ni dovolj dobra. Z mobilizacijskimi preizkusi je bil ugotovljen čas za mobilizacijo, ki gaje potrebno skrajšati z usposabljanjem štabov in enot civilne zaščite in izpopolnitvijo sistema pozivanja (alamiranja). Pospešiti je treba organizacijske priprave za izvajanje ukrepov civilne zaščite in drugih zaščitnih ukrepov, zlasti še za izvajanje strokovne medicinske pomoči, za izvajanje profilak-tičnih ukrepov, za radiološko kontrolo in dekontaminacijo, za zaklanjanje in evakuacijo, za sanacijo postokci-dentalnega stanja in druge. 3. USPOSOBLJENOST Usposobljenost za zaščito in reševanje ob jedrski in drugi nezgodi zajema usposabljanje prebivalstva, članov štabov in enot civilne zaščite ter delavcev v organih in organizacijah, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Usposabljanje omenjenih struktur se izvaja v okviru obrambno-samozaščtnega usposabljanja. V skladu z usmeritvami Sveta za ljudsko obrambo pri Predsedstvu RK SZDL je v preteklem letu potekala akcija informiranja prebivalstva o značilnostih in delovanju NE ter možnih nevarnostih, do katerih lahko pride pri njenem obratovanju. V ta namen je bil v občinskem glasilu „Naš glas" objavljen daljši prispevek o NE, o poteku tehnološkega procesa ter o možnih nevarnostih, ki jih predstavlja NE za širše okolje. Informiranje delovnih ljudi in občanov o NE je potekalo tudi preko TV, radia ter preko sestankov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih. V letošnjem letu se je informiranje delovnih ljudi in občanov še intenzivneje nadaljevalo, predvsem je potrebno omeniti naslednje oblike: - predavanje za delovne ljudi in občane na temo ..Zaščita in reševanje ob jedrski nezgodi" je v obdobju zadnjih treh mesecev poslušalo okoli 14.000 članov z območja naše občine; — vsa gospodinjstva v občini so prejela brošuro ..Kako pomagati sebi in drugim ob morebitni jedrski nesreči", v kateri so bralcem predstavljene možne nevarnosti v slučaju jedrske nezgode in zaščitni ukrepi, ki so v takem slučaju priporočljivi oziroma obvezni; — vsa gospodinjstva v občini so prejela tako imenovano zloženko, v kateri so v strnjeni obliki našteti vsi potrebni ukrepi za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ob jedrski nezgodi. V zloženki je še izvod iz občinskega načrta za evakuacijo, iz katerega je razvidno, kam se bodo krajani posameznih krajevnih skupnosti evakuirali v slučaju potrebe; — v vseh osnovnih šolah, v Šolskem centru in v vseh vzgojnovarstvenih ustanovah so učencem in varovancem na njim ustrezen način predstavili NE, možne posledice ob eventualni nezgodi in ukrepe za zaščito; — najbolj uspešna oblika usposabljanja pa je bila vsekakor vaja ,.Posav-je 82", ki je dala odlične rezultate in dokazala, da je bilo v informiranje vKljučeno zadostno število delovnih ljudi in občanov in daje bilo informiranje izvedeno na ustrezen način; — poleg navedenih oblik informiranja in usposabljanja so se sredstva javnega obveščanja intenzivno vključevala v proces informiranja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov s primernimi oddajami oziroma članki. Med posameznimi enotami CZ so najbolj usposobljene enote za prvo medicinsko pomoč in gasilske enote. V enotah za RBK zaščito pa je predpisan pouk opravila slaba polovica pripadnikov. Usposabljanje poteka po obstočejih učnih načrtih za usposabljanje štabov in enot civilne zaščite. V okviru priprav na vajo ,,Posavje 82" je bil v Republiškem centru za obrambno usposabljanje organiziran seminar, ki so se ga udeležili pripadniki občinskega štaba za civilno zaščito, člani delovne skupine za pripravo elaborata za vajo ter pripadniki občinskega centra za opazovanje in alarmiranje. Dva člana štaba za civilno zaščito NE Krško sta se udeležila tečaja za planiranje in izvajanje zaščitnih ukrepov v primeru jedrskih nezgod v ZDA, ki ga je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Dopolnilno usposabljanje sestavin civilne zaščite se je izvajalo v smislu vaj civilne zaščite, od katerih je naj-pombnejša vsekakor vaja „Posavje 82", ki je bila v celoti posvečena temi zaščita prebivalstva in materialnih dobrin ob jedrski nezgodi. V vaji je sodelovalo prebivalstvo, štabi in enote civilne zaščite, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne in druge samoupravne skupnosti, državni in drugi organi, organizacije in društva. 4. OPREMLJENOST V skladu z usmeritvami Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je občina v letih 1980 in 1981 sestavine civilne zaščite prednostno opremljala. Opremljenost enot in štabov civilne zaščite se je zato občutno izboljšala, čeprav stanje še vedno ni zadovoljivo. Kljub nekaterim informativno-pro-pagandnim akcijam niso bili doseženi vidnejši rezultati pri opremljanju občanov v sredstvi za osebno RBK zaščito. Stanje opremljenosti občanov s temi sredstvi bo v perspektivi potrebno občutno popraviti. Večina zagotovljenih zaščitnih kompletov je bila kupljenih z družbenimi sredstvi, in sicer na podlagi razporeditve na delovno dolžnost, vojaško dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti in drugo. Glede na to, da je cena enega kompleta dokaj visoka, ni realno pričakovati, da bodo občani v prihodnje te komplete brez ugodnejših pogojev za nakup bolj množično kupovali. Slaba opremljenost občanov s sredstvi za osebno RBK zaščito je resna ovira za njihovo množično praktično usposabljanje. Precej boljša je opremljenost štabov in enot civilne zaščite s sredstvi za osebno RBK zaščito. Občinske strukture civilne zaščite so z zaščitnimi sredstvi 100% opremljene, štabi in St. 20-december 1982 NAS GLAS STRAN 7 enote KS približno 75 %, štabi in enote v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah pa približno 70%. V zadnjih letih se je občutno izboljšala tudi opremljenost štabov in enot z zaščitno reševalno opremo. V občini Krško so enote civilne zaščite skoraj stoodstotno opremljene s predpisano opremo. Slabša je opremljenost enot civilne zaščite organizacij združenega dela in drugih organizacij. Posebej slabo pa so opremljene enote za prvo veterinarsko pomoč. V bodoče bo potrebno več pozornosti nameniti zagotavljanju sredstev zvez. Zveze niso dovolj razvite, zlasti niso dovolj enakomerno razvite na vseh ravneh organiziranja civilne zaščite. Ustrezno skrb je treba nameniti zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za izvajanje ukrepov civilne zaščite kot na primer za prvo medicinsko pomoč, veterinarsko zaščito, zaščito živali pred kontaminacijo, evakuacijo in druge. V občini je oblikovana zaloga kalijevega jodida kot radio profilaktičnega sredstva, ki naj bi ga delovni ljudje in občani zaužili v slučaju jedrske nezgode, kar predstavlja enega od preventivnih ukrepov pri zaščiti prebivalstva. 5. NAČRTI CIVILNE ZAŠČITE Načrt civilne zaščite je dokaj solidno izdelan na nivoju občine. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa so načrti civilne zaščite malo manj kvalitetni. V večini primerov so smernice in navodila občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo bile upoštevane. Prav tako so se ob izdelavi ocene ogroženosti v vseh sredinah uspešno posluževali navodila za izdelavo ocene ogroženosti ob jedrski nezgodi, ki ga je izdal Republiški komite za energetiko. V izdelavo načrtov civilne zaščite v temeljnih samoupravnih skupnostih so se vključevale tudi strokovne službe (načrti fizičnega zavarovanja, preusmeritev prometa, zaščita prehrambene verige itd.). 6. VKLJUČEVANJE TERITORIALNE OBRAMBE V fazi izdelovanja načrtov za primer jedrske nezgode je bilo dogovorjeno, v sodelovanju z ustreznimi republiškimi organi, da se v slučaju jedrske nezgode vključijo v ukrepe fizičnega zavarovanja in blokade območja tudi pripadniki teritorialne obrambe. Teritorialna obramba s svojimi pripadniki, ki so opremljeni z osebnimi zaščitnimi sredstvi, pomenijo pomemben faktor pri izvajanju in nadziranju ukrepov civilne zaščite in izvajanju ukrepov družbene samozaščite. FINANCIRANJE Financiranje priprav civilne zaščite za ukrepanje ob jedrski nesreči temelji na obstoječem sistemu financiranja priprav za splošno ljudsko obrambo, s tem da NE Krško financira del priprav civilne zaščite v občini oziroma v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V letu 1981 smo porabili 83 % sredstev civilne zaščite za nabavo sredstev za RBK zaščito. USMERJANJE IN USKLAJEVANJE PRIPRAV Priprave civilne zaščite za ukrepanje ob jedrski nesreči ali drugi nesreči v NE Krško sta v skladu s stališči in usmeritvami Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Sveta za ljudsko obrambo Predsedstva SR Slovenije usmerjala in usklajevala Republiški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat z ljudsko obrambo, v občini pa Občinski štab za civilno zaščito in Občinski sekretariat za ljudsko obrambo. Med republiškimi resornimi organi je bilo dogovorjeno, da vsak republiški upravni organ v skladu s svojimi pristojnostmi poskrbi za izdelavo posebnih ocen ogroženosti (po dejavnosti) v primeru jedrske nesreče v NE Krško ter pripravi ustrezne smernice in navodila za delo pristojnih občinskih upravnih organov in organizacij pri uresničevanju priprav za zaščito in reševanje ob jedrski nesreči. V zadnjih mesecih pred vajo „Po-savje 82" so se v izdelavo ocen ogroženosti načrtov civilne zaščite intenzivno vključili republiški resorni organi, ki so s svojimi obiski in predavanji v Republiškem centru za obrambno usposabljanje ogromno prispevali, da se je stanje na tem področju popravilo. Na nivoju občine sta imela Občinski štab za civilno zaščito in Občinski sekretariat za ljudsko obrambo vso podporo organov družbenopolitične skupnosti. Pri pripravah načrtov in drugih praktičnih nalogah so se angažirali občinski upravni organi in ustrezne strokovne službe oziroma organizacije. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je bila izražena dovolj široka mobilizacija in angažiranje strokovnih in drugih organov. ZAKLJUČNA OCENA S PREDLOGOM SKLEPOV V okviru organiziranih in načrtnih priprav civilne zaščite so na vseh ravneh doseženi pomembni rezultati tudi na področju priprav za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob jedrski ali drugi nesreči v NE Krško. V preteklem letu se je ob povečanih finančnih vlaganjih v priprave civilne zaščite občutno izboljšala materialno tehnična opremljenost vseh sestavin civilne zaščite, velik napredek pa je dosežen tudi na področju organizacijsko kadrovske krepitve in usposabljanja štabov in enot civilne zaščite. Za navedenimi pripravami morda malo zaostaja izdelava operativnih načrtov civilne zaščite za primer jedrske nezgode v NE Krško. Z namenom, da bi se v vseh delovnih in bivalnih okoljih še bolj okrepila zaščitna pripravljenost in usposobljenost ter da bi zagotovili možnost za učinkovito ukrepanje tudi ob morebitni jedrski ali drugi nezgodi v NE Krško, predlagamo, da se usmeri težišče prizadevanj in aktivnost v uresničevanje naslednjih nalog: 1. Ob nadaljnem razvoju in krepitvi organizacijsko kadrovskih in materialnih priprav civilne zaščite ter pospešenem usposabljanju prebivalstva, štabov in enot civilne zaščite za zaščito in reševanje ob morebitni jedrski nezgodi, je treba na vseh ravneh, zlasti pa v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini čimprej odpraviti pomanjkljivosti v načrtih civilne zaščite. S tem namenom morajo: - NE Krško in republiški komite za energetiko v sodelovanju z ustreznimi upravnimi organi ter strokovnimi in znanstveno raziskovalnimi organizacijami izdelati novo, temeljitejšo enotno oceno ogroženosti v NE in v širšem okolju po programu, ki ga je pripravil Republiški komite za energetiko; - Republiški resorni organi morajo izdelati na podlagi enotne globalne ocene ogroženosti posebne ocene ogroženosti po dejavnostih, ki jih pokrivajo, in pripraviti morda še nekatere konkretne smernice z navodili za izvajanje priprav v občini in temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih; - občina ter vse organizacije združenega dela in druge organizacije — na temelju omenjenih enotnih in posebnih — konkretizirati lastne ocene ogroženosti ter izdelati analize mož- STRAN 8 NAS GLAS St. 20 -december 1982 nosti za delovanje ob morebitni jedrski ali drugi nezgodi v NE Krško; — vse samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine ter upravni in drugi organi občinske skupščine oceniti lastne načrte civilne zaščite za zaščito in reševanje ob jedrski ali drugi nesreči v NE Krško in te načrte tudi ustrezno izpopolniti. Pri izpopolnjevanju načrtov civilne zaščite je potrebno še posebno pozornost nameniti radiološki zaščiti, zaklanjanju prebivalstva, prvi medicinski pomoči, prvi veterinarski pomoči, evakuaciji in drugim ukrepom civilne zaščite. 3. Izboljšati je treba mobilizacijsko pripravljenost in sposobnost vseh sestavin civilne zaščite, posebno pa občinske specializirane enote civilne zaščite. 4. V skladu z usmeritvami tega poročila je potrebno nadaljevati z usposabljanjem štabov in enot ter drugih sestavin civilne zaščite in z usposabljanjem prebivalstva. 5. Izboljšati je treba oskrbljenost delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno RBK zaščito. Zaradi obsega in zahtevnosti nalog pri izpolnjevanju organiziranosti in pripravljenosti civilne zaščite za ukrepe ob jedrski in drugi nesreči v NE Krško je treba zagotoviti strokovnim in drugim nosilcem nalog na vseh ravneh ustrezno podporo in pomoč ter z najširšo aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL in sindikatov, ustvariti razmere za okrepljeno strokovno in drugo aktivnost na področju priprav civilne zaščite. 2. Zagotoviti v mejah možnosti, da bo že pred iztekom tega srednjeročnega obdobja v štabe in enote vključenih skupno okoli 16 % vseh prebivalcev. V skladu z usmeritvami,.. Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je treba okrepiti organiziranost in pripravljenost civilne zaščite v stanovanjskih blokih, zaselkih, vaseh, delovnih enotah in TOZD. Med specializiranimi enotami je treba kadrovsko okrepiti veterinarske enote ter enote, ki imajo v skladu z ocenami ogroženosti težišče zaščitne in reševalne naloge. PORABA LIMITIRANA REBALANS PRORAČUNA 1982 ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982 IZVRŠNI SVET SO KRŠKO je na svoji 18. seji obravnaval predlog v naslovu navedenega dokumenta, ki naj bi ga na zadnji letošnji seji predvidoma obravnavala in o njem sklepala ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Krško. Predvideni skupni prihodki proračuna občine Krško naj bi za leto 1982 znašali 147.325.000,00 dinarjev, od česar naj bi bilo razporejeno za splošno družbene potrebe, razporejene v posebnem delu proračuna 128.831.000,00 dinarjev, za izločitev na posebno partijo nad limito, dogovorjeno z družbenim dogovorom pa 18.494.000,00 dinarjev. predvideval razpoložljiva sredstva v manjšem obsegu, kot ga je dovoljeval družbeni dogovor o omejevanju splošne porabe v SR Sloveniji na ravni občin za leto 1982. Pri tem je bilo vseskozi prisotno dejstvo, da prihodki ne bodo doseženi v taki višini. Realizacija v zadnjih mesecih leta pa kaže, da bodo planirani prihodki celo preseženi in bo ustvarjen presežek prihodkov. Z aneksom k družbenemu dogovoru o omejevanju splošne porabe je na osnovi sprejetih ukrepov med letom, splošna poraba regulirana tako, dale-tanesme presegati rasti na Iz obrazložitve PREDLOGA ODLOKA povzemamo: V mesecu septembru je bilo predloženo občinski skupščini v obravnavo poročilo o izvajanju proračuna občine Krško v obdobju januar avgust 1982 z izhodišči za sestavo predloga sprememb odloka o proračunu občine Krško za leto 1982. PRIHODKI ZA RAZPOREDITEV Že v izhodiščih je podana obrazložitev, da je proračun občine Krško za razliko od sprejetih proračunov drugih družbenopolitičnih skupnosti leto 1981 za 14,8 %. Osnovni dogovor je dovoljeval 15,6%. Prvotni plan prihodkov je predvideval 126,413.000,00 dinarjev priliva skupno s sredstvi iz davka od osebnih dohodkov zaposlenih, namenjenega za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Krško v višini 9,750.000,00 dinarjev. Brez tega davka so prihodki koncem meseca novembra realizirani v višini 130,639.210,00 dinarjev. To pomeni, da je nujno planirane prihodke povečati. V predlogu spremembe jih povečujemo na 147,325.000,00 dinarjev, kar je za 17,9 % nad realizacijo preteklega leta. Največji porast izhaja iz povečanega priliva davkov iz osebnih dohodkov od opravljanja samostojne obrtne dejavnosti, prometnega davka od maloprodaje alkoholnih pijač ter davka na tovorna, cestna motorna vozila. Na vseh ostalih virih prihodkov je preseganje plana manjše. Tako dosežena sredstva je možno razporediti posameznim uporabnikom proračunskih sredstev le do višine sredstev, izračunanih po predpisani metodologiji. Po izračunu znaša ta korigirana osnova po novem planu 128,831.000,00 dinarjev. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Dovoljeni nivo porabe se glede na razpoložljiva sredstva poveča. V splošnem razporedu prihodkov se povečujejo sredstva pred vsem za namene, navedene v izhodiščih, in sicer: - proračunskim potrošnikom, ki izplačujejo osebne dohodke delavcev v rednem delovnem razmerju upravnim in drugim organom ter organizacijam - za uskladitev rasti osebnih dohodkov z resolucijskimi usmeritvami v spremenjenih pogojih, na osnovi predvidenih razmerij pri razporejanju bruto dohodka za leto 1982 v skladu z usmeritvami izvršnega sveta; - materialni stroški so korigirani le minimalno za obveznosti na področju mednarodnega sodelovanja, na osnovi listine o prijateljstvu in sodelovanju z občino Obrigheim ter za stroške objav v uradnem glasilu za sprejete dokumente v skupščini, katerih posledica je bila objava prečiščenih besedil (statut, poslovnik); — med sredstvi za investicije, se povečuje plan za znesek 266.000,00 dinarjev, ki izvira iz povečane obveznosti pri nakupu terminala za sekretariat za notranje zadeve. Razlika pomeni dejansko tečajno razliko; — sredstva za ljudsko obrambo povečujemo skupno za 710.000,00 dinarjev za stroške ureditve centra za obveščanje, za stroške v zvezi z vajo „POSAVJE 82" ter nabavo vozila za St. 20 - december 1982 naSgias STRAN 9 potrebe ljudske obrambe, v skladu s sprejetim sklepom sveta za ljudsko obrambo in Izvršnega sveta občinske skupščine; pretežni del razpoložljivih sredstev do dovoljene porabe namenjamo povečanju sredstev za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu, predvsem za vlaganje v dvomesečne blagovne rezerve. Sredstva za kompenzacije mesa v tem delu razporeditve prihodkov niso vključena, ker se koristijo sredstva, izločena na posebni partiji, oblikovana iz dela presežka prihodkov nad limitiranimi sredstvi. Posebej so predvidena sredstva za sovlaganja v premogovnik Kolubara v skladu z osnutkom samoupravnega sporazuma. Nadalje je s srednjeročnim programom geodetskih del predvideno vlaganje v stroške komasacije zemljišč, ki se je v letošnjem letu že izvajala in je obveznost zapadla. Že med letom so nastale obveznosti na področju pospeševanja kmetijstva in izvajanja ankete raziskovalne naloge ,,Mešane kmetije kot dejavnik razvoja kmetijstva in podeželja" ter ugotavljanje sladkorne stopnje grozdja, kar vse v planu ni bilo predvideno, obveznosti pa so neizogibne. Nerazrešeno pa je še vprašanje sanacije gramoznic. - Med sredstvi za družbene dejavnosti so bila s planom predvidena sredstva za obnovo in modernizacijo oddajniškega sistema RTV Ljubljana. Ker bo obveznost dospela v plačilo v naslednjem letu, jo z rebalansom za letošnje leto izločamo. - Med sredstvi za druge splošno družbene potrebe se nanašajo povečanja - poleg že omenjenih sredstev za uskladitev osebnih dohodkov — še povečani stroški pri gradnji in otvoritvi doma OF v Mladju, stroški proslave v Podbočju in Pogani jami ter kritje osebnih dohodkov v času podaljšane zaposlitve ob spremembi mandata predsednika ZSMS. Dodatne potrebe pri izvajanju programa so izkazali še Zveza rezervnih starešin občine Krško ter Predsedstvo SO Krško za modelarski klub in Konjeniški klub Šentjernej (prevzem pokroviteljstva). - Med sredstvi za splošno komunalne potrebe je na novo planirani znesek za odpravo škode po neurju na komunalnih objektih, predvsem na cestah, v višini 1,500.000,00 dinarjev; razliko do celotnih stroškov je pokrivala samoupravna interesna skupnost. Na osnovi listine o prijateljstvu z občino Litijo je nastala tudi obveznost pri sofinaciranju postavitve obeležja v geometričnem središču Slovenije, ki jo planiramo v višini 10.000,00 dinarjev. - Izločanje v proračunsko rezervo poteka v višini 1 % od doseženih prihodkov in je znesek usklajen s planom prihodkov. Izločitev za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvo in porabi hrane je v planu tudi med razporeditvijo anulirana glede na med letom spremenjeni predpis o neposrednem izločanju preko posebne partije. PRESEŽNA SREDSTVA Presežek nad limitirano porabo predvidevamo v višini 18.494.000,00 dinarjev, ki ga bo Služba družbenega knjigovodstva takoj pričela izločati, čim bo dosežen nivo rasti, na posebno partijo. Sredstva se bodo uporabljala za kritje likvidiranih obveznosti iz naslova kompenzacij mesa na ravni občine v višini 6,119.000,00 dinarjev ter obveznosti do samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane na ravni SRS v skladu s sprejetim družbenim dogovorom (70 % presežka) v višini 12.375.000,00 din. DOPOLNITEV K IZHODIŠČEM IN SMERNICAM ZA SESTAVO PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 ALI BODO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA PRORAČUNA MANJŠA? Na seji zborov SO Krško 15. decembra so delegati prejeli dodatno gradivo k IZHODIŠČEM IN SMERNICAM ZA SESTAVO PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, iz katerega povzemamo: Dokument je obravnaval IZVRŠNI SVET na svoji seji 2. decembra, medtem pa je bilobjavljcn predlog RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1983, ki sicer v ožjem besedilu opredeljuje splošno porabo in daje prednost programom in aktivnostim, ki bodo neposredno zagotovili učinkovitejše delo državnih organov ob izpopolnjevanju normativov in kriterijev za delo upravnih organov in organizacij, tako da bo mogoče ugotavljati količino in kvaliteto opravljenega dela ter potreben obseg sredstev za nagrajevanje delavcev po rezultatih dela. Eden od spremljajočih dokumentov resolucije, ki bo reguliral obseg splošne porabe v občinah, pa je Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983. Tega je v zadnjih dneh v osnutku posredoval v razpravo republiški sekretariat za finance. Iz osnutka dogovora sledi, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah rasla za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka. Ob tej oceni je predvidena rast prihodkov za največ 10,7 % glede na dogovorjeni obseg splošne porabe v letu 1982, le v mariborskih občinah za 14 %. Pri tem je upoštevan davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 % od osnove, dosledno izvajanje dogovora o usklajeni davčni politiki v letu 1983 ter realizacija kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov. Obseg dovoljene porabe pa se bo po osnutku dogovora lahko povečal ali zmanjšal glede na realizacijo kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov ob 95 % izterjavi v letu 1982. Ob eventuelnem preseženem prilivu prihodkov bi se presežna sredstva uporabila za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv, vendar le v višini povečanja za 15 % na dogovorjeno raven iz leta 1982. Vsa ostala sredstva se bodo usmerjala v republiški samoupravni sklad. Tudi del sredstev od 30 % prihodkov, izločenih na posebno partijo proračuna za nelimitirano porabo, ki predstavljajo razliko med prvotno ocenjenimi prilivi prihodkov s strani republiških organov in dejansko realizacijo v letu 1982, se bo združeval v republiški sklad. Nadalje je kot spremljajoči ukrep dan v razpravo predlog Zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katerim postaja posebni občinski davek od prometa proizvodov po stopnji 3 % v celoti republiški vir prihodkov proračuna in ga republika s posebnim odlokom odstopa 36 občinam, med katerimi pa občine Krško ni. Prvotno je bila predvidena, kot je navedeno v izhodiščih, le preusmeritev tega davka v razmerju 1,5 % : 1,5 %. Z zakonom o davkih občanov se ukinja davek na tovorna cestna motorna vozila. Če je bila do sedaj tendenca vračanje viškov na področju splošne porabe v gospodarstvo in za pospeševanje izvoza, sledi iz navedenega osnutka in ostalih pripravljenih zakonskih aktov usmeritev vseh viškov na raven republike. Z vsemi temi spremembami in ukrepi bodo razpoložljiva sredstva proračuna občine Krško v letu 1983 že v osnovi neprimerno manjša, saj se samo (Nadaljevanje na 12. strani) STRAN 10 NAŠ GLAS St. 20-december 1982 KONJENIŠKI KLUB POSAVJE Konjeniški klub POSAVJE Krško je po več letih mirovanja ponovno pričel delovati. Pobudniki njegove oživitve niso bili zadovoljni le s tem, da ponovno povežejo rejce - tekmovalce s svojega območja. Ti potrebujejo tudi vsaj zasilne pogoje za delo. Zato so izrazih željo po obnovitvi hipodroma tam, kjer je ta svojčas že stal - v trikotniku med cestama Krško -Drnovo, Leskovec - Brege ter posestvom Žadovinek. Pri vsej svoji dejavnosti izhaja klub iz dejstva, da v trenutni energetski situaciji konj čedalje bolj pridobiva na pomenu kot delovna sila v kmetijstvu in pri transportu ter za potrebe SLO in DS. Konjeniški šport naj bi bil samo eden izmed dejavnikov za pospešitev razvoja konjereje nasploh in interesa zanjo med morebitnimi novimi rejci. Trenutno rejci - tekmovalci v klubu trenirajo v zasilnih pogojih — v okolici domačih hlevov, radi pa bi te pogoje izboljšali. Na njihovo željo je pričel delovati gradbeni odbor za obnovitev hipodroma in na svoji prvi delovni seji je predlagal osnutke gradbenih dokumentov in se dogovoril o nadaljnjem delu. Vodstvo in člani kluba namreč menijo, da bo po ureditvi dokumentov in pravnolastniških odnosov z relativno majhnimi denarnimi sredstvi možno obnoviti dirkalno stezo, vse ostale naprave pa bodo uredili kasneje. Da pa prispevek ne bi izzvenel kot seznam želja, objavljamo popoln seznam najboljših tekmovalnih rezultatov: Uvrstitev kasačev Konjeniškega kluba , JPosavje" Krško v sezoni 1982 V letošnji tekmovalni sezoni so se konji Konjeniškega kluba „Posavje" Krško kar 26-krat uvrstili na eno izmed prvih štirih mest v posameznih dirkah. Najuspešnejša je bila „MAR-KIZA 11.(7 let), katere lastnik je Jože Krainer, saj je bila kar štirikrat zmagovalka. Ostali konji ter njih lastniki pa so: PELINKA (2 leti) - Ivan Balon, PIVOLA (2 leti) - Marjan Mars, PALMIRA (4 leta) in TARKA II (3 leta) Rudi Gregorina. Uvrstitve na posameznih dirkah: LJUTOMER: 3. Pelinka, MARIBOR: 3. Pivola, 3. Markiza II, LJUTOMER 2. Palmira, ZAGREB: 2. Palmira, 2. Pivola, 4. Pelinka, ŠENTJERNEJ: 1. Markiza II, 4. Palmira, GROSUPLJE: 1. Markiza II, 3. Tarka H, 3. Dvovprega Tarka-Palmira, 4. Pivola, BLED: 1. Markiza II, 2. Palmira, GORNJA RADGONA: 2. Markiza II, BRDO: 4. Palmira, LJUTOMER: 2. Palmira, 3. Markiza II, 3. Tarka II, ŠENTJERNEJ: 1. Markiza II, 2. Palmira, ZAGREB: 2. Markiza II, 3. Palmira, LJUBLJANA: 2. Markiza II (maraton), 3. Palmira (hitra dirka). Opomba: V primeru, ko gre za uvrstitev dveh konj na isto mesto, sta to bili dve različni dirki. Markiza II najuspešnejša kobila KK Posavje Krško: na vajetih rejca, Jožeta Krainerja z Bizeljskega še med učno dobo. NOVOLETNA JELKA '82 OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO -KOORDINACIJSKI ODBOR ZA ORGANIZACIJO NOVOLETNIH PRIREDITEV VABITA CICIBANE, PIONIRJE, MLADINO IN STARŠE NA PRIREDITVE V OKVIRU PRAZNOVANJA NOVOLETNE JELKE 1982. PROGRAM IZVAJAJO: - DEDEK MRAZ S SPREMSTVOM IZ OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE SENOVO - ZA SEVERNI DEL OBČINE, - DEDEK MRAZ S SPREMSTVOM IZ OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MILKE KERIN LESKOVEC - ZA JUŽNI DEL OBČINE, - SKUPINA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA KRŠKO PRI REJA IGRICO „RAČKA", - KINO DELAVSKEGA DOMA EDVARDA KARDELJA KRŠKO BO PREDVAJAL DVOJE FILMOV: OTROŠKI IGRANI FILM „ŠTIRI-NOŽNI DETEKTIV" IN BARVNO RISANKO „ROBIN HOOD". Časovni razpored prireditev PRIHOD DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM Sreda, 29. decembra 1982 SEVERNI DEL OBČINE 13.30 Osnovna šola Koprivnica - za predšolske otroke, 15.00 Dom XIV. divizije Senovo - za predšolske otroke, 16.15 Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica — za predšolske otroke KS Brestanica in KS Rožno - Presladol. JUŽNI DEL OBČINE 15.15 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za predšolske otroke Krško - desni breg, KS Gora, KS Dolenja vas, KS Zdole ter delno KS Veliki Trn, 15.45 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za predšolske otroke Krško — levi breg, 16.45 Gasilski dom Drnovo - za predšolske otroke KS Krško polje, 18.00 Nakupovalni center Krško — za otroke, starše in ostale občane. Četrtek, 30. decembra 1982 SEVERNI DEL OBČINE 8.00 Osnovna šola Koprivnica - za učence OŠ, 9.45 Dom XIV. divizije Senovo — za OŠ Senovo, 10.15 Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica - za učence OŠ St. 20 - december 1982 NAS GLAS STRAN 11 JUŽNI DEL OBČINE 8.00 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za učence Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško in OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, 8.45 Športna hala Osnovne šole narodnega heroja Milke Kerin Lesko- vec — za učence OŠ, cicibane WZ Leskovec in ostale cicibane KS Leskovec, Senuše, Veliki Trn in delno Krško, 10.00 Delavnice za delo pod posebnimi pogoji - za gojence teh delavnic, 10.45 Osnovna šola Raka - za predšolsko in šolsko mladino KS Raka, 13.00 Osnovna šola Podbočje - za otroke KS Podbočje, 13.45 Kostanjevica - za šolarje, 14.30 Kostanjevica - za cicibane WZ in ostale malčke, 15.10 Gasilski dom Veliki Podlog — za pionirje in cicibane, 16.00 Nakupovalni center Krško — dedek Mraz bo za slovo vsem občanom zaželel SREČNO NOVO LETO 1983. PREDVAJANJE FILMOV Sreda, 29. decembra 1982 17.15 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - predstava otroškega igranega filma „ŠTIRINOŽNI DETEKTIV" - za vse otroke in starše občine Krško. Četrtek, 30. decembra 1982 8.30 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško — predstava barvne risanke „ROBIN HOOD" - za učence Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško in osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško, 16.00 ista predstava za vse predšolske otroke iz občine. PREDSTAVE IGRICE „RAČKA" Sreda, 29. decembra 1982 14.30 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za cicibane Krško -desni breg, KS Gora, KS Dolenja vas, KS Zdole in delno KS Veliki Trn, 16.15 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za cicibane Krško - levi breg, 17.45 Gasilski dom Drnovo - za predšolske otroke KS Krško polje. Četrtek, 30. decembra 1982 11.15 Osnovna šola Raka - za vse otroke KS Raka, 14.30 Dom gasilcev Veliki Podlog - za vse otroke KS Veliki Podlog. Torek, 4. januarja 1983 9.30 Osnovna šola Koprivnica — za vse otroke, 11.00 Dom XIV, divizije Senovo - za vse otroke, 13.30 Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica - za vse otroke. Sreda, 5. januarja 1983 11.00 Delavski dom Edvarda Kardelja Krško - za OŠ Jurija Dalmatina Krško in OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, 13.00 Osnovna šola narodnega heroja Milke Kerin Leskovec. Četrtek, 6. januarja 1983 9.30 Osnovna šola Podbočje - za šolske in predšolske otroke, 11.00 Osnovna šola Kostanjevica - za šolske in predšolske otroke. TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO Pred nedavnim je imel svojo redno sejo upravni odbor Turističnega društva Krško, ki je pooblaščen, da v obdobju med dvema občnima zboroma društva upravlja z društvenimi sredstvi. Društvo si prizadeva podpirati vse vrste dejavnosti, ki na kakršenkoli način prispevajo k bogatitvi turistične ponudbe občinskega središča in tudi drugih krajev v občini Krško. Tako je izvršni odbor na zadnji seji med drugim sklenil podpreti prizadevanja Konjeniškega kluba Posavje Krško, da pride do lastne tekmovalne steze. Že ob obnovitvi delovanja sta društvo in Občinska turistična zveza Krško dala vsak svoj delež konjeniškemu klubu, to pot pa je društvo sklenilo podpreti akcijo z 10 milijoni starih din. Člani upravnega odbora so menili tudi, da naj bi bilo Turistično društvo pokrovitelj prve konjeniške prireditve na obnovljenem nekdanjem dirkališču v Žadovinku. Društvo je pripravljeno tudi - preko Občinske turistične zveze, ki trenutno ne razpolaga z dovolj lastnih sredstev - nuditi posojilo Jamarskemu društvu Kostanjevica za izgradnjo betonskih stopnic v Kostanjeviški jami. Dela naj bi v jami opravili v tej zimi, višina posojila pa je 10 milijonov starih din. Izvršni odbor je dal tudi načelni pristanek za finančno podporo Valvasorjevi knjižnici in čitalnici Krško za vlaganja v dejavnosti, ki bodo povečale turistično ponudbo Krškega. Ker Hortikulturno društvo Krško razpolaga s pičlimi lastnimi finančnimi sredstvi, pridobljenimi s članarino, je izvršni odbor Turističnega društva Krško dodelil hortikulturnemu društvu 1 milijon starih din. Turistično društvo je letos ponovno razpisalo tekmovanje za najlepše urejeno stanovanjsko okolje (v treh kategorijah). Komisija si je na terenu ogledala ..rezultate" razpisanega tekmovanja in uvrstitve so že znane, vendar bodo zmagovalce razglasili na javni prireditvi. Društvo bo ribnik v Resi ponudilo v upravljanje pododboru Ribiške družine Krško-Brestanica, seveda na podlagi ustreznega medsebojnega pismenega dogovora. Ribnik naj bi služil tako ribičem kot turistom. PA ŠE TO! Tudi letos je Turistično društvo Krško sklenilo pred pustom (15. februar) izdati številko PUSTNIH NOVIC, saj pričakuje bogato bero humo-rističnih prispevkov. V uredniški odbor je društvo sklenilo povabiti tudi predstavnika Občinske konference SZDL Krško. STRAN 12 (Nadaljevanje s 4. strani) na navedenih dveh virih prihodkov ocenjuje na osnovi letošnje realizacije izpad najmanj 40 milijonov dinarjev. Tako bodo pri zagotavljanju sredstev proračunskim uporabnikom zelo velike težave. Na osnovi navedenega predlagamo občinski skupščini, da na današnji seji o celotni problematiki razpravlja in ob koncu zavzame določeno stališče, ki naj bi bilo podlaga in nadaljnje napotilo Izvršnemu svetu SO kot podpisniku dogovora v fazi razprave o osnutku dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v letu 1983 kakor tudi dokončnemu oblikovanju osnutka dogovora. ODLOK 0 ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI KRŠKO VI. TRIMESEČJU 1983 Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 39-461/74 in 4-199/78) določa, da mora biti proračun sprejet pred pri-četkom leta, na katero se nanaša. Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred pričetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece. Pri začasnem financiranju se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. Glede na to, da predlog proračuna občine Krško za leto 1983 še ni pripravljen v taki meri, da bi ga bilo možno predložiti skupščini v sprejetje, financiranje organov in organizacij družbenopolitične skupnosti ter drugih družbenih potreb pa se mora nemoteno vršiti, je potrebno sprejeti Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1983. leta. NAS GLAS DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1983 ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO Krško bosta 28. decembra predvidoma sprejela osnutek dokumenta, navedenega v naslovu. Iz obrazložitve dogovora, ki jo je pripravil IS naše občine, povzemamo: Pri davku iz kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih površin ter davku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti se nivo stopenj zadržuje na isti ravni kot v letu 1982. Več pozornosti se v dogovoru posveča davčnim olajšavam. Tako je glede na zaostrene razmere v energetiki v dogovor vnesena določba, po kateri naj bi se občine dogovorile za poenoteno višino olajšav za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn. S tem se želi zavezance davka iz kmetijstva vzpodbujati k zagotavljanju lastnih energetskih virov na območjih, kjer je to z vidika naravnih pogojev in družbenega interesa smotrno. Enake olajšave naj po dogovoru pripadajo tudi obrtnikom. V zvezi s pospeševanjem izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje je bilo ocenjeno, da bi bila potrebna enotna ureditev tovrstnih olajšav. Te olajšave naj bi se upoštevale že pri odmeri za leto 1982. Socialne olajšave naj bi bili deležni zavezanci pavšalisti z manjšim obsegom poslovanja. Pri davku iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se predlaga, da se dosedanje 4 skupine dohodkov razvrstijo v 3 skupine. Predlagana rešitev pomeni za dohodke iz sedanje I. in IV. skupine zadržanje višine stopenj na ravni letošnjega leta, za dohodke iz sedanje 2. in 3. skupine pa znatno nižjo obremenitev. Predlagana je tudi enotna rešitev glede oprostitev davka od dohodkov, ki jih dosegajo občani s prevozi mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Pri obdavčevanju stavb je predlagano zvišanje davčnih stopenj za 50 % zaradi razloga spremembe sistema ugotavljanja davčne osnove in uvedbe davčnih olajšav za zavezance z več kot tremi družinskimi člani. V izhodiščih za financiranje splošne porabe v občinah v SR Sloveniji v letu 1983 je predlagana prerazporeditev dela posebnega občinskega prometnega davka od prometa proizvodov v St. 20 -december 1982 republiški proračun, zaradi česar je predlagano znižanje splošne stopnje posebnega občinskega davka od 3 % na 1,5 %, kar pomeni, zmanjšanje proračunskih prihodkov občin iz tega naslova. (Glej dopolnitev k izhodiščem in smernicam za sestavo proračuna občine Krško!) Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač se zadržujejo na ravni, dogovorjeni za leto 1982. Odstotek izterjave se zadržuje v višini 95 %, vendar se razširja tudi na prispevke. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike je obravnaval IS na svoji seji dne 9. 12. 1982 in nanj imel naslednje pripombe: 1. K 3. členu: Izvršni svet smatra, da se morajo udeleženke dogovora zavzemati za 100 % izterjavo davkov in prispevkov, ne le za 95 %, kot ta člen določa; v utemeljenih primerih nedoseganja takega odstotka izterjave naj se odpravijo sankcije, ki so predvidene v dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin. 2. K 12. členu: Izvršni svet predlaga, da se 1. odstavek tega člena v celoti črta, ker povečanje stopnje davka od premoženja za 50 % ni dovolj utemeljeno. Občinske skupščine, ki še niso valorizirale vrednosti stavb oz. osnov, naj to storijo takoj v začetku leta 1983, šele potem naj se pristopi k dogovarjanju o zvišanju stopnje. ** 3. K 14. členu: Izvršni svet ne soglaša s tolmačenjem 1. odstavka tega člena, po katerem naj se stopnja posebnega občinskega davka od prometa proizvodov določi v višini 1,5 %; na osnovi tega se namreč zmanjšajo proračunski prihodki iz naslova navedenega davka za 50 % (to pomeni za našo občino izpad proračunskih sredstev v višini 12.000.000 din). Poleg navedenega je na svoji seji Izvršni svet zavzel tudi stališče v zvezi z izvajanjem davčne politike v letu 1983. Pri pripravi osnutka odloka o davkih občanov za leto 1983 naj nosilec naloge — občinska uprava za družbene prihodke - dosledno upošteva določila zakona o davkih obča- > Št. 20 - december 1982 NAS GLAS STRAN 13 nov ter dogovora o usklajevanju davčne politike. Pri pripravah davčnih olajšav v odloku o davkih občanov za leto 1983 se naj upoštevajo določila 8. člena osnutka dogovora, predvsem pri reguliranju olajšav za deficitarne obratne dejavnosti ob doslednem upoštevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva, olajšav za obrtnike, ki izvažajo na konvertibilno področje ter socialnih olajšav za obrtnike — pavšaliste z manjšim obsegom poslovanja. Zato je potrebno, da pri pripravi osnutka odloka sodelujejo poleg nosilca naloge še predstavniki sekretariata za občo upravo in upravno pravne zadeve ter komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj. 18. SEJA IZVRŠNEGA SVETA: PREDVSEM OBRAVNAVA GRADIV ZA ZADNJE LETOŠNJE ZASEDANJE SKUPŠČINSKIH GRADIV Za 9. december je bila sklicana 18. redna seja IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO, zanjo pa je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško 2. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1983 3. Predlog odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 4. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 5. Poročilo o pripravljenosti, pogojih in možnostih zaščite v primeru izrednih dogodkov v Nuklearni elektrarni Krško s predlogom ukrepov 6. Poročilo o uresničevanju naborne politike v letu 1982. 7. Informacija o predlogu prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 1983 8. Kadrovska vprašanja Hipodrom Bled, 1. 8. 1982 od leve: Frida, Palmira (KK Posavje Krško), Dino, Markiza II (KK Posavje Krško), Lars. * * * * * * * * * * * * * * * * • • * * ODUKOVANCA Na proslavi ob dnevu Jugoslovanske armade v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem 21. decembra je predsednik Skupščine občine Krško Branko Pire izročil dvoje državnih odlikovanj, ki jih je za nosilca predlagalo predsedstvo Občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Krško: MARTIN LEŠNJAK, OŠ Raka, je prejel RED ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI, ŠTEFAN ŠUNTA DES TOZD Elektro Krško, pa je dobil RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. * * • * • * * * • * • * * * * ¦ J***************-*-*-*-*-**-*-*** 5. SEJA SKUPŠČINE: ZDRAVSTVENO VARSTVO V PRI HODNJEM LETU Za sredo, 22. decembra, je bila sklicana 5. redna seja obeh zborov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 4. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja 2. Sklepanje o SS o menjavi dela za leto 1982 s Splošno bolnico Novo mesto — s Splošno bolnico Brežice — z ZSMH Novo mesto 3. Izračun potrebnih sredstev OZS Krško za leto 1983 4. Potrditev začasnega financiranja zdravstvenega varstva v prvih mesecih leta 1983 5. Obravnava in sprejem delovnega načrta OZS Krško za leto 1983 6. Sprejem ukrepov za uskladitev porabe na področju zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi 7. Obravnava sprememb in dopolnitev k Statutu OZS Krško 8. Obravnava gradiva za sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in določitev delegatov za sejo 9. Predlogi in vprašanja delegatov ZANIMALO VAS BO IZ ZAPISNIKA 4. REDNE SEJE OZS Poročilo o realizaciji sklepov 3. redne seje skupščine OZS Krško z dne 15. 9. 1982 je posredovala delegatom Milena KERIN, med drugim jih je tudi 17918224 STRAN 14 NAŠ GLAS St. 20 - decemhcr 1982 seznanila, da je bil za zobno ambulanto Brestanica dostavljen stol in bo tudi izvedena dokončna montaža celotne zobne vrtalkc. Ker v Podbočju ni bila predvidena izgradnja zobne ambulante v obdobju 1976 1980 in 1981 1985, tudi ne bo odprta nobena zobna ambulanta. Ob izgradnji zdravstvene postaje Kostanjevica je bila upoštevana za koriščenje zdravstvenega varstva vsa populacija KS Podbočje. Torej imajo občani možnost koristiti zobne usluge tu. 2. SKLEP: Da bi zagotovili realizacijo prispevkov iz osebnega dohodka in dohodka v dogovorjeni višini za leto 1982, ki znaša 291.186.000 dinarjev, je v zadnjih dveh mesecih letos nujno povečati prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo. Od I. novembra 1982 se prispevki za zdravstveno varstvo obračunavajo v naslednji višini: iz osebnih dohodkov .....1,89 % po osnovi bruto osebnih dohodkov, iz dohodka.....10,71 % po osnovi bruto osebnih dohodkov. Za sklep je glasovalo 9 navzočih delegatov iz zbora izvajalcev (zbor jih tvori 13), od 32 navzočih delegatov zbora uporabnikov je tak sklep sprejelo 28, 2 sta bila proti, 2 pa sta se vzdržala (od 51, ki tvorijo zbor). IN VPRAŠANJA PREDLOGI DELEGATOV Delegat bolnice Brežice je vprašal, kako je s plačilom obveznosti do njih. Pojasnjeno mu je bilo, da bodo letošnje obveznosti plačane po sprejetju SS o svobodni menjavi dela, ostale se prenesejo za nekaj časa. O tem se obvesti IS SO Brežice. Dr. Sunčič, ZD Krško, je predlagal: 1. Da bi normalno potekalo delo v Zdravstveni postaji Kostanjevica, je potreben ustrezen kader. Določi naj se tudi normativ. 2. V ZD Krško se je v letu 1982 razvila nova dejavnost urgentna medicina, kjer se odvija vse nujno zdravstveno varstvo, tudi manjši kirurški posegi, previjanje in podobno. Te usluge so pacienti pred uvedbo te dejavnosti iskali v bolnici Brežice in Novo mesto, na kirurškem oddelku. Predlagal je, da se to stanje upošteva ob sklenitvi SS o Svobodni menjavi dela z bolnico Brežice in Novo mesto. 3. Ovrednoti naj se delo nevro-psihiatra (polovična zaposlitev). Dogovoriti se je potrebno tudi o preseganju programa, o čemer naj razpravljajo samoupravni organi OZS Krško. Delegatka Preskrbe Krško je postavila vprašanje: „Zakaj se ne opravljajo živilski pregledi za delavce, ki živijo na področju Senovega, v splošni ambulanti na Senovem? " Delegat KS Raka je postavil vprašanje: ,,Zakaj se ne opravljajo sistematski pregledi šolarjev v splošni ambulanti na Raki? " ŠTEVILNE NALOGE OSNUTEK DELOVNEGA NAČRTA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO ZA LETO 1983 ' I. četrtletje: 1. Poročilo o poslovanju OZS Krško in OZD s področja zdravstvenega varstva v letu 1982 2. Finančni načrt OZS Krško za leto 1983 3. Izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o menjavi dela za leto 1983 4. Samoupravni sporazumi o menjavi dela v letu 1983 z organizacijami združenega dela s področja zdravstvenega varstva 5. Razprava o osnutku in predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. II. četrtletje: 1. Poročilo o poslovanju OZS Krško in OZD s področja zdravstvenega varstva v I. četrtletju 1983 2. Razprava o predlogu dogovora o merilih za samoupravno organiziranost delavcev zdravstvenih organizacij na območju SR Slovenije. III. četrtletje: 1. Poročilo o polletnem poslovanju OZS Krško in OZD s področja zdravstvenega varstva 2. Razprava o Analizi stanja in možnosti nadaljnega razvoja družbenoekonomskih odnosov neposredne svobodne menjave dela, ki jo bo pripravila Zdravstvena skupnost Slovenije IV. četrtletje: 1. Poročilo o devetmesečnem poslovanju OZS Krško in OZD s področja zdravstvenega varstva 2. Smernice razvoja zdravstvenega varstva za leto 1984 3. Izhodišča za sestavo delovnih in finančnih planov za leto 1984 4. Sprejem delovnega načrta skupščine OZS Krško v letu 1984. Poleg navedenega bodo delegati skupščine OZS Krško razpravljali tudi o: IZRAČUN POTREBNIH SREDSTEV OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO ZA LETO 1983 OCENA 1982 PLAN 1983 INDEKS (Odstotek povečanja) 3. 4. 10. II. 13. denarna nadomestila osnovna zdravstvena dejavnost osebni dihodki materialni in drugi stroški bolnišnična in zdraviliška dejavnost osebni dohodki materialni in drugi stroški zdravila, ortopedski pripomočki anuitete skupni program ZSS štipendiranje zdravstvenih kadrov sredstva za nepredvidene rizike vSRS. . . programi SLO republiška solidarnost regijska solidarnost druge obveznosti po sporazumu MZS dela strokovnih služb OZS in MZS ter delovanje samoupravnih organov stroški denarnega, plačilnega prometa, drugi stroški 33.000.000 36.700.000 111,2 65.624.616 37.045.100 41.195.000 111,2 28.579.516 34.295.500 120,0 134.710.000 65.470.000 72.800.000 1 1 1,2 69.240.000 83.100.000 120,0 30.000.000 36.000.000 120,0 5.681.634 4.880.000 2.636.000 2.845.000 107,9 630.942 709.200 112,4 -- 6.000.000 13.781.000 8.409.000 — 3.000.000 3.375.000 112,4 5.428.288 6.102.000 112,4 8.539.000 9.600.000 112,4 1.933.520 2.173.000 112,4 304.965.000 348.183.700 Št. 20 - december 1982 faznih dokumentih za spremembo srednjeročnih planskih aktov; osnutku razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in v občini Krško do leta 2000; tekoči problematiki realizacije sprejetih delovnih načrtov in problematiki financiranja programov zdravstvenega varstva; gradivu za seje skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto; gradivu za seje skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. UKREPI ZA USKLADITEV PORA BE NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Z MATERIALNIMI MOŽNOSTMI 1. Uporabnikom zdravstvega varstva v OZS Krško, s stalnim bivališčem v občini Krško, pri uveljavljanju zdravstvenega varstva izven območja OZS (z izjemo bolnišnic v Novem mestu in Brežicah) OZS Krško povrne potne stroške le v primeru, ko uporabnik zdravstvenih storitev ne more koristiti v omenjenih dveh bolnišnicah, ker le-ti določenih zdravstvenih storitev ne opravljata. 2. Za zmanjšanje odsotnosti z dela je nujno sodelovanje ustreznih služb v organizacijah združenega dela z zdravstvenimi delavci; predvsem gre tu za odkrivanje in reševanje problematike tistih delavcev, ki zaradi osebnih problemov ali problemov na svojem delovnem mestu iščejo izhod v bolniškem staležu ter za organiziranje in izvajanje varstva pri delu. Organizacije združenega dela (ustrezne strokovne službe in osnovne organizacije zveze sindikatov) so z internimi ukrepi dolžne varovati zdravje zaposlenih in redno spremljati bolniški stalež zaposlenih. 3. Cepljenja in preglede predšolskih otrok je potrebno zagotoviti v takem času, da staršem zaradi tega ne bo potrebno uveljavljati pravice zadržanosti od dela zaradi nege oziroma spremstva otrok. 4. Ob vsakem uveljavljanju nege družinskega člana mora uporabnik pred- ložiti potrdilo organizacije združenega dela, kjer združuje delo, da v skupnem gospodinjstvu nima nikogar, ki bi otroka ali svojca lahko negoval. 5. Zdraviliško zdravljenje se omeji le na nujne primere, ko gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. 6. Zaostri se upravičenost do prevoza z reševalnim avtomobilom. V kolikor prevoz z reševalnim avtomobilom ni nujen in se opravi na željo uporabnika, leta prispeva 35 % za pokritje stroškov prevoza. V primeru, da se z reševalnim avtomobilom opravi prevoz uporabnika s stalnim bivali: cen v občini Krško v neko oddaljeno zdravstveno organizacijo kljub temu,, da obstaja ustrezni dodelek ali specialistična služba v bližnji zdravstveni organizaciji (V Splošni bolnišnici v Brežicah ali Novem mestu). OZS Krško poravna stroške prevoza le do najbližje ustrezne zdravstvene organizacije. Kriterije in indikacije za nujen prevoz z reševalnim avtomobilom bo pripravil Zdravstveni dom Krško. 7. Potrebno je zaostriti kriterije za pošiljanje pacientov zdravstvenim organizacijam izven MZS. Zdravnika, ki povzroči neupravičen „odliv", se na to opozori in zahteva obrazložitev, zakaj pacient ni bil napoten v Splošno bolnišnico Novo mesto ali Brežice, kljub temu da se enake zdravstvene storitve opravljajo tudi v teh zdravstvenih organizacijah. 8. Če uporabniki uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na lastno željo ali zahtevo s formalno pravno veljavno izstavljeno napotnico pooblaščenega zdravnika z območja zunaj območja naše zdravstvene skupnosti, krije OZS Krško stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo do višine, kot bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci v domači medobčinski zdravstveni skupnosti, razliko krije uporabnik sam. Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez formalno pravno veljavne izstavljene napotnice OZS Krško ne prevzema obveznosti plačila. 9. Predlaga naj se preložitev uvedbe nove zdravstvene izkaznice. 10. Enaka izhodišča in kriterije pri vrednotenju programa kot pri domačih izvajalcih je potrebno upoštevati tudi za zdravstvene organizacije izven domače medobčinske zdravstvene skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti se vključijo v sklepanje SS o menjavi dela s Kliničnim centrom Ljubljana preko Medobčinske zdravstvene skupnosti. 11. Komiteju za družbene dejavnosti SO Krško in Koordinacijskemu odboru za družbene dejavnosti v občini Krško se predlaga korekcijo udeležbe sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu najmanj na nivo iz srednjeročnega obdobja 1976 - 1980. 12. V smeri uskladitve porabe na področju zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi bodo pripravljene spremembe samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto in samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Krško. 13. V vseh zdravstvenih organizacijah je nujno racionalnejše izkoriščanje delovnega časa in s tem v zvezi ukinitev novih zaposlitev ter skrajna racionalizacija izdatkov vseh vrst. 14. S prerazporeditvijo sredstev v okviru sprejetega finančnega načrta OZS Krško za leto 1982 je možno zagotoviti za redni program dodatnih 7.562,00 dinarjev, tako da OZS Krško ne bo poravnala v letu 1982 naslednjih svojih obveznosti: a) solidarnostno združevanje sredstev za zdravstveno varstvo v MZS Novo mesto - obveznost za leto 1981 v višini 2.052.000 din, b) združevanje sredstev za financiranje nalog SLO — obveznosti za leto 1982 v višini 5.510.000 din. STRAN 16 NAŠ GLAS St. 20 - december 1982 PONOVNO PREVERITI ORVEZNOSTI PRIPOMBE K OSNUTKU ANEKSA ŠT. 2 K SAMOUPRAVNEMU SPO RAZUMU O SKUPNIH TEMELJIH PLANOV ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Osnutek aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti opredeljuje pravice in obveznosti posameznih občin pri uresničevanju solidarnosti za zagotovljeni program zdravstvenega varstva kot plansko kategorijo, ki bi bila v pretežni meri odvisna od realizacije oziroma od rasti dohodka v občini. V obrazložitvi je navedeno, da so vzrok za to zaostrene gospodarske razmere, ki ne omogočajo povečevanja obsega storitev iz zagotovljenega programa. Smatramo, da sedanje besedilo 13. člena aneksa ni sprejemljivo, saj ne vzpodbuja prizadevanj za prestrukturiranje programov zdravstvenega varstva. V tistih občinah, kjer predstavlja v občini dogovorjeni program relativno velik delež v celotnem programu zdravstvenega varstva, bi s povečanjem obsega pravic iz zagotovljenega programa (razvijanje nege in zdravljenja na domu, razvoj preventivnih dejavnosti) zmanjšali dosedanji obseg storitev iz dogovorjenega občinskega programa, kar bi vplivalo tudi na zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva. Besedilo zadnjega stavka 10. člena je v nasprotju z besedilom 8. člena aneksa. Zagotavljanje uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom bo vplivalo na povečanje stroškov zagotovljenega programa zdravstvenega varstva. Prav tako se povečuje delež zagotovljenega obsega v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti z izvajanjem samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v socialnih zavodih. V 3. točki 13. člena aneksa je določeno, da bo na obračun najpomembneje vplivala stopnja rasti družbenega proizvoda občine oziroma v njej ustvarjenega dohodka. Smatramo, da rast dohodka in razpoložljiva sredstva za zdravstveno varstvo nista v neposredni povezavi. Potrebno je upoštevati dogovorjeno zaostajanje sredstev za skupno porabo za rastjo druž- benega proizvoda oziroma dohodka, specifičnosti posameznih občin ter dogovorjene prioritete na področju skupne porabe v posameznih občinah. Vse do sedaj, predvsem pa v letu 1981, v občinskih zdravstvenih skupnostih ni bila vpeljana točna evidenca izvajanja zagotovljenega programa zdravstvenega varstva. Metodologija za spremljanje izvajanja zagotovljenega programa je bila zdravstvenim skupnostim posredovana šele v letu 1982 in le-ta še vedno ne zagotavlja točnega ugotavljanja in spremljanja obsega storitev in stroškov zagotovljenega programa. Ob primerjavi obsega obveznosti in pravic posameznih občin do solidarnostnih sredstev z višino porabljenih sredstev za zdravstveno varstvo ter z ustvarjenim družbenim proizvodom ugotavljamo, da izračuni temeljijo ali na nepravilnih kriterijih ali pa na netočnih ocenah izvajanja zagotovljenih programov. To dokazuje primer občine Krško: iz Analize učinkovitosti in meril solidarnosti na področju zdravstvenega varstva je razvidno, da je obveznost OZS Krško za združevanje solidarnostnih sredstev na republiški ravni neutemeljena. Analiza navaja, da so med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, ki združujejo sredstva za republiško solidarnost, le občine, ki presegajo republiško poprečje družbenega proizvoda na prebivalca. Kot izjemi sta navedeni le zdravstveni skupnosti Žalec in Ljubljana Vič Rudnik. Iz tabele je razvidno, da je tudi v občini Krško doseženi družbeni proizvod na prebivalca nižji od poprečnega v SR Sloveniji ter da njegovo razmerje do republiškega poprečnega celo pada (ob isto- časnem povečevanju obveznosti za združevanje sredstev republiške solidarnosti). Med občinami, ki združujejo sredstva za "solidarnost na republiški ravni, je tudi nekaj izjem, ki so z razpoložljivimi sredstvi na uporabnika pod republiškim poprečjem; med njimi je tudi Krško. Tudi če primerjamo le sredstva za zdravstvene storitve na uporabnika, je Krško znatno pod republiškim poprečjem. V Analizi je ugotovljeno, da so solidarnostne obveznosti posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti razporejene skladno z njihovo gospodarsko močjo. Primer občine Krško te ugotovitve ne potrjuje; kljub temu da je po vseh pokazateljih razpoložljivih sredstev pod republiškim poprečjem, je obvezna združevati sredstva republiške solidarnosti in delež te obveznosti v skupnih sredstvih OZS Krško se celo povečuje. Pri tem pa je potrebno upoštevati še nove naloge, ki se pojavljajo letos na področju zdravstvenega varstva v občini Krško zaradi začetka obratovanja Nuklearne elektrarne. Potrebno je bilo organizirati dispanzer za medicino dela, prometa in športa, potrebno je bilo znatno povečati preventivne dejavnosti, potrebno je usposobiti zdravstvene organizacije za delovanje v posebnih pogojih. Vsa problematika v zvezi z začetkom delovanja NE Krško je bila posredovana tudi Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje. Smatramo, da je nujno potrebno ponovno preveriti sedanji obseg obveznosti in pravic posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti do sredstev republiške solidarnosti ter ustreznost kriterijev in metodologije za spremljanje izvajanja zagotovljenega programa. Arhivski posnetek kasaške dirke na Krškem. nekdanjem hipodromu M.itije Gubca v St. 20 - december 1982 NAS GLAS STRAN 17 V W SE IZ DELA SKUPŠČINSKIH ZBOROV ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO Krško bosta na svojih sejah 28. de- a) za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost m2: nad do din % din _ 5,00 — 10 5,00 10,00 0,50 + 17 od presežka nad 5,00 10,00 15,00 1,30 + 24 od presežka nad 10,00 15,00 20,00 2,90 + 30 od presežka nad 15,00 20,00 25,00 4,70 + 40 od presežka nad 20,00 25,00 30,00 7,20 + 50 od presežka nad 25,00 30,00 — 10,20 + 60 od presežka nad 30,00 b) za stavbna zemljišča , če znaša prometna vrednost m2: nad do din % din 40 25 40,00 60,00 10,00 + 35 od presežka nad 40,00 60,00 80,00 17,00 + 40 od presežka nad 60,00 80,00 100,00 25,00 + 45 od presežka nad 80,00 100,00 120,00 35,00 + 50 od presežka nad 100,00 120,00 140,00 44,00 + 55 od presežka nad 120,00 140,00 - 55,00 + 60 od presežka nad 140,00 c) za gradbene objekte, če znaša osnova din/m2: nad do din % din 6.000.- 10 6.000.- 9.000.- 600.- + 12 od presežka nad 6.000.- 9.000.- 12.000.- 960.- + 14 od presežka nad 9.000.- 12.000.0 15.000.0 1.380.- + 16 od presežka nad 12.000.- 15.000.- 18.000.- 1.860.- + 18 od presežka nad 15.000.- 18.000.- — 2.400.- + 20 od presežka nad 18.000.- cembra predvidoma sprejela predlog dokumenta, na osnovi katerega bodo spremenjene osnove in stopnje davka na promet nepremičnin (kmetijska in stavbna zemljišča in gradbeni objekti). Iz obrazložitve povzemamo: Odlok o davku na promet nepremičnin je bil sprejet v naši občini v letu 1972, osnove in stopnje za kmetijska in stavbna zemljišča ter za gradbene objekte pa so bile spremenjene v letih 1975 in 1977 in so bile prilagojene takratni vrednosti nepremičnin. V času od zadnje spremembe odloka so se cene nepremičnin znatno spremenile, zato osnove in stopnje ne ustrezajo več sedanji vrednosti. Glede na zgoraj navedene ugotovitve predlagamo v predlogu spremembe odloka nove osnove in stopnje, ki so usklajene s sedanjimi cenami nepremičnin na območju celjske regije: 3. člen odloka o davku na promet nepremičnin se v celoti spremeni in glasi: 1. če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko ali gozdno zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo edini vir preživljanja ali kmetu-koope-rantu, ki je na tej osnovi zdravstveno zavarovan, se davek na promet nepremičnin ne plačuje. 2. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani menjavajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja, vendar samo, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim virom preživljanja ali kmetje - kooperantje, ki so na tej osnovi zdravstveno zavarovani. Program dela Občinskega sveta ZSS opredeljujejo stališča in sklepi kongresov Zveze sindikatov o nalogah pri nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju na socialističnih samoupravnih temeljih ter aktualne družbenoekonomske razmere v SR Sloveniji ter SFR Jugoslaviji. Izhajajoč iz te opredelitve in iz programske usmeritve, sprejete na skupščini občinske organizacije ZSS Krško, ter programa dela republiškega sveta ZSS, bo delo Občinskega sveta in njegovih organov usmerjeno na uresničevanje sprejetih nalog na X. kongresu ZSS in IX. kongresu ZS Jugoslavije. Pri uresničevanju zastavljenih nalog je potrebno upoštevati tudi ocene in usmeritve Zveze komunistov in druge dokumente, ki opredeljujejo družbenoekonomske razmere in pogoje, v katerih bo v letu 1983 potekal boj za uveljavljanje samoupravnih odnosov in stabilizacijo gospodarstva. Razmere, v katerih se nahajamo, zahtevajo od vseh organov Zveze sindikatov izjemne napore za: graditev notranje enotnosti ZS glede vseh vprašanj, ki opredeljujejo socialistični, samoupravni, družbenoekonomski položaj delavca in sociali- stično samoupravno družbeno ureditev, poglobljeno in učinkovito množično politično delovanje za mobilizacijo vseh notranjih ljudskih in materialnih sil za doseganje ciljev družbenoekonomskega razvoja in odpravlja- nje vzrokov gospodarske ter politične nestabilnosti, poglabljanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih pridobivanja in delitve dohodka z revolucionarno kritičnim odnosom do protisamo-upravnih teženj v delovanju gospodarskega sistema, znotraj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, - določnejše in celovitejše uveljavljanje načel in prakse delitve po rezultatih dela oziroma socialističnega samoupravljanja sistema pridobivanja osebnih dohodkov na temelju rezultatov živega in minulega dela v medsebojni dohodkovno-planski povezanosti delavcev temeljnih organizacij združenega dela, za utrjevanje zakonitosti, varstva družbene lastnine ter samoupravnih pravic delavcev. V skladu z naštetimi temeljnimi predpostavkami zajema program dela STRAN 18 NAŠ GLAS Št. 20 - december 1982 občinskega sveta ZSS Krško naslednje naloge: 1. Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov za: a) krepitev samoupravnega položaja delavca in občana s ciljem uresničevanja določil Ustave in ZZD, b) vzpodbujanje dela osnovnih organizacij zveze sindikatov pri konkretnih akcijah za izboljšanje samoupravnih odnosov v OZD in pri samoupravnem združevanju dela in sredstev, c) uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, d) opredeljevanje izhodišč gospodarske politike organizacij združenega dela in planov za leto 1984, e) ocenjevanje rezultatov gospodarjenja in smotrnem gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije, zmanjševanju stroškov, vplivu delavcev na politiko cen in ekonomsko smotrnega izvoza blaga. Nosilec: predsedstvo Občinskega sveta ZSS z odgovarjajočimi sveti, osnovne organizacije ZSS v TOZD in OZD. Rok: stalna naloga 2. Obravnavanje aktualnih vprašanj pri graditvi trdnejšega gospodarskega sistema, zakonskih in drugih predlogov oziroma rešitev, ki vplivajo na samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev in za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Ta vprašanja pa so predvsem: a) zagotavljanje skupnih potreb na podlagi svobodne menjave v pogojih gospodarske stabilizacije in vpliv na družbeni standard delavcev, b) položaj delavcev v OZD, ki poslujejo z izgubami in naloge OOZS pri tem, c) politika zaposlovanja in njeno uresničevanje v pogojih prestrukturiranja gospodarstva in zaostrenih gospodarskih razmer, d) uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri graditvi stanovanj in upravljanju z družbenimi stanovanjskimi skladi, e) tekoči in aktualni problemi, ki zahtevajo sprotno ter takojšnje reagiranje Občinskega sveta oziroma Zveze sindikatov Slovenije. Nosilec: Občinski svet ZSS, predsedstvo in sveti ali odbori za posamezna področja, osnovne organizacije ZS. Rok: za posamezna vprašanja takoj, drugo so stalne ali občasne naloge. 3. Organizacijska krepitev organov zveze sindikatov in uresničevanje vloge sindikatov pri. oblikovanju kadrovske politike s ciljem: a) množičnega vključevanja članov in organov zveze sindikatov v vse pore sprejemanja odločitev v samoupravnem političnem sistemu, b) samoupravnega oblikovanja kadrovske politike in uveljavljanja odgovornosti, c) pridobivanja usposobljenih in dela voljnih ter z delom perizkušenih delavcev, s pomočjo družbenopolitičnega izobraževanja pa pridobivali mlajše in delavoljne delavce, d) organiziranje takšnega načina samoupravnega obveščanja delavcev, ki bo omogočil pravilne, pravočasne in smotrne samoupravne odločitve. Nosilec: osnovne organizacije zveze sindikatov, predsedstvo, občinski svet in pristojni sveti in odbori. Rok: stalna naloga. 4. Sprotno in sistematično spremljanje aktivnosti sindikalnih organizacij pri uresničevanju vseh zastavljenih in sprejetih sklepov in stališč. Nosilec: člani predsedstva. Rok: stalna naloga skozi vse leto. 5. Ohranjevanje tradicij delavskega razreda s ciljem obeleževanja revolu- cionarnih dogodkov iz zgodovine delavskega in sindikalnega gibanja, pristopiti pa je potrebno k organiziranemu zbiranju in urejanju dokumentov. Nosilec: osnovne organizacije ZS, predsedstvo in Odbor za ohranjanje tradicij delavskega razreda. Rok: ustanovitev odbora in pri-četek /. delom I. četrtletje 1983; stalna naloga. 6. SLO in DS Podružbljanje SLO in DS je naša skupna in stalna naloga. Realno ocenjevanje varnostno-političnih razmer v lastni sredini, ažuriranje obrambnih načrtov in stalno preverjanje usposobljenosti, skupaj s Komitejem za SLO in DS, bo onemogočalo protisociali-stično in nesamoupravno delovanje posameznikov ali skupin. 7. Sveti, odbori, komisije in občinski odbori sindikatov dejavnosti morajo v okviru tega programa pripraviti tudi svoje programe in jih do 15. januarja 1983 predložiti predsedstvu Občinskega sveta ZS. Ti programi so potem sestavni del programa občinske organizacije ZSS. OBRAČUN IN PROGRAM SZDL PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL KRŠKO Za ponedeljek, 20. decembra, je bila v sejni sobi A SO Krško sklicana PROGRAMSKA SEJA Občinske konference SZDL Krško, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnih organov programske konference 2. poročilo o družbenopolitični aktivnosti SZDL občine Krško za leto 1982, 3. razprava o poročilu in zaključki, 4. sklepanje o programu družbenopolitične aktivnosti SZDL občine Krško za leto 1983, 5. razno. POROČILO O DRUŽBENOPOLITIČNI AKTIVNOSTI SOCIALISTIČNE ZVEZE V OBČINI KRŠKO ZA LETO 1982 Za programsko sejo OK SZDL Krško je občinsko vodstvo te družbeno politične organizacije pripravilo dokument, o katerem meni, daje ..poročilo le presek opravljenega dela, ki naj služi za oblikovanje ocene o vlogi in položaju SZDL, ki jo ima le-ta v naši družbenopolitični skupnosti". Iz poročila povzemamo najpomembnejše oziroma najzanimivejše ugotovitve: KREPITEV VLOGE SZDL KOT FRONTE SUBJEKTIVNIH SIL V SISTEMU SAMOUPRAVNE SOČI ALISTIČNE DEMOKRACIJE Leto 1982 je .bilo zapolnjeno z nekaterimi obsežnimi družbenopolitičnimi aktivnostmi (skupščinske volitve, kongresne aktivnosti, volitve samoupravnih teles v KS), ki so prav gotovo vplivale na zmanjšanje možnosti za vse druge možne oblike in metode pa tudi vsebino političnega delovanja, zlasti še v krajevnih skupnostih. Pa vendar lahko ugotovimo, da je bilo ob tem opravljenega veliko političnega dela in drugih konkretnih nalog, in to: družbeno izobraževanje delegatov (za vodje in namestnike vodij delegacij in konferenc delegacij), usklajevanje in vodenje aktivnosti NNNP 82 ter v tej zvezi organizirana obrambna vzgoja prebivalstva ter kon- Št. 20 - december 1982 NAS GLAS STRAN 19 kretne priprave celotnega prebivalstva in še posebej organov, služb ter enot za vajo „Posavje - 82", vodenje aktivnosti za odkup pšenice ter za jesensko setev pšenice, - vodenje akcije za uspešno spravilo poljščin, sadja in grozdja, - usklajevanje aktivnosti pri zbiranju odpadnih surovin, zlasti še odpadnega papirja, - začeta je tudi akcija za spravilo in uporabo manj kvalitetne in odpadne lesne mase iz gozdov, ki bi zapolnila pomanjkljivo oskrbo z gorivi za ogrevanje, - posebne aktivnosti pri zagotavljanju preskrbe z gorivi (naftnih derivatov), plinom in nekaterimi drugimi artikli široke potrošnje, - ob vsem tem pa še uresničevanje vloge DPO do delegatskega sistema. ZNAČILNOSTI POLITIČNEGA DELOVANJA: Demokratične oblike delovanja: Zagotavljanje osnovnih pogojev za razvijanje širokih demokratičnih oblik političnega in delegatskega delovanja je še vedno premajhno, zlasti še v KS, pa tudi v delovnih sredinah . .. Družbeno izobraževanje: Usmerjevalna vloga SZDL in njenih posameznih frontnih delov na področju družbenega izobraževanja se kljub nekaterim pozitivnim dosežkom (obrambna vzgoja) še vedno ne uresničuje zadovoljivo. Programi so sicer oblikovani in sprejeti, zatika pa se pri njihovem izvajanju. To je pokazalo tudi organizirano usposabljanje vodij delegacij in konferenc delegacij ter njihovih namestnikov. Skrbne organizacijske priprave seminarjev so terjale veliko truda in tudi stroškov, udeležba pa je bila porazno slaba. Tudi tu gre za (ne)odgovornost posameznih TOZD in KS, ki niso storile vsega, da bi zagotovile udeležbo iz svojih sredin. Družbeni sistem informiranja: Družbeni sistem informiranja je odločilnega pomena za široko demokratično pot samoupravnega in delegatskega odločanja. Tega se vsi zavedamo, vendar pa premalo storimo, da bi imeli učinkovito in kvalitetno odločanje. Znova moramo opozoriti na nekatere pojave, ki se še vedno kažejo kljub večkratnim pozorilom in sprejetim stališčem v tej zvezi: delegatska gradiva še vedno niso v vseh skupščinah primerno sestavljena in dovolj razumljiva; - gradiva prihajajo delegacijam pogosto tako pozno, da o njih ni mogoče organizirati razprave niti na delegacijah, kaj šele v širšem obsegu; nekatere skupščine ne pošiljajo TOZD in KS zapisnikov s svojih sej, tudi tiste, ki jih sicer pošiljajo, pa to delajo dokaj pozno, običajno ob sklicih naslednjih sej, ko preteče vsaj en mesec, pogosto, pa kar nekaj mesecev; interna glasila v TOZD premalo izkoristijo svoje možnosti za informiranje o vprašanjih, ki segajo izven mej tozda. Skupno delegatsko glasilo v naši občini „Naš glas" dobiva vse bolj podobo dobrega informativnega sredstva, ki bi ga kazalo razširiti v sleherno naše gospodinjstvo, toda nikakor ni mogoče podreti zidu nerazumevanja do njegovega razvoja v tej smeri. Sprijazniti se bo treba s tem, da kvalitetno informativno delo tudi nekaj stane. Za to pa se moramo zavzeti vsi, tako v krajevnih skupnostih kot tudi delavci v združenem delu. AKCIJSKO UVELJAVLJANJE SZDL NA PODROČJU GOSPODARSKE POLITIKE IN ODNOSOV V Republiški konferenci SZDL Slovenije je bil sprejet operativni program nalog, kjer se bo SZDL s frontnimi deli še posebej angažirala za uresničevanje sprejetih ciljev gospodarske stabilizacije in to na področjih: — vsestranskega varčevanja (energija, materiali, itd.), — osnovne preskrbe prebivalstva, — stanovanjskega gospodarstva, — socialne politike, — družbenega planiranja, — urejanja odnosov splošne in skupne porabe v pogojih zmanjšanja razpoložljivega dohodka. V ta okvir nalog SZDL sodijo tudi nekatere konkretne aktivnosti, ki smo jih opravili v minulem letu: Spravilo pridelkov in setev pšenice: Spravilo in odkup poljskih pridelkov, sadja in grozdja je v naši občini steklo brez posebnih motenj. Tudi načrt za odkup pšenice je bil izpolnjen. Pokazalo pa se je veliko razhajanje v predvidevanjih in možnostih za jesensko setev pšenice na našem območju . . . V naši občini so kmetijske obdelovalne površine razdeljene med družbenim sektorjem (15%) in zasebniki (85 %). V zasebnem sektorju ima 7000 lastnikov 93.000 parcel, tako da je povprečna velikost parcele le 30 arov. Ze teh nekaj podatkov nam pove, da je kaj malo možnosti za organiziranje rentabilne blagovne proizvodnje v takih pogojih. Drugo plat razmer v kmetijstvu pa nam kaže naša dosedanja usmeritev, ki je potekala organizirano le v pridelovanju jabolk, hrušk, grozdja, kumar, jagodičevja, živinoreje in mleka. Takšno usmeritev je narekovala ekonomska računica in usmerjenost pospeševalne službe. Značilno je tudi to, da v naši občini, razen za prej omenjeno kmetijsko proizvodnjo, niso vzpostavljeni niti kooperacijski odnosi. Zato ni realno pričakovati, da bi lahko z aktivističnimi posegi bistveno spreminjali obstoječo agro karto. Poudariti je treba še to, da je bila akcija za jesensko setev pšenice nasploh nepripravljena in polna dvomov. Saj pogodbenim zavezancem ni dajala nobene garancije (odkupna cena ni bila znana) niti zaupanja. Zbiranje odpadnih surovin: Zbiranje odpadnega papirja v naši občini poteka že vrsto let organizirano in dokaj uspešno. Pri tem imajo veliko zaslug organizacija Rdečega križa pa tudi osnovne šole, ki izmenično vodijo akcije. Še vedno pa je zapostavljeno zbiranje in izkoriščanje ostalih odpadnih materialov, ki jih primanjkuje v naših proizvodnih procesih. KULTURNA SKUPNUST KRŠKU 3. SEJA SKUPŠČINE: KULTURA V PRIHODNJEM LETU Za sredo, 22. decembra, je bila sklicana 3. redna seja obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Krško, za katero je bil predviden naslednji dnevni red. 1. Izvolitev verifikacijske komisije in zapisnikarja 2. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje skupščine KS Krško 3. Realizacija finančnega plana KS Krško za obdobje januar — september 1982 4. Izhodišča finančnega plana KS Krško za leto 1983 in sklep o začasnem financiranju programa KS Krško po poprečni stopnji iz leta 1982 5. Delovni plan KS Krško za leto 1983 6. Obravnava in sprejem Statuta Kulturne skupnosti Krško 7. Obravnava in sprejem Poslovnika o delu skupščine KS Krško 8. Delegatska vprašanja in odgovori STRAN 20 NAS GLAS St. 20- december 1982 STATUTARNI SKLEP O ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI DELO OBČINSKE ORGANIZACIJE ZK Na svoji zadnji letošnji seji bo Občinska konferenca ZKS Krško prejela v potrditev ,JPredlog statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK v občini Krško." S tem bo zaključen dvofazni postopek sprejemanja tega dokumenta, za njegovo boljše poznavanje pa navajamo nekaj najpomembnejših novosti. Povsem nova je uvodna obrazložitev temeljnih izhodišč. V njej je med drugim zapisano tudi: „... Da bi zagotovili pogoje celovitega odločanja delavcev o pogojih dela v organizaciji in celotnem ustvarjenem dohodku in na tej podlagi v pogojih demokratičnih samoupravnih procesov vsestransko osvobajanje in uveljavljanje delavčeve osebnosti, bo občinska organizacija ZK Krško svojo organiziranost, oblike in metode svojega delovanja tekoče in sprotno prilagajala potrebam za spreminjanje in s tem ustvarjala pogoje za uresničevanje zgodovinskega poslanstva ZK ..." Znak prilagajanja dokumentov potrebam sodobnega položaja v naši družbi je tudi zahteva po večji samoiniciativnosti in aktivnosti članov ZK. V 4. členu je namreč zapisano, da pomeni opravičevanje lastne neaktivnosti članov z nezadostnim znanjem in informiranostjo oportunizem in beg od zavzemanja jasnih političnih stališč. Vsak član je sam dolžan iskati vire čim bolj kvalitetnega informiranja. Osnovna organizacija je opredeljena kot ustvarjalni idejnopolitični subjekt graditve in uresničevanja politike v svojem okolju in v ZK kot celoti. Odločitev osnovne organizacije je veljavna, če je na sestanku navzoča večina njenih članov, za predlagano odločitev pa je glasovalo najmanj 2/3 navzočih članov. Sekretariat je po novem opredeljen kot delovno telo in ne več kot politično izvršilni organ osnovne organizacije. Povsem na novo je vstavljen 33. člen: „V primerih, ko posamezni člani odhajajo za daljši čas v tujino, morajo o tem obvestiti svojo osnovno organizacijo in predsedstvo občinskega komiteja ZK." V novem dokumentu je popolnejše tudi 3. poglavje: „Akcijsko delovanje in povezovanje." Tako 37. člen predvideva, da: „Komunisti, ki živijo na območju krajevne skupnosti, ne gled3 na organizacijsko povezanost, sestavljajo v delih KS - območjih, soseskah, ulicah, zaselkih ali vaseh - akcijske skupine kot metode dela osnovne organizacije in sveta ZK. Vsaka akcijska skupina izvoli svojega sekretarja in njegovega namestnika." Na akcijski, problemski ali delovni konferenci izvoljeno delovno pred- sedstvo deluje po končani konferenci kot usklajevalec politične aktivnosti osnovne organizacije in njenih članov do naslednje konference (39. člen). Delovno predsedstvo akcijske konference je v sodelovanju s predsedstvom občinskega komiteja kolektivno odgovorno za spremljanje in pomoč osnovni organizaciji in lahko tudi na pobudo osnovne organizacije ali občinske konference pripravlja naslednjo akcijsko, problemsko ali delovno konferenco. Pobudo za sklicevanje omenjenih oblik akcijskega povezovanja dajejo osnovne organizacije ali delovno predsedstvo akcijske konference v soglasju z osnovno organizacijo. Če le-ti tega ne storijo, lahko konferenco skliče predsedstvo občinskega komiteja ZK (40. člen) Za dogovarjanje in usmerjanje idej-nopolitičnega delovanja komunistov v društvih, strokovnih organizacijah, SIS ... lahko občinski komite ustanavlja aktive Zveze komunistov. Stališča, kijih aktivi v obravnavanih vprašanjih sprejmejo, so obvezna za vse komuniste določenega aktiva šele potem, ko je z njimi seznanjen in jih potrdi občinski komite (44. člen) Občinski komite je opredeljen kot najvišji organ občinske organizacije ZK med zasedanji občinske konference. Sestavlja ga 31 članov, ki so za svoje delo, delo komiteja in občinske organizacije ZK kolektivno in osebno odgovorni občinski konferenci. Predsedstvo je politično-izvršilni organ občinskega komiteja ZK. Voli ga občinski komite izmed svojih članov. Šteje 9 članov, ki imajo enake pravice in obveznosti ter so za delo predsedstva osebno in kolektivno odgovorni občinskemu komiteju. Tovariško razsodišče občinske organizacije ZK voli občinska konferenca in šteje 7 članov. Nadzorna in statutarna komisija štejeta po 5 članov. Vsem bralcem Našega glasa, sodelavcem in ustanovam, s katerimi imamo delovne in poslovne stike, želimo vse najboljše v novem 1983 letu! Uredništvo