8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRILtiukSKI dnevnik
Poštnina plačana » gotovln/ /->	>.
Abb. postale 1 grupo.	I^CIia aiUU lir
Leto XXXIV. Št. 69 (9981)
TRST, četrtek, 23. marca 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Oa 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v us karm ..Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
UGRABITELJI SO SE DOSLEJ OGLASILI SAMO ENKRAT TORINSKA POROTA SE JE SKUŠALA IZOGNITI ZAPREKI S KOMPROMISNO REŠITVIJO
Teden dni po ugrabitvi Mora preiskava še na mrtvi točki
v
Šestnajst tisoč mož preiskuje Rim in okolico - Vrsta pričevanj ljudi, ki naj bi v preteklosti videli brigadiste - Teroristi naj bi se zgledovali po ugrabitvi nemškega industrijca Schleyerja
RIM — Čeprav preiskovalci ne iščejo več skrivališča, v katerem je zaprt predsednik krščanske demokracije Moro v Rimu, temveč so razširili krog raziskav tudi na sosedne dežele, še zlasti na Toskano, Umbrijo, Marke in Abruce, sc v Rimu nadaljujejo policijske akcije na področju mestnih četrtf Monte Mario in Trlonfale. Vsak dan postavijo varnostne sile več sto cestnih blokov. Že šest dni priližno 16 tisoč tnož (agenti javne varnosti, karabinjerji, finančni stražniki in vojaki) nadzoruje promet, ugotavlja istovetnost šoierjev in pregleduje vrzila.	i .
To seveda pripelje tudi do dogod-
kov, ki s preiskavo o Morovi ugrabitvi nimajo nič skupnega. Tako so včeraj v mestni četrti Primavalle ustavili avto, s katerim se je vozil približno 25 let star moški. Mladenič je disciplinirano parkiral, nakar je, namesto da bi pokazal dokumente, bliskovito odprl vrata in pobegnil po poljih, ki so vzdolž ceste. Policaji so ga skušali dohiteti, vendar je bilo vse zaman. V avtu
Policija aretirala Pertramerjevo
NOVARA: -j; Agenti tukajšnjega političnega oddelka kvesture. po novem DIGOS, so sinoči aretirali 3i-Ielno Brunhil-de Pcrtramer, domnevno pripadnico rdečih brigad, ki jo je torinski preiskovalni sodnik Cor-si obtožil sodelovanja pri u-moru podčastnika javne varnosti Berardija. Pertramerjeva je obtožena sodelovanja v oboroženi tolpi, nedovoljene posesti vojnega orožja in ropa.
Do aretacije je prišlo sinoči, ko je 15 do zob oboroženih policajev v neprebojnih jopičih potrkalo na vrata stanovanja Portramerinega tasta. Dekle je sedelo pred televizijo in povedalo, da je imelo namen oglasiti se na policiji še istega večera. Agentom je obenem izročila vrsto dokumentov, iz katerih naj bi jasno izhajalo, da ima povsem veljaven alibi za dan, ko so brigadisti ustrelili podčastnika Berardija. Do nje so prišli na podlagi identikita, ki so ga izdelali po navodilih prič, ki so prisostvovale umoru Berardija. Identikit naj bi odgovarjal sliki Brimhilde Per-tramer. Sinoči so istočasno a-retirali tudi njenega svaka Rolanda Strana, ker so pri njem dobili samokres kalibra 6. njenega tasta pa so prijavili sodišču, ker jo je skrival.
Kot znano trdi Brunhilde Per-tramer, da je bila na dan ko je prišlo do umora Berardija, na smučanju v kraju Canazei pri Tridentu, kjer je tudi vnovčila ček.
so našli dokumente svojega starega znanca, proti kateremu je sodstvo pred časom izdalo zaporni nalog.
V Milanu se je zvečer razširila govorica, da so ugrabitelji poslali uredništvu dnevnika ..Corriere delta Sera« kaseto, na kateri naj bi v nemščini posneli poročilo o ugrabitvi Mora. Šlo je /.a neslano potegavščino, kot so potrdili tudi na milanskem dnevniku.
Eden od teroristov, čigar identikit so karabinjerji objavili že v prejšnjih dneh, naj bi bil mesec dni pred atentatom večkrat na kraju, kjer so ugrabili Mora. šlo na j bi za 1,75 rn visokega, 30 do 35 let starega človeka, ki naj bi Po izjavah »verodostojnega* očividca pred mesecem dni imel okvaro na avtu in ki naj bi vprašal v slabi italijanščini z nemškim naglasom, kako bi lahko prišel do mehanika. To uričevanie baje krepi domnevo, po kateri naj bi u-grabitelji imeli v bližini kraja u-grabitve opazovalnico, iz katere so baje več tednov slediliv premikom Alda Mora. Zvečer pa .je no-litičnj urad kvesture sporočil, da je domneva, po kateri naj bj o-menjeni človek bil organizator u-grabitve, brez sleherne podlage. Skoraj gotovo pa je. da drži vse tisto, kar so ugotovili v zvezi z žensko, ki je v Ulici Firence kupila tri kape za pilote Alitalie. To naj bi bila tudi edina konkretna sled, ki ji preiskovalci sledijo.
Skušajo istočasno ugotoviti ali gre za isto žensko, ki je z naperjeno brzostrelko nadzorovala potek Mo rove ugrabitve. Politični urad kvesture je tudi sporočil, da proučujejo položaj vrste oseb, za katere sumijo, da so se udeležili napada v Ulici Fani, Gre za edino vest, ki jo je uradno dal šef političnega urada Domenico Spinella.
Zaradi domnevne podobnosti z identikitom, ki so ga objavili preiskovalci, je 27-letni Alessaindro Clemente imel v Carloforteju pri Cagliariju neljubo presenečenje Nekdo je namreč sporočil policiji, da na pomolu v Carloforteju čaka na trajekt človek, ki je zelo podo ben enemu brigadistov. Na kraj je takoj pridrvelo nekaj policijskih patrulj, ki so mladeniča aretirali, vendar- ne zato ker bi bil pripad nik rdečih brigad, temveč ker je imel v žepu večji nož.
Tačas so v Bonnu potrdili, da je »Bundeskruninalamt* dobavil italijanskim preiskovalcem kompjuter, ki je povezan z osrednjimi elektronskimi možgani nemške policije, v katerih ,ie na tisoče podatkov o povezavi med nemškimi in italijanskimi teroristi. Nemški kriminalisti menijo, da je bil atentat na predsednika indostrijcev Hansa Martina Sehle.verja zgled, ki so mu rdeči brigadisti sledili, ko sc. načrtovali atentat na Mora. Iz tega sklepajo, da so nemški teroristi imeli precejšnjo vlogo pri pripravah za Mo. rovo ugrabitev, čeprav dvomijo, da so se neposredno udeležili atentata.
Glasilo češke partije »Rude pravo* je včeraj odločno zavrnilo vesti, ki so jih objavili nekateri milanski in pariški dnevniki, češ da so se teroristi rdečih brigad urili v Češkoslovaški. Gre za neverjetno žalitev, pravi «Rude pravo*, saj je Češkoslovaška vedno obsodila terorizem, pa če je bil naperjen proti naprednim družbam, ali pa če je bila tarča kapitalistična družba. ker je to v naspretju z načeli sožitja, ki jih zagovarja Češkoslovaška.
Rimska kvestura je medtem sporočila, da je iz varnostnih razlogov prepovedala sprevod in shod nekega zmernega študentskega gibanja, (if)
REM — Minister za šolstvo Pe-dini je včeraj sprejel predstavnike sindikatov osebja univerz, s katerimi se je pogovarjal o poteku procesa- za izvajanje vseučiliške reforme. Na sestanku je bila poudarje-
na nujnost, da se vlada in parlament lotita še nerešenih problemov univerze.
PEKING — Norveški zunanji minister Frydenlund se mudi na enotedenskem uradnem obisku na Kitajskem. Po ogledu Kantona in Hangčova je včeraj s posebnim letalom vojaškega letalstva prispel v Peking. To je prvič, da se je neki gost iz tujine pripeljal na vojaško letališče i.cdaleč od kitajske prestolnice.
RIM — Zamrzitev stanarin, ki bo zapadla 31. marca, bodo po vsej verjetnosti podaljšali, da bo lahko parlament izdal nov zakon o pravičnih stanarinah
Sodni zbor zavrnil vlogo o samoobrambi
Vprašanje naj ne bi zadevalo procesa proti bri-gadistom, ker naj bi ga obtoženci sploh ne načeli
TURIN — Vloga, s katero so za j skega procesa. «ker obtoženci, kot govorniki rdečih brigadistov zalite- j je razvidno iz njihovih sporočil, ni-
mandata branilcem,
vali, naj sodni zbor prekine obravnavo in zahteva od ustavnega sodišča rešitev vprašanja samoobrambe, je neumestna. Tako je po skoraj štirih urah posveta sklenila tu-rinska porota, ki je skušala neboleče obiti nevarno zapreko samoobrambe. Vprašanje pa je, če se kompromisna rešitev, s katero je sodni zbor skušal nasititi volka, ne da bi žrtvoval koze, ne bo obrnila proti poroti in ne bo povod za še
so odvzeli mandata branilcem, cia bi se lahko sami zagovarjali, pač pa zavračajo proces v celoti in, v širšem smislu, nasprotujejo celotnemu ustroju italijanske pravice. V bistvu s g nimajo za obtožence, zaradi česar vprašanja samoobrambe v tem primetu sploh ne kaže jemati v o:;štev».
Skratka za turinske sodnike je samoobramba problem, ki se jih ne tiče. Kot so v razgovoru s časnika -
Po ponedeljkovem sporu s predsednik oa< dr. Barbarom, ki jim ni dovolil brati daljšega sporočila, obtoženi teroristi v znak protesta ne prihajajo več v dvorano. Obravnavi prisostvujejo le trije «opazovalci», ki nato poročajo ostalini. Včeraj so v tem svojstvn sledili razpravi Roberto Ognibene (levo), Nadia Mantovaui (v sredi) in Arialdo Lintrami (desno)	(Telefoto ANSA)
se je problema loti) tudi višji sodni svet. Ne spada pa v okvir turin-

OD DANES V VELJAVI ZAKONSKI ODLOK
Sindikati in sodstvo previdno ocenjujejo ukrepe o javnem redu
Stranke zagotavljajo, da bodo čimprej odobrile vladni odlok PSI je mnenja, da bi bilo treba ukrepe slej ko prej preklicati,
medtem ko republikanci pravijo, da so nezadostni in zapozneli i <‘taing označil izid nedeljskih paria
! mentarnih volitev. Francoski pred-
PO ZMAGI NA PARLAMENTARNIH VOLITVAH
Giscardje obljubil prenovitev in reforme
Vlada bo odstopila šele 3. aprila, ko se sestane novi parlament
RIM — Morda ne gre za izredne zakone, v smislu, da niso v nasprotju z italijansko zakonsko ureditvijo, ni pa najmanjšega dvoma, da veljajo samo v sedanjem res izrednem položaju. Ukrepi o javnem redu (zasliševanja brez zagovornikov, razširitev telefonskega p»sluškovti-nja, nadzorstvo nad prodajo in oddajanjem stanovanj), ki bodo stopili danes v veljavo, potem ko je vlada sprejela zadevni zakonski odlok, so videti -kot grenko zdravilo za res hudo bolezen. Zakon o javnem redu bo otežkečil dejavnost teroristov in razširil pristojnost policije, gotovo pa je, da bo tudi vplival na svobodo vsakega posameznega državljana. Nekdo celo dvomi o konkretni učinkovitosti komaj sprejetih ukrepov. Gre predvsem za sodnike, saj so pripadniki »magistratura democratica* pred dvema dnevoma objavili izjavo, v kateri trdijo, da je terorizem moč poraziti samo z večjo demokratično udeležbo. Cilj rdečih brigad je avtoritarna in močna država, nikakor pa ne ustavna republika. O tem so včeraj sodniki spet govorili ter izrazili bojazen, da bo borba proti terorizmu poverjena samo specializiranim korpusom, medtem ko terja čimvečjo mobilizacijo delavskih
množic ter demokratično reformo države.
Tudi v sindikalnih krogih so oce ne komaj sprejetega ukrepa zelo previdne. Vsi vztrajajo pri teni, da bo treba izredne ukrepe izvajali samo v primeru teroristov in, seveda, samo za krajši rok, s čimer se strinja tudi socialist Mosca, ki trdi, da bi morali ostati v veljavi do premostitve sedanje krize. V izjavah sindikalistov se večkrat pojavlja misel, da je bila vlada prisiljena sprejeti sklepe, ki bi utegnili postati tudi nevarni, ki pa se jim ni bilo mogoče izogniti. Tajnik zveze kovinarskih delavcev Mattina je dejal, da so ukrepi mnogo bolj strogi od onih, ki jih je nakazal sindikat, ki je med drugim zahteval dosledno spoštovanje že obstoječih zakonov. Za generalnega tajnika UIL Benve-nuta pa je treba predvsem urediti tiste urade javne uprave, policije, sodstva, obveščevalne službe, pri katerih je opaziti neučingovitost in pomanjkljivosti.
Reakcije polil ičnili sil so, kot je bilo pričakovati, manj kritične. Vse stranke so trdno odločene, da v parlamentu glasujejo za zakonski odlok še pred njegovo zapad'ostjo, se pravi, v p. ilindnrili (50 čineli. Obstajajo pa značilni odtenki. Socia-
PARIZ — «Triumf zdrave parne-1 Da bi dokazal svojo voljo po pre-i ti»; tako je Valery Giscard D'E | novilvi, je Giscard napovedal, da
se bo že danes sestal z Andrejem Bergeronom, voditeljem socialdemo
TERORISTI SO PRIPRA VILI IASED0 PRED FUNKCIONARJEVIM STANOVANJEM
V Madridu ubit v atentatu ravnatelj španskih kaznilnic
Atentat povezujejo z nedavnimi dogodki v zaporu Caraban-chei kjer so pazniki do smrti pretepli mladega anarhista
MADRID — Generalni ravnatelj španskih kaznilnic Jesus Haddad je bil včeraj zjutraj žrtev atentata, katerega krivci so še neznani. Štirje atentatorji so 40-letnega visokega funkcionarja pričakali pred njegovim stanovanjem v elegantni madridski četrti Salamanc ; eden je čakal v avtomobilu s prižganim 'motorjem, ostali trije pa s0 planili proti Haddadu v trenutku, ko je ta stopil v svoj avto, da bi se odpeljal na delo na pravosodno ministrstvo. Zločinci so streljali z revolverji in menda tudi z mitraljezom. Ko so Haddada odpeljali v bolnišnico, je bil še živ, toda nekaj minut pozneje je podlegel hudim ranam. Njegova žena je prisostvovala atentatu z okna stanovanja, s katerega se je ponavadi poslavljala od moža.
To je najhujši politični atentat v Španiji po umoru Carrera Blanca. Jesus Haddad, oče sedmih sinov, je bil med ustanovitelji španske social demokratske stranke, kj je pred kratkim vstopila v politično formati jo predsednika vlade Suareza. V preteklosti je opravljal važne funkcije v ministrstvih za industrijo in za načrtovanje, decembra lani pa je prevzel odgovornost za vse španske zapore na pravosodnem ministrstvu.
Policija je seveda takoj po atentatu namestila cestne bloke in u-vedla najstrože varnostne ukrepe, vsekakor pa preiskava doslej ni rodila sadov. Preiskovalci pričakujejo, da »i bo katera od ekstremistič-
Umorjcoi ravnatelj španskih kaznilnic Jesus Haddad
nih skupin prevzela odgovornost za umor.
Vsekakor pa umor funkcionarja povezujejo z nedavnimi dogodki v madridskem zaporu Carabanchel, kjer je prejšnji teden zaradi poškodb, ki so mu jih prizadeli med pretepanjem, umrl mladi anarhist Augustin Rueda. 29-letni mladenič je bil v zaporu pod obtožbo nedovoljene posesti orožja. Po naročilu pravosodnega ministrstva naj bi u-mrl zaradi posledic pretepanja s strani paznikov, ki so bili baje razburjenj zaradi nekega poskusa pobega iz zapora. Prejšnjo soboto je
preiskovalni sodnik ukazal aretirati namestnika ravnatelja zapora in devet paznikov. Ravnatelj zapora se je izognil aretaciji, ker je lahko plačal 200 tisoč pezet kavcije. Dan prej pa je policija aretirala tride set oseb, ki jih je ustavila med množičnimi manifestacijami anarhistov in drugih skrajno levičarskih skupin po smrtj mladega Rueda.
Če je bil namen atentatorjev izvesti »represalije* zaradi smrti a-narhista, je treba ugotoviti, da so izbrali — kot se sicer često dogaja — morda najmanj primerno žrtev. Haddad si je namreč — po pričevanju socialističnega poslanca Gomeza Lorrenteja — kar se da prizadeval, da bi moderniziral Špan ski kaznilniški sistem, istočasno pa je bil med najbolj odločnimi v zahtevah po kaznovanju funkcionarjev in paznikov, kj so odgovorni za smrt mladega anarhista. «Ta brezsmiselni zločin — je komentiral Lor-rente — je bi) naperjen predvsem proti komaj doraščajoči španski demokraciji.*
Pozneje se je zvedelo, da t.o si odgovornost za umor prevzele »frankfurtske rdeče brigade*, katerih predstavnik je telefoniral oa ured-štvo dnevnika «Diario 16». Neznanec je govoril z nemškim naglasom. Bajc je ista os .ba telefonirala že v soboto in napovedala, da bodo krivci smrti anarhista Rueda «justici-rani». (tm)
listi poudarjajo, da bo treba izredne ukrepe prej ali slej preklicati, medtem ko republikanci menijo, da so zapozneli in nezadostni. Takoj po ugrabitvi predsednika KD Mora je La Malfa presenetil vse politične kroge, ko je zahteval uvedbo smrtne kazni, da bi s tem preprečili zahteve teroristov po osvoboditvi njihovih pajdašev. Kasneje je predsednik PRI izrazil mnenje, da bi bilo treba v Rimu uvesti policijsko uro ter je kritiziral protestne manifestacije, ki jih je sindika'r|o gibanje organiziralo proti rdečim brigadam. Na isto noto je uglašen tudi današnji uvodnik republikanskega glasila «La voce repubbli-cana*.
Na sedežu demokristjanskega vod sfva pa prevladuje umirjenost. Zac cagnini je v stalnem s'iku z drugimi strankinimi voditelji ter sc v rečnih presledkih posvetuje z vlado. V vrstah krščanske demokracije si prizadevajo, da bi redno delo v krogih stranke potekalo kot doslej. Najbolj molčeči so komunisti, ki zelo natančno spoštujejo nepisani dogovor med strrnkami. ki so se obvezale, da ne bodo komentirale izrednih ukrepov. Na sedežu partije in od komunističnih par’amentar-cev, ki jih je srečati v poslanski zbornici je nemogoče karkoli zvedeti. Še več, časnikarjem in tisku očitajo, da so zadnje dni preveč površno in neodgovorno poročali, Chia-romontč govori o napačnem tolmačenju pravice in dolžnosti informiranja, kar samo reklamizira vsako potezo prevratnikov. Komunisti, na 1 daljuje Cbiarom-ote, zavračajo pied-| loge o smrtni kazni, vendar nihče ne sme- pozabiti, da je v teku vojna proti neizprosni m sovražnikom demokracije, družbenega razvoja, delavskega gibanja.
Zvečer so se sestali izvedenci večinskih strank, da bi razpravljali o drugih ukrepih, tokrat upravnega značaja. Govorijo o večji koordinaciji m-d političnimi silami ter o verjetnih izboljšavah gmotnih razmer policijskih agentov.
MINO FUCCILLO
sodnik je izrazil svoje zadovoljstvo, da so volivci poslušali njegov poziv, naj dobro premislijo, preden oddajo svoj glas. Po drugi strani pa je Giscard odložil sklep o imenovanju novega predsednika vlade, s čimer je posredno potrdil, da obstajajo v taborkjz-nagovalcev hudi spori, ki ne dovoljujejo, da bi še sedaj izbrali naslednika Raymonda Barra.
Barre do ti rej začasno ostal na čelu vlade; svoj odstop bo formali ziral’ šele 3. aprila, ko se bo prvič sestal lovi parlament. Takrat pa bo moral tudi predsednik republike sprejeti dokončno odlsčitev, ali naj cotrdj sedanjo vlado .ali naj imenuje novo.
Vsekakor je Giscard v svojem prvem javnem nastopu po volilni zmagi — njegov govor so neposredno oddajale vse radijske in televizijske postaje — obljubil predvsem prenovitev in reforme, s čimer je dal razumeti, da namerava upoštevati tudi želje tiste polovice Francozov, ki so glasovali za levico. Vso vlad nj koalicijo je pozval, naj podpre njegove reformistične načrte — poziv je seveda veljal predvsem dego 1'stični desnici — po drugi strani pa je izrazil željo, da bi se med večino in onozicijo ustvarilo »razumno sožitje*.
veliko težje premostljive zapreke. | rjj poudarili nekateri odvetniki, je V odredbi, ki jo je prebral pred-j tako tolmačenje sicer spretno, ven-sednik Barbaro, sodni zbor v uvo- i dar zelo nevarna Ker se sodni zbor du ugotavlja, da je vprašanje, ki so | ni dotaknil bistva vprašanja - so ga načeli zagovorniki, pomembno, j psudarili — ga lahko vsakdo načie kot dokazujejo številni posegi izve- i znova, še zlasti kd< od postranskih dencev in pravnikov in dejstvo, da j obtožencev, kj je še prost in ki bi se
..... "	""	' ' želel braniti sam. In ni izključeno
— so še pripomnili — da ga bo načel že med prihodnjo obravnavo.
Glavno vprašanje pa je vsekakor, kako bodo reagirali na odredbo zagovorniki. ki so v torek načeli problem. Marsikdo med njimi je javno izjavil, da bo vrnil mandat, če sodni zbor ne bo sprejel vloge. Sinoči se sicer niso hoteli še izjasniti, češ da se morajo sestati inj učiti položaj, vendar rji, ki sledijo razpravi, pa prevladuje vsekakor mnenje, da bo moral sodni zbor premostiti še veliko zaprek, preden bo proces lahko spioh začel.
Obravnava se je začela z napovedanim posegom javnega tožilca Mo-schelle, ki je v dveurnem govoru skušal pobiti izvajanje obrambnega kolegija in med drugim poudaril, da listina o človekovih pravicah, ki priznava obtožencu pravico do samoobrambe, s pravnega in družbe nega vidika zaostaja za italijanskim zakonom. Obenem je tudi zanika), da bi proces proti brigadi stom lahko imeli za politični proces. Kvečjemu — je poudaril — lahko imamo za politične nekatere obtožbe.
im skupaj pre-rtied časnika-
kratsko usmerjenega sindikata cFor ce ouvriere*. jutri pa z Edmondom Mairem. generalnim tajnikom pro-socialistične CFDT. Sicer pa tako Giscard kot francoski politični o-pazovalci v največjim zanimanjem pričakujejo sestavo parlamentarnih
Sf šrieTtom iSSjTdStanto? ^"koncu svojega posega je dr. Mukalo pravo razmerje sik pred Moschella še zavrnil trditev braml-
vsem med degolisti in »siscardovci*. Tudi od tega razmerja bo odvisno, ali bo Giscard lahko uresničil s vole načrte ter pripravil Franciji — kot je včeraj dejal — »obdobje dol ge pomladi*, (tm)
Suharto (reljič predsednik
DŽAKARTA — Indonezijski paria ment je že tretjič izvolil generala Suharta na mesto predsednika republike. Državo bo vodil pet let.
KAIRO — Tudi egiptovski pred sednik Sadat se je pridružil številnim pozivom pakistanskim o-blastem, naj pomilostijo bivšega pakistanskega premiera Ali Buta, ki je bil preteklo soboto obsojen na smrt zaradi veleizdaje.
cev, da naravnost hlapčevsko sledi utemeljitvi preiskovalnega sodnika in kot dokaz avtonomnega stališča napovedal, da bo zahteval zasliševanje Silvana Girolta, bivšega redovnika, ki se je kot vohun SID vrinil v vrste teroristov in omogočil aretacijo Curcia in Fianceschi-nija.
Po tožilčevem posegu in govorih dveh branilcev, se .je sodni zbor ob 13. uri umaknil k posvetu, (vt)
RIM — Kljub temu. da pogajanja za obnovitev delovne pogodbe u-službencev letalskih družb doslej niso zabeležila vidnih napredkov, sta tako FULAT kot ANPAC (oba glavna sindikata pilotov in drugega o-sebja) napovedala, da v velikonočnem obdobju niso predvidene nove stavke. To daje misliti, da bodo linijski poleti v tem obdobju redno delovali.
Callaghan v ZDA
LONDON — Predsednik britan ske vlade James Callaghan je včeraj odpotoval na 3-dnevrni obisk v ZDA, kjer se bo med drugim pogovarjal s predsednikom Carterjem. Dobršen del (»govorov bo posvečen svetovnemu gospodarskemu položaju, tudi v pričakovanju gospodarskega vrha industrializiranih držav, ki bo julija v Bonnu.
BOJ9N — Iz dobro informiranih krogov sc je izvedelo, da bodo na prihodnji seji evropskega sveta, ki bo v Kopenliagnu 7. in 8. aprila sklepali tudi o datumu volitev za evropski parlament. Znano je, da ZRN zagovarja stališče, naj se volitve razpišejo čimprej. V pričakovanju volitev jc Bundestag že odobril (soglasno) zadevni volivni zakon.
LIZBONA — Dva časnikarja ki tajske tiskovne agencije «Nova Ki tajska* sta začela dopisovati iz Por tugalske v pričakovanju, da bi a-gencija odprla v Lizboni svoj dopisniški urad. To dejstvo ocenjujejo kot korak naprej v razvoju odnosov med Portugalsko in Kitajsko, ki še nimata uradnih diplomatskih stikov.
VUHAJ 80 SE ZAKLJUČILI POGOVORI MED BEGUNOM IN CARTERJEM
NOBENEGA ZBLIŽANJA V STALIŠČIH MED VVASHINGTONOM IN TEL AVIVOM
AVASHINGTON - Sinoči so se v Beli hiši zaključili dvodnevni pogovori med predsednikom Carterjem in izraelskim ministrskim predsednikom Beginom. Državnika sta se ločila, kakor je bilo tudi pričakovati, ne da bi prišlo do kakršnegakoli zbtižanja glede ključnih vprašanj, ki že od vsega začetka preprečujejo možnosti za miroljubno rešitev celotnega vprašanja na Bližnjem vzhodu. Kakor se je zvedelo iz poluradnih krogov, stališče ministrskega predsednika Begina se ni niti za malenkost spremenili) niti po več kakor tri ure trajajočem zasebnem pogovoru s Carterjem. Zaleglo pa ni niti posredovanje vplivnega senatorja Jacksona.
Nepremostljiva ovira astaja še dalje resolucija št. 242 varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1967, ki so jo sprejele vse države, vključno Izrael, kot osnovo za začetek poravnave spora na Bližnjem vzhodu.
Resolucija zahteva umik Izraela z vseh zasedenih področij. Če se Tel Aviv lahko pod določenimi pogoji odpove Sinaju, pa nikakor ni pripravljen zapustiti Cisjordanije in Gaze. To sta Begin in Dajan jasno in glasno povedala Carterju, ko je od njiju zahteval, naj se Izrael vsaj načelno obveže za umik s teh področij. Čeprav so se pogovori uradno končali že sinoči, se bosta Dajan in Begin zadržala v Washingtonu še danes. Nemara bi predstavnika »jastrebov* rada počakala na izid posvetovanj, ki jih je že sinoči začel predsednik Carter z vplivnimi člani komisij kongresa, glede dobave 200 letal Egiptu, Izraelu in
Carter in Begin
Saudski Arabiji. Kakor je znano, Carterjev načrt predvideva istočasno dobavo letal vsem trem deželam. Menda je prav prodaja orožja zadnji vzvod, ki ga namerava uporabiti Carterjeva administracija, da bi premaknila z mrtve točke pogajanja za miroljubno rešitev spora. Vendar se zdi, da je tudi ta poskus
(Telefoto ANSA)
obsojen na neuspeh, kajti Izrael odklanja skupni paket, ker bi dobava letal Izraelu in Saudski Arabiji pomenila okrnitev njegove vojaške premoči. Menda se s takim stališčem strinjajo tudi nekateri člani pristojnih komisij, ki morajo o tem odločati. Razlogov za vsaj rahel optimizem je torej malo. (vi)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
23. marca 1978
PRVI SADOVI ENOLETNEGA UMNEGA UPRAVLJANJA
Precej nižji letni primanjkljaj pokrajinskega konzorcija za prevoze
Lanski primanjkljaj bo krila država > Finančna bremena občin
Na sinočnjem izrednem zasedanju pokrajinskega konzorcija za prevoze sta predsednik Campagna in načelnik demokrščanske skupine Verza ostro obsodila ugrabitev posl. Alda Mora in pokol njegovega spremstva, kar je odločno obsodila vsa demokratična javnost.
Glavna točka dnevnega reda je bil obračun poslovanja v letu 1977, katerega so odobrile vse zastopane politične skupme, le liberalec se je vzdržal. V minulem letu je konzorcij imel 5 milijard 875.180.312 lir dohodkov, izdatkov pa je bilo 16 milijard 869.771.471 lir. Primanjkljaj. ki ga krijejo občine (za leto 1977 bo sicer to storila država), znaša torej 10 milijard 994.591.159 lir, kar pa je za 3 milijarde 158.188.841 lir manj kot je predvideval proračun, ki je bil izdelan na osnovi stroškov v letu 1976. Gre torej za izredno vzpodbudno ugotovitev, da se po enoletnem demokratičnem u-pravljanju javnoprevoznega sektorja že opažajo prvi pozitivni rezultati, ki se odražajo v nižjih izdatkih in socialnih stroških za javnopre vozne storitve. Milijardo lir je kon zorcij prihranil na osebju (zakon Stammati), na znižanje stroškov je vplivalo povišanje tarif in restruk-turacija večernih in prazničnih vodenj, vendar pa so vidni prvi sadovi bolj umnega upravljanja javnih zadev. To je bilo možno doseči s sodelovanjem in odprtjem vseh političnih in socialnih dejavnikov, v bodoče pa bi se moralo stanje še izboljšati. Vse politične skupine so izrazile zadovoljstvo nad doseženim uspehom, vendar pa brez triumfalističnega prizvoka, saj ča ka konzorcij za prevoze še veliko nalog, med katerimi vsekakor pred njači izboljšanje javnopre vozni h storitev, da bi zadostili potrebam in zahtevam vseh državljanov.
Na osnovi obračuna so določili tudi finančna bremena vseh konzor-ciranih občin za leto 1977. Kritje primanjkljaja je takole porazdeljeno: tržaška občina 10 milijard 88 milijonov 636.845 lir, miljska 449 milijonov 573.911 lir, dolinska 183 milijonov 609.673 lir, deviasko - nabre-žinska 175 milijonov 913.459 lir, zgo niška 65 milijonov 967.547 lir in re pentabrska 20 milijonov 889.724 lir. V skladu z novim zakonom o javnih financah bo ves lanskoletni pri manjkljaj krila država, od letos da lje pa bodo za to zadolžene občine. (bs)
zadostiti px> zakonu do 31. marca, da so se bili načelniki svetovalskih skupin dogovorili, da bo razprava na torkovi se„ in da so bili računovodski dokumenti na ogled svetovalcem v občinskem tajništvu. KD poudarja, da je bilo novi proračun treba nujno odobriti, da se zagotovi polna učinkovitost občinske uprave v zadnjem delu mandata, pred obnovitvijo občinskega sveta, ki je pred videna za junij.
Po mnenju KD ni osnovana zahte va po poglobitvi, ki sta jo postavili levičarski stranki, ker niso spremenili splošnih zasnov iz prejšnjega dokumenta, ampak le preračunali manjši državni prispevek za kritje primanjkljaja v zvezi z večjimi dohodki, ki jih je zakon določil s poviški davščin in tarif, in manjšimi izdatki, ker je država prevzela breme za deficit prevozne službe in so bili odpravljeni stroški za vračanje
posojil. Zato so demokristjani mnenja, da bi moglj socialisti in komunisti izraziti svojo oceno z negativnim glasom ali vzdržanjem, ki «bi ne bilo odločilno*, namesto da so poskusili razveljaviti sejo z zapustitvijo dvorane, kar da kaže na »malo spoštovanja do ustanov in do učinkovitosti občinskega sveta*.
Sporočilo KD se zaključuje s trditvijo, da je «manever pomenil poskus pogojevati na kak način dokončno odobritev občinskega proračuna z zadržanjem, ki naj bi koristilo odboru PSI - KPI na pokrajini, da bi uresničili hipotezo o »uravnovešenih odborih*, ki jo je KD vedno zavračala*.
• Danes ob 20.30 bo na pobudo sekcij KPI »Curiel* in pristaniških delavcev razprava o 7. delavski konferenci KPI v Neaplju. Razpravo bo zaključil član pokrajinskega tajništva Giorgio Pasi.
SINOČI SVEČANA OTVORITEV RAZSTAVE
Černigojev konstruktivizem na retrospektivi v Idriji
Prisotni so bili ugledni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja ter med občinstvom veliko število zamejcev . članov Slovenskega kluba iz Trsta
V izjemno slavnostnem okviru je bila včeraj ob 18. uri v mestni galeriji v Idriji odprta retrospektivna razstava del trtaškega umetnika Avgusta Černigoja, ki obsega v glavnem konstruktivistična dela in ohranjene izvirnike iz let 1924-1929 ter dela, ki se v povojnem obdobju navezujejo na prvotna konstruktivistična izhodišča.
Poleg umetnika Černigoja samega so se otvoritve razstave udeležili tudi mnogi predstavniki slovenskega kulturno - političnega življenja, med katerimi podpredsednik Akademije znanosti in umetnosti in umetnikov vrstnik okademik dr. Bratko Kreft, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Mitja Rotovnik, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani dr. Zvone Kržišnik, predstavnik Združenja likovnih u-
•iiiiiiMiiiiiniiiiimtiiiiiiiiiiMiiiiiMiMiMiiimiMiiitiiiiiiitiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiifiiiniiiiiiiiHiitiiiiitiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiimiiMitHmtiii
1 UMESTITVIJO VSEH 8 SEKCIJ V NOVI SESTAVI
Pokrajinska gospodarska konzulta obnovljena za prihodnja štiri leta
Pri vseh sekcijah ■ razen kmetijske ■ so takoj pregledali stanje in začrtali že prve delovne programe
PO SEJI OBČINSKEGA SVETA
KD ostro polemična do zadržanja KPI in PSI
O px>teku pjredsinočnje seje tržaškega občinskega sveta je objavila svoje stališče tud; krajevna KD, ki ocenjuje zadržanje svetovalskih skupin KPI in PSI (ki sta zapustili dvorano pred glasovanjem o novem pro računskem dokumentu) za »obstruk-cionistično, neutemeljeno in malo odgovorno*. Iz prala če Diana zatrju jejo, da je šlo le za računovodsko -
Z umestitvijo zadnjih dveh sekcij se .je pretekli teden zaključila obnovitev [»krajinske gosprodarske konzulte za prihodnja štiri leta. Sekcija za kredit in zavarovanje, katere član je v njeni novi sestavi tudi ravnatelj Tržaške kreditne banke dr. Žaromir Simonič, je najprej izvolila za predsednika dr. Giordana Deliseja, za podpredsed nika. pa dr. Rema Vergno, nakar je začela obravnavo vrste pomemb nih vprašanj, od delovanja tržaške borze, ki je začasno prekinjeno, možnosti ustanovitve finančne družbe za naložbe v industrijska podjetja, do p»trebe po tečajih za specializacijo v zavarovalni tehniki. Pregledali so tudi dosedanji' delovanje dveh konzorcijev, ki pri trgovinski zbornici jamčijo za posojila malih industrij, oziroma ma lih trgovskih podjetij, konzumnih zadrug in skupin za kolektivne,, na kupe.
Prvič se je tudi, sestala industrijska sekcija, zborničnega, „juosvetovalnega organa, ki je izvolila inž. Manlija Lippija za predsednika, Emilia Sadoha in inž. Giulia-na Cuccagno p>a za podpredsednika. Tudi tu so obširno proučili položaj v industrijskem sektorju, od programov tržiške ladjedelnice, načrta za valorizacijo doline ob izlivu Ospa, do vprašanj, ki zadevajo gradbena pravila in poveza -
vomno koristno delo, ki so ga skoraj vse sekcije opravile že na u-mestitvenih sejah in zalet ki so ga pokazale pyri takojšn.jem sestavljanju delovnih programov, meče še večjo senco na vodstvo kmetijske sekcije, ki se je celo uprlo predlogom predstavnikom Kmečke zveze po izdelavi delovnega aro grama, pri čemer je pričakovati, da bo [»segel sam izvršni odbor trgovinske zbornice.
- vo med znanstvenim raziskovanjem in industrijo. Član te sekcije je tudi Slovenec Silvij Tavčar. Ned
upravno obvezo, ki ji je bilo treba
............
JVA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU DEŽELNEGA SVETA
Skupščina je odobrila zakon o obnovi potresnega območja
Zanj so glasovali svetovalci KD, ESDI in PRI, vsi ostali pa so se vzdržali
Z glasovi KD, PSDI in PRI je de-1 ga zastoja pri obnovitvenih delih.
B .	...	....	I	s A_ I	/smanili co TO T3lmn
Coloni in Hiasudi pri vladnem komisarju
Deželni tajnik KD Coloni in p»d-tajnik Biasutti sta včeraj obiskala vladnega komisarja prefekta Mar rosuja v zvezi s problemi javnega reda v naši deželi. Predstavnika KD sta prefektu izrazila solidarnost krščanski!} demokratov paše dežele varnpstojjn ^rgajjofpi, ki So plačali s pietimi človeškimi ^žrtvami svojo pjrivrženost državi in njeni demokratični ureditvi. Izrazila sta tudi zadovoljstvo nad dejavnostjo varnostnih organov v naši deželi v okviru vsedržavne akcije, da bi izsledili morilce psetih agentov ii. ugrabitelje Mora, upoštevajoč seveda bližino meje in okrepitev nadzorstva ob mejnega prometa.
Predstavnika KD sta nadalje u-godno ocenila vladni dekret, ki o-mogoča temeljitejše posege pri u-trjevanju javnegH reda ter izjavila, da je treba dekret čimprej spremeniti v zakon, ne da bi se pri tem karkoli spreminjalo, kar bi lahko zmanjšalo možnost p»segov. Na ta način bo mogoče organe javne var nosti usp»soblt; za učinkovitejši boj protj nasilju, ki ogroža demokratično ureditev v državi. Svoj razgovor s prefektom Marrosujem sta deželna voditelja KD zaključila z ugotovitvijo, da je KD napela vse svoje sile, da bi z raznimi pobudami dala kar najbolj učinkovit prispevek splošni akciji.
Jelna skupščina odobrila zakon štev 375, ki predvideva vrsto sprememb in dop»lnjuje deželni zakon štev. 30 v katerem je govor o popravilih poslopij, ki jih je prizadel potres leta 1976. Pač pa sprejeti zakon spre minja ves dosedanji normativ o posegih na potresnem območju, saj je skupščina spremenila tudi določila. ki jih predvidevata že obstoječa deželna zakona štev. 17 in številka 03.
Poudariti je treba, da je deželna skupščina imela precej dela pri dokončnem izoblikovanju zakona. Potem ko je pristojna komisija že nekaj mesecev proučevala zakonski osnutek, je deželni odbor predložil približno 25 popravkov, stranke o pozicije pa še naknadnih 15. Delo skupščine je bilo torej zelo težavno, saj so spotoma prihajala na dan vprašanja, ki jih je bilo treba u-skladiti s smernicami, ki jih predvideva državni zakon štev. 546
Po proučitvi posameznih členov, so predstavniki strank nodali svoje glasovalne izjave. Socialist Volpe je izjavil, da zakon ni boljši od prejšnjih, pač pa so nekatera določila jasnejša. Še vedno pa primanjkuje, je nadaljeval socialist Volp», programska linija, po kateri bi morala deželna uprava ukrepati za obnovo potresnega območja. Svetovalca de Ferra (MSI-DN) in Pup-pini (MF) sta še posebei poudarila, da je novi zakon še boli zamotan in nejasen od prejšnjih. Predstavnica Furlanskega gibanja je še na glasila, da obstaja še veliko dvo mov, nekatera bistvena vprašanja p>a sploh niso bila rešena. Nasprotnega mnenja je bil svetovalec P .S. Bertoli (PRI), ki je Dodobno kot svetovalec Persello (KD) [»udaril na važnost novega zakona, s katerim bodo obnovitvena dela lahko stckls.
Negativno mnenje je izrazil tudi svetovalec Bosari (KPI), ki je še enkrat podčrtal pomanjkanje načelnega načrtovanja in politične volje tako da je prišlo do neupravičene
Kot smo že omenili, so za zakon ski osnutek glasovali svetovalci KD, PSDI in PRI, vsi ostali pa so se vzdržali,
S sprejetim zakonom se [»daljša tudi rok za predstavitev prošenj za [»delitev prisptevkov, ki jih predvideva člen 42 deželnega zakona štev. 63. Rok. ki bi sicer zapade) danes 23. marca, bo odprt do 31. decembra.
Na včerajšnjem zasedanju je deželni svet odobril tudi zakon štev. 407, s katerim se dopolnjuje in re-finansira deželni zakon štev. 60, ki predvideva posege za razvoj rekreativnih in športnih dejavnosti v naši deželi. Vsi svetovalci, ki so p»-segli v razpravo — Štoka (SSk), Puppini (MF), de Ferra (MSI-DN), I»nza (PSDI), Volpe (PSI), Dona del (KPI) in Persello (KD) - so se strinjali z važnostjo novega zakona, s katerim se vp»ljuje telesna vzgoja tudi v osnovne šole. Vsi so si bili tudi edini, da je deželni prispevek (za leto 1978 je namenjenih 100 milijonov lir) prenizek, saj bodo morale posamezne občine nakupiti celo vrsto telovadnega orodja, poleg tega pw še (»skrbeti za primerne telovadne prostore.
Zakon so odobrili z glasovi vseh strank, vzdržali so se le svetovalci KPI, ki so svoj glas utemeljili z dejstvom, da ni deželni odbor pravočasno ukrepal na tem področju tudi na potresnem območju.
S P D T
prireja v ponedeljek, 27. marca,
1. spomladanski izlet po Krasu
Zbirališče je ob 10, uri na O-berdankovem trgu. Odhod z avtobusom do Proseka, od tu peš do Križa, nato do Samatorce, na Sv. I»nart ter povratek v Samatorco. Povratek v Trst z avtobusom iz Samatorce.
• Družba IJoyd Adriaticu iz Trsta je sklenila podeliti vsoto, ki jo je pridržala na plačah delovnega osebja zaradi splošne stavke ob priliki ugrabit ve predsednika KD Alda Mora, družinam ubitih spremljevalcev osehne straže. V isti namen bo tudi družba prispevala enako vsoto.
zraža svojo pripravljenost, da se o tem kot o drugih splošnih zdravstvenih vprašanjih nadaljuje odkrita in demokratična razprava tako s koristniki bolnišnice kot z organizacijami, ki jih zastopajo.
Protestna akcija bolniškega osebja
Nadaljuje se protestna akcija bol-nišniškega osebja, ki zahteva izboljšanje in restrukturacijo zdravstvenih uslug. Danes bodo stavkali v kardiološkem oddelku, jutri v ortopedski in kirurški kliniki ter v 1. pnev-mološkem oddelku, v soboto v 1., 2. in 3. medicinskem oddelku. V vsakem primeru pa bodo zagotovili najnujnejšo oskrbo. Bolniško osebje se je za ta korak odločilo, kot pou-darja v svojem p»ročilu, ker se pred stavniki upravnega sveta sp>loh niso predstajHli ha sestanku, ki je bil preividfcn še ž.a prejšnji petefl. * *
Predavanje Zimola o enotnem pravu za družbe v Evropi
Včeraj je imel dr. Armando Zi-molo v okviru seminarja evropei-stičnih študij, ki ga prireja Evrop sko federalistično gibanje pod p kroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine, predavanje na temo: »Usklajevanje prava v EGS: e-vropska družba*. Njegovo izvajanje je slonelo na ugotovitvi, da le enotno pravo o družbah more zagotoviti evropskim podjetjem možnost, da kljubujejo mednarodni, zlasti ameriški konkurenci. Orisal je dosedanje delovanje pristojne komisije EGS in smernice, ki jih je že izdala. Nova zakonodaja skupnosti naj bi temeljila na dua-listični strukturi družb (vodstvene in nadzorne) in na delavskem soupravljanju. Toda različni interesi držav EGS ovirajo delovanje komisije, zaradi česar ie dr. Zimolo izrazil upanje, da se bodo perspektive izboljšale z nep»sredno izvo litvijo evropskega parlamenta.
metnikov Slovenije Janez Lenassi, številni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Idri je, predsednik odbora za kulturo SKGZ iz Trsta Miroslav Košuta, številni slovenski likovni umetniki iz Slovenije in Trsta in skufnna o-krog 40 članov Slovenskega kluba iz Trsta s predsednikom Markom Kravosom na čelu.
Po pozdravnih besedah ravnatelja Mestnega muzeja in galerije v Idriji Jurija Bavdaža, je o mestu in pomenu prof. Avgusta Černigoja in njegove avantgardne umetnosti izpred petdesetih let do danes na Slovenskem spregovoril umetnostni kritik Peter Krečič. O sami razstam je spregovoril umetnostni kritik Aleksander Bassin, ki je skupno s Krečičem tudi uredil razstavo, spregovorili pa so na kratko še v imenu Društva likovnih umetnikov Slovenije Janez Lenassi, akademik Bratko Kreft, ki je zlasti poudaril vpliv oktobrske revolucije in leninskih načel na Černigojevo umetnostno avantgardo pred 50 leti, in Mitja Rotovnik, ki je po splošnem prikazu vloge mojstra Černigoja kot umetnostnega avantgardista in revolucionarja evropske razsežnosti, kot pedagoga mladim generacijam in kot umetniškega ustvarjalca v zamejstvu, uradno odprl razstavo.
Svečani in na razstavno tematiko uglašen t< razstavi je dala tudi pesem domačega komornega zbora ir pa seveda izredno velika prisotnost občinstva, med katerim je bila zlasti številna mladina, kar je s posebnim zadoščenjem v svojih kratkih, toda občutenih zahvalnih besedah, še posebej poudaril prof. Avgust Černigoj.
K otvoritvi in k razstavi sami se bomo obširneje še povrnili. Povemo naj samo še, da vlada ne le v Sloveniji, marveč po vsej Jugoslaviji, zanjo velik, zanimanje, saj je že doslej zagotovljeno, da bodo razstavo v aprilu prenesli v Moderno galerijo v Ljubljani, maja v Galerijo savremene umjetnosti v Beogradu, junija v Galerijo savremene umjetnosti v Zag-ebu in julija v Koper. Prav bi bilo, da bi razstava po jugoslovanskem ciklusu prišla tudi v Trst. saj gre za kulturni dogodek izjemne razsežnosti in za razstavo, ki je dragocen dokument revolucionarnih vzgibov v umetnosti na našem področju v letih neposredno po prvi svetovni vojni in — spričo vitalnosti Černigoja kot ustvarjalca — vse do današnjih dni. (jk)
Zanimiva razstava v palači Costanzi
S sodelovanjem sekcije za vizualno umetnost italijanskega združenja za kulturo in šport so v občinski palači Costanzi v Trstu priredili razstavo o «umetnosti in družbeni angažiranosti ob 30-letnici i-talijanske ustave*. Z razstavo so hoteli prikazati vse naioomemb-nejše momente in trenja zadnjega tridesetletja, od blokovske razdelitve do hladne vojne, do prizadevanj za emancipacijo in družbene pravice, ki so odigrala odločilno vlogo pri obrambi demokracije v Italiji. Potujoča razstava, na kateri sodelujejo najp»membnejši italijanski umetniki, bo v našem mestu ostala do 27. marca.
Costanzov Malhumor v gledališču Rossetti
Gledališka skupina eEdizioni dei salh se je včeraj predstavila v gledališču Rossetti tržaškemu občinstvu z igro v dveh delih «Malhu-mor», znanega vodje neke televizijske oddaje Maurizia Costama. Delo samo na sebi ni nič posebnega in obravnava spore tipične italijanske meščanske družine.
Carla in uradnik Franco se skozi svoje življenje dolgočasita in vzpostavita čisto površinske, ne-čustvene odnose. Življenje obeh pa se spremeni tisti trenutek, ko Carla začne sanjati o neki Kristini, s katero ima njen mož odnose. Torej čisto banalna pretveza za popestritev življenja, ki pa ima tragične posledice. Franco se v sanjsko Kristino res zaljubi. Carla pa iz obupa napravi samomor.
Delo, v katerem igrata Aldo Giuf-fre in Anna Mazzamauro in ki ga je režiral Aldo Trionfo, bodo v gledališču Rossetti ponovili še v soboto in nedeljo.
0 Danes ob 2«. nri bo v Bazoviškem domu letni kongres sekcije KPI za Bazovico, Gropado in Padriče. Po poročilu Borisa Iskre bodo člani izvolili novi odbor.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod:	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi:
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija:	JANEZ MEJAČ
Asistent režije:	BORIS KOBAL
Režija:	MARIO URŠIČ
PONOVITVE Danes, 23. marca, ob 16. uri ABONMA RED H - ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek
Gledališča
• Jutri, 24. marca, bo v krožku «Che Guevara* ob 18, uri govoril deželni tajnik CGIL Arturo Calabria na temo »Sindikat in politično - gospodarski položaj*. Po predavanju bo občinski svetovalec prof. Fausto Monfal-con poročal o nedavnem obisku tržaške delegacije v Braziliji.
Prometna nesreča tržaških zakoncev <ti’>/• •
S prognozo okrevanja v osmih, oziroma petih dneh, so včeraj sprejeli v tržaško bolnišnico za konca Izzinoso iz Ul. Forti 76, ki sta se poškodovala v prometni ne sreči v Ul. Flavia v višini hišne številke 130. Z avtom fiat 1101! tržaške registracije sta se peljala proti mestu, ko je mož verjetno zaradi prevelike hitrosti zgubi! nadzorstvo nad vozilom in zadel v rob prometnega otoka, od koder ga je odbilo na cestišče, kjer se je avto prevrnil na streho.
Reški avtomobilist podrl podčastnika javne varnosti
Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je v bližini obmejnega prehoda na Pesku prip»tila prometna nesreča, v kateri se je teže (»škodoval 51-letni podčastnik javne varnosti Oronzo Elia s Peska 3. Približno 300 m pred obmejnim prehodom je Elia prečkal cesto, pri tem pa ga je p»-drl avtomobil škoda z evidenčno ta blico RI 557-32, ki ga je upravljal 21 -letni Adam Ambrinač z. Reke, ki je vozil proti Bazovici. Pri trčenju si je Elia zlomil levo nogo in za-dobil lažje poškodbe po obrazu in telesu. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral na ortop»dskem oddelku zdraviti 50 dni.
Razstave
SPD Tabor vabi na ogled razstave akademskih slikark Alenke Gerlovič in Tince Stegovec, ki je vsak dan od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
Premazani zidovi otroške bolnišnice
V noči od p»tka na soboto so ne znanci z ustrahovalnimi in žaljivimi napisi premazali zidove otroške bolnišnice »Burlo Garofolo*. Svet delegatov bolnišnice ostro obsoja to početje, obenem poudarja, da se z ustrahovanjem ne pripomore k rešitvi perečega vprašanja prekinitve nosečnosti. To bo omogočila le o-dobritev novega vsedržavnega zakona. Obenem pta svet delegatov i-
Srečanjc na pokrajini o glasbeni vzgoji na šolah
Profesorji glasbene vzgoje na tržaških nižjih srednjih šolah so se v torek sestali na (»krajini s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Spadarom, z upravnikom gledališča «Verdi» de Ferro in z dirigentom Mašini jem.
Razpravljali so o možnostih sodelovanja med »Verdijem* in šolami ter ustanovili delovno skupino predavateljev glasbene vzgoje, ki bodo izdelali načrt in nato px>sredo-vali svoje predloge upravi gledališča.
imuMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniMiMniiiiiiniMiiiitimiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHn
NEHA VADEN CK0L0ŠKI PROBLEM
SVETLIKAJOČI SE PRAH NAD MILJSKIM ZALIVOM
■v
Prah naj bi prišel iz železarne Italsider v Skednju
illltiiiiiHiiHiiiiiiMiiiiiiiii Hlinit ii iMMMMMiiimiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
V NEDELJO V NABREŽINI
V torek so v Miljah opazili čuden p»jav. Padal je droben, svetlikajoči se prah, p»doben tistemu, ki se je pred nekaj meseci (»javil nad Sv. Soboto. To je seveda vzbudilo med prebivalstvom precejšnjo zaskrbljenost.
Zadevo so koj prevzele v svoje roke občinske oblasti, ki so takoj odredile strokovno proučitev nenavadnega pojava. Vzorce so oo slali (»krajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso. Po prvih iz vidih kaže. da ni razlogov za strah pred nevarnim onesnaže njem širšega obsega, ki bi ogrožal
zdravje prebivalstva. Svetlikajoči se prah naj bi priplaval nad Milje iz železarne Italsider v Skednju. Raziskava se vsekakor še ni za ključila.
Smrt v stanovanju
Včeraj ob 12.30 so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice truplo 93-letnega Gaetana De Radia iz Ul. Mantegna 7, ki je umrl v svojem stanovanju. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je De Radio p» vsej verjetnosti podlegel kaki bolezni.
Pomembno kulturno praznovanje v prosvetnem društvu I. Gruden
Govor Tatjane Rojc, nastop dekliškega in mešanega pevskega zbora figo Gruden» in recilalorjev - Gostovanje slovenjgraškega okteta
Tu smo. da se za tako lep» pri-1 logo ob glasbeni spremljavi Ivana reditev zahvalimo, komur zahvala! Miliča gre — preštejemo jih kvečjemu na prst ali dva ene roke! Nedvomno je bilo treba mnogo živcev za to, da smo v našem bunkerju, ki mu pravimo tudi dvorana, bili priča tolikšni pestrosti in kvaliteti nastopajočih na proslavi Prešernovega in Župančičevega dne, ki ga je občanom s tolikšnim uspehom (glede vsebine) in tolikšno skepso [glede na število prisotnih) predstavilo prosvetno društvo Igo Gruden. Da leč smo sicer od trditve, da je bilo publike malo a za trditev, da je je bilo premalo, prav gotovo. Za uvodnim kratkim in zaradi jedrnatosti zelo primernim govorom Tatjane Rojc, sta vsak po tri pesmi zapela dekliški in mešani zbor Igo Gruden. Ne da bi se bilo treba kaj posebno poglabljati v zahtevnejše ocenjevanje pietja obeh zborov, ki ga kot laiki ne zmoremo, in se zatorej oslanjamo zgolj na intuicijo, primerjavo in bržčas tudi mero (»sluha, ki ga kot vsa nabrežinska pevsko vzgojena puhli ka premoremo, je sodba vselej samo ena: obljuba, ki so jo oevci in vodja prof. Radovič dali ob koncu lanske sezone — da bodo za naslednjo, letošnjo, sezono repertoar vsekakor obogatili tako vsebinsko kot tudi kvalitetno — postaja stvarnost. Upravičenost do obstoja izpričuje še posebej mešani zbor, ki z njemu lastno in obnovljeno ubranostjo ženskega in moškega dela glasov najavlja v nabrežinskem zborovskem petju novo in vse več j? vrednoto. Vsi smo zaman vzdihovali za agilno in kva litetno skupino recitatorjev. Ki bi našim ljudem posredovali živo in lep» besedo. Zdaj smemo reči: tu so: Tako (»gumnemu nastopu recitatorske skupine otrok, ki jih po-membnost nastopa niti za hip ni mnog bolje, kot je bilo moč priča. Recitatorji D. Radovič. J Gruden in I. Jazbec so svojo na-
in Jožka Terčona opravili mnogo l»lje, kot je bilo moč pričakovati. Na mesto najavljene in obolele pianistka Terčelj je vsko čil z dvema skladbama iz klasike Bogdan Kralj. Petju solistke Ber ce - Košuta ob spremljavi dr. Go j mira Demšarja je dvorana vzela dobršen del vrednosti in tudi mar sikaj njenemu pevskemu šarmu. A tega smo se dobro zavedali, zato smo kljub vsemu toplo zaploskali izvajalcema. Nastop naše nove sku pine recitatorjev, ki jih vodi Pa tricija Perčič, je bil za vse nas novo in nadvse prijetno presene čenje. Slovenjgraški oktet, ki je bil za to priliko naš dragi gost, je s svojimi pesmimi, s svojo ne posrednostjo, s svojo disciplinirano rutino in s petnajstletno izkušenostjo v posredovanju zborovske pesmi, prevzel vse nas. Njegove izkušnje v posredovanju programa — vezno spremno in lep» oblikovano besedilo je pred vsako pesmijo prebrala prikupila in edina članica okteta — bi utegnilo koristit: tudi nam. O slovenjgraškem oktetu, s katerim prosvetno društvo Igo Gru den namerava vzdrževati stalne stike, bomo še poročali. A za to piriliko — in za informacijo javnosti samo tole: oktet praznuje letos svojo [»tnajstletnico obstoja 'n sodi med dobre tovrstne amaterske zbore v Sloveniji. Vrednost p»slan-stva njegove lepo zapete pesmi je predvsem v nesebičnem posredovanju slovenske pesmi našim koroškim rojakom, katerih stalen gost je. Oktet, ki ga vodi prizadevni Jože Leskovar, je čest in iskan gost na tovrstnih prireditvah po vsej Jugoslaviji, pa tudi v tujini ter dobitnik Gallusovega odličja ob priliki petnajstletnice svojega obstoja. Še bo prilik, da se bomo s tem simpatičnim, [»vsko zelo izkušenim oktetom srečali — in se morda kaj naučili ob njegovih izkušnjah.	I. Pertot
VERDI
V torek, 28. t.m„ ob 20. nri premiera Bizetove opere «Lovci biserov*.
Danes bo ob 18.45 v dvorani CeA (Ul. S. Carlo 2) krtik Aldo Ni-castro predstavil Bizetovo opero »Lovci biserov*, ki bo na sporedu v gleda, lišču Verdi. Vstop je prost.
ROSSETTI
Teatro stabile — Danes, 23. marca, ob 20.30 Aldo Giuffrč in Anna Mazzamauro v »Malhumor* Maurizia Costan-za. Režija Aldo Trionfo. Abonenti 30 odst. [»pusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti.
AVDITORIJ
Teatro stabile — Danes ob 20.30 »Ljubosumne ženske* Carla Goldonija z Marino Dolfin, Donatello Ceccarello, Linom Savoranijem, Paolom Bona-cellijem in Francom Jesurumom. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pa saža Protti.
Razna obvestila
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, razno ter izvolitev novega odbora. V morebitnem dragem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. marca SLAVA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20. — Dolžina dneva 12.17. — Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 5.19.
Jutri, PETEK, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.2 stopinje, najnižja 7,1, ob 13. uri 12 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb narašča, vlaga 36wistotna," hčbo 8/10 po-oblačetio, dežja je padlo 0,6 mm, veter 20 km na urO severni, morje razgibano, tertiftbl-atura morja 9,3: štopinje. ' ',J
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. marca 1978 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
RODILI SO SE: Costantina La Roia, Maria Ceciba Benigni, Daniele Riavi ni, Massimiliano Polacco, Roberta Brelich, Giuliano Richter, Linda An-tonucci, Irene Zobec, Bernard Hro vantin in Elisabetta Franza.
UMRLI SO: 78-letna Anna Gris, 50 letni Bellino Tosolin, 53-letni Gaeta no Coana, 89-letna Elisabetta Giugo vaz, 62-letni Giulio Debiasi, 49-letni Marin0 Vlach, 87-letni Antonio Caris 93-letna Giovanna Furlan vd. Fara gona in 73-letna Evelina Giuseppini por. Iacumin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, P. Giotti (Ul. Sv Frančiška 1), Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecellio 24 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2 n Ul. T. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
Ariston 16.30—21.30 »Vecchia America*. Režija Peter Bogdanovich Burt Reinolds, Ryan 0’Neal, Brian Keith, Tatum 0'Neal. Barvni film.
Migr.on 16.00 «Pericolo negli abissi*.
Nazionale 15.30 «La bella addormen-tata nel bosco*. Walt Disney.
Nazionale 16.00 «Le avventure dl Braccio di ferro*. Barvna risanka.
Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr,
Excclsior 16.00 «Tomboy i misteri del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Penice 16.00 «Quel corpo di donna*. Andy Robinson, Keenan Wynn, Alex Rocco, Judith Brown. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 «Quando c era lui. • • caro lei*. Paolo Villaggio. Maria Grazia Buccella. Komični film. Izkaznice niso veljavne.
Ritz 16.00—22.15 «La mazzetta*. Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Paolo Stoppa. Barvni film. Izkaznice niso veljavne.
Cristalln 16.00 «11 triangolo delle Ber-mude». John Huston, Marina Vlady, Gloria Guida. Barvni film.
Aurora 16.30 »Le calde labbra di E-manuelle*. C. Marcheand. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Casotto». Mariangela Melato, Ugo Tognazzi, M. Placido. Prepovedan mladini pod 14. letom-
Moderno 16.30 »La svastica nel ven-tre*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Inipcro 16.30 «Histoire d’0». Prepovedano mladini pod1 18. letom.
Ideale 16.00 «Pithon 357». Ives Mon-tand. Barvni film,
Vittorio Veneto 16.15 «Breezy». William Holden. Barvni film.
Radio 16.00 «Calde labbra*. Claudine Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.00—21.30 »La conquista del West». James Stewart, Gregory Pečk. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 »Non perdono a nessuno, sono la collera del vento*. Terence Hill, Maria Grazia Buccella.
Izleti
Združenje Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Ravascletto . Moso, ki bo 26. in 27. marca 1978. Informacije in prijave na sedežu združenja Union. Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjer-ski cesti 117 od 18. do 19.30.
IITITTTTT—
V spomin na Vladija Sancina daruje žena 5.000 lir za Dijaško matico, 5.000 lir za Glasbeno matico, 5.000 lir za PD Ivan Grbec, 5.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja, 5.000 lir za Planinsko društvo in 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Karla Peta rosa daruje družina Petaros (Boršt ■40)1 9.000 lit* za PD Slovenec. V isti namen daruje Milka Žerjal 5.000 lir za PD Slovenec.
Družina Bordon se pridružuje žalovanju svojcev ob izgubi dragega
KARLA PETAROSA
Prijateljici Silvani Izrekajo Iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Majda, Vlasta, Sonja in Nevenka.
Mali oglasi
i It/.AS KO industrijsko podjetje išče tajnico. Neobhodno potrebno znanje srbohrvaškega in angleškega iezika. ZASEBNE televizijske antene tudi cen tralizirane po najnižji ceni. Tel na številko 55590.
Sekcija KPI «.Just Pegan* občine Zgonik izreka globoko sožalje Juriju Vesnaverju ob smrti dragega očeta-
Dne 22. t.m. nas je zapustila '
Antonija Ferluga
vd. Grahor
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 12.36 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo družine Ferluga, Unussich in Furfaro.
Konkonel, 23. marca 1978 Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3
Po dolgi bolezni nas je zapustil
ANTON VESNAVER
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Zgoniku.
Žalostno vest sporočajo žena. sin, hči, oče, bratje in drugi sorodniki.
Salež, Buje, 23. marca 1978 Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3
teta
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in
EMILIJA GRILANC vd. 0RZAN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Nabrežini, Kamnolomi 25/B, v nabrežinsko cerkev
Žalujoči: sinova, nevesti, hči) zet, vnuki in drugo sorodstvo.
Nabrežina, Trst, 23. marca 1978
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
23. marca 1978
V TOREK V STANDRESKEM DOMU «A. BUDAL»
* ______________,
Mladinski odbor SKGZ razpravljal Z o problematiki mladine na vasi
Izšla sta List slovenskih dijakov in Bilten mladinskega odbora
V torek se je v domu »Andrej Budal* v Štandrežu sestal mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je tokrat razpravljal o problematiki mladine na vasi, potem ko je na prejšnji analiziral delo vanje mladinskih krožkov in -ostalih specifičnih mladinskih organizacij. Kratkemu uvodnemu posegu pred sednika Igorja Komela je sledilo u-vodno poročilo, ki so ga skupno pripravili trije člani odbora in ki je nakazalo nekatere temeljne smernice delovanja mladine na vasi in njenega vključevanja predvsem v šport ne in prosvetne organizacije. Iz poročila je izhajalo, da piteka vklju čevanje mladine v naše vaške or ganizaciie precej harmonično in brez večjih konfliktov s starejšimi generacijami in da je pri tem bolj aktivna delavska mladina, študentje pa 'stojijo ' večkrat ob strani. Dru gi večji problem pa je pomanjkanje povezave med vaško in mestno mla dino, ki ju večkrat deli r&zličen pri stop do dela. Poročilu so sledili krajši in zanimivi posegi članov odbora, ki neposredno delujejo na vasi in ki so informirali prisotne o delovanju mladine na posameznih področjih in vaseh. Od števerjana do Doberdoba pa od Križa do Milj so si situacije gotovo zelo različ ne in vsako njihovo posploševanje bi bilo nekonstruktivno, povsod pa je razvidno, da hoče biti mladina živa komponenta vaških skupnosti. Živahna razprava, ki je sledila temu je samo potrdila, da je problematika občutena in absolutno zahteva konkretnih pristopov do nje in novih načinov dela. Zatem so prisothi z zadovoljstvom vzeli na znanje, da sta v teh dneh izšl; druga številka I.ista slovenskih dijakov in pa prva številka Biltena mladinskega odbora. Kot piše uvodnik, je namen biltena informirati o delovanju mladih in povezovati slovenske mladince, ki delujejo na celotnem zamejskem področju. V prvi številki sta polog drugih člankov posebno zanimiva prispevka o delovaniu pomorskega kluba Sirena in društva Slovencev miljske občine, (s.t.)
General de Laurentiis na obisku v Trstu
Včeraj je prišel na pregledni o-bisk poveljstev in oddelkov finančne straže v Furlaniji Julijski krajini divizijski general Augusto de Lau rentiis, nadzornik finančne, straže za severno Ital i,jo. Po sprejemu, ka terega so se udeležili brigad ni general Nicolino Accaria. povelji# področja Furlanije - Julijske kraji ne polkovnik Carlo Mittiga. poveljnik legije finančne straže iz Trsta in polkovnik Vincenzo Bianchi, po-velinik deželnega središča davčne policije finančne straže, se je gene ral srečal s častniki, katerim je o-brazložil načelna pravila vojaške di-
scipline. Nato se je vkrcal na enoto pomorskega oddelka in si z morja ogledal tržaško pristanišče.
PROTI ONESNAŽEVANJU
Občini prijaviti odtočne kanale
Zakon št. 319, tako imenovani zakon Merli, ki določa nova pravila za za,.ščitn voda pred onesnaževanjem, nalaga krajevnim upravam, da izdelajo seznam vseh odtočnih kanalov., kar predstavlja pogoj za sanacijo tako površinskih kot podtalnih voda. Tako je tudi tržaška občina začela zbirati podatke, kj bodo omogočili načrtovanje nove greznične mreže ali čistilnih naprav. Pri tem pa je treba tudi prej določiti tiste odločne kanale, ki se ne stekajo v mestno greznično mrežo. Zato je občinska uprava določila, da vsi lastniki poslopij, ki se nahajajo v položaju, predvidenem v zakonu Merli, to prijavijo na posebnem obrazcu, ki ga lahko brezplačno dvignejo v sobi iit. 242, v 4.
Osnovna šola «Karel širok* se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem in zlasti Republiškemu sekretariatu za šolstvo v Ljubljani, ki je prispeval za relief, nadalje govornikom in. vsem, ki so se udeležili naše slavnosti ali pa na kakršenkoli način pripomogli k lepemu u-spehu.
Posebna zahvala naj gre požrtvovalnim staršem in predvsem tistim, ki so radovoljno nudili svojo pomoč, ko smo jo najbolj potrebovali. Njihova spontanost in skromnost nas je ganila, ker smo spoznali, kako je ugled in uspeh naše šole zasidran v srcih teh ljudi.
Prepričani smo, da .je tako močno zaledje veren porok za nadaljnji razvoj in napredek.
nadstropju občinske palače v Ul. Costanzi od 11. do 13. ure. Pri tem pridejo zlasti v poštev tista poslopja, katerih odtočni kanali se iztekajo v morje ali pa niso povezani z mestno greznično mrežo.
TUDI OBČANI SE ORGANIZIRAJO
vrsto posegov bo občinska uprava rešila Ascolijevo ulico pred propadom
Popravilo stanovanjskih hiš, židovske sinagoge in Ascolijeve rojstne hiše - Del sredstev že zagotovljen
Podaljšan rok za vlaganje prošenj za poverjena mesta
Avtonomni sindikat šolnikov SNALS obvešča, da je rok za vlaganje prošenj za nova poverjena mesta v srednjih šolah odložen,od 23. marca na 15. a-pril. Podaljšanje roka ne zadeva tistih profesorjev, ki bi zaprosili le za potrditev sedanjega delovnega mesta.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.	\
• MIUIIIMIIIIIHHIIIIIIimilllllllllllllMIlimilimiSlHIIIIIIIIIMIIIIIIItllllltllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMinil
BENEŠKI DNEVNIK
PROBLEMI BENEŠKE SLOVENIJE NA KONGRESU PSI
REŠEVANJE ŽENSKEGA VPRAŠANJA POGOJ ZA SPLOŠEN PREPOROD
Zanimiv in pomemben poseg predstavnice ženskega kolektiva PSI, ki je izzval najširše odobravanje
Problemi Beneške Slovenije so imeli na tretjem deželnem kongresu PSI širok odmev. O njih je spregovorila v imenu ženskega kolektiva okrajnega odbora za Čedad in Na-dlške doline Lucija Costaperaria, kj je to perečo problematiko obde lala predvsem z vidika ženskega položaja v teh zapostavljenih kra jih.
Costaperaria je izhajala v svojem izvajanju iz poglobljene zgodovinske analize. V deželi Furlaniji - Julijski krajini predstavlja Beneška Slovenija le majhen del slovenskega sveta, je dejala govornica. Zemljepisno leži v Julijskih Predalpah v obliki ne kakšnega .jczika„.J>,L'#ega ,Y„furlansko nižino. Slovenska skupijost, ki živi na tern ozemlju je- bUa protagonist pomembnega zgodovinskega poglavja. S priključitvijo Italiji leta 1866 se je ta skupnost, ki ji je u-spelo živeti kompaktno v svoji etniji, razkrojila po točno določenem raz narodovalnem načrtu, ki ga je določila osrednja italijanska vlada (predvsem fašističnem razdobju in nato naprej pod upravo KD). Kmečko gospodarstvo in obrtništvo nista več zadoščali za spodobno življenje in začelo se je dolgo in mučno razdobje izseljevanja, ki je bilo spr-va usmerjeno bolj v tujino, v zad njem času pa v furlansko nižino.
Ženske so v teh krajih včasih u-pravljale družinsko gospodarstvo, medtem ko so moški skrbeli za kmetijstvo ter se posvečali obrtništvu in prodajanju obrtniških izdelkov v razne sosednje kraje, ca tudi na Hrvatsko, Madžarsko, Poljsko itd. S priključitvijo k Italiji in s spre minjanjem gospodarskih pogojev, ki so v prvi vrsti povzročili izseljeva nje, So se ženske znašle v težkem položaju '»belih vdov*, ki so morale dejansko same nadaljevati tradicije teh krajev in so zato upravičeno no-siteljice določene kulturne identitete.
Današnji družbenogospodarski položaj, je nadaljevala Costaperaria. nalaga ženam delavkam še večje odgovornosti. Dejansko so beneške
Vse kaže, da bo Ascolijeva ulica prva ulica v zgodovinski coni, ki bo tako urejena, da bo življenje v njej postalo znosno in da zgradb, ki so spomeniško zavaro vane, zob časa ne bo razjedel. Ta mestni predel in tudi drugi so zaščiteni v okviru urbanističnega načrta, pri sestavi sprememb k urbanističnemu načrtu, o katerih bo v prihodnjih tednik tekla beseda na občinskem svetu, pa so sprejeli nekaj stvarnih ukrepov, da se ta predel revitalizira. Pred nekaj dnevi je občinski svet potrdil pogodbo z izraelsko skupnostjo v Trstu, ki sinagogo v Ascolijevi ulici, pod določenimi pogoji, daruje občinski upravi. Dežela .je prejšnji mesec z zakonom namenila občinski u-pravi 360 milijonov lir za popravilo tega objekta, ki v bodoče ne bo služil samo bogoslužju, ampak bo hkrati predstavljal kulturni sporne nik in muzej, v katerem bodo zbrali dokumente o prispevku Židov k razvoju Gorice. Drugi, prav tako pomembni poseg občinske uprave zadeva rojstno hišo jezikoslovca Isaia Ascolija, ki stoji na začetku istoimenske ulice. Ta zgradba je spomeniško zaščitena ter vsebuje nekaj arhitektonskih prvin, ki jih bodo restavrirali, med drugim lončeno peč ter strop v zgornjem nadstropju. Kasneje jo bodo namenili — tako vse kaže — nekaterim kulturnim organizacijam.
V načrtih imajo nadalje obnovo stanovanjskih zgradb, v katerih stanujejo družine In občani z niz
mom takšnega zakonskega osnutka naša dežela postala prva dežela v Italiji, ki bi z javnim denarjem podpirala zasebne šole. Za šolstvo namenjena sredstva morajo služiti izključno samo za državne šole.
Končno izraža PSDI zadovoljstvo, ker bodo v Gorici ustanovili turistično podjetje (Azienda di soggior-no), ki so si ga operaterji v turiz mu tako želeli.
Pripombe sindikata na račun šolskega skrbnika
Enotna federacija državnih uradnikov CGIL, CISL, UIL je tisk seznanila s svojim stališčem glede dogodka, ki se je prejšnji dan pripetil na šolskem skibništvu in ki je predmet javne razprave. Sindikat je namreč na vidno mesto v prostorih šolskega skrbništva / Gorici razobesil poziv na sodelovanje v boju proti tero rizmu in prevratništvu ter izrazil solidarnost s kriminalnim dejanjem v Rimu. Kakor piše sindikat v svojem letaku, je šolski skrbnik dr. Imbriani odstranil poziv sindikalne federacije, češ da ga niso pritrdili na sindikalni ster.čas. Po sodbi sindikata je dr. Imbriani deloval proti demokratičnemu razpoloženju, ki so ga v obrambo državne zakonitosti pokazale vse politične in sindikalne sile. Sindikati zavračajo opravičilo
se s sindikalnimi organizacijami pogovorile o svojem položaju. Med drugim so povedale, da se po prestopu v državno službo njihov položaj ni izboljšal in so zato priprav ljene poseči tudi po ostrejših oblikah boja, da se krivice, kj jih doživljajo, odpravijo.
Izlet po poteh prekomorskih brigad
V počastitev 35-letnice ustanovitve L, 2. in 3. prekomorske brigade bo na pobud j osrednjega odbora prekomorcev štiridnevni avtobusni izlet po poteh prekomorskih brigad od 25. do 29. maja letos. Odhod bo iz Kopra, izletniki bodo šli v Reko, Senj, Karlobag, Gospič, Plitvice, Drvar, Knin, Sinj, Posušje, Mostar, Titovo Užice, Valjevo, Beograd, sremsko fronto. Cena na osebo je 1750 dinarjev. Rok za prijavo zapade 15. aprila. Vpisujejo predsedniki vseh sekcij VZPI na Goriškem.
V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI
Razstava goriškega rojaka slikarja Franca Kavčiča
Svoj talent je vpregel v umetnostna g:ba-nja na Dunaju • Objavljen krasen katalog
V prisotnosti najvidnejših kulturnih in političnih predstavnikov ter zelo številnega in izbranega občin stva je bila predvčerajšnjim popoldne v Narodni galeriji v Ljubljani otvoritev razstave slikarja Franca Kavčiča.
Razstavo je predstavila ravnate Ijica Narodne galerije dr. Anica Cevc. Povedala je, da je goriški rojak Franc Kavčič edinstven primer med umetniki slovenskega rodu, ki so v IS. stoletju dosegli najvidnejše mesto izven oije domovine, hkrati pa primer umetnika, ki ga je tujina asimilirala, tako da je tvpregel svoi talent v umetnostna gibanja na Dunaju*.
Kavčičev opus pa je vse do da nes premalo poznan in sploh neurejen. In še danes je zelo težko popolnoma predstaviti umetnika, ki je zapustil več kot 2.000 risb in katerega oljne slike se verjetno še vedno skrivajo v anonimnosti po raznih zbirkah in galerijah, ali pa so pripisane umetnikom boli zve nečih imen. kot je bilo Kavčičevo. Največjo zaslugo za uresničitev razstave ima dr. Ksenija Rozman, ki je deset let stikala in brskala
...................................................................................IM....M.IM..........ms,,,,,,..Hit
BENECANSKI KULTURNI DNEVI
Poglobljena predstavitev stanja slovenske skupnosti v Benečiji
Predavali sta' prof. Živa Gruden in prof. Marta Ivašič - Zadnje predavanje bo imela dr. Breda Pogorelec 21. aprila letos
V okviru Benečanskih kulturnih dnevov sta bili pred dnevi v ftpetru predavanji prof. Žive Gruden in prof. Marte Ivašič, ki sta .podali različne vidike zgodovinskih, social nih.i šolskih in jezikovnih komponent Beneške Slovenije. Predavanji sta se med seboj dopolnjevali m prikazali celotno sliko obravnavanega problema.
Občinstvo je z živim zanimanjem sledilo izvajanju predavateljic, saj so mu bili predočeni problemi, ki doslej niso bili še dovolj poglobljeni in obravnavani. V predavanju 'so se v analitični obliki zvrstili po gledi na celotno dejavnost in boj Slovencev v videmski pokrajini s pronicanjem v zgodovino celotnega gibanja za osamosvojitev m priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti.
Živa Gruden je najprej prikazala razmerje diaglosije med uradnim italijanskim jezikom in slovenskim narečjem, r.atr pa je raziskala zgo dovinske, politične in kulturne prvine tega pojava. Preda/ateljica .je nato povzela zaključke in dejala, da so predvsem politične razmere pripeljale do takega jezikovnega stanja, kakršno je danes v Beneški Sloveniji. To j« bil degenerativni proces slovenske kulture, kj ga je
izvedla organizirana država. Ta proces se je začel že z zedinjenjem Italije in' se je nadaljeval z nastopom fašizma ter se še stopnjeval po drugi svetovni vojni, ko so nacio- j nalistični izpadi privedli do terori stičnih akcij proti slovenski narodnostni skupnosti. Vendar današnje vrenje slovenske kulture v Benečiji dopušča hipotezo, da bo tudi država podprla kulturno rast Slovencev v videmski pokrajini.
Marta Ivašič je obravnavala predvsem vprašanje šole. šola je služila kot asimilacijski element, namesto da bi valorizirala ločevalne značilnosti krajevnega prebivalstva. Kljub temu pa se ta proces zaradi življenjskosti prebivalstva ni obnesel in danes se uveljavljajo nekatere značilne in nove izkušnje (Moja vas, Mlada brieza), ki postavljajo nove temelje za jezikovni razvoj v šoli ter povezovanje šole s celotno slovensko skupnostjo.
V debatp, ki je sledila, so se vključili tudi prisotni poslušalci, med njimi prof. Samo Pahor in prof. Pa ve) Petricig. Na večeru, ki ga je priredil študijski center «Nediža» je bila prisotna tudi prof. Breda Pogorelec, kj bo imela 21. aprila zadnje predavanje v okviru Benečanskih kulturnih dnevov.
ženske ali polzaposlene ali pa brezposelne ali gospodinje. V tem okviru sta vlogi, ki določata ženski položaj — vloga delavke in vloga matere — v protislovju. Ženska, tudi |K>lno zaposlena, doživlja zato to protislovje, kot nekakšno krivdo, ki močno hromi soudeležbo žensk tako v razrednem boju, kot na delovnem mestu ter v političnem boju. Vse to pa prispeva k ošibitvi delavskega gi banja, katerega razvoj je neizbežno odvisen tudi od reševanja ženskega vprašanja, ki pa ne sme biti samo stvar žensk.
Socialistična stranka si mora v tem okviru prizadevati, da bi prišlo do večjih irw*W8t: zaposlovanja v teh krajih in s tem v zvezi seveda do okrepitve .'industrijske cone, do preosnove kmetijfHva in gozdarstva, pri čemer je treba znatno podpreti pobude zadružniškega značaja, upoštevajoč pri vsem tem novo stvar nost, ki jo predstavljajo osimski sporazumi. Na ta način bo, po mnenju Costaoararie, mažen gosnoH^rski in kulturni preporod teh krajev.
Prepovedano je pozdraviti demokratične-poslance
Pri državnih železnicah je očitno še marsikaj takšnega, kar nas spominja na čase črnega dvaiset-letja. Tako bi vsaj kazalo iz u-krepa, ki ga je vodstvo itali lanskih železnic sprejelo po 12. marcu, dnevu, ko so v Vidmu počastili žrtve zloglasnih fašističnih posebnih sodišč, ob 50-letnici njihove ustanovitve, in ko je za to priložnost prispel v Videm poslanec Pertini. Železničarji so njegov prihod ix>zdravili na svojstven način: uglednega parlamentarca in enega najznamenitejših tvorcev italijanskega odporniškega gibanja so pozdravili po zvočnikih
Vodstvu železnic to očitno ni bilo po godu in .je koj nato razposlalo okrožnico, v kateri je strogo ore-povedalo uporabo ozvočenj na postajali v namene, ki niso povezani z železniško prometno službo.
Ukrep je razumljivo izzval val ogorčenja med železničarji in njihove sindikalne organizacije so takoj reagirale. Do odločne reakcije je prišlo tudi v deželnem svetu, kjer sta načelnik Socialistične sve tovajske skupine Zanfagnini in svetovalec Volpe vložila vprašanje, v katerem pozivata deželni odbor, naj poseže pri ministrstvu za prevoze ter pri vodstvu železnic, da bi v prihodnje preprečila takšne anahronistične birokratske postopke.
...	,	šolskega skrbnika, češ da letak ni
kimi prejemki. Občina namerava | bil pritrjen na pravo mesto, in do-stanovalce začasno preseliti ter j dajajo, da demokratične občutljivosti poslopja tako popraviti, da bodo ni mogoče meriti niti s stenčasom razpolagala s sanitarijami, kanali- jn niti z birol-.ratsko upravnimi od-zaci.jo itd. Gre za ulico, lu pred nosj. stavlja podaljšek obeh korzov in lahko postane prikladen kraj za določeno vrsto trgovin. V ta namen so v Gorici ustanovili odbor prijateljev Ascolijeve ulice, ki si je zastavil za cilj obnovo te ulice. Odbor bo tudi zgodoviaslco raziskal vlogo te ulice, da bi ovrednotili določene arhitektonske strukture. Občinski upravi se torej po-
Sindikalno gibanje v Tržiču
Okoli 20o delavcev industrijskih obratov Meteor, Laminati Lisert in Iton se sestaja na skupščinah ter mre. £«»««.. «£»•■> £ ~V7' »-T razpravlja o odprtih vprašanjih sin-
turno bogastvo, 'ki je bilo že od- ““8« značaja. V agitacijsko gi ~	■	banje so stopile tudi otroške vrtna-
pisano. Zasluga za to gre naprednim silam, ki niso dopustile, da bi gradbena špekulacija uničila edinstven spomenik, ki ga je ustva rila zgodovina.
Kongres tloberdobske sekcije vkttmunistov
Po uvodnih sestankih celic so i meli prejšnji teden v Doberdobu kongres sekcije KPI. Goriško federacijo sta zastopala Silvino Poletto in Ivan Bratina. Na kongresu je bil govor o sedanji gospodarski krizi pa o problemih slovenske narodne skupnosti ter o odnosih KPI do drugih strank v občinskem, pokrajinskem in vsedržavnem merilu, o prihodnjih upra-mih in deželnih volitvah. Govoreč o osimskem sporazu mu je bilo poudarjeno, da morajo komunisti dati svoj prispevek, da se dobijo najboljše rešitve. Prav tako je potrebno sodelovanje vse slovenske narodne skupnosti pri naj važnejših odločitvah. Na kongresu so tudi poudarili vlogo delavskega razreda pri rešitvi sedanje gospodarske i.i politične krize v državi. Tako reakcionarni krogi kot «ultra-levičarji* ovirajo utrditev demokracije in vstop delavskega razreda v vlado.
Spregovorili so tudi o zakonskem osnutku KPI za globalno zaščito in vsestranski razvoj slovenske narod ne skuonosti v Italiji.'Celotno problematiko Slovencev moramo pred očiti, je bilo rečeno na kongresu, italijanski družbi s poudarkom, da naša skupnost lahko prispeva k de mokratičnemu razvoju v državi. V tem boju se ne smemo izolirati ampak iskati podporo pri italijanskih demokratičnih silah.
Vodstvo sekcije bo v bodoče po svetilo večio skrb vprašanju žensk In mladine.
SKUPŠČINA PSDI V GORICI
rice, ki so bile nekdaj pri ONAIRC in so sedaj pod državno upravo. Včeraj so se sestale v Tržiču ter
iiiiiiMiiiimiiiiniiiiiMiMiiiiiiMinmuiMiiiiiiniinmiMiiiimiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiHfimiMiiii«
SESTANEK ŽENSKEGA INICIATIVNEGA ODBORA
Prizadevanja naših žena za organizirane oblike dela
Kongresislke ZŽI- UDI bodo seznanile g slovensko problematiko • Protestna resolucija proti nasilju .
V Dijaškem domu v Gorici smo se spet sestale ženske na obširnejši seji. Na tem sestanku poleg drugih problemov smo debatirale tudi o možnosti združenja slovenskih žensk na Goriškem v ZŽI, seveda s slovenskimi izkaznicami. O tem sr. govorile na seji UDI, ki .je bila v Tržiču, kjer so italijanske ženske poudarile, da slovenske ženske, poleg drugih problemov. ki se tičejo vseh žensk, imamo še tega. da smo Slovenke. ZŽI bo nadalje organizirala kongres v Gorici in na tem kongresu se moramo tudi me predstaviti, kot slovenski ženski iniciativni od

OB ZENSKEM PBAZNIKU
"T^ivi
KULTURNA PRIREDITEV SO VODENJSKIH ŽEN
Prikazale so veseloigri v domačem narečju
Kot vsakokrat ob podobnih prilikah so tudi letos sovodenjske žene proslavile ženski praznik v svojem Kulturnem domu in v priredbi domačega prosvetnega društva.
Dvorana Kulturnega doma je bila za to priliko nabito polna. Program so pripravile domače žene, članice prosvetnega društva, pri tem so i-meli vso društveno podporo. Po pozdravu zastopnika prosvetnega društva, so žene (nlobrile solidarnostno
Javni denar za javne šole
BANCA Dl CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.
TRB f - ULICA F. MI ZMO -	^2? BI
TEČAJI VAJ-in V MILANU DNE 22. 3. 1978
Ameriški dolar	855.—
Funt šterling	1.632.—
švicarski frank	440.—
Francoski frank	183,50
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	414.—
Avstrijski šiling	58,10
Kanadski dolar	730.-
Holandski florint	388,-
Danska krona	147,-
švedska krona	180.—
Norveška krona	154.—
Drahma	25.—
Dinar	42,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Na začetku skupščine goriške sekcije PSDI je politični tajnik A-mleto Cecchiri izrazil solidarnost družinam pobitih članov spremstva Alda Mora ter družini ugrabljenega predsednika KD. Dejal je. da se PSDI bori, da bi se avtoriteta in ustavnost demokratične države ne zmanjšala. Ko so obravnavali probleme krajevnega	značaja,	je	dr.
Gruntar	predlagal	spremembo	na-
črta o lotizaciji zemlje v industrijski coni v Gorici. Po sedanjih načrtih namenjajo za malo in srednjo industrijo	prevelike	parcele	ter	ne
predvidevajo razširitve v tej coni. Skupščina je nadalje predlagala, naj bi en del sredstev deželne finančne družbe Friulia, ki jih bodo povečali, namenili v korist podgorske tekstilne tovarne.
Preučili so tudi stanje v kulturi ter ugotovili, da je kulturna dejavnost še vedno monopol ene same in za pluralistični delež zaprte skupine. Izrekli so se proti predlogu de želnega	zakona o	dodelitvi	štipen-
dij dijakom zasebne obvezne šole, ker je takšen predlog protiustaven. Poleg tega stranka ne sprejema deželnega predloga o prenosu oblasti na šolske okraje, ker pripada ta oblast občinskim svetom, zlasti po sprejemu zakona 382. Socialde mokrati zatrjujejo, da bi s spreje
Vozni red avtobusov na veliko noč
Mestna podjetja sporočajo, da bodo na velikonočno nedeljo, 26. marca, mestni avtobusi (izjema bo samo proga št. 6) vozili po prazničnem voznem redu. Avtobusi se bo-
li odi izpred pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15 20 in 16.35.
do ustavili med 12.30 -in 14.30. Na pismo beneškim ženam, ki se borijo Pr°Ži št. 6 (pošta - Sv. Ana - po za svoje pravice. Prebrala ga je taj- j kopališče) pa bodo uvedli za ta dan niča PD Klara Fornazarič. O pome- ?ledeč‘ vozni red: odhodi izpred po nu ženskega praznika pa je spre- s^e	12., 15. in 16.05, od
govorila Vilma Butkovič. Obrazbži- hnAi	,non
la je razvejano žensko problematiko, dejala, da žene še vedno niso enakopravne, ker družba gleda nanje še vedno z očmi preteklosti. Dejala je tudi, da morajo tudi vnaprej biti naše žene steber delovanja na nacionalnem področju za ohranitev in razvoj našega tukajšnjega življa.'
Dramska družina pa je vse prisotne presenetila z igrico o domačih klanfarcah, ki so jo predstavile v
bor, ker večina italijanskih žensk sploh ne ve. da obstaja na Gori škem slovenska manjšina in da se tudi slovenske ženske angažirajo. Moramo jih na tem kongresu soočiti o problemih, ki se nas kot manjšina tičejo.
Na sestanku v Dijaškem domu pa smo tudi govorile, da bomo obiskale nekatere tovarne v Novi Gorici in okolici, 28. t.m. pa bomo obiskale novogoriški otroški vrtec. tako da se seznanimo z njihovo metodo učenja predšolskih otrok. Ta obisk bi prišel v poštev posebno za naše vrtnarice.
14. maja pa borno imeli v gosteh člane »Mlade brieze* iz Benečije. To srečanje bo v Dijaškem domu. tako da bodo beneški otroci vsaj v malem spoznali di.jaškodomsko življenje.'.... .........
Na tem sestanku je ŽIO v Gorici • izrazil tudi svojo zaskrbljenost ob tragičnih dogodkih, ki se prepogosto vršijo v naši državi, in ki so dosegli svoj višek z u-grabitvijo predsednika KD Alda Mora ter zverinskim umorom njegove osebne straže. Slovenske žene odločno obsojajo ta dogodek in Dozivajo v,se slovenske žene in matere k nenehni budnosti, da se ohranijo pridobitve, za katere so naši najboljši darovali svoja življenja Krščanski demokraciji ob težkem udarcu, ki .jo ie zadela z ugrabitvijo njenega predsednika, izrekajo slovenske žene svojo solidarnost, svojcem umorjenih čuvarjev javnega reda pa svoje iskreno sožalje.
M. P. - F.
po arhivih, zbirkah in galerijah od Rima, do Budimpešte in do Dunaja,' in še drugod, in izbrala za razstavo 140 risb in sedem oljnatih slik z namenom, da bi kar se da zaokrož la umetnikov slikarski razvoj, pobude in umetn kovo širino.
Namen razstave je bil pred’sem ta, da bi z gradivom in katalogom zajeli umetnikovo osebnost z umetnostnimi in kultu-nozgodovinskimi merili in ga pravičneje uvrstili na častno mesto v razvoju evropskega neoklas.cizma.
Strokovno besedo o slikarju ie imela dr. Ksenija Rozman. Orisala je na kratko umetnikovo življenjsko pot. Ustavila se ie predvsem pri njegovem šolanju na Dunaju in še posebej nato v Bologni m v Rimu. Predvsem rimska klima e bila tista, ki je bistveno odločala o umetnikovem razvoju, saj se je tja stekla iz vse Evrope družba občudovalcev antike.
Kavčič pa je prisluhnil tudi francoskim enciklopedistom in Rous-seanjevem imperativu «nazai k naravi/» in pa Winckelmannovi trditvi, da je lepota v skromnosti in poudarku etničnih vrednot Odtod pri Kavčiču iskanje motivov pri grških mislecih in umetnikih ter biblijskih zgodbah, odtod v niego-vih delih poudarek-poštenosti. zvestobe, boja za domovino. Toda pv-leg te uradne politike Ob sta'a o Kavč čevem opusu zelo-bogata ona čisto zasebna, ki se odraza v njegovih vedutah. In v tej zvrsti je imel Kavčič pionirsko vlogo v avstrijskem prostoru:	samo malo
barve bi še vlili na te risbe in bi imeli pred seboj romantika'
Rozmanom je še poudarila Kavčičevo povezanost z italijanskimi umetniki, še posebno z Antoniom Canovo, na katerega ga je vezalo globoko prijateljstvo.
Razstavo je odprl sekretar za kulturo iv prosveto Andrej Ujčč. ki je poudaril pomen in vlogo, ki jo imajo tovrstne razstave za splošno oblikovanje današnje slovenske kulture.
Razstavo spremlja krasen kata-Kavčiču. kot smo si :o sedaj predstavljata vse drugačno podobo o Kavčiču, kot smo si do sedaj predstavljali.
Podrobneje o tem enkrat kasnejš.
m. r.
V zapor zaradi ukradenega mopeda
, Včeraj ponoči malo pred eno uro so agentj letečega oddelka goriške kvesture aretirali v .Tržaški ulici 325 tam bivajočega 22-letnega Ales-sandra Clansiga. Ta se je takrat vozil z ukradenim mopedom. Ukra-.	.	.	del ga je opoldne v veži hiše v Ul.
sovodenjskem narečju. Zares dov- del Santo 28 Francu Sgarbiju. Ta
zetno prikazano delo so prisotne na gradile z bogatimi aplavzi.
Sovodenjskemu prazniku sta prisostvovali tudi predstavnici ženskega iniciativnega odbora iz Gorice Mer-kuževa in Marinčičeva. Za prigrizek so poskrbele domače žene in dekleta, ki so pred časom obiskovale kuharski tečaj, v priredbi prosvetnega društva. Najstarejši domačinki Heleni Cotič so podarili šop rdečih nageljnov.
Doberdobski mladinci v Kopru
Skupina članov pred kratkim u-stanovljenega mladinskega odseka v prosvetnem društvu »Jezero* v Doberdobu je bila v soboto na izletu v Kopru, kjer si je med drugim ogledala studie koprskega radia in televizije. Doberdobski mladinci, ki s® na ta način »razbili led*, računajo še na vrsto podobnih pobud, ki bi popestrile delovanje mladinskega odseka.
Okrepitev pristanišča Porloroscga v Tržiču
Jutri ob 10.30 bo imel predsednik industrijskega konzorcija v Tržiču Nazario Romani tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil posege, ki jih bodo naredili v pristanišču Por-torosega v Tržiču, da bi povečali njegove kapacitete. Dežela je najbrž sprejela zakon, s katerim je namenila pet milijard lir za okrepitev pristanišča Portorosega in Porto No-garo.
je krajo javil ob 19.30 na kvesturi. Clansig je v goriškem zaporu.
Izleti
Pomotoma zaužit amoniak
Iz goriške bolnišnice so včeraj prepeljali v tržaško in ga sprejeli na oddelku za oživljanje. 68-letnega Goričana Florinda Visintina Ul. Gazzaroli 48, ki je pomotoma zaužil nekaj a-moniaka, misleč, da gre za strup. Visintinovo stanje je zelo resno, saj so ga zadržali s pridržano prognozo.
Kino
Slovensko planinsko društvo priredi 2. aprila družinski izlet v Landarsko jamo in na Staro goro v Benečiji Vpisovanje vsak dan do 30. marca ali do zasedbe razpoložljivih mest v av tobusu. v uradnih urah na sedežu društva v Ulici Malta 2.
Slovenska prosvetna zveza priredi v torek, 28. marca, izlet z osebnimi avtomobili v Ljubljano na vodeni o-gled' razstave goriškega slikarja Franca Kavčiča (1755 - 1828) v Narodni galeriji. Izletniki naj se za podrobnejše informacije o izletu v popoldanskih urah obrnejo na tajništvo SPZ v Ulici Malta 2.
Gorica
VERDI 17.90—22.00 »Punto di rottura*. B. Svenson in R. Culp, v barvah, prepovedano mladim izpod 14 leta.
CORSO 17.00—22.00 «Tintorera». S. George in V. Levvis. v barvah, prepovedano mladim izpod 14. leta.
MODERNISS1MO 17.30—22.00 »II planeta selvaggio*. risanka Rolanda To- . porja v barvah.
CENTRALE 17.00-22.00 »Sentinel*.
Tržič
PRINCIPE 16.30-22.00 »Via col vento*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »II generale Mac Arthur*.
Nora Gorica in okolica
SOČA »Policijski kolt*, — francoski film. ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Bil je čas vojne* — ameriški film. ob 18.00 n 20.00.
DESKLE »Svet ponoči danes* — italijanski film, ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontom & Bassi, Ul. Ra štel 52. tel. 83-349
Pevci iž Ukev danes na televiziji
Drevi ob 20.35 bo ljubljanska televizija predvajala dokumentarni film o Slovencih v Kanalski dolini, o katerem smo obširneje pisali v naši nedeljski številki. Na naši sliki pevci zbora »Planinka* iz Ukev
PRIMORSKI DNEVNIK 4
23. marca 1978
SPOMINSKA SVEČANOST V TEMNICI NA KRASU
SLOVESNO ODKRILI SPOMENIK PADLIM GARIBALDINSKIM BORCEM
Med devetnajstimi žrtvami tudi trije Slovenci Spominsko obeležje ob cesti, ki pelje v Renče
OB 40-LETNICI NACISTIČNE OKUPACIJE AVSTRIJE	r—
Velika antifašistična manifestacija [j v uničevalnem taborišču Mauthausen
Množica ob odkritju spomenika padlim pri Temnici
Prejšnjo nedeljo je biLo v Temnici na Krasu slovesno odkritje spomenika padlim partizanom bataljona »Giovanni Zois. Slovesnosti so se udeležili predstavniki domače borčevske organizacije, večje število bivših borcev iz Trsta skupaj s člani pokrajinskega odbora VZPI - ANPI ter predstavniki iz Pordenona, Jesola in Massa-fiscaghe v 'Emiliji. Navzoč je bil tudi predstavnik ZB iz Nove Gorice.
Kraška vasica Temnica, ki leži že na robu kraške planote v bližini Opatjega sela, je bila med osvobodilnim bojem živahno središče partizanskega baja. Tu so se stekale številne poti, ki so vodile od Trsta, Tržiča in Dola tja čez v Vipavsko dolino in potem še naprej proti Trnovski planoti in še dalje. Prav tu je prišlo 17. marca 1944 do strahovite tragedije. Skupina partizanov je bila napadena nenadoma od nemških čet (v sovražnikovih vrstah je bilo mnogo Mongolcev). Vseh borcev je bilo kakiii 50, a od teh jih je obležalo v krvi 19. Ostalim se je posrečilo, da se rešijo iz obroča, deloma z umikom in deloma s tem, da so se skrili v bližnji «kave+hi». Med padlimi je bilo IG Italijanov, ostali trije pa so bili Slovenci. Eden od teh je bil kurir Bogomil Pipan, ki je vodil skupino v smeri Vipavske doline.
Skupina italijanskih partizanov je prihajala iz Brkinov ter je prej pripadala bataljonu »Giovan-ni Zob, a ta je bil nastal iz Tržaškega bataljona, ki se je pod poveljstvom G. Zola boril v septembrski ofenzivi. Partizani so bili namenjeni v tržaški bataljon, ki je deloval v neposrednem zaledju Tržiča ter se je pripravljal, da' se preimenuje v brigado. Tržaška brigada je bila ustanovljena tri ledne pozneje v Lukovcu na Banj ški planoti.
Nedeljsko slovesnost so pripravili v spomin tega krvavega dogodka. Za spomenik so poskrbeli krajan; s sodelovanjem ZB Nova
Gorica ter tržaške borčevske organizacije.
Slovesnost se je odvijala z dvema ločenima manifestacijama. V prvem delu je množica udeležencev odšla k vaškemu spomeniku padlim partizanom, kjer je predsednik krajevne organizacije ZB Danilo Stepančič odprl manifestacijo ter pozdravil navzoče. Sledilo je razvitje prapora Zveze borcev Temnica, položitev vencev in podelitev značk priznanj OF zaslužnim vaščanom.
V drugem delu je sledil sprevod do spomenika padlim partizanom bataljona G. Zol. Kraj, kjer stoji spomenik je ob cesti, ki pelje iz Temnice v Renče, in sicer kakih 100 m od vasi.
Na spomeniku piše: «Vj bratstvo ste s krvjo kovali, da naro-d m bi svobodo dali.* Napis je tudi v italijanščini, a sledijo mu imena padlih partizanov.
Po odkritju spomenika in polaganja vencev so navzočim spregovorili predstavnik ZB Nova Gorica Stojan Fakin, pokrajinski predsednik VZPI - ANPI 1" ArUlVo'' Calabria, pokrajinski tajnik VZPI
ANPI Trst Dušan Košuta, Gino Luperinj (v imertii preživelih par tizanov bataljona G. Zol) in bivši komandant ' tržaške brigade Ric-cardo Gracuzzo.
Od govorov je treba posebno o meniti Fakinovega, ki je uokviril daljnji krvavi dogodek v današnje čase in v probleme, ki jih ti prinašajo s seboj. Med drugim je predstavnik novogoriške borčevske organizacije poudaril velik pomen osimskih sporazumov ter od prtost meja na našem področju.
Še posebej naj omenimo kratke besede Gina Luperinija iz Ponte-dere pri Pizi, ki je bil pozneje tudi namestnik komandanta tržaške brigade. Luperini je kot soudeleženec krvave tragedije opisal z živo besedo dogodke izpred 14 let.
Med sporedom so izvajali kulturni program z nastopom otrok, mladincev, recitatorjev, pevcev in godbe na pihala. Zelo dobro so se
izkazali otroci in mladinci s številnimi recitacijami, kar dokazuje, da so krajevne organizacije napra vile vse kar je bilo v njihovih močeh. da bi bila manifestacija čimbolj slovesna.
Spominsko obeležje pri Temnici je pravzaprav šele prva pobuda v okviru drugih, katerih namen je, da se dostojno počasti spomin ha sodelovanje italijanskih partizanov v skupnem boju prot/i skupnemu sovražniku. O postavitvi spominskih obeležij, oziroma spomenikih se je začelo govoriti že pred leti, toda zaradi razumljivih težav (izbira lokacij, pristanek številnih organizacij in ustanov itd.) se je vse nekoliko zavleklo. Gotovo pa je že, da bo v kratkem zrasel tak spomenik v bližini Opatjega sela.
Ob 40 letnici nacistične okupacije Avstrije se je minulo nedeljo v koncentracijskem taborišču Mauthausen zbralo veliko število mladih ljudi, članov različnih mladinskih crgatiizacij, da bi se spomnili dogodkov pred 40 leti in izpričal; svojo antifašistično zavest.
Med organizacijami, ki so se udeležile spominskega pohoda v Mauthausen' je bil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju, iz. Celovca pa so prispeli tudi člani Zve-ze slovenske mladine in SPD »Bisernica*! V okviru kratke spominske svečanosti smo položili pri jugoslovanskem in o srednjem spomeniku venec v spo min vsem žrtvam fašističnega terorja. Podpredsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju, tov. Marjan Gallob je v svojem spominskem govoru ■ orisai zgodovinske dogodke pred 40 leti in dejal, vda se z »a.nšiusom* ni končala le samostojnost avstrijske države, ki .jo ,je avstrofaši-stični režim silil v smrtonosni objem imperialistične Nemčije, temveč, da je okupacija Avstrije bila tudi dramatičen uvod v velikansko tragedijo svetovne vojne.
Anšlus, to pa je bila tudi prelomnica v življenju in trpljenju koroških Slovencev, saj podobno kot ostali slovanski narodi niso imeli pravice do svobodnega žaljenja in ustvarjanja. Z množičnimi aretacijami, ustrelitvami in izseljevanjem narodno zavednega prebivalstva je skušal nacifaši-zem tudi slovenskemu ljudstvu vsiliti svojo novo civilizacijo. Proti tej civilizaciji so se neutrudno borili antifašisti vsega sveta, v prepričanju, da bo iz. ognja in pepela nastal nov, pravičnejši svet.*
Posebno je poudaril tov. Gallob, -da so si v boju proti fašistični tiraniji stali ramo ob rami slovenski in avstrijski anti fašisti ter tako skupno, prispevali k osvoboditvi Avstrije. Ta skupni boj pa tudi danes ni manj aktualen in potreben kol pred desetletji, saj so korenine iz, katerih je zrasel fašizem, še vedno žive,» je opozoril Gallob, Tudi danes moramo biti budni nasproti vsem pojavom oživljanja nacistične in 'nemškomaeionalne miselnosti, to pa tembolj, ker merodajne oblasti dopuščajo ne
liMtitltllf 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiitiitiMiiuitiiiiiiii
BITKA ZA ENERGIJO V EGS
DOBRE PERSPEKTIVE ZA ELEKTRIČNI AVTO
Načrt izvršne komisije - Sedem milijonov vozil čez 10 let?
BRUSELJ — Geslo, ki ga je danes najbolj pogosto slišati v k rogi ti Evropske gospodarske skupnosti ter predvsem prj ljudeh, ki se ukvarjajo z znanstverao-tehnič-nimi raziskavami, se glasi: »Rešiti se energetske odvisnosti od petrolejskih držav*. Na Zahodu še niso pozabili energetske krize iz leta 1973, saj EGS uvaža iz Bližnjega vzhoda vsaj 50 odstotkov nafte, ki jo potrebuje.
Iz te go&podarsfco-politične in e-nergetske stiske so se porodile nove rešitve na področju racionalizacije energetske porabe, jedrskih elektrarn, električnih central na
•vtmmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiivuMiiiimiiiiiif n
Patronat KZ - INAC svetuje
Žena lahko prejema doklado za brezposelnega moža
Vpr.: «Brala sem v vdši rubriki. .da je izšel nov zakon, ki priznava tudi ženi iste pravice, kot so jih doslej uživali na nekaterih področjih izključno moški. Mene osebno žanima ta problem. upoštevajoč posebno trenutno stanje v moji družini. Jaz delam mi nekem podjetju kot uradnica, moj mož pa ie trenutno brezposeln.. Ze pred časom sem otroka vpisala na svojo knjižico, ker je mož bil kot univerzitetni študent brez zavarovanja. To stanje se nadaljuje še danes, vendar sem hotela Vprašati, če mi nritiče tudi družinska doklada -za otroka in če bi lahko vpisala tudi moža na mojo knjižico, dokler ne najde dela.* D B.
V vašem dopisu se sklicujete na zakon št. 903 z dne 9.12.1977, ki uvaja vsestransko enakopravnost med spoloma in izenačenje položaja na delovnem področju. Konkretno člen 9 priznava zaposleni ženi iste pravice do družinske doklade, kakršne so bile doslej priznane le možu kot družinskemu poglavarju.
Na vsa specifična vprašanja, ki jih navajate v svojem pismu, vam z veseljem dajem pozitivne odgovore. Kot edina zaposlena enota v družini imate pravico, da je tudi vaš otrok deležen zdravstvene oskrbe preko vašega za varovanja, obenem pa vam avto matično pritiče tudi družinska doklada za otroka v breme. Ker
pa vaš mož trenutno hi v pod rejenem delovnem razmerju, ima status brezposelnega državljana in kot takega ga lahko vpišete na svoje zdravstveno zavarovanje (seveda bo treba' izstaviti zadevno potrdilo delovnega urada), ker dejansko je on enota v breme, nima svojega zavarovanja in nima lastnih dohodkov. Poleg tega pa boste za moža lahko prejemala tudi družinsko doklado. podobno kot možje prejemajo doklado za svoje brezposelne «boljše polovice*. Za priznanje te pravice morate vložiti na INPS prošnjo, da dobite zadevno avtorizacijo. nakar boste deležni omenjenih ugodnosti vse dokler bo obstajalo takšno stanje.
STROŠKI
ZA RADIOLOŠKE IZVIDE
Vpr.: «lmam kmečko zavarovanje, zaradi neke analize pa sem napravil pri radiologu nekaj slik. Stroške sem sam moral poravnati. zanima pa me, če mi bo blagajna povrnila stroške in kakšen je postopek.*	S E. .
Tako vam kot vsem ostalim kmečkim zavarovancem moram svetovati, da je za specialistične izvide najprimernejša naslednja pot: ko splošni 'zdravnik predpiše določene izvide, naj se zavarovanec obrne na kmečko vzajemno bolniško blagajno, ki bo izdala napotnico k specialistu, ki
je konveneioniran s to blagajno V tem primeru sploh ni predviden noben izdatek, če se pa nekdo na lastno roko obme do nekega specialista (kot je to v vašem primeru), mu kmečka bolniška blagajna povrne (potem ko dotični ^prinese napotnico splošnega zdravnika in -potrdilo o poravnavi stroškov) stroške za izvide po svoji tarifi: če je zavarovanec imel večje izdatke, je to v njegovo škodo.
VIŠJI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI SAMOSTOJNIH DELAVCEV
Vpr,: «Sem bivša trgovka, ki pa ze tri leta ne delam več. Sedaj plačujem prostovoljne prispevke, da bom imela pravico do pokojnine. Ker vsako leto spreminjajo te prispevke, bi rada vedela, če je prišlo letos do kake spremembe?*	Z. R.
S 1.1.1978 je INPS povišal mesečne znesle, ki jih morajo plačevati tisti samostojni delavci, ki so pripuščeni k plačevanju prostovoljnih prispevkov. 'Obrtniki in trgovci morajo odšteti 9.276 lir mesečno (9.578 lir vključno z zavarovanjem proti jetiki), kmetje pa 1.298 lir tedensko (1.368 lir tedensko s TBC). Po teh novih tarifah boste plačevali prostovoljne prispevke od prihodnjega trimesečja dalje (april - junij), ki se nanaša na prvo trimesečje.
pogon z vetrom in sončnih baterij. Toda nobena od teh rešitev še ni dobila polnega proizvodnega zagona. Jedrske centrale se v resnici že uporabljajo, toda njihovo štel vilo že več let stagnira, ker ni še dokončno obdelan proces filtriranja in odstranjevanja škodljivih odpadkov plutonija.
Neko odkritje, ki je staro sicer že, kakih 80 let pa bo morda- le imelo v kratkem precejšen uspeh, gre za električni avtomobil, ki se bo morda pojavil na trgu avtomobilov v kratkem. Že iela 1898 je poskusni vzorec takega avtomobila dosegel na neki dirkalni stezi izredno hitrost 106 km na uro.
V	Veliki Britaniji je danes že 40.000 takih avtomobilov, ki krožijo po britanskih cestah. V Franciji že 40 let uporabljajo manjše bagerje za odvoz in natovarjanje smeti. Te stroje poganjajo akumulatorji. V francoskem mestu Tours je šest avtobusov na električni pogon, ki so že več let vključeni v mes:tni promet. Avtobusi razpolagajo s 50 sedeži za potnike, potujejo pa s hitrostjo do 60 km na uro. Radius njihovega gibanja pa dosega 80 km.
V	skladiščih Zvezne republike Nemčije akumulatorji poganjajo na desetine tisočev manjših prevoznih vozil. V Amsterdamu razpolagajo z manjšimi električnimi potniškimi vozili, ki so vključena v vozni park nekaterih a encij, ki posojajo avtomobile. V turinski tovarni Fiat delajo na izpopolnjevanju nekaterih prototipov električnih vozil. "V. belgijskem jedrskem središču v Molu preizkušajo celo električni generator na jedrski pogon.
Upoštevajoč vsa ta dejstva je izvršna komisija EGS izdelala načrt koordinacije raziskav za proizvodnjo komercialnega električnega «evropskega» Vozila Predvidevajo ustanovitev posebnega evropskega združenja za, električni avtomobil.
Po tem načrtu naj bi bilo v komercialni uporabi' držav Evropske gospodarske skupnosti leta 1990 več kot 7 milijonov takili avtomobilov, kar pomeni okoli 8 odstotkov sedanjega avtomobilskega parka. Ti avtomobili naj bi potro šili okoli 2 odst. celotne proizvod nje električne energije, ki jo proizvaja skupnost, služili pa naj bi pretežno mestnemu prometu in bi znižali onesnaženje rhest z bencinskimi hlapovi za okoli 20 odst. Istočasno bi se petrolejska odvisnost EGS znižala za 10 do 12 odstotkov.
moteno delovanje neofašističnih skupin, na drugi strani pa se množi postopno omejevanje demokratičnih pravic v družbi.
Najvidnejši izraz reakcionarnih tendenc v avstr! jski družbi je nedemokratična manjšinska noli-t-ika vlade, katere dosedanji vi sak sta bila ugotavljanje manjšine in zakon o . narodnih skupinah!
«40-let,mca nacistične okupacije A vsi rije,» je ob koncu' dejal tov. Marjan Gallob, «je predvsem priložnost in vzrok, da se zavemo naših današnjih aktualnih dolžnosti kot antifašisti in demokrati. Ohraniti dediščino žrtev fašističnega nasilja, to ; obmeni boriti se za demokracijo in humanizem v družbi!* Poleg klubskega predstavnika so na nedeljski manifestaciji spregovorili tudi zastopnik Avstrijske visokošolske zvčze, ki združuje vse .študente avstrijskih visokih šol. zastopnik Komunistične " študentske zveze ter generalni tajnik medna-
rodnega Mauthausen komiteja or. Heinricn .Ourmaytr. Durmayer, ki je udeležence spominskega pohoda vodil budi .skozi taborišče, je med vojno preživel več težkih let; v. lem taborišču smrti in je bil tildi eden izmed organizatorjev ilegalnega od|)ora jetnikov, ki so se končno tildi sami osvobodil i. še preden so v taborišče prispele ameriške cele. V ilegaj nam taboriščnem odboru je ■ sodeloval tudi naš koroški rojak, pisatelj in politik Prežihov Vo-ranc. Dr Dfirmaver nas je po zval, naj skrbimo/ za enotnost in .solidarnost vseli antifašistov, kar je predpogoj za uspešno nastopanje proti neofašističnim pojavom, za vsak uspeh v boju za utrditev in razvoj demokracije. Upreti se moramo vsem silam, k! pod pretvezo, da je treba pozabili in 'premagati preteklost, skušajo rehabilitirati fašizem in zakriti njegove strahote,
Klub slovenskih študentov na Dunaju
lllllllliilll lil Ul lil MII IIIII lil Hill II lllllllll II lili MII II 11,1111111(1111111111 III •11111111111111111111111111111111111111111111111111
«Primorska poje 78»
Zenski zbor uOton Zupančič* — Šlandre/,
12.30 13.(K) 13.25
13.30
15.15
17.00
17.05
17.45
18.00
18.30
19.00 19.20
19.45
20.00 20.40 21.50 22.35
12.30
13.00
1.3.30
17.00
18.00 18.25
18.45
19.45 20.40
21.15
22.30
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Argumenti '
Na strani potrošnika Vremenska slika DNEVNIK
Danes v parlamentu Nogomet: IT A El A - PORTUGALSKA
Ob petih z Giulianom Cane-vaccijem HEIDI, risanka VLAKEC:
Pravljice, pesmice in igrice
Argumenti
MALI SLAM
DNEVNIK 1 - KRONIKE DRUŽINA PARTRIDGE, TV film
Almanah in Vremenska slika DNEVNIK
SCOMETTIAMO? / Kako delamo naše časopise? ODPRTA ŠKATLA Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu jn Vremenska slika
Drugi kanal
Gledališki problemi DNEVNIK 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele PROGRAM ZA OTROKE JANE EYRE, 3. nadalj. Vzgojna oddaja Iz jHirlamenla
DNEVI IK 2 ŠPORTNE VESTI
Dober večer z Nannjjem Loyjem
Vremenska slika
dnevnik 2 -- Odprti STUDIO
Oomemai speciale.
Program o mladinskih vpra šanjih	<
30RGATACAMI0N, I. del 16 in 35
Petnajsldnevnik o filmu Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00, 10.30, 15.00 TV ŠOLA: Fran coščina. Risanka, Fizika 16.(X) Šolska TV: Sodobno naselje. Dobro videti in biti dobro viden
17.30	VELIKE REKE: Reka Sv. Lovrenca
18.25	OBZORNIK
18.40 Zgodbe iz kalavale, risanka
18.50	Tehtnica za natančno tehta n je
19.30	DNEVNIK
20.00 ZA KONEC TEDNA, burno ristična oddaja
20.35	Kanalska dolina, dokum. odd.
22.10	DNEVNIK
22.25	Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B
Posnetek srečanja JUGO SLAVIJA - JAPONSKA
Koper
19.30	TV trim test 20.00 Otroški kotiček
20.15	ODPRTI PROSTOR
20.30	DNEVNIK
20.45 LASSIE SE VRAČA,
celovečerni film. v katerem igrajo Elizabeth Taylor, Rod dy McDawell in Lassie.
22.15	Hokej: JUGOSLAVIJA - JA PONŠKA
Zaqreb
19.30	DNEVNIK 20.00 Paralele
21.35	DNEVNIK
21.50	Caprice, glasbena oddaja
ŠVICA
18.10	Program za■ otroke:
DIN DON
18.35	TRIJE NEČAKI IN MAJOR DOM, TV film
19.10	DNEVNIK
19.55 Sonce, ki neče, dokument.
20.45	REPORTER, informacijska tedenska odd.
12.45	Simvlu Simon, glasbena odd.
22.35	DNEVNIK
Moški zbor «Otou Zupančič* — štandrčž
Moški zbor Uol - Poljane
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in
19.30	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Zlate plošče nekdaj in danes; 9.30 Mali oglasi, 3.45 Glasbena medigra, 10.05 Koncert sredi jutra: 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 F. S. Finžgar: «Dekla Ančka*, 4. nadalj.;
14.30	Evergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki: 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Klasični album.
......J^OPER,
7.30,	8.30. 9.30,	10.30.	11.30,
12.30,	14.30, .15-30, lfi.30. 18.30.
19.30,	20.30 Poročila; 8.32, Klavirska glasba: 9.15 Poje Mina:
9.32	Vrstijo se plošče; 10.00 Z nami je...’, 10.32 Plošča dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 1'.00 Kim, svet mladih; 11.45. Plošče Caiosello Curci - Cemed; 12.00 Na prvi strani;' 12.05 Glasba po željah; 14.30 Zborovsko petje; 15.00 Otroški kotiček; 15.40 Popevke; 16.00 Na knjižnih policah; 16.05 Orkester Argelii; 16.40 Gl a sceni notes; 17.00 Ob petih popoldne: Ulica M: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Gojenci GŠ Tolmin; 19.33 Crash;
20.32	Rock party; 21.00 Glasba slov. skladateljev; 21.32 Orkester in zbor M. Massera; 22.45 Pojo Diana Ross in The supremes in The Temptations.
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00,	12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.(K) in 7.30 Glasbeno- prebujanje:
9.00	in 10.35 Radio, anch'io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 O prehrani; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Nena vadna popotovanja: 17.30 Maša; 20.15 Skupine Big; 20.30 Oddaja o medicini; 21.05 Lepa resnica;
22.00	Glasbena kombinacija. /
RADIO 2
7.30.	8.30. 10.00,	12.30, 13 30.
15.30, 17.30, 18.30, 19.30 in 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oiu drugi dan; 9.32 «Dom za Martina*, radij, nadalj.; 10.12 Pogovori s poslušalci o ženskem vprašanju: 11.32 Glasbeni instrumenti; 12.45 Glasbeno pogovorni program: 13.40 Zabavni spored z Pinom Carusom: 15.00 Qui Radio 2; 17.55 Umetnost V. De Sabate; 18.56 Igralci pojo.
mi™ p-,SLOVENIJA
5100, 6.00. 7,00. 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.1X1,	13.00,	14.00, 15.00.
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro ju-
tro. otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska zbo rovska glasba; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čeni?; 10.45 Turistič ni napolki:	11.03 Uganite, pa
vam zaigramo po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; i?..30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Enaj sta šola; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.45 Jezikovni pogovori;
10.00	»Vrtiljak*; 17.00 Studio ob
17.00;	18.05	Z opernih odrov;
19.20	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije,
"""""""""O"1...‘ """"""n..................................................................................................minili................
Horoskop
Prispevajte za
DIJAŠKO MATIC«
OVEN (od 21,3. do 20.4.) S pohlevnostjo ne boste prišli nikamor. V družbi navzkrižje zaradi nesporazumov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo bi vam hotel prekrižati račune. Vaša ideja bo zmagala. Privoščite si več i)očitka.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nič novega, vendar nekaj ne bo prav. Neka obveznost vam bo zaprla pot.
RAK (od 23.6. do 22:7.) Danes postavite temelje za poznejše delo. Prijetno srečanje in všestran-ski uspehi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S kompromisom boste zadevo rešili. Neka negotovost moti splošno razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne popustite pred novimi sodelavci. Vaše utvare o novih prijateljstvih gredo predaleč.
TEHTNIC/ (od 23,9. do 22.10.) Več dinamizma in vse se bo prav končalo. Neko čudno občutje vas bo prevzelo, ko boste spoznali, da vas nekdo ljubi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Vaša poslovna resnost bo dobila ustrezno priznanje. Sorodniki ali prijatelji vas bodo spravili v slabo voljo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12,) Preden se lotite novega dela, končajte staro, ki vam nikakor ne gre od rok. Ixi korak za korakom, da ne bo narobe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Več diplomacije in takta, da poslovnih tovarišev ne spravite v zagato. Preveč odločni ste v družini.
VODNAR (od 21.1. do L9.2.) Vaši nasveti .:e bodo upoštevani, kar pa naj vas ne jezi. Vaša avtoritarnost škoduje okolju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno po svoji "oti, saj je sreča na vaši strani. Včasih ste preveč cin-cavi ali pa tudi preveč zahtevni.
Na filmskih platnih
PRIPETLJAJI TRŽAŠKEGA KINA «FILODRAMMATICO»
, Verjetno ste že brali, kaj se je v Trstu zgodilo s kinematografom Filodrammalico. Ze več let so v mestu skoraj vsi znali, da so se v tem kinu erotični filmi predvajali z dodatnimi prizori, ki bi jih italijanska cenzura ne dovolila. Iz kabine sta namreč operirala dva projektorja: poleg <profesionalnega» ki je predvajal uradni film. Še «družinski» projektor, s katerim so se vrinjevali prizori, ki so tako menda prvič prešli v javno filmsko predstavo.
Pojav , shio že nekajkrat na kratko zabeležili. In dodali srno, da so se nam včasih le manipulacije , zdele še kar iznajdljive. Da se ne bo ta ocena zdela neutemeljena, bi bilo seveda treba poglobiti razpravo o pornografiji, ki smo jo že 'svojčas začeli. 'Za to pa bomo imeli kmalu pri ložnosl, ko bo milanski filmski klub organiziral «feslival* porno grajskega filma.
Filmski klub, torej kulturna organizacija: kako to? Če je; res, da je .odlije čase pojav porno grofije doživel ne le napade s strmi oblasti, ampak tudi s strani nekaterih naprednih sil, je obenem res, da ga druge smeri istih sil ocenjujejo dosti bolj niansirano, ako ne celo z velikim zanimanjem. Ne zato ker bi v njem videle kako uveljavljanje spolne svobode: verjetno tega nih če več ne misli, saj je že splošno uveljavljena zavesi, da gre za pojav, s katerim si kapitalistični, značaj filmske proizvodnje in sploh proizvodnje podob rprila-sli* tudi intimnejše spolno doži-
vetje. Branilci pornografije se tudi ne zadovoljujejo z argumentom, da mora biti posameznik prost da se sam odloči glede nje, ne da bi si kaka cenzura prisvajala lo pravico. Kar je verjetno res, kol tudi ugotovitev, da cenzura kvečjemu sili k radovednosti za to, kar je prepovedano: ko odpade cenzura, se tudi radovednost polagoma umiri ali vsaj ustali, brez iskanja novih «prepovedanih obzorij*.
Vse te ugotovitve pa kvečjemu upravičujejo strpnost do pornografije. ki je v a le predpogoj za liste, ki menijo, da gre za pojav, ki je vreden zanimanja To zanimanje lahko na krotko utemeljimo kot izraz zavesti, da pornografija ni obrobni pojav sodobnega filma, kot ga marsikdo skuša prikazati (ne le med napadalci). ampak, da gre za vo iav, v katerem lahko najbolje zasledimo nekaj terminov filmskega odnosa do realnosti: nor. stremljenje fi'ma (in gledalca) po ^obvladanju* vseh podob real nosil: ah pa tudi nenehno nihanje filma med reprodukcijo realnosti m poseg vanjo itd.
Programi kina Filodrammaiico so imeli, večkrat zaslugo, da so s svojim/ manipulacijami poudarjali obenem protislovja in sovpadanja pornografskih drobcev s celoto filma, ki po mnenni cenzure ni bil pornografski. Seveda bi bili še drznejši, ko bi manipulirali filme, ki sploh ne spadajo v serotično* zvrst. Navsezadnje pa so se temu včasih približali npr. ko je. prvemu polčasu starega «ponočnega doku-
mentarca» iz 60. let sledil kot drugi polčas izbor najdrznejših prizorov;
Zato bi bilo posebno zanimivo, ko bi se tožba proti vodji kinematografa. katerega dejavnost je trenutno za 15 dni prekinjena, zaključila brez posledic za programe lega kinematografa. Ne gre toliko za problem svobode, kolikor za pravo priznanje filmski strukturi, ki .je zadnje čase v Trstu, morda celo mirno lastne volje, razvijala resnično iznajdljivo filmsko dejavnost.
S. G.
Na Poljskem v teku bitka za hrano
VARŠAVA v— Posledice nekolikih nerodovitnih let s,e občutijo ne samo v oskrbi poljskih državljanov z mesom in drugimi prehrambenimi proizvodi, temveč v celotnem obračunu gospodarskega razvoja države. Poljska ie prisiljena danes, da kupuje v glavnem za konvertibilno valuto na leto od 7 do 8 milijonov ton žitaric in krmo za živino. Poljska je morala omejiti uvoz vlaga za široko potrošnjo, surovin in reproducijskega materiala, kar povzroča nove motnje na trgu in v nekaterih vejah industrijske proizvodnje. Zato je razumljivo, da so na nedavni X.l. plenarni seji CK Poljske združene delavske partije proglasili nadaljnji intenzivnejši razvoj prehrambenega gospodarstva za eno od glavnih nalog.
PRIMORSKI DNEVNIK 5 t
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
23. marca 1978
NOGOMET
PRVENSTVO MLADIH EKIP
Jugoslovani tesno podlegli Madžarski
«Plavi» so igrali zadovoljivo le v prvem polčasu
Jugoslavija — Madžarska 0:1
JUGOSLAVIJA: Stojanovič, Vuj-kov, Obradovič, Zajec, Stojkovič, Bogdan, Šestič, Petrovič, Kranjčar, Pavkovič in Klinčarski (v 68. min. Starčevič).
MADŽARSKA:	Meszaros, Poro-
czai, Varga, Vegh, Oroshazi, Nagy, Majer, Rab, Izso, Csongradi, Mayar.
STRELEC: v 72. min. Mayar.
SODNIK: Zlatanus (Grčija).
V	prvi tekmi četrtine finala tekmovanja za evropsko prvenstvo nogometašev pod 23. letom je Jugoslavija v Mariboru podlegla reprezentanci Madžarske. Moramo povedati, da je Jugoslavija delno razočarala, saj je imela nekaj dobrih nogometašev, ki pa niso dali vsega od sebe. Sicer je Madžarska izredno solidna enajsterica, saj bo junija nastopila na SP v Argentini in kar štirje reprezentanti nastopajo tudi v tej ekipi.
Prvi polčas je bil lep, igra je bila hitra in videli smo nekaj vrhunskih akcij, bodisi z jugoslovanske kot z madžarske strani. Jugoslavija je v prvem polčasu zadela prečko, sodnik pa ji je razveljavil tudi gol.
Če smo bili z igro, ki jo je predvajala jugoslovanska reprezentanca v prvem polčasu zadovoljni, ne moremo istega trditi za drugi del srečanja. Jugoslavija je popustila na vsej črti, Madžari pa so z natančno igro na sredini igrišča popolnoma onesposobili vsak napad domačinov. Zasluženo so tudi povedli v 27. minuti z Mayarjem, ki je bil med najboljšimi na igrišču. V drugem delu se je igra pretežno odvijala na sredini igrišča, kar je bilo zelo primemo za Madžare in lahko rečemo, da sta bila vratarja brez dela. Jugoslovani so v finalu skušali remizirati, a res niso za to imeli ne volje niti dovolj moči. Naj omenimo še, da je imela Jugoslavija dve izredni priložnosti, a obakrat so bili igralci zrušeni v kazenskem prostoru, sodnik pa ni dosodil niti ene enajstmetrovke.
Jugoslovani bodo morali nastopiti sedaj proti Madžarski v Budimpešti in mislimo, da res nimajo nobenih možnosti za vstop v polfinale tega pokala.
V	isti skupini nastopata tudi Italija in Anglija; prvo srečanje v Londonu se je zaključilo z zmago Angležev z 2:1, v povratni tekmi imajo torej Italijani realne možnosti za vstop v polfinale.
srečanju premagala Liechtenstein s 7:1 (5:1). Italija je zmagala tudi v prvi tekmi v Vaduzu s 6:0.
V tem tekmovanju je v Pragi Češkoslovaška odpravila Švedsko s 3:2, v Belfastu pa Belgija Irsko s 5:1.
FINALE MLADINCEV
Kontovelci drevi proti Pagnossinu
V	predzadnjem kolu mladinskega košarkarskega finalnega turnirja bodo Kontovelci drevi, ob 20. uri, igrali doma proti goriškemu Pagnossinu. Tekma bi morala biti na sporedu v soboto, a Kontovel je zaprašil zvezo, da bi srečanje antici-pirali na danes.
V	drevišnji tekmi je seveda favorit goriški Pagnassin, ki je tudi prvi na lestvici. Za Kontovelce pa bo to lepa priložnost, da se pred domačim občinstvom izkažejo z dobro in požrtvovalno igro.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
KRAS POSKRBEL ZA PRESENEČENJE
Vesna nima več možnosti niti za častno uvrstitev
V	nedeljo so odigrali zaostale tekme prvega in tretjega povratnega kola nogometnega prvenstva 3. a-materske lige. V tem zavrtljaju nismo zabeležili presenetljivih izidov in zaradi tega ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvicah obeh skupin.
V	skupini N se je spopad med S. Vitom in Čampi Elisi zaključil v korist gostov, ki so s tem ostali skupaj z Giarizzolami na vrhu lestvice. Poleg tega pa so se predstavniki Čampi Elisi s tem uspehom o-tresli nevarnega tekmeca za prestop v višjo ligo, in sedaj ostaja najresnejši konkurent enajsterica Giarizzol, ki pa ima tekmo več od Čampi Elisi.
Predstavniki Giarizzol so v nedeljo z visokim izidom spravili na kolena Vesno, čeprav se je prvi polčas končal brez zadetkov. V nadaljevanju so bili Tržačani bolj spretni od Križanov, ki so zastreljali tudi 11-metrovko. Po tem porazu Križani zaostajajo kar za devet točk za vodečo dvojico, kar pomeni, da se je za «plave» praktično prvenstvo že končalo, saj nimajo več niti možnosti za častno uvrstitev, s katero bi lahko igrali odločilno tekmo z drugouvrščeno ekipo skupine O za prestop v višjo ligo.
tiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimfiiiiimmiiniiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHMaiiiiiiiiiii
MINIBASKET
PRVENSTVO Z&R
Bor osvojil derbi proti Kontovelu
«PIavi» so pokazali v svoji igri lop napredek
Bor B — Kontovel (30:17)
63:52
V Pragi je v okviru tega tekmovanja ČSSR premagala NDR s 3:1.
Spet zmaga «azzur>6V»"
V okviru mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja UEFA je v Falconari Italija v povratnem
BOR B: Bradassi 25, Jagodic, Jogan 4, Krapež 7, Semen 2, Tavčar Aleksi j 17, Vascotto 2, Zaccaria 4, Paoli 2, Tavčar Boris, Slama.
KONTOVEL: Gulič 32, Sedmak, Starc 8, Emili 2, Grilanc, Piras 4, Gruden 4, Škabar, Brischia, Furla-nič in Terčič.
z igro, ki so jo borovci prikazali, saj so pokazali dober napredek.
Štefan
76:35
V ponedeljek sta se v slovenskem derbiju spoprijeli peterki Bora B in Kontovela. Za borovce, ki so i-grali na domačem igrišču, je bil edina zapreka Štefan Gulič, ki je zadel kar 32 košev, čeprav so ga «plavi» dobro zapirali. Borovci so dobro izvajali hitro igro v napadu in z lahkoto dosegli koše. Bradassi je lovil odbite Žoge v'1 obrambi in v napadu ter je zadel "25' košev. V protinapadih sta se izkazala Aleksij Tavčar in Jogan.
Tudi tokrat smo lahko zadovoljni

nogomet
V ZAČETNIŠKI LIHI
Gaja prepustila točki Primorju
Juventina remizirala z ekipo Mariana
Primorje — Gaja 2:0 (1:0) i schijem prvi prešli v vodstvo. Po
PRIMORJE:	Spadoni, Blason,
Zancolich, De Bernardi, Meden, Nabergoj, Metelko, Celea, Pantoni, Sedmak, Livan.
Derbi med Primorjem in Gajo se je končal z zmago Prosečanov s klasičnim rezultatom 2:0. Zmago so si domačini povsem zaslužili, saj so igrali bolje od gostov, ki so se o-mejevali na redke in sploh nenevarne protinapade. Prvi polčas se je končal z golom prednosti prose-ške ekipe, ki je v nadaljevanju še povišala svojo prednost in jo obdržala do konca tekme.
H. V.
Juventina — Marlano 1:1
JUVENTINA: D. in A. Brajnik, Solinas, Košuta, Krpan, Tomasi, W. Nanut, Brešan, Culot, Spanghero, Makuc, 13 B. Nanut, 14 Petejan.
STRELEC za Juventino: Culot.
SODNIK: Ivo Berdon, Štandrež.
Začetniška ekipa Juventine je zabeležila ponoven pozitiven rezultat, saj je na domačem igrišču remizirala s solidno ekip iz Mariana. Domačini so v prvem polčasu povsem nadigrali nasprotnike in izvedli številne napadalne akcije. V eni od teh je Culot, po odlični akciji celotnega napada, zatresel nasprotnikovo mrežo.
V drugem delu srečanja so domačini popustili, tako da je Mariano prevzel pobudo in ogrožal vratarja Brajnika. Po številnih poskusih so gostje prišli tudi do zasluženega izenačenja.
Prihodnjo tekmo bodo Štandrežci odigrali v ponedeljek, 27. t.m. ob 11. uri v Štandrežu proti Piedimon-teju. To je prvo srečanje drugega dela prvenstva.
Bip
NARAŠČAJNIKI Moraro — Juventina 5:2 (2:1)
JUVENTINA:	Rusjan, Makuc,
Sturm, Marcolina, F. Devetak, V. Devetak, Petarin, Leban, Robazza, Cardeschi, Stellato, 13 Doljak.
STRELCA za Juventino: Cardeschi in V. Devetak.
Naraščajniki Juventine so tudi v povratnem srečanju z Morarom visoko izgubili. «Belo - rdeči* so bili namreč kos domačinom le v začetnem delu srečanja, ko so s Garde
golu pa je Moraro zaigral ostreje in pred koncem polčasa dvakrat zatresel Rusjanovo mrežo.
V drugem polčasu je kazalo, da bo Juventini uspelo remizirati. Kaj kmalu pa so domačini potisnili goste v njihov kazenski prostor ter dosegli tretji zadetek. To je pokopalo vse upe štandrežcev, ki so popustili na vsej črti, tako da so domačini brez velikih težav povišali izkupiček. Drugi gol za Juventino je po osebni akciji dosegel Venček Devetak.
Bip
NAJMLAJŠI
Primorje — Rozzol 1:2 (1:1)
PRIMORJE: Ostrouška, S. Villa-tora, M. Villatora, Tafuro, Metelko, Dolce, Sedmak, Rustja, Sardoč, Bukavec, Sullini.
Na domačem igrišču je Primorje nezasluženo predalo tržaški ekipi Rozzol obe točki. Remi bi bil brez dvoma pravičnejši, saj sta bili ekipi povsem enakovredni, čeprav je bil nasprotnik bolj točen v ključnih strelih v vrata. Prosečani so prišli tudi prvi v vodstvo, toda gostje so zelo dobro reagirali in pred koncem prvega polčasa izenačili. V nadaljevanju, ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, je Rozzol v protinapadu nepričakovano dosegel zmagoviti gol.
H. V.
Inter 1904 — Sokol (24:8)
SOKOL: Ušaj 8 (2:6), Devetak 14 (0:2), Kojanec, Bogateč, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Della Schiava, Grilanc 3 (1:2), Bandelj 10, Klanjšček (0:2).
PM: Sokol 3:12, Inter 6:10.
Sokol je odigral eno slabših tekem v tem prvenstvu in je zasluženo izgubil proti tržaškemu Interju. Na-brežinci so zaigrali slabo, predvsem v obrambi, kjer niso mogli zaustaviti nasprotnikovega centra Loren-zija, v napadi* 4%,5<> večkrat imeli precej smute. .Najboljši je bil tokrat Bandelj, zadovoljit pa je tudi Gri-lanc.
Marko
Servolana B — Sokol B 44:19 (20:9)
SOKOL B: Terčon 2, Fabio Pahor 4, Marko Pahor, Zidarič 2, Trampuž, Braida 2 (0:4), Busan 6 (2:4), Ivan Legiša 3 (1:2), Marko Legiša, Virgilio, Ret, Pertot, Klavdij Legiša, Kante.
PROSTI METI: Sokol 3:10, Serva lana 4:10.
Po dobrem začetku je Sokol B popustil v obrambi in dovolil domačinom, da so se oddaljili. Nabrežin-ci so celo povedli z 8:7, a to je bilo tudi vse. Večkrat so zgrešili prodore in mete iz neposredne bližine koša.
Edina, ki sta bil, nekoliko boljša od ostalih, sta bila Zidarič in Busan.
Marko
Za lepo presenečenje pa je poskrbela ekipa Krasa, ki je z 11-metrovko Miloša Miliča spravila na kolena Roianese in s tem prehitela rojansko enajsterico na lestvici.
Kot predvideno je CGS premagal Union in s tem je ekipa CGS ostala na tretjem mestu lestvice. Modiano in Esperia SL pa sta se sprijaznila z remijem.
V skupini O smo zabeležili delni spodrsljaj vodeče ekipe Sovrane, ki je igrala brez gola proti GMT. Kljub remiju pa je Sovrana še povečala prednost pred zasledovalci, saj sta Baxter in Artigiani v nedeljo ostala praznih rok.
SKUPINA N
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
S. Vito - Čampi Elisi	0:2
Kras - Roianese	1:0
Giarizzole - Vesna	4:1
CGS - Union	1:0
Modiano - Esperia SL	1:1
LESTVICA
Čampi Elisi in Giarizzole 29, CGS 25, S. Vito 22, Vesna 20, Mediano in Esperia SL 19, Kras 18, Roianese 17, Afi-Siat in Esperia Pio XII 12, Rozzol 5, Union 3.
SKUPINA O IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Artigiani - Rabuiese 1:2, S. An-drea - Domio 0:1, Ca ve - S. Sergio 4:1, Sovrana - GMT 0:0, Baxter -Chiarbola 1:3, Dona tori - Inter SS 0:3, S. Anna - Duino 3:2.
LESTVICA
Sovrana 37, Baxter 27, Artigiani in GMT 23, Cave 22, S. Anna in Rabuiese 20, Domio in Inter SS 18, Chiarbola 17, S. Andrea 15, Duino 13, Donatori 6, S. Sergio 2.
B. R.
ob 16. uri: dr. Peter Ažman — pomen zdravstvenega varstva v telesni kulturi;
ob 18. uri: Vojko Kocman in Danilo Prusnik — telesna kultura šola narodne zavesti;
sobota ob 9. uri: osimski sporazum in politični položaj Slovencev v Italiji;
ob 11. uri: prof. Milan Kupper — dogovor o organizaciji štafetnega teka ob 30-letnici organiziranega slovenskega športa na Koroškem;
ob 11. uri: Vojko Kocman — sodelovanje osnovnih organizacij z ZSŠDI.
- bs -
HOKEJ NA LEDU
Na svetovnem hokejskem prvenstvu B skupine v Beogradu je Japonska premagala Romunijo s 5:2.
V drugi tekmi večera je Švica premagala Italijo s 7:4.
KOŠARKA
Pokal prvakov
SPLIT — Jugoplastika je v finalnem kolu tekmovanja za pokal košarkarskih prvakov premagala Mo-bilgirgi s 117:95.
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
S prihodom pomladi se je tudi za SPDT pričela spomladanska se zona, ki bo osredotočena predvsem na krajše in daljše izlete v nara i vo. Smučarska sezona se je praktično zaključila, na sporedu bo le še nagrajevanje zimskih športnih iger.
Naslednje predavanje SPDT bo sredi aprila, ko bodo domači planinci prikazali in komentirali last ne diapozitive.
Na velikonočni ponedeljek bo SPDT priredilo 1. spomladanski izlet, po tržaškem Krasu. Prvotno je bilo sicer napovedano, da bomo šli v nedeljo na Čaven, vendar pa je ta zamisel odpadla, sat so tudi bližje dovolj lepi kraii, kamor se lahko planinci odpravijo na izlet. Zbirališče bo torej v ponedeljek zjutraj ob 10. uri na Oberdankovem trgu, od koder se bodo planinci z avtobusom popeljali do Proseka. Od tu se bodo podali po razgledni poti (veš) do Križa, od tu pa po mar kirani poti v Samatorco in na Sv. Levart, s povratkom spet v Samatorco v popoldanskih urah. Povratek v Trst bo z avtobusom.
Jutri, v petek, odpade predsmu-čarska (če jo sploh še lahko tako' imenujemo) telovadba za odrasle, katero vodi z veliko požrtvovalnostjo že več mesecev prof. Ivan Furlanič. Redno se bo torej sada Hcnala v petek. 31. marca, na stadionu «1. majp s pričetkom 20.30.
Na Stolu
rekordna udeležba
Nagrajevanje 12. zimskih športnih iger bo v soboto, 1. aprila, ob IS. uri v mali. dvorani Kulturnega doma. Kot že rečeno bodo nagrajeni vsa najboljša društva in posamezniki. Kasneje bo tudi interno nagrajevanje tistih tekmovalcev, ki so nastopili za SPDT.
Delovanje ZSŠDI
Danes se prične seminar
Danes popoldne se prlčle v Izoli tradicionalni seminar za športne funkcionarje slovenskih organizacij v zamejstvu, ki ga prireja Zveza te-lesnokulturnih organizacij Slovenije'. Odbornike športnih društev sta prijavili obe krovni organizaciji — ZS ŠDI in koroška Slovenska športna zveza. Mladi funkcionarji bodo tako imeli edinstveno priložnost, da se kadrovsko utrdijo in naberejo novo znanje za učinkovito delo v matičnih klubih.
Program seminarja je naslednji:
Danes ob 15. uri zbirališče vseh prijavljencev v hotelu Alpetour (Ha-liaetum) v Simonovem zalivu v Izoli;
ob 17. uri bosta prof. Tine Orel in Ljubo Urbajs spregovorila o na-nujnoobrambucm pomenu planin-
jutri ob 9. uri: Feliks Wleser -politični položaj koroških Slovencev v sedanjem trenutku;
ob 11. uri: Tamara Blažina — vključevanje žensk v telesno kulturo;
L etos se je spominskega pohoda na' Stol udeležilo rekordno število planincev, -kar 5.000. To je res lep dosežek, če pomislimo, da se je prvega pohoda na Stol. ki je bil februarja leta 1962 udeležilo le 51 strastnih planincev. To število pa je seveda stalno raslo, tako da se je pohoda leta 1976 udeležilo 3038 planinoev in lani 4005. Po uradnih podatkih je bilo to soboto in nede Ijo na Stolu sicer 3733 planincev, tem pa lahko dodamo 900 pionirjev, ki so dosegli vrh že v petek. Mnogi pa so zaradi ne preveč naklonjenega vremena ostali kar pri Valvasorjevi koči, na višini 1 ISO inetrov. Mirne duše lahko rečemo, da je letošnji zimski pohod na Stol, ki je bil pod pokroviteljstvom dnevnika »Delo* ter Ljubljanske banke in katerega ie prioravil koordinacijski odbor planinskih društev s sodelovanjem vrste drugih društev in organizacij, zelo dobro u-
tek le dvanajst minut pred koncem srečanja.
V B skupini je stanje popolnoma v ravnovesju. Po prvem zavrtljaju imajo vse štiri ekipe po eno točko. Italijanska šolska reprezentanca je povsem nezasluženo remizirala s Češkoslovaško z 1:1. Čehi so vodili skozi celotno srečanje in so popolnoma nadigrali Italijane, ki pa so nepričakovano remizirali nekaj minut pred zaključkom tekme, oti i Švicarska in Bolgarska reprezentanca sta remizirali z i:l. Tekma je bila izredno lepa in obe ekipi sta prikazali zanimiv nogomet.
Včeraj so ekjpe počivale, danes pa bodo odigrali te tekme:
A skupina:
v Vidmu: Italija - Portugalska v Percotu: Jugaslavija - Madžarska B skupina:	- . ,
v Fossalti: Italija (šol.) - Švica v Coneglianu: Bolgarija - ČSSR IZIDI
A skupina:
Italija - Madžarska	2:2
Portugalska - Jugoslavija 3:2
B skupina:
Bolgarija - Švica	1:1
Italija (šolska) - Čehoslovaška 1:1 LESTVICA
A skupina:
Portugalska 2, Italija In Madžarska 1. Jugoslavija 0.
B skupina:	.. ; |
Bolgarija, Švica, Italija (šolska), Čehoslovaška 1.	,	,	■
pel, saj so vsi, ki so se ga ude
leiili odnesli nanj.
nepozaben spomin
To nedeljo na Porezen
To nedelja prireja planinsko dru-
štvo Cerkno s sodelovanjem raz nih krajevnih organizacij že tretji spominski pohod na vrh Porezna. Namen pohoda je počastitev spomina na boj, ki je bil na tem hribu 24. marca 1945 med briaadn Srečka Kosovela ter enoto Gorenj-
$K Kras je gostil sovjetske mornarje
V torek je športni krožek Kras gostil mornarje ladje »Dvinski zali >. Kot za prejšnje srečanje se m.uamo tudi za to zahvaliti predvsem vodstvu tržaškega Arsenala in odborniku Rebuli, ki je uslužbenec v tej ustanovi, da ie do tekme ! prišlo. Mornarji »Dvinskega zaliva» so se pomerili z našimi predstavniki v odbojki in namiznem tenisu. Odbojkarska tekma je bila odigrana v občinski telovadnici v Dolini.
skega vojnega področja z nemškim okupatorjem. Odhod bo iz Cerkno j *'ras — Dvinski zaliv 3:0 ob 7. uri v spremstvu rndičev ob j	(15:9, 15:8, 15:12)
vsakem vremenu, ob 11. uri pa bo j KRAS: Grilanc, Lučano Milič, na vrhu kratka svečanost. Organi-1 Jordan Rebula, Jože Bitežnik, Ivan zatorji bodo vsem, ki se bodo vo- Budin in Stanko Živec.
hoda udeležili prvič, podelili posebno izkaznico, za drugo udeležbo je predvidena bronasta značka, za četrto srebrna in za šesto zlata.
Dvestoletnica Triglava
Množične prireditve ob dve stoletnici prvega pristopa rta Triglav so se že začele: 27. februarja zvečer je bila v ljubljanski dvorani Union slavnostna akademija, na kateri so
DVINSKI ZALIV: Zbrizsky, Sha-lanov, Kozak, Glavak, Conirev, Di-denco, Nadenin, Federko.
Z razliko od prejšnje tekme proti odbojkarjem «0de:w-> so se tokrat mornarji proslavili z boijšo skupno igro, katera je slonela predvsem na premišljenih zaključkih, ki so večkrat spravili v težave naše predstavnike. Pozna se jim. da so športen narod in da ima Rusija veliko
se ob kulturnem programu spo-: ljubiteljev odbojive.
Bregovi minikošarkarji med srečanjem z ekipo Don Bosca
mnili 200 letnice prvega vzpona na j Jz Doline so vsi odpotovali v Sa-Triglav. Slavnostni govornik je bil ; matorco, kjer je bila na sporedu dr, - Miha Potočnik.	! rekma v namiznem tenisu. Srečanje
Sicer pa .bo poleg te v organi- j j« bilo mešano, saj so Rusi igrali zaciji PZS letos še nekaj mnočič : z moško postavo, medtem ko je nih prireditev ob te : važni oblet- j trener Derganc poslal za zeleno niči. Osrednja množična prireditev j mizo tri dekleta in enega fanta, in proslava bo v Ribcevem lazu i Izid srečanja v namiznem tenisu:

SMUČANJE
V NEDELJO V OVČJI VASI
SGT — Polet 48:34 (20:16)
POLET: Furlan 12, Fabi 5, Feri 9, Granier 2, Persi 6, Zajec, Hrovatin, Kerpan, Bella ten tana, šker-lavaj, Sossi.
PM: Polet 2:4.
Proti močni ekipi tržažke Ginna-stice so poletovci na domačih tleh odigrali eno izmed najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Openci so po prvi četrtini igre celo vodili s košem prednosti, saj so z dobro o-brambo in duhovito igro v napadu večkrat presenetili nasprotnike. Leti so se nato opomogli in sr predvsem zaradi višinske prednosti prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme.
Prijetno je tokrat presenetil Furlan, ki je bil z 12 točkami najboljši strelec v Poletovih vrstah, pohvale vredna pa sta tudi Fabi in Granier.
Lota
Člani PD »A. Paglavec» iz Podgore in sošolci trgovske šole čestitajo
LIVIJU ROŽIČU
ob položitvi izpita za vaditelja umetnostnega kotalkanja prve stopnje, čestitkam se pridružuje tudi športno uredništvo našega dnevnika.
Uspelo tekmovanje SK Devin
Veliko število udeležencev - Proglasitev klubskih prvakov
V nedeljo je SK Devin priredil klubsko prvenstvo. Tekmovanja v veleslalomu in tekih se je udeležilo lepo število članov in prijateljev. Na tem tekmovanju se je organizator prvič poslužil novih startnih vratič, katere so izdelali člani kluba in obljubili, da bodo pred novo sezono poskrbeli tudi za elektronsko celico na cilju.' V jutranjih urah so se pomerili alpski smučarji.
1.	Deklice Barbara Corbatto	52"27
2.	Monica Russo	54 ”01
3.	Aleksandra Škrinjar	57"98
4.	Doroteja Križmančič	1T8”90
1.	Dečki Igor Križmančič	58’ '60
2.	Kristjan Zidarič	1’02"43
3.	Igor Kokorovec	1'04"79
4.	Aljoša Škabar	1'08”31
5.	Sandi Škrk	1’26”50
1.	Mladinci Franko Sardoč	4l"72
2.	Oskar žužek	43"09
3.	Aleks Sosič	44”60
4.	Aleš Gruden	46”19
5.	Claudio Balzano	47”24
6.	Mauro Delise	47”45
7.	Vinicio Gelassi	48” 10
8.	Ivan Vižintin	50 ”03
9.	Robert Pertot	51" 19
10.	Andrej Škrinjar	51”40
11.	Antonio Balzano	51''84
12.	Martin Ušaj	57"07
13.	David Peric	1'00”50
14.	Boris Gruden	l’0l"21
15.	Pavel Antonič	l’H”90
16	Flavio Trampuš	1’ 12”35
17.	Nevenko Pertot	1’13”36
43”87
48'T2
56"22
l’U"61
1T6"30
2'25”89
2’33"96
Mladinke
1.	Katja Škrk
2.	Mauro Špangero
3.	Marinka Semolič Dame
1.	Marica Gruden
2.	Marija Škrinjar
3.	Silvia Križmančič
4.	Bruna Špangero Vcterrni
1.	šaša Pertot
2.	Janko Gruden
3.	Žarko Fučka
4.	Danilo Križmančič
5.	Bruno Škrk
6.	Franko Špangero Iz zgornjih izidov je razvidno, da
sta dosegla najboljša časa in s tem
SKUPINA A: ZRN 4, Avstralija. Kanada in Indija 2, Belgija, Poljska in Anglija 0.
SKUPINA B: Argentina 3, Pakistan, Nizozemska in Španija 2. L Trsk-a in Itnhia 0.
pri Bohinjskem jezeru, kjer bodo i Kras 26. avgusta letos, natančno na 200 letnico prvega dokumentiranega človekovega pristopa na Veliki Triglav. odkrili spomenik sšlirim srčnim možem*. To bo bronasta skulptura štirih mož v nadnaravni velikosti (2,5 metra!), delo aka demskega kiparja Stojana Batiča. Spomenik bo stal ob zelo prometni točki ob Bohinjskem jezeru. Dan prej bo šla na vrh Triglava spo minska štafeta, ki bo odnesla rui najvišjo jugoslovansko goro venec, z vrha pa bodo v spomin na ve liko obletnico izstrelili rakete.
D J.
Dvinski zaliv
KOŠARKA
43' "41 46"47 48"00 51"51 5 3 ”99 1'14"45
] tudi naslova klubskih prvakov mla-
in mladinka
Mednarodni nogometni turnir mesta Videm
ITALIJA-JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA JUNIORES
GORICA — STADION NA ROJCAH
V SOBOTO, 25. MARCA 1978, OB 15. URI
zreli odličnih časov, ki sta jih dosegli najmlajši, to je Barbara in Monika.
V zgodnjih popoldanskih urah so se tekači pomerili za klubski naslov. Po ogorčenem boju si je med moškimi priboril naslov Pavel Antonič, pri ženskah pa Roberta Sardoč.
IZIDI
1. jakostna skupina (2 km)
1.	Roberta Sardoč	9’56”16
2.	Maui-a Špangero	10’H"92
3.	Martin Dellaschiava 11’44"05
4.	Ervin lori
5.	Elio lori
12’46' '23 14’20”10
2. jakostna skupina (4 km)
17'08”93 17'13”65 18’08”03 19’41 ’ '16 20’25”54
11'55"05 14 05 "78 14’25”82 16'30 "42
Pavel Antonič Aleš Gruden Gianni Legiša Boris Gruden Giorgio Dallavalle Dame (2 km)
1.	Dorina Terčon
2.	Lidija Roveri
3.	Marica Gruden
4.	Marija Škrinjar Veterani (2 km)
1.	Janko Gruden
2.	Bruno Škrk
3.	Anton lori
4.	Lucijan Sosič Pred odhodom iz Ovčje vasi so se
vsi zbral) v gostilni, kjer je organizator nagradil prvouvrščene in proglasil klubske prvake za sezono 1977 - 78.
š. F.
9’58"52 10'48"83 14'00"85 16'17' '54
HOKEJ
PO PETAZ/1JEV1 ODSLOVITVI
«Dado» Lombardi novi trener
Hurlinghama
Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Trstu, je vodstvo tržaškega košarkarskega društva Hur(in-gham sporočilo, da je najelo novega trenerja, ki tako zamenja Petaz-zija. Novi trener pa je Gianfranco »Dado* Lombardi, ki je že vodil tržaško ekipo.
Lombardija je letos doletela ista usoda kot Petazzija'. Letos je nam reč treniral Jolly iz Forlija in je moral zaradi slabih uspehov dati o-stavko.
NOGOMET
TURNIR MESTA VIDEM
Na »Turnirju mesta Videm* je stanje v obeh skupinah dokaj nejasno.
Italijanska državna reprezentanca je le remizirala 2:2 z Madžarsko. Brez dvoma ta rezultat ne zadovoljuje italijanskega tabora, saj so vodili do deset minut pred koncem srečanja, gostje pa so dokaj nezasluženo remizirali s popolnoma darovano enajstmetrovko. S tem remijem si je mogoče italijanska mladinska reprezentanca onemogočila prestop v polfinale tega turnirja.
Portugalska je v izredno zanimivem srečanju premagala Jugoslavijo z rezultatom 3:2. Kljub temu pa je Portugalska zasluženo osvojila obe točki, saj je prikazala dobro tehniko in hitro igro. Jugoslavija je bila dobro organizirana na sredini igrišča z dobrim sistemom igre, a vendar je bila odločno prepočasna. Portugalci so dali zmagoviti zade-
HHiHiiiitfiitiiiiiiuitiiHiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimtiiMiiniiiiiiiiiiiiimiiiHtiintfliiiilliiiiiiiliiiimtimiiiittiti
KOŠARKA
NA MEDNARODNEM TURNIRJU
Kontovel v Mariboru
Poleg Kontovelcev bodo igrali še Inter 1904, Celje in Branik
Mladi Kontovekm košarkarji (letniki 1962, 1963 in 1964) se bodo v soboto in nedeljo udeležili v Mariboru mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja, ki ga prireja mariborski klub Branik.
Kontovelci so že «stalni gostje* Mariborčanov, saj so bili v tem, slovenskem kraju že prejšnja leta na pripravah, odigrali so tu več prijateljskih tekem, udeležili so se turnirjev.
BUENOS AIRES — Lestvica svetovnega pokala v hokeju na travi je trenutno sledeča:
Na Branikovem turnirju bodo poleg domačinov igrali še Kontovel, Celje in Inter 1904 iz Trsta. Kot vidimo, bo naloga naših zastopni kov dokaj težka. Kontovel se je zato tudi primemo ojačil. Kontovelo-
ve barve bosta tokrat branila tudi Bregov košarkar Robert Barut in poletovec David Benčina.
POBUDA K1*I V TRSTU
Razprava o športu
Avtonomna tržaška federacija KPI bo v petek, 24. t.m., priredila v Trstu pokrajinsko konferenco o športu, na kateri bo govor o reformi te dejavnosti ter o razvoju športnih struktur v Trstu.
Konference se lahko udeleže vsi, ki se zanimajo zr športno aktivnost v Trstu ter tudi sodelujejo v razpravi.
Bitežnik - Za rubin	2:0
(21:7, 21:11)	
Škrlj - Seroghin	0:2
(16:21, 15:21)	
Rebula - Shalanov	2:0
(21:7, 21:9)	
Škrk - Nadjelin	2:0
(21:19, 21:9)	
DVOJICE:
Rebula - Škrlj — Sarubin - Seroghin 2:1 (21:15, 9:21, 21:16)
Škrk - Bitežnik — Nadielin - Shala- 1 nov 2:0 (21:14, 21:17)
Kljub netreniranosti je Seroghin zaigral izredno dobro in ie premagal nekoliko zmedeno Škrljevo. V 1 ostalih srečanjih so se naši zastop- 1 niki kar dobro odrezali.
Športnim tekmam je sledila večerja v Zgoniku, kjer ie še bolj kot kdaj poptej zavladala družabnost in, kot je tudi kapitan ruske ladje poudaril, »da v športu ne zmaga zmagovalec, ampak družba In družabnost*. V imenu športnega krožka Kras je spregovoril predsednik Vojko Kocman, ki je nadvse pohvalno ocenil podobna srečanja in zaželel, da bi bilo takih srečanj še več, saj je šport tista odskočna deska, ki zbližuje ljudi vseh narodnosti in barv. V zameno za gostoljubnost, ki so jo nudili predstavniki Krasa mornarjem »Dvin-skega zaliva* je kapitan povabil vse udeležence srečanja v soboto popoldne na svojo ladjo.
M. I.
NOGOMET
Boca Juniors — Borussla 2:2
(1:2)
BUENOS AIRES - Včeraj sta v Buenos Airesu zaigrala za medcelinski pokal Boca Juniors in Borus-sia. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom 2:2. Strelci so bili Mastrangelo v 15. min. in Ribolzi v 51. min. za Boco Juniors, za Bo-russio pa sta bila uspešna Hannes v 25. min. in Bonhof v 29. min. Ker se je končala tekma z remijem bodo zato odigrali odločilno srečanje v Nemčiji in to 1. avgusta.
Postavi sta bili sledeči:
BOCA JUNIORS: Santos. Pernia, Sa. Mauzo, Bordon. Benitez, Suneš, Salinas, Mastrangelo, Pavon in Za-nabria.
BORUSSIA: Fkleff. Vogts, Hannes, Walthers, Bonhof, Scheffer. VViner, Kulik, D’Hahye, Nielsen in Lienen.
JOHANNESBURG - Mednarodni olimpijski odbor ni sprejel med svoje članice Južnoafriško republiko, ki seveda ne b omogla nastopiti leta 1980 na olimpijskih igrah v Moskvi.
Odbor, odbojkarji in namiznoteniške igralke športnega krožka Kraa izrekajo Silvani in Juriju Vesnaverju iskreno sožalje ob izgubi dragega ožet*.
Crednistvo. uprova, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrOfl 6
PRIMORSKI DNEVNIK
23. marca 1978
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS * 61000 L|ubljand, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 2Q%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. 1	I	član italijanske|j
1 a W	‘	zveze Časopisnih I
kif	lIr5t	založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda ja in tiska I
PRVA SKUPINA MODRIH ČELAD PRISPELA V LIBANON
Izrael pripravljen sprejeti posredovanje mirovnih sil
Kljub premirju še vedno napetost v južnem Libanonu - Palestinci odklanjajo resolucijo varnostnega sveta in bodo nadaljevali z borbo
NEW YORK — Francoski, iranski, nepalski in norveški oddelki bodo sestavljali kontingent mirovnih sil OZN v južnem Libanonu. Tako je odločil varnostni svet svetovne organizacije. ki je tudi pojasnil, da so glede prisotnosti švedskih in avstrijskih vojakov še v teku pogovori z vladama omenjenih dveh dr žav. Medtem je z Bližnjega vzhoda prišla vest, da so prvi oddelki modrih čelad, včeraj popoldne prispeli v južni Libanon. Radio «Glas Liba nona», ki ga upravljajo falangisti je sporočil, da je skupina iranskih vojakov zasedla položaje pri kraju Kleia v južnem Libanonu,,ki je pod nadzorstvom desničarskih sil. Uresničitev resolucije varnostnega sveta OZN. tako glede pošiljanja mirovnih sil, kakor glede umika Izraelcev. je naletela na precejšnje o-vire, ki jih skuša general Siilasvuo, glavni poveljnik mirovnih sil na Bližnjem vzhodu, kar se da hitro premagati. V prvi vrsti gre za varnost samih pripadnikov mirovnih sil, kajti položaj je v južnem Libanonu, kljub premirju še zmeraj zelo napet. Stališča Izraela, Libanona in Palestincev so v odnosu na resolucijo varnostnega sveta, predvsem kar zadeva prisotnost modrih čelad precej različna, oziroma celo nasprotna. Prav to dejstvo je vplivalo na odločitev, da so nekatere države (med njimi Avstrija in Švedska). ki so sicer izrazile pripravljenost. da dajo na razpolago svoje vojaške oddelke, s končno odločitvijo Drecej oklevale, tako da so prvi oddelki — za enkrat samo simbolični — lahko prispeli na sporno področje šele tri dni po objavi resolucije varnostnega sveta.
Nekaj težav pa je včeraj povzročil tudi poveljnik maronitskih vojaških formacij, polkovnik Hadad. ki je deial. da modrim čeladam ne bo dovolil prehoda preko področja, ki je pod njegovim nadzorstvom. Hadad namreč vztraja pri stališču, da mirovne sile ne bodo preprečile pronicanja palestinskih gverilcev. \ Spor so kmalu rešili, seveda s posredovanjem Tei Aviva, kj je posredno onozoril na podrejeno vlogo, ki jo imajo krščanski libanonski oddeliti pod poveljstvom Hadada.
Izrael je včeraj, potem ko je v torek začelo veljati premirje, pod določenimi pogoji izjavil, da je pripravljen sprejeti posredovanje modrih čelad. Kljub temu pa vloga mirovnih il na tem področju ne bo lahka. Na to opozarja stališče Palestincev, ki so izjavili, da se resolucija varnostnega sveta njih ne j tiče in da bodo nadaljevali z bojem proti okupatorju v južnem Libanonu ter v vseh arabskih zasedenili ozemljih. Tako stališče je mogoče razumeti tudi kot reakcijo Palestincev na dejstvo, da so arabske države tokrat dopustile, da jih je izraelska vojska pregnala iz južnega Libanona. Prav to vprašanje je naibrž povzročilo ostre polemike na nedeljskem srečanju zunanjih in obrambnih ministrov držav odklona v Damasku, ki je sicer potekal za zaprtimi vrati. Iz tistih nekaj vesti, ki je kljub temu le prišlo v javnost, je mogoče sklepati, da je arabska solidarnost in enoten nastop proti Izraelu pojem, kj ga je težko uresničiti. Tako naj bi na konferenci, čeprav je na zunaj izgiedaio, da je vse v najlepšem redu, dejansko prišlo do razprtij in medsebojnih obtožb. Zgovoren dokaz takih »enotnih* stališč je dejstvo, da je Sirija žp od vsega začetka ovirala pošiljanje iraške pomoči palestinskim borcem preko svojega ozemlja.
Zdaj ko je v južnem Libanonu zavladalo sicer krhko premirje, postaja iz ure v uro bolj dramatična u-soda preko 150 tisoč beguncev, ki so se iz zasedenega juga umaknili na sever, predvsem v Bejrut. Pomoči je potrebno tudi prebivalstvo Tira. Mednarodni rdeči križ je že prejšnje dni pozval članice, naj prispevajo denarna sredstva in drugi material, da bi akcija pomoči hitro in učinkovito stekla. Pozivu se je že odzval Vatikan. ZDA pa so že pripravile nekaj pošilj šotori > in odej. Egipt je v Libanon poslal zdravniško ekipo, (vi)
odkrila ameriška policija, bila vojaka.
Nekaj ur preden je sodnik vrnil mandat, je opustil vojaško kariero gen. Manuel Contreras Sepulveda, ki je za časa Letelierovega umora poveljeval čilski tajni policiji DINA.
Delegacija kluba slovenskih študentov pri ZSO
CELOVEC — Včeraj je večlanska delegacija Kluba solvenskih študentov na Dunaju pod vodstvom predsednika Franca Serajnika obiskala Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Ob tej priliki so predstavniki obeh organizacij izmenjali mnenje o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti in razložili svoje poglede na prizadevanja za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe ter na odno-
se znotraj slovenske manjšine. Obe organizaciji sta si edini glede za dosego narodnostnih pravic koroških Slovencev. V posameznih vprašanjih pa so bili ugotovljeni tudi različni pogledi. Pogovor je tekel ,tudi o vprašanjih delovanja kluba ter o kadrovskih problemih in vprašanjih študijiskega u-smerjanja, ki so tako za manjšino kot celoto kakor tudi za njeno študirajočo mladino enako pereči. V prijateljskem pogovoru s0 se dogovorili za konkretno sodelovanja na raznih področjih in razpravljali o novih pobudah z obeh strani. (Sindok)
KINŠASA — Dopisnik britanske ga časopisa «Evenitig Post* je potrdil vesti, da je Nemčija uresničila na Zairskem ozemlju raketno oporišče, ki bo omogočalo nadzorstvo nad tankerji, ki plujejo okrog Rta dobre nade. To je očitna kršitev vseli dosedanjih sporazumov in dogovorov, ki so prepovedali Nemčiji gradnjo vodenih izstrelkov.
kilajska delegacija na obisku v Fiatu
TURIN — Kitajska delegacija, v kateri so strokovnjaki s področja energije, je obiskala včeraj Fiatov oddelek za energijo, kjer proizvajajo sestavne dele za jedrske in plinske turbine.
Čilski izredni sodnik vrnil mandat
Marcos Libcdinsky bi moral voditi preiskavo o umoru rodoljuba Orlanda Leteliera
SANT1AGO he CHILE - Izredni sodnik Marcos Libedinsky, ki bi moral po uaročilu čilske hunte voditi preiskavo o umoru bivšega Al lendejevega ministra Orlanda Leteliera je vrnil mandat, ker naj bi bilo po njegovem mnenju za preiskavo pristojno vojaško sodišče, saj naj bi morilca, katerih istovetnost jc
..
mm
mi p*
. M«
1,<- nekaj ur pred objavo vesti o premirju Libanonka poni: a kavo izraelskim zavojevalcem	(Telefoto ANSA)
PREISKAVA 0 POHODU NA SEZZE ROMANO
Tožilec razbremenjuje poslanca Saccuccija
Dr. De Paolis obtožuje preiskovalnega sodnika, daje nekritično sprejel zaključke komunističnih odvetnikov
LATINA — Kot je bilo pričakovati se je ob nedavnem sklepu preiskovalnega sodnika Archidiacona, ki je podpisal zaporni nalog za bivšega misovskega poslanca Sandra Saccuccija in ga obtožil sodelovanja pri umoru v zvezi s švadrističnim pohodom na mestece Sezze Romano, vnel oster spor med sodnikom in javnim tožilcem dr. De Paoli-som. Zastopnik javnega tožilstva, ki je že sredi novembra zahteval, naj dr. Archidiacono obloži poslanca le nedovoljene posesti strelnega orožja, je namreč včeraj ostro napadel sodnika in ga obtožil, da je nekritično sprejel »fantastično rekonstrukcijo dogodkov, ki so jo pripravili komunistični odvetniki*.
Kot smo poročali je preiskovalni sodnik podpisal zaporni nalog za Saccuccija (kar ima vsekakor le simbolično vrednost, saj je poslanec na varnem v tujini) na osnovi zaključnega poročila balističnih izvedencev. Le-ti so ugotovili, da je bivši padalski častnik streljal proti zbranim demokratom in da se je vsaj ena krogla zarila v zid poldrugi meter od tal. Od tod obtožba poskusa umora, poleg seveda obtožbe nedovoljene posesti orožja in groženj v obremenilnih okoliščinah.
Javni tožilec pa je ocenil zaključ ke balističnih izvedencev kot neverodostojne, pričevanja očividcev kot lažna in ravnanje preiskovalnega sodnika kot neobičajno. Namen vsega pa naj bi bil naprtiti bivšemu misovcu hujša kazniva dejanja, kot jih je zagrešil, (vt)
Šest materskih duhovnikov zapustilo Cerkev
RIM — Šest duhovnikov materske škofije je v odprtem pismu napovedalo, da se bo od 3. aprila odpovedalo svojemu «uradnemu predstavništvu v cerkveni hierarhiji*.
Dekan skupine, 50-letni Antonio Trica.se, ki je že 21 let župnik v Monlescagliosu, je pismo prebral vernikom. V njem duhovniki poudarjajo, da so prišli do Lega težkega sklepa po dolgem kulturnem in dušnopastirskem boju. Ne odreka jo sc dušnoflastirsfctemu delovanju, zanikujejo pa, da bi bilo to možno v okviru uradne Cerkve. «V taki ureditvi je boj za pravičnejšo družbo nemogoč, človek se ne more u-resničiti ne v svoji človečnosti ne v svojem krščanskem izkustvu.*
Odmevi na ta sklep so do sedaj zelo umirjeni. Materski nadškof je poudaril, da je marsikateri razlog šestih duhovnikov upravičen. Opravičil je njihovo delovanje, da bi se Cerkev vključila v rešitev težkih
problemov, ki pretresajo svet, zavrnil pa je obtožbe, da bi bila Cerkev utesnjena v kapitalistične sheme in bi razlagala evangelij na podlagi te vizije. Take obtožbe so za materskega nadškofa rezultat marksistične analize. Prav tako nasprotuje razlagi evangelija z očmi proletarcev in izkoriščanih, saj ’ ' to po njegovem pahnilo Cerkev na raven neke običajne politične, gospodarske in družbene ideologije. Pripomnil pa je, da ne bo sprejel nobenega disciplinskega ukrepa proti šestim duhovnikom.
MOGOČNA MANIFESTACIJA VSEH DEMOKRATOV NA POGREBU UBITIH FANTOV
Slovo od lannuccija in Tinellija
V Švici 6 žrtev snežnih viharjev
ZERMATT (Švica) - V zadnjih 48 urah so snežni viharji in plazovi povzročili smrt šestih zahodno-nemških turistov. Trupla štirih so našli, dva pa še pogrešajo.
iiiiiiiilliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiijiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiMiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiifiHt
KOMAJ 24 UR PO URADNI UMESTITVI PREHODNE VLADE
Notranji sporazum v Rodeziji ni odpravil krvavih spopadov
Smithova soldateska pobila 16 borcev osvobodilnega gibanja Tritedenska misija Andrewa Younga v državah jugovzhodne Afrike
SALISBURY — Dogovor o notranji ureditvi v Rodeziji, -ki so ga z lanom Smithom podpisali zmerni črnski voditelji Muzoreva, Sithoie in Chirau, ki so v torek tudi formalno prisegli in prevzeli odgovornosti v štiričlanskem vrhovnem svetu, očitno ni vplival na pomiritev v deželi. Spremenil se ni niti notranji položaj, kajti vso oblast imajo v rokah še zmeraj- belci.
Samo dan pa uradni umestitvi prehodne vlade, ki naj bi do kopen leta zagotovila prenos oblasti na črnsko večino, prihajajo iz Rodezije vznemirljive vesti o nadaljevanju oboroženih spopadov med pripadniki odporniških gibanj in rodezijsko vojsko. Vojaško poveljstvo je sporočilo, da so »črnski teroristi* pobili 16 civilistov ter zagrešili vrsto drugih kaznivih dejanj, od ropov, požigov, ugrabitev do maščevalnih akcij. Rodezijske sile naj bi po i-stem sporočilu v spopadih ubilo 12

Posvečeno ZRN tretje zasedanje Russlovega sodišča
BONN — Tretje zasedanje «Rus-slovega sodišča* se bo začelo prihodnji ponedeljek v Frankfurtu in bo posvečeno «kršjtvam človeko-vir pravic v Zvezni republiki Nemčiji*. Prva dva dni — v ponedeljek in torek — bo obravnava potekala za zaprtimi vrati, sledilo pa bo pet javnih sej od 29. marca do 2. a-prila. Temu prvemu delu zasedanja, ki bo prvenstveno posvečeno tako imenovanemu »Berufsverbot*. bo sledil drugi del, ki bo im vrsti septembra in na katerem bodo obravnavali vprašanja cenzure ir omejevanja pravic obrambe v po litičnih procesih.
Zasedanje Russlovega sedišča bo potekalo v Hartheimu na periferiji Frankfurta v dvorani «Biirgerhau sa*. kjer je prostora za okrog 800 oseb, poleg tega' pa bodo postavili še velik šotor z zmogljivostjo 3.500 oseb, ki bo povezan z dvorano sod ne obravnave preko zvočnikov in morda tudi notranje televizije.
Povsem jasno je, da je teina nro česa sprožila v Zahodni Nemčiji nemalo polemik. Prvotno je bila med temami vključena tudi situacija v Vzhodni Nemčiji, verdar so to temo pozneje črtali z dnevnega reda. Med člani sodišča bodo tudi trije Italijani, in sicer komunista Umberto Terracini in Luoio Lombardo Radiče ter socialist Ric-cardo Lombardi.
Pordenon: stranke ustavnega loka podpisale
programski sporazum
PORDENON
Stranke ustavne
ga loka so včeraj podpisale pro gramski sporazum o upravljanju por denonske občine in pokrajine. Spo razum pomeni tudi rešitev dolgo trajne politične krize tako na ob činski kot na državni ravni. Na o snovi sporazuma naj bi sedaj tri stransko centristično upravo zamenjali enobarvni demokrščanski od bori.
Kubanski zunanji minister v Rimu
RiM - italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani je včeraj zjutraj sprejel kubanskega zunanjega ministra Isidora Malmierco. Med pogovori sta izmenjali stališči glede razvoja političnih in gospodarskih odnosov med Italijo in Kubo. Dotaknila sta se tudi mednarodnih problemov, predvsem pa razvoj dogodkov na afriškem rogu. Minister Forlani je gostu ponovno potrdil italijansko stališče glede reše vanja zapleta na afriški celini. Kal<6r je znano si Italija prizadeva za poravnavo nesoglasij na temelju pogovorov
Malmierca. ki je v Rim prispel iz Adis Abebe, je izjavil, da so kolonialisti na afriški celini začrtavali meje držav ne oziraje se na politično, zgodovinsko ali nacionalno stvarnost in s tem ustvarili pogoje za spore med posameznimi državami. Kljub temu, je dodal Malmierca, je treba te meje spoštovati .ker bi njihovo spreminja nje povzročilo še več sporov.
Na »liki: Arnaldo Forlani in Isidoro Malmierca. (Telefoto ANSA)
gverilcev ter šest civilistov, ki so upornikom pomagali. V petih letih oboroženega boja v Rodeziji je izgubilo življenje že okrog 10 tisoč ljudi.
Ustanovitev prehodne vlade v Ro deziji pa ni spremenila stališča a-friških držav do rešitve rodezijske ga vprašanja. To .je poudaril zambijski zunanji minister Mvale včeraj v Londonu, kjer sc ,jc za kratek čas ustavil na povratku iz New Yor ka v domovino.
Na diplomatskem področju velja omeniti daljšo posredovalno misijo, ki jo je te dni začel ameriški veleposlanik pri OZN, Young. Prejšnje dni se je mudil v Dar Es Saa-lamu, včeraj pa je prispel v Ltt-s-ako, kjer se bo zadržal štiri dni na pogovorih s predsednikom Kaun-do. Sestal pa se bo tudi z voditeljem gibanja Zimbabve, Nkomorn ter s predsednikom SWAPO, Samom Nujomom. Young se bo udeležil v Lusaki tudi zasedanja sveta Združenih narodov za jugozahodno A-friko.
Namen Youngove misije, ki bo po napovedi iz ameriških krogov, trajala nekaj tednov, je poiskati možnosti za prenos oblasti na črnsko večino v Rodeziji in v jugozahodni Afriki. Ameriški veleposlanik se bo ob koncu tedna po vsej verjetnosti vrnil v Mozambik, kjer ie napovedano srečanje državnih poglavarjev Tanzanije Zambije, Mozambi ka, Angole in Botsvane, na katerem bodo razpravljali o najnovejšem razvoju dogodkov v Rodeziji. Pred povratkom v domovino bo Young obiskal tudi Nigerijo (vi)
Pri Vidmu aretirali štiri osebe zaradi mamil
VIDEM — Karabinjerji iz San Daniele,ja so aretirali štiri osebe zaradi posesti mamil. 23-letni Giuseppe Raffin in 24 letni Antonio De Marco oba iz Cordenonsa ter zakonca Maurizio Feruglio in Claudia Ba-din iz Pordenona so naleteli na karabinjerski cestni blok in so odvrgli zavoj v katerem je bilo mamilo.
Panika v Neaplju
NEAPELJ — Zaridi prometne nesreče v predoru, ki povezuje neapeljski mestni četrti Fuorigrotta in Piedi-
«0pozorilo» brazilskemu škofu Camari
Vatikan ga je poluradno povabil naj se bolj ukvarja s problemi svoje nadškofije, namesto da bi se boril proti latinskoameriškim diktaturam
grotla. je prišlo včeraj zjutraj do prizorov paničnega strahu. Približno ob 10. uri sta v predoru trčila dva avta, tako da ,ie nastala dokajšnja kolona, ki je nestrpno čakala, da promet spet steče. Istočasno so se pokvarili veliki ventilatorji, ki omogočajo zamenjavo zraka v predoru. Izpušni plini so v kratkem napolnili predor in zrak je postal težak, avtomobilisti pa so se ustrašili, skočilirri* ■ vozil' in skušali doseči izhod. Na srečo je bila okvara odvisna le od padca električne napetosti. tako da so ventilatorji kaj kmalu spet redno začeli delovati.
Mafijski atentat v Manhadanu
najbrž
sinoči
NEW YORK - Neznanci, pripadniki ameriške mafije, so v newyorški mestni četrti Manhattan ustrelili 49-letneea šoferja Salvatoreja Briguglia. za katerega so preiskovalci sumili, da se je udeležil ugrabitve Jimmyja Hoffe in da je potem skušal z nekaterimi drugimi pojdaši skril njegovo truplo. Briguglio, ki je bil funkcionar organizacije prevoznikov, je bil ubit s šestimi streli iz samokresa.
DENVER — V tem koloradskem mestu sta eksplodirala dva peklenska stroja, pri, čemer je ena oseba zgubila življenje. Policija domneva, da je žrtev sama skušala postaviti bombi.
MILAN — Z mogočno manifestacijo, ki je izzvenela kot trdna obveza za boj proti nasilju in vsem sovražnikom demokratičnega sožitja v državi, se je demokratični Milan včeraj dopoldne poslovil od Lorenza lannuccija in Fausta Tinellija, levičarskih izvenparla-mentarcev, ki sta bila ubita prejšnjo soboto v še nepojasnjenih okoliščinah. Po poluradnih podatkih se je manifestacije na Trgu San Materno udeležilo okrog 100.000 ljudi, po večini študentov in delavcev. Sindikalno federacijo je zastopal glavni tajnik CISL Pierre Camiti.
Po pogrebni svečanosti sc je gruča izvenparlamentarcev pomaknila v sprevodu proti središču mesta. Od glavnine se je odcepila peščica nasilnežev, ki je hotela naskočiti delavsko zbornico. Sindikalisti in delavci pa so bili hitrejši od nasilnežev in so zaprli vhodna vrata, preden so prenapeteži lahko vdrli v poslopje.
Neznanec, ki se je izdajal za predstavnika »državnih revolucionarnih skupin* je davi v Rimu s krajšim telefonskim sporočilom prevzel v imenu le organizacije, ki se prvič pojavlja na prizorišču fašističnega terorizma, odgovornost za podel umor lannuccija in Tinellija. češ da je šlo «za represalijo in odgovor na umor kameradov*. Policija pa sporočilu ne pripisuje velikega pomena, saj ni zbrala indicev, ki bi podkrepili domnevo političnega zločina. Bolj osnovana naj bi bila domneva, da naj bi fanta umorili razpečevalci mamil, da bi preprečili objavo «bele knjige* o drogah v Milanu. Vendar tudi v tem primeru ni tehtnejših indicov, ki naj bi potrjevali pravilnost domneve. Edini otipljive, jšj rezultat preiskave je doslej u-gotovitev, da so zločinci streljali z 32-kaiibrskim samokresom, najbrž znamke «Co!t» ali «Smith and Weson». (vt)
Na sliki (Telefoto ANSA): Prizor s Trga San Materno.
STOCKHOLM - Švedski seizmološki zavod je zabeležil včeraj ponoči močan potresni sunek, ki naj bi imel svoj epicenter pri Kurdskih otokih. Kaže, da so aparature zabeležile potres, ki je kar 11 minut imel enakomerno jakost.
VATIKAN — Sveta stolica ni nikoli prepovedala znanemu brazilskemu škofu msgr. Helderju Camari, da bi o-pravljal potovanja v tujino ali imel javne konference. Tako jc včeraj u-rachio pojasnil vatikanski glasnik pater Romeo Panciroli, potem ko so ne. kateri časopisi objavili vest. da naj bi Vatikan skušal metati polena pod noge brazilskemu škofu in njegovim prizadevanjem v korist južnoameriških narodov in proti tamkajšnjim vojaškim diktaturam.
Toda demanti Vatikana jc bolj izzvenel kot potrditev teh vesti: pater Panciroli je namreč dejal, da je neki «sobrat» zaupno svetoval* Helderju Čampi, . naj »posveča večjo, pažnjo pastirskim potrebam svoje nadško-
fije*. Ty pomeni, da ,ic brazilski škof vendarle dobil1 opozorilo, naj v svojih akcijah proti diktaturi ne gre predaleč: toda šlo je le za neuradno opozorilo, čeprav ne more biti dvoma, da ga je navdihnil prav Vatikan.
Zelo zgovorne so na primer v tem pogledu okoliščine zadnjega potovanja msgr. Camare v Italiji pred štirimi meseci. Tu je imel ciklus konferenc, zadnjo pa bi moral imeti na sedežu krožka tujega tiska v Rimu ob navzočnosti vseh tujih novinarjev, akreditiranih v Italiji. Nadškof pa se ni javil, prireditelj konference pa je Pojasnil, da je bolan. Toda istega dne je bil Camara v Vatikanu, kjer je kosil skupaj s kardinalom Pignedoli-jem, takoj nato pa je odpotoval na-
zaj v domovino, ne da bi se1 sestal s papežem, Id ga je ob drugih Ca-marovih obiskih v Rimu vselej sprejel.
Povedati je treba tudi, da je to že drugič, ko iz Vatikana posežejo za zajezitev mednarodne dejavnosti brazilskega škofa, ki je bil leta 1970 predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Leto prej. julija 1969, je takratni vatikanski glasnik prav tako demantiral, da bi Camari prepovedali potovanja v tujino, prizna) pa je, da ga je takratni namestnik državnega sekretarja (vatikanskega zunanjega ministra) msgr. Benelli »prijateljsko povabil*, naj se v primeru, da bi i-mei nove konference, vnaprej posvetuje s krajevnimi cerkvenimi oblastmi. (trn)
iiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiitHiiMiiiiumiMiiiiiiHitiimiiiiiHUHiiimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiniMiiiitiiHHil
PROCES 0 BORGHESEJEVEM DRŽAVNEM UDARU
Zaslišali bodo nekdanjega notranjega ministra iavianija
Poleg važnih prič bodo v aprilu poslušali magnetofonske posnetke Orlandinijevih izjav
RIM Program zasedanja na procesu o spodletelem poskusu Bor-ghesejevega državnega udara bo po velikonočnih praznikih nadvse bogat, saj bodo zaslišali važne priče in poslušali magnetofonske posnetke izpovedi Rema Orlandinija.
Predsednik rimskega porotnega sodišča Giuffrida je namreč ob zaključku včerajšnje razprave poslal sodni poziv za razpravo 6. aprila bivšemu notranjemu ministru Paolu Emiliu Tavianiju, nekdanjemu sodnemu izvedencu- obrambnega ministrstva, generalu Saveriu Malizii, bivšemu poveljniku policije Efisiu Zandi Loiju in generalnemu inšpektorju ' javne varnosti polkovniku Cerri, ki je vodil preiskave o poskusu vdora v notranje ministrstvo v noči od 7. na 8. december 1970.
Obenem so sklenili, da bodo na prihodnjem zasedanju porotnega sodišča poslušali magnetofonske trakove, ki sta jili posnela častnika SID Romagnoli in La Brona v pogovorili z Remom Orlandinijem, ki je bil Borghesejeva desna roka in med najbolj vnetimi pripadniki nacionalne fronte*. Orlandini je namreč s svojimi izjavami omogočil rekonstrukcijo posegov in gibanja zarotnikov ter omogočil obtožbo 87 neofaŠistov. Sodni zbor pa se bo moral preseliti iz telovadnice v Ul. Gladiatori, ker dvorana nima u-streznih naprav za poslušanje magnetofonskih trakov.
Včerajšnje kratkotrajno zasedanje porotnega sodišča je bilo v celoti posvečeno zaslišanju marčšala Lui-gija Di Giovineja, ki je bil osebni tajnik Vita Micelija, ko je ta vodil tajno vojaško službo SIOS ih ga je vzel s seboj, ko je prevzel vodatvo SID.
FULVIO CASALI
ON, KOLO IN ONA
Daši mu je 75 let, mu spomin — vsaj tako trdi — ne peša. Dobro se spominja, dd se je pred 55 leti odpravil na pot s kolesom iz gole ljubezni do športa in telesne kulture in ni klonil omami pohote. Ona, prav tako 75-letna, trdi, da je za nekaj ur prekinil s kolesarjenjem, da bi se posvetil njej. Rezultat naj bi bil hčerka, ki ji je sedaj 54 let.
Prerekanje o tem. če se je v daljnji spomladi 1923. leta on posvečal res samo kolesarjenju ali pa tudi drugačnemu «špor-tu», se je zaključilo, ko so stockholmski sodniki odredili a nalizo kolesarjeve krvi in mu tako prisodili očetovstvo, ki se ga zaman krčevito otepa. Znanost je dokazala, da je pred 55 leti v Turnipu pustil kolo v travi, očaran od prikupne kmetice, (vt)