i Naročnina s za državo SHS t do preklica: a) po pošti mesečno Din 14 b. dostavljen) na dom mesečno......„ 12 za inozemstvo: mesečno.......Dl 23 es Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji.....Din 20 v inozemstvu ..... „ 40 uene mseratom:ss finostolpna uotllna vr.ils m aH oglasi po Din. 1>50 In Din. 2—, veliki oglasi aad 45 mm vt-: Sine po Din. 1 50, poslana ltft) poDn.4—. Pri večjem i«ročtla popusta Izhaja vsak d«n izvzemSI ponedeljka ln dneva po pia& niku ob 5. od zjutraj. PoStnina plačana v Sotovint »rw Uredništvo je v Kopitarjevi olioi štev. 6/1D. RoKoplsl se ne vračajo; uelronkirana plsm;- se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, upravn. štv 328. Političen lisi za slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Radon poštne bran. ljubljanske št. 650 sa naročnino tn št 349 za oglase »agreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dnnaj. 24.797*. Dvojna morala. Odkar se je SLS odločno postavila na stališče avtonomne Slovenije in odkar njeni parlamentarni zastopniki nočejo več pri-pogibati kolen po vzoru slavne slovenske napredne »demokratije« pred vsemogočno belgrajsko čaršijo in njenimi eksponenti v belgrajski vladi, je SLS padla v nemilost čaršije. To pa toliko bolj, kolikor bolj kaže parlamentarno zastopstvo SLS, da karte, s katerimi igra čaršija svojo igro, že predobro pozna. Dokler je bila belgrajska odločilna klika uverjena, da bo našla v Slovencih prvič dober objekt za izkoriščanje Slovenije same, drugič pa vnete pomočnike za izkoriščanje Hrvatov, Vojvodincev in Mace-doncev itd., tako dolgo nas je božala in gladila z mehko roko kakor mlado, neumno živinče. Ko pa so spoznali, da ta pohlevna slovenska živalica le ni tako pohlevna, če ji niti navadne jedi ne privoščiš, so začeli to slovensko živalico suvati in poditi od sebe, in jo obmetavati z vsemi mogočimi umazanijami, da bi jo napravili tako grdo, da je nihče več ne bi pogledal. Največ blata pa so čaršiji prinesli v roke rodni slovenski »bratje« s prošnjo: Le dajte jih, te klerikalce 1 In podpihovana od slovenske krvi je začela čaršija in njeno časopisje svojo kampanjo proti slovenskemu ljudstvu. Najprej z lahkimi namigavanji o korupciji slovenskega uradništva, potem z očitki »avstrija-kantstva«, nazadnje pa s težkimi kalibri grožnje o amputaciji. In ko še to vse ni dovolj zaleglo, evo, primimo za roge političnega voditelja SLS samega, ker so ti reveži mnenja, da. je tudi pri nas stranka samo voditelj in da stranka takoj razpade, če udariš pastirja. To reveži sodijo po sebi... In ker sodijo po sebi, so otvorili na dr. Korošca »oštru paljbu« z najtežjimi kalibri blatenja, grdenja in psovanja, kar jih premore v tem oziru ne baš revni belgrajski politični besednjak. v Tako so med drugimi izvlekli iz svo-fega arzenala tudi stari top očitanja »dvoj-ne morale« na naslov dr. Korošca, češ, da Je v začetku vojne bil za obešanje Srbov, po vojni velik prijatelj Srbov in danes je aopet velik sovražnik Srbov. Vse to so očitki, ki ne zadevajo samo dr. Korošca, ampak tudi Slovence sploh. V začetku svetovne vojne je bilo Slovencev 1 milijon, Srbov pa nekaj okoli 4 milijone. Srbi so živeli v svoji državi in so uživali podporo antante, predvsem Rusije, Slovenci pa smo živeli v državi, ki je štela 50 milijonov prebivalcev. V takem razmerju nas je zalotila vojna. In sedaj vprašamo: Ali bi bil eventualni upor Slovencev v začetku vojne heroizem ali blaznost? Ali so ee uprli v začetku vojne Čehi? Ali so se uprli Poljaki? Ali so se sploh mogli upreti eni ali drugi, čeprav je bilo Čehov in Poljakov v Avstriji nad 10 milijonov, Slovenci pa smo šteli le enega? V takrat danih razmerah je bil mogoč le pasiven odpor, pasivna resistenca, in še to je bilo silno riskantno. In kaj bi bil končno aktivni odpor Slovencev koristil in komu? Rezultat upora bi bržkone bil, da danes Slovencev ne bi bilo večl To je ena točka, iz začetka vojske, ko parlamenta na Dunaju ni bilo in ko slovenska parlamentarna delegacija sploh ni imela foruma, kjer bi bila mogla povzdigniti svoj glas. To je bilo takrat, ko je tudi Sve-tozar Pribičevič pohlevno molčal in ko so tudi bosanski Srbi in vojvodinski Srbi morali molčati kot grob ali pa — pok! Popolnoma tako je bilo z nami, kot je bilo tu* di s Srbi iz Šumadije po okupaciji leta 1915, ki so tudi morali molčati, in kojih tedanji molk jim danes očitajo razni hrabri borci iz fronte v Parizu in v Nizzi kot — vele-izdajo... Upamo, da nas belgrajska danes odločilna gospoda razumel Kakor hitro pa je bil sklican avstrijski parlament, takrat slovenski zastopniki niso spali .Iu ravno takrat je bil dr. Korošec med prvimi, ki je povzdignil svoj glas v korist nečloveško preganjanega srbskega prebivalstva, ko se niti en Srb še črhniti ni upal kake besede v svojo obrambo! Takrat ie angleška vlada izdajala svoj ogromni iu z angleško natančnostjo izdelani pregled časopisnih glasov iz prijateljskih in nepri-jateljskih držav (»Allieted Press« in »Enne-my Press«). V zvezkih, ki obsegajo glasove iz neprijateljskih držav, je zastopano tudi slovensko časopisje in tam so naštete tudi razne interpelacije iz dunajskega parlamen. ta. Ali je te interpelacije vlagal dr. Korošec ali pa Nikolr Pcšič? — Tako n. pr. je interpeliral takrat, ko je v Avstriji tudi še nad poslanci visel Damo-klejcv meč vojaške nasilnosti, bržkone gospod Nikola Pašič in ne dr. Korošec vojnega ministra o grozodejstvih, ki so jih zagrešili razni avstrijski oficirji v okupiranih srbskih, ne v slovenskih krajih. In interpeliral je in interpeliral, danes o tej strahoti, jutri o oni, a vedno in povsod menda le gospod Nikola Pašič in ne dr. Korošec in njegovi slovenski sopodpisniki! Take interpelacije seveda niso bile združene z nevarnostjo izgubiti glavo, ker je dr. Korošec menda takrat lepo in mirno živel v — Parizu in v Nizzi in v gostoljubni Ženevi! In če že ne poznajo belgrajski gospodje jako zanimivega ravnokar omenjenega angleškega časopisnega pregleda, naj se potrudijo vsaj v svoj »Presbiro« in naj tam nekoliko brskajo po svojem lastnem spregledu štampe«, če ga ni že po stari navadi »nestalo«, pa bodo morda našli tudi tam marsikaj zanimivega o »dvojni morali« »jezuita« dr. Korošca... Teorija o »dvojni morali« dr. Korošca, ki jo danes oznanjajo belgrajski vlastodrž-ci proti tistemu dr. Korošcu, kateremu so takoj po vojni tisti Belgrajčani, ki niso imeli prilike živeti med vojno v Parizu in v Nizzi, peli slavo do nebes, se da razlagati samo iz istovetenja danes vladajoče klike v Belgradu s srbskim narodom in srbskim ljudstvom. Za srbski narod in za trpinčeno srbsko ljudstvo se je dr. Korošec zavzemal takrat, ko je bil v nevarnosti, da ga zadene zaradi njegovih možatih besed meč avstrijskega krvnika in se zavzema za s r b-s k o ljudstvo danes, ko ga davi in iz-žema zloglasna belgrajska čaršija, ki še hujše gospodari nad srbskim kmetom v korist svojega žepa, kot je gospodovala nad njim avstrijska soldateska. In mi smo uver-jeni, da bo nastopal proti krivicam danes ravno tako možato kot je nas' jpal proti krivicam, ki so se godile Srbom pod avstrijsko vlado. Ako hoče belgrajska čaršija in od nje odvisno časopisje s »Politiko« na čelu tako postopanje imenovati »dvojno moralo«, slobodno jim! Ako pa imajo gospodje v Belgradu čas in veselje prebirati stare, v avstrijskem parlamentu in v avstro-ogrski delegaciji vložene »interpelacije dr. Korošca i dru^ova« na te 'anjo vlado itd. v zaščita Srbov, so jim v našem uredništvu na razpolago. Jih je lep kup! Tega pa menda ne bodo st.rili, ker imajo dvojno moralo pravzaprav nobene, kakor je dokazala belgrajska »Politika« s svojim infamnim uvou-nikom »Jezuita«! Zanimiva izjava atentatorja Rajiča. Belgrad, 3, julija. (Izv.) Med današnjim zasliševanjem jc atentator Rajič izjavil isto kot poprej, samo nekoliko natančneje. Dejal je: »Hotel sem, da svoj protest proti današnji nestalni politiki vlade manifestiram nasproti izraziti politični osebnosti, a ta je bil Nikola Pašič. Mogoče da se vprav zato, ker js ta osebnost bil Pašič, atentat ni posrečil. Mislim, da bi bilo' treba sedanjo vlado zamenjati in sestaviti koalicijsko vlado, ki bi narod rešila iz težkega gospodarskega in političnega stanja.« Ta izjava ponovno dokazuje, da je atentat v ozki zvezi z demokrati in zato je umljivo, da te izjave ne beleži noben belgrajski demokratični list Novi orjunskl zločini v Zagrebu Zagreb, 3. julija. (Izv.) Včeraj so Or-junci napadli hrvatske Sokole in več mirnih pasantov na Ilici, pri čemer so bili od strelov iz revolverjev ranjeni: Vladimir Novak (težko), dr. Deutsch, dijak Milan Bogdanovič, trgovec Lavrič, zasebni uradnik Itan Mažuran in hrvatski Sokol Dra-gutin Belak, škandalozni člen uradniškega zakona sprejet. MOŽAT NASTOP POSL. SUŠNIKA. _ NEMCI IN DŽEMIJETOVCI ZA VLADNI PREDLOG. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji seji nadaljeval podrobno razpravo o 1. poglavju uradniškega zakona. Nastopili so vsi govorniki opozicije in stavili stare zahteve o tej stvari. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec S u š n i k in predlagal, cla se točka 7 § 4. črta, ker gazi ustavo, po kateri je vsakemu državljanu zajamčena svoboda vesti in prepričanja. Vrhutega odreja člen 108 uradniškega zakona, da defmitivni uradnik ne more biti odpuščen brez kazenske ali disciplinarne preiskave, po tem členu bi bil pa lahko odpuščen brez vsake disciplinarne preiskave. Namesto da bi disciplinarno sodišče preiskalo krivdo, bi imela po tem členu komisija pravico, da odpusti uradnika iz službe. Zadevna točka 7 je odveč, ker po členu 96 uradniškega zakona uradnikom ni dovoljeno, da bi bili člani organizacije, ki je naperjena proti državi, ali pa člani organizacije, čije namen je, da se izvrši pasivna resistenca ali pa sploh ustavi delo v službi. 9e je čas, da se vlada premisli in črta točko 7. Če ie ta točka sprejme, bo ves svet mislil, kako slabo stoji pri nas monarhija in kako se boji revolucije ne od prevratnih elementov, marveč od častnikov in uradnikov, ker vladi ni dovolj, da imamo kazenski zakon in zakon o zaščiti države, ampak zahteva tudi to drakonsko odredbo. Ako se hoče izogniti žigu reakcionar-nosti, mora pristati na to, da se ta točka črta. Isto velja tudi za radikalno stranko. Ako hoče dobro državi in uradništvu, mora sprejeti ta predlog. Nato so govorili radikalni govorniki in nemški poslanec M o s e r, ki je rekel, da je za male spremembe v 1. poglavju, da pa v glavnem ni proti točki 7. Minister T r i f k o v i č Izjavlja, da molje bilo dovolj dve in pol leta delati na tem zakonu in da se čudi demokratom, da srt proti točki 7, ker je sprejeta baš na predlog Valerijana Pribičeviča za bivše koalicijske vlade, ki je stavil predlog, da se beseda »izpoveda« zamenja z besedo »izpoljava« (javno izpoveda), samo da se obdrži koalicijska vlada. Minister izjavlja, da pristaje na neke male spremembe in zahteva kratkega odmora, da se o teh spremembah sporazumejo. Pred odmorom je Valerijan Pribičevič dejal, da je v koalicij? zastopal isto stališče kakor sedaj. Naglasi! je, da je dosleden, da pa je bil za to točko samo zato, da se ne zruši koalicija. Po njegovem mišljenju ne morejo biti državni uradniki niti socialni demokrati niti republikanci niti pristaši Ljudske stranke, k< delujejo v teli strankah aktivno. Poslanec Sušni k odgovarja minU stru Trifkoviču in našteva posledice te točke za uradniško življenje, ker ni nobenega jamstva, da komisija ne bo te točke zlorabljala na podlagi navodil vlade. Prepričan' je, da bo komisija delovala po navodilih ministrov. Če noče vlada rušiti ugled države, naj opusti to točko, po kateri bi bili lahko odpuščeni iz službe najboljši uradniki. Po kratkem odmoru so se izvršile nekatere male spremembe. Nato so bili členi 1, 2 in 8 sprejeti brez glasovanja. Za člen 4. se je glasovalo. Ta člen je v toliko spremenjen, da nima 7. točke, marveč je ta točka postala drugi del tega člena z istim besedilom. Glasovalo je 42 poslancev in sicer 23 za, 19 pa proti. K vladni večini sta pripomogla dva Nemca in dva džemijetovca. Seja se je končala ob 9. zvečer. Seja gospodarskega odbora ministrov. KORUPCIJA Z VOJNIM PLENOM. - REDUCIRAJO SE TUDI INVALIDI. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Ekonomsko finančni odbor ministrov je imel danes sejo, ki je trajala 4 ure. Razpravljali so med drugim o vojnem pleru v južni Srbiji, kjer so nastale velike afere in korupcije. Sklenjeno je, da se sestavi komisija, v kateri bodo zastopana finančno, pravosodno in vojno ministrstvo. Ta komisija naj celo stvar preišče in stavi predloge. — Dalje so razpravljali o izplačilu kronskih bankovcev v III. coni. Ugotovilo se je, da se v posameznih vaseh nahaja na stotine milijonov kronskih bankovcev za zamenjavo. Ker je nemogoče, da bi v teh revnih krajih imeli ljudje toliko denarja, je upravičen sum, da je denar utihotapljen. Treba bo uvesti ključ za izmenjavo. Do končnega sklepa v tej zadevi ni prišlo. — Za popravo belgrajske univerze se dovoli 168.000 dinarjev. — Končno so razpravljali o invalidskem vprašanju. Minister za socialno politiko je predložil referat o redukciji invalidov. Ker je bil sistem centralne komisije ponesrečen, je predla-! gal, naj se osnuje deset komisij, ki bi do1 konca julija obšle celo državo in izvršile! pregled invalidov. Hrvatska se parcelira? Zagreb, 3. julija. (Izv.) »Jutranji list« trdi, da kraljevski namestnik dr. Cimič v kratkem odstopi. Izpočetka so radikali nameravali na njegovo mesto imenovati Srba, pa so to misel opustili, da ne bi se v inozemstvu neugodno komentirala. Nato so hoteli pustiti to mesto prazno, posle pa bi vodil dr Gojkovič. Sedaj pa so se radikali baje odločili dejansl o izvesti parcc'.;cijo Hrvatske m štiri županije, tako da mesto kraljevega namestnika sploh odpade. V štirih žu-panijah bi se imenovali Hrvati za velike župane, pridelili bi se jim pa Lrl. kot podžupani, ki bi posle dejansko vo 'ili. ROMUNSKI POSLANIK PRI DR. NINČIČU. Belgrad, 3. julja. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je romunski poslanik E m a n d i obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ta obisk spravljajo v zvezo s prizadevanjem male antante, da odredi svoje stališče nasproti novemu režimu v Bolgariji. Priznanje novega režima je vprašanje kratkega časa. ZBOR SRBSKIH PROFESORJEV. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Včeraj in danes se je vršilo zborovanje profesorjev iz Srbije. Z dvetretjinsko večino je bila izrečena nezaupnica stari upravi radi njenega držanja ob zadnjem profesorskem gibanju. Izvoljena je bila nova uprava« KONGRES »KRŠČANSKIH CERKVA«. Novi Sad, 3. julija. (Izv.) Danes se j a tu pričel kongres krščanskih cerkva. Došli so zastopniki Angleške, Mažarske in Nemčije. Pričakuje se tudi zastopnik Romunije. Pravoslavno cerkev bo zastopalo vež! škofov. Federalizacija Rusije. Moskva, 3. julija. (Izv.) — Ukrajinska sovjetska vlada je z velikim navdušenjem sprejela sklep osrednjega izvrševalnega odbora zveze ruskih republik o federalistič^ ni uredbi države. MAŽARSKI POSLANEC ZA MALI ANTANTI PRIJAZNO POLITIKO. Budimpešta, 3. julija. (Izv.) Pri proračunski debati je poslanec Szakacs zahteval, da se Mažarska približa mali antanti. Ker je sedanja vlada za to nalogo nesposobna, naj odstopi. Poslanec je glasoval proti proračunu. PIETRAVALLE UMRL. Rim, 2. junija. (Izv.) Podpredsednik državne zbornice, na katerega je bil izvršen atentat, je včeraj popoldne umrl. ŠTRAJK V ANGLIJI. Hull, 3. julija. (Izv.) 7000 ladjedelni-. ških delavcev je vstopilo v štrajk. "■JLUVENBC* ffl« *, JtffiJJtt 132I Tržaško pismo. Trst, 30. junija 19231 Trpljenje slovenske duhovščine. Častiti gospod Andrej Zink, dekan na Opčinah, vzor duhovnika, je bil obsojen te dni na dva meseca in pol pogojne ječe. Kakšno hudodelstvo pa je zagrešil? Pred časom so zopet enkrat kara-binjeri izvrševali preiskavo po njegovem stanovanju. Našli so eno revolversko kroglo in eno raztolčeno puškino zaklop-nico (Verschluss). Nič ni pomagalo, da je obtoženi pripovedoval, da je imel ves čas vojske neprestano vojake v hiši in da so najbrž ti pustili te »strašne« stvari v njegovi hiši. Sodnik se ni dal omehčati niti po lepem zagovoru branitelja — italijanskega advokata. Saj je šlo samo za slovenskega duhovnika, utisnimo mu pečati Pad lire in dviganje tujih valut je zelo vznemirilo Italijane. Vlada jc s komunikejem potolažila vznemirjeno javnost. — Trdi v svoji izjavi, da je ta padec samo tranzitoričnega pomena in izhaja odtod, ker si morajo v tej letni dobi italijanski importerji in eksporterji nabaviti tujih deviz. Gotovo je tu eden glavnih vzrokov. Toda so pa še drugi. Zunanji svet ne gleda več s tistim zaupanjem v fašistovsko vla- do kakor še pred kratkim. Omajali pa so to zaupanje razen notranjih bojev med fašisti zlasti govori Mussolinija v zadnjem času, v katerih je vedno žugal svojim notranjim nasprotnikom z novimi napadi V svojih govorih je govoril o italijanskem imperializmu, katerega udejstvitve si ni mogoče drugače tolmačiti kakor z novimi vojskami proti sosedom. Vse to je omajalo kredit v zunanjem svetu, zlasti pa v Ameriki. Mussolini tudi ni bil srečen ne konse-kventen s svojo zunanjo politiko. Enkrat je hotel izolirati Angleško, in je simpati-ziral s Francijo, sedaj pa se zopet približuje prvi. Tudi svojo zunanjepolitično ka-rijero je bil javil z visokodonečimi frazami o novih inicijativnih načrtih za razrešitev najtežavnejših svetovnih problemov, pa--nascitur ridiculus mus. Zunanji svet, sodeč ga po njegovih hipnih uspehih v notranji politiki je spočetka res veliko pričakoval od Mussolinija. Ko so ga pa videli pri zeleni mizi diplomatje, kot Poin-care, Curzon, vsi stari mački, so takoj spoznali, da nimajo opravka z Napoleonom in tako je toplomer padel. — Ameriški listi so prinesli tudi vest, da je italijanska vlada dala natisniti več milijard novih novčanic, da zamenja stare, zamazane. Nove so prišle v promet, starih pa niso potegnili iz prometa. Ekspoze italijanskega ministrskega predsednika o svetovnopolitičnem položaju. Rim, 3. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je v ministrskem svetu podal ekspoze o svetovnopoiitičnem položaju. Kar se tiče prevrata v Bolgariji, je Italija takoj začela akcijo v svrho preprečenja kakšnih komplikacij na Balkanu in je svetovala nekiin članom male antante, da se zdržijo nepremišljenih korakov, kar je imelo zaželjoni uspeh. V Lozanni potekajo pogajanja velesil s Turčijo tako, da je upati, da se v kratkem podpiše mir. Položaj v Poruhrju se je zadnje dni znatno poostril in se zdi, da je kriza dospela do vrhunca. Na eni strani se nadaljuje pasivni odpor, na drugi pa dobiva zasedba Poruhrja čezdaljebolj politični značaj. Kriza vpliva neugodno na gospodarski položaj cele Evrope, kar se pozna zlasti na padanju vseh valut, neizvzemši angleški funt. Iz plemenitih nagibov narekovano pismo svetega očeta ni imelo zaželjenega uspeha. Medtem pa se je vsled rešitve ministrske krize v Belgiji diplomatska akcija zopet začela. Italija se je udeležuje in vztraja na stališču londonskega memoranda, to je: 1. Junktum med reparacijskim vprašanjem in vprašanjem odplačevanja dolgov med zavezniki; 2. moratorij za Nemčijo; 3. določitev točne vsote vojne odškodnine; 4. pameten odpla-čevalni načrt; 5. resne garancije od strani Nemčije, toda le gospodarskega značaja; S. Francija se ima pod temi pogoji odreči okupaciji nemškega ozemlja. Kar se tiče pasivnega odpora, je Nem-6iji svetovati, da ga v lastnem interesu konča, ker nima upati na nobeno pomoč od zunaj. V zadevi reškega vprašanja sem storil 4 Belgradu vse potrebne korake, da se spričo položaja mesta in potrebe normalnih od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo pogajanja vedejo v hitrejšem tempu. Ministrski svet je to poročilo z odobravanjem vzel na znanje. Anglija tira porulirsko vprašanje pred Društvo narodov. Ženeva, 2. junija. (Izv.) Društvo narodov je imelo danes dopoldne tajno sejo, na kateri so ugotovili dnevni red prihodnje seje. Razpravljali bodo najprej o predlogu angleške vlade, ali odgovarja zasedba Poruhrja duhu Društva narodov ali ne, nato pa pride na razpravo obnova Avstrije. OBSEDNO STANJE V PORUHRJU. Duishurg, 3. julija. (Izv.) Nad mestom Ruhr-Ost, Mulilheim in Oberhausen je proglašeno obsedno stanje. — Vsled atentata na belgijski vlak preko mosta črez Reno je umrlo 18 vojakov. ZAČUDENJE NAD ANGLEŠKIM STALIŠČEM. Pariz, 3. julija. (Izv.) Belgijski ministrski predsednik Theunis izjavlja svoje lačudenje, zakaj zahteva angleška vlada od Francije pismeni odgovor na angleški memorandum, dočim to doslej ni bilo navada. NASTOPNA IZJAVA NOVE BELGIJSKE VLADE. Bruselj, 3. julija. (Izv.) V zbornici je prebral novi ministrski predsednik Theunis izjavo, v kateri je povdarjal, da bo glede reparacijskega vprašanja zasledoval isto politiko kakor jo je dosedanja vlada, dokler Belgija ne dobi popolnega zadoščenja. Edgar Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) Nato se je prizor spremenil : stal sem nag in osamljen sredi žgočega peščenega morja Sahare. Pri' nogah mi je čepel besen tropičen lev. Naenkrat je odprl divje oči in jih zapičil vame. S krčevitim sunkom se je dvignil in razkril ostudno zobovje. V trenutku nato se je odprlo rdeče žrelo z rjovenjem, sličnim grmenju firnamenta — in pal sem šiloma na tla. Začutil sem strahoten krč in slednjič spoznal, da sem napol zbujen. Tako so torej sanje vendar bile več kot sanje. Zdaj sem bil vendar v posesti vseh čutov. Šape orjaške, resnične pošasti . so mi težile prsi, vroč dih mi je pihal v uho, beli, strahotni derači so bliščali v *emi. Nisem mogel ne vstati, ne spregovorili, četudi bi tudi tisoč življenj zaviselo od eno ,a samega giba, enega samega zloga. Žival (kakoršnakoli) je ostala, kakor jo bila, in ni rabila sile, jaz pa sem ležal pod tacami docela brez pomoči, in, kakor sem mislil, umirajoč. Telesne in duševne sile f.n m« zanuščale. skratka, kmalu bi nocinil a ' ' i. u brezizraznega strahu. V glavi se mi je vrtelo, obšla mo je smrtna slabost vid mi je Za naše vinogradnike. (Ir.-crpelacija poslanca g. Antona Suš-nika in dr. Jos. Hohnjeca na ministra za trgovino in industrijo ter ministra za poljedelstvo.) Produkcija vina v naši državi je tolika, da ga je nemogoče použiti doma ter se mora izvažati. Vino je eden izmed najvažnejših izvoznih predmetov. Kolikor sva mogla dobiti statističnih podatkov, bi se ga moglo izvoziti, malo računano, okoli 1 milijon hektolitrov na leto. V resnici pa se ga ni od jeseni-1. 1921. do novembra 1. 1922. izvozilo niti 100.000 hI. Temu je vzrok v tem, ker nima naša država glede izvoza vina s tujimi državami nobenih trgovskih pogodb. V jeseni 1. 1922. se je sicer sklenila s Če-hoslovaško republiko pogodba, po kateri bi mogla naša država izvoziti na Češko 500.000 lil vina, Češka pa nasprotno uvoziti k nam 500.000 hI piva. Ta pogodba pa, kolikor nama je znano, še do danes ni realizirana, največ menda vsled tega, ker Češka v pogodbi glede carine in trošarine ni ničesar popustila ter bi bilo na meji od enega litra vina na carini, trošarini in prevozu treba plačati 6.40 č. K, vsled česar bi bilo naše najboljše vino mogočo prodati samo po 3.20 Din za liter. Ta okolnost je vsak izvoz vina onemogočila in naše narodno gospodarstvo je utrpelo veliko škodo. Težko prizadeta je med drugimi tudi Slovenija, posebno oni kraji na Dolenjskem in Štajerskem, kjer je vino za kmeta edini vir dohodka. Če kmet ne proda vina. si ne moro nabaviti niti najpotrebnejših življenskih petrebščin. Poudarjati morava, da večina slovenskih, zlasti malih vinogradnikov vsled popolnega zastoja v vinski kupčiji le s strahom gleda v Vdcčnost, da so mnogi že izročeni bedi in pomanjkanju. Dolžnost vlade bi bila, da priskoči vinogradnikom na pomoč ter z dobrimi trgovskimi pogodbami in z znižanjem prevoznih tarif omogoči izvoz vina. Pri tej priliki morava opozoriti tudi na to, da so tvori L 3 ravno dežele sedanje Avstrijo najvažnejši trg za uvoz vina iz Slovenije in drugih vinorodnih krajev. Toda ta trg je vsled brezbrižnosti naše vlade, ki ni znala nasproti Avstriji ščititi interesov naših vinogradnikov, sedaj popolnoma propadel, ker je Avstrijska republika proglasila pešal, celo buleče zenice nad menoj so obledele. Z zadnjim naporom sem zmolil molitvico in se pripravil na smrt. Moj glas je očividno zbudil vso spečo besnost grozne živali. Planila je vzdolžema preko mene; a kako silno sem se začudil, ko je začela z zategnjenim, nežnim cviljenjem, največjo vnetostjo n vsemi znaki brezmejnega veselja in nežnosti lizati moje lice in roke! Bil sem zmeden, zgubljen v začudenju; nisem se pa varal niti trenutek, v čudnem dobri-kanju mojega psa Tigra. Da, to je bil Tiger! Kri mi je drla v senci. Z omotično silo se me je lotil občutek, da sem rešen, oživljen. Naglo sem se dvignil z žimnice, objel zvestega tovariša in prsi so se znebile dolgotrajne teže s strastnim jokom. Kakor prej že nekoč v podobnem slučaju so bile mojo misli kar moči nejasne in zmedene. Dolgo nisem znal zvezali dveh misli skupaj; polahko, četudi le prav počasi, sem zadobil spel razum in posrečilo so mi je spomniti se na marsikaj. 'tZgovorne, da Bolgarija slejkoprej pričakuje od velesil, da ji zagotovijo svobodni dohod do Egejskega morja. Vest romunske »Diminiatze«, da se vlada z Aleksandrovim posvetuje glede makedonskega vprašanja, oziroma glede avtonomije Makedonije, je grda laž. Bolgarska vlada bo nasprotno lojalno izpolnjevala vse pogodbe, ki jih je Stambolijski podpisal z drugimi državami, predvsem z Jugoslavijo. Tudi je glupa trditev, da je bolgarski puč bil dogovorjen z Nemčijo. Bolgarska vlada bo zasledovala bolgarsko narodno politiko, ki nima nič skupnega z minulostjo, najmanj pa z Nemčijo. Žurnalistični banket se je vršil 22. junija v Sofiji. Navzoči so bili časnikarski ko-respondenti skoro vseh držav. Banket je bil političnega pomena. Zastopnika »Time-sa« in >Excelsiora« sta dala izraza toplemu prijateljstvu Angležev in Francozov do Bolgarije. Zastopnik bolgarskega tiska, g. Zla-tanov, ravnatelj bolgarske telegrafske agencije, pa je v svoji napitnici povdarjal, tla zunanja politika nove vlade sloni na izpolnjevanju vseh mednarodnih obveznosti Bolgarije, na kooperaciji balkanskih držav in na delu za svetovni mir. izkazal s plemenitimi čednostmi, ki jih posebno cenimo pri psu. Ko je bil še čisto majhen, sem ga iztrgal iz rok mladega nan-tuclcetanea, ki ga je vlekel na konopcu v vodo; tri leta kasneje mi je poplačal odrasli Tiger in me je rešil roparjevega cepca. Spet je ura bila iztekla; to me pa ni niti najmanj začudilo, ker sem iz nenavadnega telesnega počutja sklepal z gotovostjo, da sem spet jako dolgo spal; kako dolgo, seveda ne vem. Vročina me je kuhala; žejalo me je neznosno. Poiskal sem zaboj, da bi našel preostalo vodo; luči nisem imel; sveča je bija dogorela in vžigalic nisem našel. Na žalostbil vrč pralen;.brez dvoma se je Tiger vdal skušnjavi in ga izpraznil. Ravnotako je požrl ostanek ovčjega stegna, kajti nclel sem skrbno oglodano kost blizu zabojeve odprtine. Slcvarjeno meso sem sicer lah!:o pogrešal, toda pri misli na vodo se mi je srce potrlo. Bil sem tako slaboten, da sen se kakor v mrzlici pri najmanjšem gibu ali naporu stresel; razentega pa je tudi ladja tako močno trepetala, in bučala, d:- bi kmalu sodi padli z zabeja in zaprli vhod ali izhod. Trpel sem tudi silno na morski bolezni. Vse to me je dovedlo do sklepa, vzlic nevarnosti prilezti do lopute in si na vsak način odpomoči, dokler ifham sploh še kaj moči. T^o sem tako sklenil, sem spat začel brskati in iskati žvealc.-k in sveče. Vžigalice sem kmalu (•»ftint 'mM iz zunanje politike. * Volivna okrožja po Mussolinijevi vo* Hvni reformi. Vladni načrt za volivno reformo določa 15 volivnih okrožij: Pie-mont-Turin 47 poslancev, Ligurija-Genova 18, Lombardija-Milan 70, Benečija-Benetke 53, Julijska krajina-Trst, Videm, Pulj, Za-der 23, Emilija-Bologna 41, Toskana-Fi-rence 38, Marke-Jakin 16, Lacij in Umrija-Rim 30, Abruci in Molise-Aquila 21, Kam-panija-Neapelj 49, Puglie-Bari 32, Kalabri-ja in Basilikata-Catanzaro 28, Sicilija-Pa-lermo 57, Sardinija-Cagriari 12. Trident spada pod Benečijo. * Fašistovske volivne zmage. Pri se* danjih občinskih volitvah v Italiji povsodi zmagujejo fašisti. Toda kako? Glasom poročil iz videmske pokrajine izvršujejo fašisti nad volivci najbrezobjirnejše nasilje in uporabljajo vse mogoče zvijače, da »pribore« zmago. Ljudska stranka in druge opozicijske stranke so zato, da preprečijo večje nesreče, skoraj povsodi izdale na volivce poziv, da se voiitv ne udeleže ali pa so jim dale svobodno roko, da se volitev udeležei ali pa da ostanejo doma. Tako je po mnogih krajih 90 do 99 odstot. volivcev ostalo doma in fašistične liste so »zmagale« skoraj dobesedno — enoglasno. •Orientska konferenca v Lozani zelfl počasi deluje. Kakor znano, se Turki branijo plačevati kupone turškega državnega dolga v funtih šterlingih, ampak jih hočejo plačevati v frankih. Zavezniki pa tega na noben način ne sprejmejo in stavljajo svojo zahtevo za pogoj, da se izprazni Carigrad in Galipoli, na čemer je seveda Turčiji najbolj ležeče. Ako turški delegati ta teden: sprejmejo zahtevo Francije, Anglije in Italije, ne da bi zahtevali instrukcij iz Angore, bi se konferenca lahko v 10 dneh zaključila; če ne, se bo pa še precej časa vlekla. Pravzaprav pa gre v Lozani za to, kdo dobi Tur-čijp na svojo plat: ali Francija ali Anglija« Baje so francoske šanse slabše od angleških. * Francija in Rusija. Na tozadevno in-* terpelacijo komunističnega poslanca Ber-thona je ministrski predsednik Poincare V francoski zbornici odgovoril, da je pogoj za priznanje sovjetske vlade od strani Fran-i cije ta, da Rusija prizna svoje dolgove. Odplačila pa Francija zaenkrat ne zahteva, ker ve upoštevati gospodarski položaj dežele. * Vprašanje morskih ožin. Delegati An« glije, Francije in Italije na lozanski konferenci so sklenili Rusijo povabiti, da podpiše pogodbo glede dardanelskih ožin, ki se je sklenila med omenjenimi velesilami in Turčijo. Ni verjetno, da bi se sovjetska vlada temu odzvala. * Bojkot zoper grške trgovce so proglasili Turki v Carigradu. Vendar pa ni dvoma, da pride do boljših odnošajev, ko se med Turčijo in Grčijo podpiše mir. Grki silno potrebujejo tega miru, ker njihova prometna trgovina silno trpi, ko je njihovim ladjam vsa maloazijska obal zaprta. * Težave v Španiji. Ob priliki priprav za konferenco v Londonu, kjer se bo med Španijo, Anglijo in Francijo regulirala vprašanje Tangera, so socialisti v madridski zbornici zahtevali, da naj Španija Maroko sploh zapusti. Vlada je proti temu energično protestirala in izjavila, da tega ne stori. — V Barceloni sta se zopet izvršila dva atentata na delavce, ki pripadajo ne-socialističnemu sindikatu. — Politični položaj v Španiji je sploh trajno slab. EiigEmEmEmEmEIHEliiEIII Poravnajte naročnino! lUSIIIElUEinEHiEllIElllEllls našel, sve" pa no tako hitro, ker se nisem spomnil, kam sem jih položil; zaenkrat sem torej prenehal z iskanjem, zapovedal sem Tigru leči in sem se takoj napotil proti lo-pu ti. Pri tem se je šele javila vsa moja klas verna slabost. S skrajnim trudom sem se plazil in večkrat sem omagal; pal sem na lice in več minut sem obležal skoro nezavesten. Počasi pa sem se spet opomogel, vedno v strahu, da omedlim v kaotični ropotiji, čemur bi sledila neizbežno smrt Slednjič sem prodiral z vso silo i:: se zale tel s čelom v oster *-ob železnega zaboja Udar me je omamil le za par trenutkov; na neizrečno žalost pa sem opazil, da je lad-jino zibanje prevrglo zaboj preko pota i« tako je bil prehod zaprt. Niti za palec gl nisem mogel premakniti, tako je bil zagozden med zaboji in orodjem. Bil sem torej prisiljen, kljub vsi slabosti, ali popustiti vrv ali pa preplezati oviro. Prvo je bilo zvezano s takimi težavami in strahotami, da nisem mogel mirno misliti nanj. Če bi se tega lotil, kakršen sem bil, bi gotovo zgrešil smer in klavrno poginil " obupnih in gnusnih podladjevih rovih. Zato sem se z vso preostalo močjo in pogumom ^ brez obotavljanja odločil, preplezati zaboj. SLOVENEC, Sne 4 ftmfja M23L Stev. H7f Pollflčne vesfl0 + Polemiko o atentatih bi »Slovenski Narod« lahko končal, kajti čim delj o tej tvarini piše, tembolj se osmešL Čaai, ko je še pisal v ta list s širšega kulturnega vidika članke kakšen dr. Slane, so davnej minuli. Na naš včerajšnji članek ne ve »Narod« ničesar stvarnega odgovoriti, ampak le melje naprej svoje zmešano pojmovanje krščanstva. Res'je, da V. božja zapoved ostane za vse kraje in slučaje neizpremenjena, toda justifikaeija zločinca po pravdoreku od družbe pooblaščenega sodnika in izguba življenja, ki jo utrpi tisti, kateri napade ali posameznika ali pa velike etične dobrine cele družbe, ni uboj, in zato se ta zapoved na to enostavno ne nanaša. Sicer bi bil Kristus oznanjal neživljenjski, absurdni in neeocialni nauk, kar pa ne stoji, če se je kdo količkaj poglobil v evangelij. Kristus ni oporekal Pilatu pravice sodstva nad življenjem in smrtjo po sebi, niti je grajal stotnika Kornelija, da zapoveduje vojakom, ki stoje v službi obrambe domovine. Če »Naroči« misli, da govorijo proti našemu umevanju krščanstva razne sekte, češ, ako ima »Slovenec« prav, potem so vse te sekte zaostale — mu ne moremo odgovoriti drugače nego tako, da so te sekte res zaostale in da je zaostal tudi »Slovenski jNarod«. Menda se »Slovenski Narod« še spominja, kako je leta 1914. v opravičbo svetovne vojne priobčil v podlistku znano apologijo obrambene vojne od F. M. Dostojevskega, ki je bil gotovo globoko-Suteči krščanski genij in v tem svojem duhovitem eseju pobija nazor Tolstega, 'da se »zlu ne smemo protiviti«. To bu-distično-azijatsko naziranje je zavračal tudi V. Solovjev, ki gotovo krščanstvo globlje pojmuje nego »Narodov« sedanji etični ekspert. Kar se pacifizma tiče, je treba ločiti med pacifizmom, ki stoji na načeloma zmotnem stališču, da se zlu v nobenem slučaju ne smemo protiviti, in acifizroom, ki hoče medsebojne krvave onflikte izločiti potom počasne notranje nravstvene izpopolnitve človeštva, ne rla bi s tem zli volji dal svobodo potlačiti dobro brez vsakega protiodpora. Da pa krščanstvo stoji na tem zdravem, življenjskem in socialno-smotrenem stališču, to nam izpričuje njegova tradicija in zgodovina, oziroma cerkev, ki je socialna oblika krščanske verske zavesti, dočim so sekte z »Narodom« vred zablode, ki jih je razvoj nravstvene zavesti krščanskega človeštva obsodil s tem,-da jih je odrinil na stranski tir. Čudno je, da je treba to razlagati »svobodomiselnim« — inteligentom. Svojemu znanstvenemu polemičarju pa naj »Narod« kupi par dobrih etičnih del iz XX. stoletja ali pa vsaj iz zadnjih dveh desetletij XIX. stoletja. + Politični recept »Slovenskega Naroda«. Ker vsi državotvorni članki »Slovenskega Naroda« po svoji puhlosti in dolgočasnosti ne morejo Slovencev izpre-mesniti v kulije belgrajskega režima, si je ^Slovenski Narod« naročil dopis od vaškega liberalčka, kateri se izdaja za »preprostega moža« in modruje sledeče: Naša država je kakor kmetska hiša, Pašič je pa njen oče. Če so otroci razposajeni, pa oče pravijo: »Ako ne boste pridni, vzamem v roko šibo in vas našeškam.« To metodo svetuje preprosti mož »iz ljudstva« Pašiču nasproti Radiču in pristašem SLS, kajti ti »so v nekaterih ozirih celo nevarnejši kakor Radič in njegova stranka«. Zlasti pa priporoča ta modri »kmet« (ali demokratski učitelj), da naj vlada prepove vse radi-cevske in klerikalne liste ter na državne stroške izdaja list, ki bi bil urejevan v vladi prijaznem smislu ter bi se brezplačno raz-pečaval zlasti po kmetih. »To pismo« — pravi »Narod« — »priobčujemo brez vsakega komentarja. — Mi pa bi mu vseeno pristavili komentar, in sicer, da posebnega vladi prijaznega lista ni treba, ampak da v to svrho popolnoma zadostuje »Slovenski Narod«, kajti bolj »državotvorno«, trapasto in petolizniško ne more noben drug list pisati, tudi noben belgrajski ne. Tudi zastonj ga lahko razpečavajo, samo na stroške davkoplačevalcev ne, ker »Narod« tega denarja ne bi bil vreden. Pač pa bodo kmetje z njim radi kurili peči, če ga bo plačal gospod Pašič in razpošiljal po naši deželi. + Vojni materijal na ljubljanskem polja. Tam nekje blizu smodnišnice na ljubljanskem polju leži vse polno topov, za katere se nihče ne zmeni, ne vlada, ne vojna uprava. Tako beremo v včerajšnjem »Narodu« med dnevnimi vestmi. Sedaj pa poglej-te »Narodov« politični del! Tam zopet — hvali vlado na vse pretege! Ali se tako varujejo gospodarske koristi Slovenije? ODREDBE ANGORSKE VLADE V CARIGRADU. Carigrad, 3. julija. (Izv.) Vsi, ki hočejo potovati v Turčijo ali pa jo zapustiti, morajo imeti potna dovoljenja angorske \ i a de. Obme jne oblasti so ustavile več srb-tkih in ameriških potnikov, ki niso imeli takih dovoljenj. Slovenska dijaška zadruga v Pragi. M zadnjih letih se naše visokošolsko dnaštvo samo briga za poboljšan je svojih težkih gospodarskih razmer. V Pragi se je osnovala čisto stanovska in nestrankarska slovenska dijaška zadruga, ki je bila še posebno potrebna, ker je podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi po novih zakonih moralo omejiti svojo delavnost za čsl. republiko in torej ne nabira več prispevkov v domovini. Opazujem že tri leta delovanje praške zadruge in z zadovoljstvom priznavam, da je smotreno, vestno in požrtvovalno. Da pridobi zadruga več zaupanja v domovini, iz katere nabira darove, si je izvolila starešinski odbor praških Slovencev, katerega člani se udeležujejo odboro-vih sej in zadružnih zborov. Praška zadruga torej ni brez nasvetov in kontrole izkušenih mož. Tudi v domovini je odbor izbral starešine, ki so naprošeni, da zadružno delovanje podpirajo in kontrolirajo. To vse je bilo treba omeniti, da se pravilno oceni poročilo za preteklo šolsko leto, ki ga praška zadruga razpošilja z vročo zahvalo vsem podpornikom in s prošnjo za nove darove. V Pragi študirajo sedaj samo dijaki zadnjih semestrov in strok, katerih v domovini ni. 1922-23 je imela zadruga 62 članov brez centralnih štipendistov, katerih je 12. Izmed podpirancev je 21 me-dicincev, 29 tehnikov, 1 jurist, 1 filozof, 6 dijakov višje trgovske šole, 1 kipar, 1 slikar, 1 konservatorist in 1 tekstilnik. Izmed njih so dovršili študij 2 medicin-ca in 8 tehnikov, drugam je odšlo 5 me-dicincev in 2 tehnika, večinoma zaradi valutnih razmer, ki so Jugoslovanom študije v Pragi neizmerno podražile. Posebno so prizadeti slovenski dijaki, povečini uradniški in kmečki sinovi, ki dobivajo od doma le malenkostne podpore, nekateri pa ničesar. Za nje je torej glavna opora zadruga, ki bi pa morala ustaviti svoje poslovanje, ako ne dobi potrebnih sredstev. To bi bila katastrofa, za one dijake, ki ne bi mogli končati svoj študij v Pragi. Navzlic težavnim razmeram pa slovensko dijaštvo ne more in ne sme zapustiti Prage, nasprotno moramo želeti, da še vedno prihaja, nekaj novih dijakov na praške visoke šole. Ni treba omenjati, kaj sta bila Praga in primer Čehoslova-kov vsem Slovencem v preteklosti in kak pomen ima danes za Jugoslovane šolanje v najboljše urejeni državi srednje in vzhodne Evrope, in posebno v Pragi, v kulturnem in gospodarskem središču češkoslovenskega naroda, ki postaja vedno bolj tudi kulturno središče Slovenstva. V Pragi najde dijak lepo se razvijajoče šole vseh strok in bujno umetniško življenje. V Pragi in ne daleč od nje ima najlepše primere visoko razvite industrije, trgovine, obrtništva in zemlje-delstva, v Pragi se mu širi evropsko obzorje in posebej slovansko. Ožji slovenski in višji državni interesi naravnost zahtevajo, da se tudi v bodočnosti uči Čim več slovenskih dijakov vsaj nekaj časa v Pragi. Vsa slovenska javnost se torej prosi, da podpira S. D. Z. v Pragi s prispevki, posebno pa začetkom novega šolskega leta, ko bodo zadružni člani nabirali prispevke na nabiralne pole po domovini. Ta akcija, ki zasluži popolno zaupanje, se polaga na srce posebno bivšim praškim dijakom. Prof. dr. M. Murko. ______„_______ — — Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze Javnih nameščencev«. Danes, dne 4. julija se vrši ustanovni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev« v prostorih Konsumnega društva Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red : 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslovnika. 3. Določitev prispevkov in podpor. 4. Volitev načelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se črez pol ure vrši nov z istim dnevnim redom in na istem prostoru. Pripomni se še enkrat, da znaša ka-denčna doba za one člane, ki pristopijo do občnega zbora samo 3 mesece nasprotno za one po občnem zboru pa 6 mesecev. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi v »Jugoslovanski strokovni zvezi« v Ljubljani, Stari trg 2/1., kjer se sprejemajo priglasi vsaki dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, izpolni in podpiše pristopnico ter plača pristopnino 5 Din in (do občnega zbora) pispevek 5 Din. V združitvi ie bodočnost! Pripravljalni odbor. V. katoliški shod v Ljubljani. Propagando za udeležbo na V. kat. shodu v Ljubljani so z veliko vnemo prevzeli elzaški listi. Dvanajst listov je objavilo v izdaji nad 130.000 izvodov spored kat. shoda s primernimi opombami o udeležbi, ki se pričakuje. H koncu pa imajo te notice značilno opombo: »Naj bo tu le kratko opozorjeno, da so se zadnje internacionalne tekme v Strasbourgu udeležili v častnem številu vrli Orli v spremstvu priljubljenega nadpastirja msgr. Jegliča, slovenskega kardinala Mercierja, katerih bivanje med nami je še v najboljšem spominu.« Koroške novice. k »Jugoslovanski sunek proti Koroški,« Pod naslovom »Ein jugoslawischer Vorstoss gegen Karaten« so priobčile »Freie Stimmen« daljši članek, ki se peča z izvajanji našega zunanjega ministra dr. Ninčiča v narodni skupščini glede zatiranja slovenskih narodnih manjšin na Koroškem. Preveč časti bi izkazali temu strupenemu trobilu celovških Nemcev, če bi se hoteli obširneje pečati z njegovimi zavijanji in potvorbami resnice. Da pripisujejo »Fr. Stimmen« dr. Ninčičeva stvarna in vzpričo dejanskih razmer še preponižna izvajanja ljubljanskim »Hetzslovenen« — kakor jih nazivlje — to je ob sebi umevno. Seveda mora list operirati z lažmi o »zatiranju« nemštva v Jugoslaviji; piše o ubogem nemškem Mariboru, o nič manj obžalovanja vrednem Ptuju in Celju, o trdo-nemškem Spodnjem Dravogradu, ki da so dobili z brutalno silo slovensko obiležje. Vrhunec le koroškemu nemškonacionalne-mu življu lastne virtuoznosti v potvarjanju resnice pa doseže člankar, ko trdi, da v celi Koroški ni ene slovenske občine, ki bi ne imela potrebam in željam popolnoma odgovarjajoče ljudske šole, in da na celem Koroškem ni enega slovenskega otroka, ki bi moral biti vsled pomanjkanja šole brez pouka. »In slovensko prebivalstvo Koroške je v svoji naravnost prevladujoči večini s temi utrakvističnimi šolami, ki so se izvrstno obnesle, popolnoma zadovoljno in ne zahteva nikakršnih drugih.« — Tako si dovoljuje člankar v grešni laž-njivosti potvarjati resnico in lagati evropski javnosti. — Zato pa je tembolj naša dolžnost, da odkrivamo svetu čisto resnico, da nima ne samo 70.000, ampač več nego 100.000 Slovencev na Koroškem niti ene slovenske šole in niti ene v resnici utrakvistične, ker se ondi ne spregovori v slovenskem jeziku drugače nego tedaj, ko sp iz njega norčuje strupeno nemškonacio-nalno učiteljstvo. Če omenimo še, da je najvišja šolska oblast na Koroškem zloglasni »Heimatsdienst« in da so vsa druga deželna in državna oblastva le njegovi izvršilni organi — je s tem povedano vse. Kako naravnost sijajno se godi Nemcem pri nas, kjer po svojih organizacijah lahko celo izzivajo, dočim Slovenec na Koroškem ne sme niti kihniti, kaj šele ziniti, če noče videti rdečega petelina na strehi! — Naj omenimo pri tej priliki tudi strupene pisave slovenskega renegatskega lista »Koroške Domovine« proti slovenskemu šolstvu na Koroškem. V številki z dne 5. maja 1923 se srdito zaletava v opravičene zahteve »Slov. šolskega društva« na zborovanju v Celovcu dne 15. marca L 1. Da napada v prvi vrsti one še maloštevilne narodno čuteče duhovnike, ki so se mogli kljub vsemu preganjanju še obdržati na Koroškem, je ob sebi umevno. Tako delata slovenski renegat in nemški nacionalec roko v roki, da zasužnjita naš rod popolnoma. Iz vse kolobocije celega članka bodi priobčeno najznačilnejše: »Odkar obstoje utrakvistične šole, so dobili otroci slovenske narodnosti potrebni pouk v materinem jeziku, če so starši ta pouk zahtevali. (Podčrtali mi.) Učni načrt je odmeril temu predmetu tri tedenske ure. Popolnoma zadostuje!« — Da, da, popolnoma zadostuje za pošteno evropsko javnost, če še pripomnimo, da bi »Heimatsdienst« vsakemu razklal glavo, ki bi si upal zahtevati slovenski pouk. Za potujčevanje in nasilno germaniziranje pa je še triurni tedenski (I) pouk preveč. F. K—n. Primorske novice. p Zborovanje furlanske ljudske stranke. Te dni je zborovala v Vidmu furlanska ljudska stranka, in sicer prvič po združitvi Goriško z Vidmom. Zborovalci so izrekli don Sturzu zaupnico in mu poslali pozdravno brzojavko. Dalje so protestirali proti fa-šistovskim nasiljem v Furlaniji in se izrekli proti vladnemu volivnemu načrtu. V novi odbor so bili izvoljeni štirje Goričani: dr. Pettarin, bivši deželni odbornik Pontoni, prof. Del Fabro in dr. Serravalle. V strankino vodstvo je bil izvoljen tudi slovenski pesnik in pisatelj prof. Trinko iz Beneške Slovenije. p Obnovitev goriškega fašja. V Gorici se je te dni vršil občni zbor goriškega fašja, ki je bil vsled prepirov med Goričani in Furlani malone popolnoma razpadel. Na ____Jtran 0. ■•— • — •• —■»». c^čnenj zbora je bil navzoč prefekt iz Vidma Pisenti in drugi odličnjaki, ki so obrnili plašč po vetru in postali fašisti. Izvolili so nov odbor. Od slovenskih fašistov m bil nihče izvoljen v odbor. Tudi gospoda Bandeli in Peterneli nista bila spoznana vrednima te časti p Umrl je 55 letni Lojze 2nidaršič i t Ročinja, mnogoletni vrtnar v goriškem semenišču. Zadela ga je kap, ko je zalival vrt. Svetila mu večna luč! p Starka stavcev r Goriei. Goriški tiskarnarjt so prod kratkim naznanili stavcem, da se jim a 1. julijem ozir. 1. oktobrom izenačijo plaže s stavci v Vidmu, t j. da se jim znižajo plače za 7, oziroma 14 odstotkov. Stavci na to niso pristali in ker se sporazum ni dosegel, so stavci minoli torek zaželi štrajkatl. Strajk je popoln. pNad Šempasom se jo utrgal oblak. Dne 26. m. m. se je nad Šempasom in okolico utrgal oblak, vsled cesar je zalila voda celo dolino in pokončala vinograde in travnike tor napravila veliko Škodo tudi po hišah. Po pobočju trnovskega gozda je drla voda s tako silo, da je ruvala mogočna drevesa. Trgovcem je voda uničila vse zaloge. Tudi mnogo perutnine je poginilo v vodi. Skoda je ogromna. štajerske novice" S Osebne vesti. Na okrožni agrarni urad 1 Mariboru sta imenovana Mato Gregorovič za tajnika II. razr. in Juraj Dembid za višjega geometra II- razreda. — Okrajni nadzornik varnostne straže Anton Najdič v Mariboru je trajno upokojen. š Nesreča na Dravi. Dne 80. junija je pri FaH zadel ob skalo in se popolnoma razbil 'splav gosp. Škerbineka iz Selnice ob Dravi. Splavarji so se k sreči rešili, les je pa Drava odnesla. Majhen del tega lesa je zaplenila mariborska policija in ga izročila lastniku. š Poskušen samomor. V pondeljek 2. julija j* v Mariboru zasebnica Marija N. v samomorilnem namenu izpila osmino litra bencina. Postalo jI je zelo slabo, nakar je klicala na pomoč. Reševalni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico, kjer sn ji Izprali želodec. Izjavila je, da bo vprijiodnje raje spila liter vode kot pa osmino bencina, kor slednji nič kaj dobro ne dene želodcu. š Nesreča. Iz Brezna se poroča, da se je dne 28. junija ponesrečil pri tamošnjem kamnolomu za-posleni 16 letni delavec Jože Dežnik. Zaposlen je bil pri mali poljski železnici, ki odvaža kamenje od kamnoloma do skladišča. Pri tej priliki je na neki strmini padel iz drvečega vozička ter obležal nezavesten. Takoj došli zdravnik je ugotovil pretre-senje možganov. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico. š Tativne in vlomi Posestniku Mihaelu Plahuti v Tratnj št. 25 je bila ukradena srebrna ura z verižico s tolarjem Marije Terezije ter 100 K denarja. Oškodovan je za 3100 K. •—- Vlomljeno je bilo v stanovanje Ane Stojn-šik v Tlakah, občina Donačka gora. Oškodovana je za 948 K, dalje je bilo tudi v Tlakah vlomljeno pri posestniku Alojziju Kotaku, ki je za 2542 K oškodovan. i Neznanokam je odšel I. 1847 v Oh rež« roieni Jožef Gran, slaboten starec, upognjenega života, ka-teri je 30. junija letos odšel iz Obreža in se ni več vrnil. š Vlomi in tatvine r okolici Laškega. Vlomile! in tatovi zadnje čase vznemirjajo okolico Laškega. V Harijah so skozi okno vlomili v hišo popestnika Mihaela Volavška in ga oškodovali za R200 K; dalje je bil okraden v Etarijah kočar Jože Deželjak; škode je 1065 K. Posestniku Jožefu Frecelju it Pod vira so tatovi odnesli za 2260K blaga. Dnevne novice! — Novomeško okolico opozarjamo, da bo v nedeljo 15. julija v Št. Petru pri Novem mestu slovesna blagoslovitev tamoe-njega novega »Katoliškega doma«. Prireditev se prične ob 1. uri popoldne. »Dohk bo blagoslovil stolni kanonik dr. Opeka, ki' bo imel tudi slavnostni govor. Na zborovanju pri blagoslovitvi bo govorilo več govornikov, med njimi tudi zastopnik SKSZ iz Ljubljane. Po zborovanju bo veselica na župnijskem vrtu poleg »Doma«. Sodelovala bo šentjernejska godba in več pevskih zborov. Prijazno vabimo vse okoličane, zlasti še naše organizacije. Želeti bi bilo, da slednje prijavijo svojo udeležbo priprav ljavnemu odboru v Št. Petru. — Občni zbor »Duhovnega podpornega' društva« za ljubljansko škofijo se je vršil 3. julija ob 3. popoldne. Po poročilih pred' sednika, tajnika in blagajnika je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Sušni k, stolni kanonik, prelat dr. Jos. Lesar, dr. Ferd. Č e k a 1, stolni kanonik, dalje gg. Anton Čadež, dr. Ciril Potočnik, Alojzij M a r k e ž, Ign. N a d r a h, Alojzij Stroj, Anton T o m e 1 j in dr. Fr. U š e n i č n i k; njihovi namestniki: gg. Val. Zabret, dr. Fran Trdan, Anton Skubic, Martin Drolc in dekan Iv. Kete. Preglednikt računov so gg.: Ign. Z a p 1 o t n i k , dr. Fr. G r i v e c in dr. Al. M e r h a r. — Drž. realna gimnazija v Murski So> botl. Izmed vseh naših srednješolskih zavodov Ima plmnazljn. v Murski Soboti najvažnejšo nalogro. Vzredi naj domačo inteligenco, ki naj potem prekvasi prekmursko ljudstvo, da bo od prve do zadnje duše čutilo slovensko in jugoslovansko. Pod *elo težkimi razmerami se jo zavod razvijal tiho, a smotreno in je dovršil letos nižjo srimnazijo. Ob tej priliki je priredilo ravnateljstvo nn Vidov dan .veliko dijaško akademijo z nagovori, petjem in deklamacljanrl ter a Gogoljevtm »Revizorjem«, seveda r okrajšani obliki. Od Vseh krajev Prekmurja je prišlo ljudstvo ta Itan v Soboto, da vidi tvojo mladino. Prireditev m je izvršila tako vzorno, da se je čula. Ramo pohval« občinstva. Marsikako oko je bilo rosno, ko je gledalo pred seboj to mladino, polno resnega stremljenja. Vodstvo zavoda, predvsem pa profesorji Ančik in Sušnik zaslužita vso pohvalo in priznanje za srvoj trud s prireditvijo. Prvi je povzdignil jprimnazijsko petje na sa naše razmere skoro neverjetno višino, drugI je posvetil igri in deklamacijam toliko ljubezni, da mu gre vsa čast Zavod dela Prekmurju čast in mu želimo vao srečo v bodočnosti. Čudno se nam pa zdi, da se ni udeležilo te prireditve z nekaterimi častnimi izjemami soboško ljudsko-solsko učiteljstvo, meščansko se pa sploh ni prikazalo. Škodilo bi pa ne niti enemu niti dragemu, da so prišli, ker bi videli poleg mnogo lepega tudi taktno postopanje. — Maturantje 1 1913. bivše H. drž. gimn. V Ljubljani se snidemo v soboto, 7. julija ob 8. ari zvečer v hotaki ^Štrukelj« v Ljubljani — Maturantje ix leta t913 drž. višje realke v Ljubljani »e snidejo 14. julija o desetletnici. Kraj in natančnejša pojasnila daje gospod Spindler, uradnik ravnateljstva južne železnice oddelek 5'IV. v Ljubljani. — Akcija proti psovki. V Splitu so jav-tfe oblasti v zvezi z raznimi korporacijami in društvi uvedle veliko akcijo proti grdemu običaju psovanja. Po ulicah so nabiti Veliki lepaki, ki pozivajo prebivalstvo, naj •*e v svojem govoru izogiba psovk. — Občinske volitve v Petrovaradinu. Dne 26. junija so se v Petrovaradinu vršile občinske volitve. Od 10 mandatov je dobila kombinirana lista republikancev, trgovcev in obrtnikov 8 mandatov, demokrati pa i mandata. — Razsodba proti »Hrvatskemu Borili«, Dne 27. m. m. je bila v Zagrebu sodna razprava proti urednikom -»Hrvatskega Borca. Obsojeni so bili: glavni urednik Joe Matošič zaradi prestopka proti vladarju fčl. 91 b kaz. zak. in § 103 v zvezi s srbskim tiskovnim zakonom na 5 mesecev težke ječe in odgovorni urednik B. Kralj ba globo 400 K. Prof. Kerubin Šegvič je bil bproščen. Matošičev in Kraljev zagovornik sta vložila ničnostno pritožbo. Razpravi je poleg številnega občinstva prisostvovalo mnogo detektivov in 12 polica-tev, ker se je oblast bala nemirov. — Izpričevalo o višjem tečajnem iz-pStu (tiskovine) se naročajo pri Upravi tlrž. štamparije v Belgradu po 2 Din za Izvod. Denar se mora poslati naprej. Zna-biti jih ima še Učiteljska tiskarna, ki je haročila 500 izvodov. — Osebne vesti. Avskultanta dr. Mirko Kres-Wk in Karel Turk sta imenovana za sodnika v plaž. razredu za okrožje višjega deželnega so-ttišče ljubljanskega. — Nadzornik ženske kaznilnice v Begunjah Anton Šlander je imenovan za Upravitelja pri moški kaznilnici v Mariboru. — Iz tržavne službe sta izstopila dr. Makso Peterlin, bodnik v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega in dr. Anton Matelič, finančni komisar b Ljubljani. — Osebne ijpfemembe ▼ davčni službi. Za davčnega upravitelja v Logatcu je imenovan Viktor bamjan, dosedaj davčni upravitelj v Ljubljani; za Bavčn. asistenta v Ljubljani-mesto je imenovan Jer-bej Božič; Mirko Osana v Ljubljani je imenovan ka definitivnega računskega oficiala; višji davčni Upravitelj t Kočevju Edvard Schubitz je trajno »»pokojen. — 50 letnice svojega obstanka praznuje prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince v nedeljo, dne R. julija, združeno z župnim zletom ljubljanske žu-f>e. Dopoldne se vrši slavnost, popoldne pa velika frrtna veselica z bogatim sporedom v gostilni pri Pavliču na Glincah. — Prošnja. Sarič Anica, 14letna sirota iz tstre, po razpustu hrvažko-slovenskega sirotišča v Strnišču pri Ptuju, v Spodnji Dobravi št. 8, pošta Trebnje na Dolenjskem — išče svoji sestri Ma r i j o In F u m o Š a r i č, bivši gojenki istega sirotišča in ob razpustu izročeni v oskrbo nekam na štajersko, fič. župni uradi naj morebitno obvestilo pošljejo fcopnemu uradu v Trebnjem. — Prosi se za dobrotni ponatis. — Otvoritev telefonske centrale t Velikih Laščah. Pri pošti Velike Lašče je bila dne 21. ju-bija t I. olvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Gorenji vrh priklopljcn pošti v fimartnem »pri Litiji. Zaselje Gorenji vrh, občina Bukovica, ki je spadal doslej k pošti v Šent Vidu pri Stični, spada odslej k pošti v Šmartnem pri Litiji, ki bo odpravljala pošiljke za ta kraj na pomožno pošto Javorje. — Poste restante pošiljke. Iz člena 12. pravilnika, ki natančno določa, kako morajo biti naslovljene poštne pošiljke, sledi, da morajo biti tudi pošiljke z označbo poste rent a n t e naslovljene po določilih tega člena. Potemtakem niso niti v notranjem niti v rr.odnarodnem prometu dovoljene poste restante pošiljke, kojih naslov bi bil napisan V fajnopisn ali s drugimi dogovorjenimi en amen ji. — Uvedba sefeke Anttm v KrliaJi In »•ristavi. Minuli mesec je pridal selski p i? m on osa v Tržiča dostavljati tudi v Križe hi Pristavo ta sicer takole: ▼ L okraju so Sedaj kraji: Bistrica, Kovor, Retnje, Križe ta Pristava, v IL okraju pa kraji: Pilnica, Plaz obeh okrajih dostavlja selski plsmonoŠa vsak dan razen nedelje, za pomožno pošto Retnje pa nosi torbo. — Premestitev poštnega prijavnega in shra-njevataega nrada. Dne 30. junija t. 1. sta se preselila poM-ii prijavni in shranjcvalni urad iz Olja k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, kjer pričneta s 1. julijem t. 1. poslovati. — Mestni otroški ambulatorij v Zagrebu. Zagreb si je uredil vzoren otroški ambulatorij. Zavod je mestna ustanova, podpira ga pa tudi država. V zavodu dobivajo matere z dojenčki zdravniške nasvete, pouk v negi dojencev, mleko, perilo, zdravila, v slučaju potrebe popolno oskrbo. Posebna skrb se posveča nezakonskim dojcncem. Mestne babice so obvezane, da naznanijo ambulatoriju vsak porod, nakar odpošlje zavod v hišo porodnice svojo sestro, da se prepriča o položaju otroka in malere in v slučaju potrebe preskrbi pomoč. — S prihodnjim šolskim letom uredi zagrebška mestna občina poseben ambulatorij za šolsko deco ter nastavi dva zdravnika, ki bosta izvrševala zdravstveno nadzorstvo v šolah. Revni otroci se bodo zdravili popolnoma brezplačne. — Zagrebška vlomilska družba v laporn. Zagrebški policiji se je posrečilo izslediti vlomilsko družbo, ki je v zadnjem času s svojimi čini vznemirjala mesto in okolico. Nevarna družba je obstojala iz treh mladih moških, ki so bili vsi že ope-tovano kaznovani. Bili so to: Josip Čumbrek, Stje-pan Leskovar in Stjepan Trupec. Vsi trije so bili zvesti obiskovalci kinov. Oddali so jih v sodne saporp. — Vlom v mežnarijo. Vlomljeno je bilo v mežnarijo na Petelincu pri Medvodah. Vlomilec je odnesel 4 1 žganja in večjo množino bele moke, žgane kave, 3 krožnike, 3 kavine čase, 2 žlici, 2 noža, črno moško obleko in nahrbtnik. — Vlomi in tatvine. V Bansku so vlomilci odnesli •kočarici Josipini Sluis blaga v vrednosti 3700 K. kočarici Mariji Erman v Krmelju pa G kokoši. •— V Mišjem dolu v Blatnem vrhu je bilo vlomljeno pri občinskem slugi Karlu Galofu in od-nešeno blaga v vrednosti 5500 K; Antonu Krašovcu v Blatnem vrhu so pa tatovi odnesli raznega blaga v vrednosti 9270 K. — V Klečah pri Ljubljani je bilo vlomljeno pri trgovcu Martinu Pasariču. Vlomilci so odnesli manufakture, čokolade in 5 hlebov kruha v vrednosti 13.231 kron. — Osem narodov je odpravilo vidira« nje potnih listov. Britanska, Francoska. Italija, Španska, Švica, Belgija, Holandska Občni zbor niee podruž-društva (rudnik) ta se ,ie vršil 2. julija, v Cel ji Udeležilo se ga je 40 članov. Predvsem se razpravljalo o gmotni bedi intelektualnih uelavcev sploh in o potih in sredstvih, kako bi se odpomoglo sedanjemu neznosnemu položaju nradništva. Srednješolski profesorji z malo večjo druži-no ne zaslužijo brez privatnega pouka niti za najnavadnejše vsakdanje življenske potrebščine, kamo H da bi si mogli nabaviti potrebnih knjig za svojo nadaljnjo izobrazbo. Naglašala se je potreba, da mora biti vsak državni uslužbenec organiziran. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik ravnatelj dr. V. Korun. Ostali odborniki so: prof. Fr. Jera.il (podpresednik) in profesorji dr. De-bevec, Vrhovnik, Pavlic, dr. Sarnsa, dr. Šmajdek, Prezelj in dr. Strmšek, njih namestniki pa profesorji Hočevar, Maselj, Ovsenek in Tejkal. V nadzorstvu so predsednik višj. šolskega sveta dr. Beuk, ravnatelj Mazi in prof. Lovše. Nato je predaval nadzornik Wester o vtisih, ki jih je rlobil pri obisku srednjih šol v Srbiji, Vojvodini, Sremu in Zagrebu v maju letošnjega leta. Učui nspehi na srbskih šolah so v celoti dobri, kar se tiče pouka v materinščini (slovnica iu slovstvena zgodovina), v domači zgodovini in v domovino-znanstvu. Ti predmeti se pri Srbih gojijo v večjem obsegu nego pri nas. Razmeroma slabi so pa uspehi pri poiiku v tujih jezikih: v latinščini in nemščini, ki se poučujeta od 5. razreda dalje in v francoščini, ki se prične gojiti že v 2. razredu. Večinoma so prevaja samo iz tujega jezika v materinščino, tako da učenci ne poznajo zadosti posameznih oblik in da jim manjka tudi v modernih jezikih spretnosti v izražanju, kajti tudi pri nalogah se prevaja večinoma le iz tujoga jezika v materinščino. Seveda so tudi izjeme, zlasti če poučuje n. pr. francoščino rojen Francoz, ki dobiva — mimogrede rečeno — poleg profesorske plače še redne doklade od francoskega nančnega ministrstva.. — Disciplina je na srbskih šolah večinoma dobra. — Treznostno gibanje je mod dijaštvoin zelo razvito. Pri šolskih izletih in poučnih ekskurzijah, ki se vrše v neprimerno večjem obsegu nego pri nas, skoro noben dijak ne pije alkohola. — Šolski prostori so marsikje pomanjkljivi; po več zavodov ima pouk v istem poslopju: en zavod dopoldne, drugi popoldne. Še slabše je z učili, ki jih je vojna večinoma uničila; v tem oziru se pa stavijo velike nade na prvovrstna učila, ki jih bo dobila Srbija na račun reparacij od Nemčije. — Močno primanjkuje tudi kvalificiranega učnega osobja. — Dijaška služba božja se vrH vsako nedeljo ta vsak praznik, udeležba je pa vsakokrat samo sa posamezne razrede obvezna, ne za ve« zavod. — Ker učna uprava ne da na razpolago potrebnih ta LuksemburSka so v zadnjem času odpravile v vzajemnem stiku največjo oviro v osebnem prometu: vidiranje potnih listin. Svoj ukrep utemeljujejo s tem, da ne morejo še naprej greniti življenje svojih državljanov s to birokratično naredbo, ki je nastala v vojnem času, a je današnji dan izgubila svoj pomen. — Kako je danes v Rusiji? Kakor poroča belgrajsko »Vreme«:, je prišel te dni iz Odese v Belgrad g. Supičič, rodom Dal-matinee, ki je bil v Odesi še pod staro rusko vlado srbski honorarni konzul. Ta je povedal o današnjih razmerah v Rusiji med drugim: »Danes, po petih letih muk in reform, Vam lahko rečem, da je življenje v Rusiji tako normalno, tako zanimivo in bujno kakor ni bilo niti pred tolikanj obžalovano carsko vlado. Prvič tam ni brezdelnosti, ker vlada načelo, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Delajo možje in žene in verjemite mi, to je tako globoko preobrazilo ruskega človeka, da lahko govorimo danes o novi miselnosti Rusov. Mnogo je k temu pripomogla tudi prepoved alkohola. Vi niti ne ve6te, da v Petrogradu danes ni policije? Ni potrebna! Tatvine so tako redke, da se more smatrati Rusija danes za deželo reda in dela. Letos je posejanega 50 odstotkov več polja kot lani in žetev bo bogata. Rusija ja danes obnovljena. Vlaki vozijo točno, od Petrograda do Odese se peljete lahko v spalnem vozu, kjer vlada največja udobnost in snaga. Življenje je zelo po ceni. Dober obed velja 2 milijona rabljev, to je 8 do 10 dinarjev. V mestih so odprte trgovin % kavarne in varijeteji poleg številnih gleda • lišč. Sedanja ruska vlada je brez ozira na njene stare grehe spoštovana od ogromna večine ljudstva in nihče je ne more vreči, ker res zastopa ljudske interese.< — Jajca draga, meso je drago, zato uživajte >Pekatete<, ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na us trn eni dražbi dne 1. avgusta t 1. 4000 kg kartona od »Mirjamc cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani. 3947 Običajne in poseb. dolge valjce ima »Stoewer«. Zaslop Ljublj. Šelenb. ul. 6-1. Večletno jamstvo. Bome. Jtw^SBede*9suza vzdrževanje knjižnic, ul Dabavo učil itd, so uvedli nekateri ravnatelji pobiranje prispevkov pri dijakih v ta namen, kar se je povsod obneslo. Na nekem zavodu plačajo n. pr. dijaki celo kurjavo sami. Predavatelj se je udeležil tudi predavanja profesorice Isidore Sekuličeve, znane pisateljice, ki je predavala v poslopju belgrraj-ske univerze o pouku slovenščine na srbohrvaških šolah. Slovenščina sicer na srbohrv. šolah ne spada med predpisano učno snov, pač pa vsebujejo šolske čitauke po par beril v slovenskem jeziku, ki so 1» večinoma z metodičnega stališča prav nesrečno izbrana. Predavateljica je konstat.ira-la, da se mora slovenščina vsaj v začetku poučevati kot tuj jezik, ne morebiti kot narečje srbohrvaškega jezika, ker so težkoče prevelike; izbrati se morajo za srbske čitanke primernejša lažja berila; poleg tega pa mora imeti učitelj nekaj znanja slovenskega jezika; v ta namen naj se otvori na belgrajski univerzi vsaj lektorat za slovenski jezik, Če ne posebna stolica. Zanimivo predavanje nadzornika West-ra, ki je nudilo mnogo pobude, je Želo živahno odobravanje. Pri slučajnostih se je sprejel predlog, da znašaj odslej članarina 84 Din letno 48 dinarjev za Glasnik in 36 za društvo). Poleg tega mora vsak član doplačati za. lanski letnik Glasnika še 8 Din radi povišanja naročnine. V okviru društva se ustanovi tudi poseben odsek za podpiranje družinskih članov umrlih profesorjev. Ob smrti kakega profesorja plača namreč vsak član, ki pristopi k temu odseku (pristop ni obvezen za vse društvene člane), za podporo preostalim po 25 Din. Da bo denar vsakokrat ob smrti kakega člana tega odseka takoj na razpolago, se pobere po 25 Din takoj sedaj, ob vsakem smrtnem slučaju pa zopet takoj prihodnji smrtni slučaj. Ker šteje sekcija nad 300 članov, bi bila podpora znatna tudi v slučaju, da ne pristopijo k odseku vsi člani. Končno se je razpravljalo o načinu, kako bi se odpomoglo sedanjemu ^pomanjkanju učil na srednjih šolah. Tako se"n. pr. ne morejo v zadostni meri izpopolnjevati dijaške knjižnice, ker država ne da potrebnih sredstev, na razpolago, prispevki dijakov se pa na podlagi ustave tudi ne morejo zahtevati. Na nekaterih zavodih so se krile manjše potrebščine s prostovoljnimi prispevki dijakov. Dne 8. julija se je odpeljalo kakih 50 slovenskih profesorjev na kongres profesorjev iz vse države v Sarajevu, kjer se bodo mnoga izmed omenjenih vprašanj obravnavala podrobneje. 7. in 8. julija desetletnica in biagoslavijenje prapora šent-JaRpbskefla Orla v UublJanN Raznoterosti. r Kaj vzdrže Eskimi. Angieški katoliški misijonar kapucin Jakob Kolhnann poroča naslednji dogodek, ki priča o neverjetni vztrajnosti Eskimov. Trinajst mož se je odpravilo po ledu na lov na severne medvede ta ker so se hoteli še isti dan vrniti, niso vzeli s seboj ne hrane ne svojih gorkih kožuhov. Ko pa so bili že sedem milj od brega, je začel od severa, t j. od brega, pihati veter in ko so ae hoteli kar najhitreje vrniti proti domu, je bilo že prepozno. Veter jih je gnal na velikanski ledeni plasti proti jugu in človek bi mislil, da bodo morali lakote umreti. Samo eno nado so še imeli. Južno od tam je ležal Kraljevski otok. Če bi jih veter tja zagnal, pa bi se mogli oteti, a omenjeni otok je bila le pičioa v morju in malo malo je bilo upanja, da jih bo baš tja zaneslo. Kmalu nato je legla gosta megla na morje, da niso nikamor videli. Z lovskimi noži in smučini so si postavili kočico in v njej prebili noč sedeč ali ležeč na snegu. Podnevi so iskali hrane, ali ulovili so samo enega tnln ja, čigar meso so morali zavžiti surovo in sicer v prav majhnih koscih. Tako so vzdržali 19 dni. Dvajseti dan je zjutraj straža opazila, ko se je megla razpršila, da so pri Kraljevskem otoku. Vsi so hiteli na južni rob ledene plasti, ki se je otoku polagoma bližala. Opoldne je s silnim pokom treščila ob skalo in plula dalje proti jugu. A v odločilnem trenutku se je Eskimom posrečilo skočiti na breg, kjer so jih njih rojaki z veseljem sprejeli in poživili. r Zgradba novih šol v Bratislavi. Danes je v Bratislavi za 4227 otrok mažarske narodnosti 14 raznih nčilnic, za 1043 židovskih otrok 4 šolska poslopja, a 2634 češkoslovaških šolarjev je natlačenih v treh nedostatnih zasebnih hišah. Z ozirom na te za češkoslovaško narodnost krivične razmere j« sklical minister dr. Kallay te dni načelnike šolskega referata, referata javnih del ter mestne zastopnike na posvetovanje o zgradbi novih šolskih poslopij. Ta posvetovanja so tako uspela, da ae nemudoma prične z zgradbo dveh šolskih poslopij. r Obramba proti gadom. Proti strupenemu kačjemu piku ima vsakdo pri rokah sredstvo, ki se je doslej še vedno obneslo. Zdrgni si noge 1 oljem in česnom. Kačam je duh olja in česna jako zoprn ter se mu že oddaleč izognejo. Celo velikanske kače v vročih deželah ne marajo napasti človeka, od katerega prihaja duh po česnu in olju. r Važen izum. Mladi akademični slikar prof. Jan Okrouhlica, doma iz bratislavske okolice, se je pojavil z novim izumom, ki je vsekako velike vrednosti. Tu gre za žepni reflektor, ki meče svetlobo 1000 metrov daleč in sveti celih 10 ur. Stjo-kovirnki trdijo, da pomeni omenjeni izum pravo revolucijo, šai. mat žepnim elektrotehničnim svetilkam. Prosveta. RAZSTAVA PRI ŠOLSKIH SESTRAH V MARIBORU. Ne vem, koliko velikih sob je napolnjenih z izdelki mladih, pridnih, gibkih dekličjih rok do zadnjega prostorčka od tal do višine, ki jo je moči doseči le z visoko lestvo. Pa kaka raznovrstnosti Od pisane lesene škatljice, oljnato pobarvane, do ljubko vezene obleke; od lista, porisanega s preprosto, še neokretno potezo šest- ali sedemletne začetnice do mič-ne pokrajinske slike, ki bi se je navsezadnje ne branil kot okraska za lastno sobo; od majhnega podložka za čašico, do mogočnega za-stora, ki bo v ponos gospodinji, ko bo ž njim krasila svoje stanovanja; od tenkega robčka do bogato zankanega perila; od preprosto oblečene otroške punčke, do popolne, z nepričakovano tenkim čutom za slikovitost zamišljeno in z enako nepričakovano lahno in spretno roko izvršene. Poleg tega predmeti v toliko različnih tehnikah, kot so: kvačkanje, pletenje, križni vbod, šivanje, vezenje, mrežanja, zankanje, Richelieu itd. Pa ni toliko presenečala obilica razstavljenih predmetov, kot njih nenavadna dobrota, natančna, pogosto vzorna izvršitev. In kar daje mnogim izdelkom še večjo ceno, je to, da so tudi risbe za nje domače delo, delo šole, delo gojenk. Velik, morda največji užitek je napravljalo opazovanje priprav za okraska: kako se iz preprostega, po naravi risanega lista, cveta, sadu, metulja, fazana, pava, hrošča itd. stopnjema razvijajo čimdalje lepše in samostojnejše dekorativne oblike, da človek strmi nad spretnostjo drobnih rok in ročic, š-j bolj nad iznajdljivostjo mladih glavic, saj je isti predmet vsaka na svoj način oblikovala, stilizirala; najbolj pa nad zmožnostjo učiteljic, ki meji skoro na čarovniške lastnosti. Poleg te vzgojno-estetične plati je poseb« ne pohvale vredna praktična uporabnost razstavljenih del: izvzemši risbe ga skoro ni izdelka, ki bi ne imel svojega uporabnega namena: vsa ta spretnost je vdelana v namizne prtove in prtiče, podložke v najrazličnejši velikosti, r jopice, bluze, krilca, srajčke, ob-lekce, brise, kuhinjske predmete, zastore, blazine, mape, kapice, rokavice, nogavice itd. itd,; tudi zgledi prirezovanja, krojenja, celotne, ▼ Soli izdelane obleke so bile razstavljene. Važen del razstave »o tvorile risbe ozir. slike, ki so v stilizirani obliki podajale razne predmete iz narave, predvsem pokrajine; kazale so dobro opazovanje in pazljivo tehtanje in odbiranje tega, kar je važno, bistvano, od stranikega, za značaj, predmeta brezoomemb- itev. 147. SEO VENEC, 00« t junija 1928., Stran BL nega. Morda je bil ta del razstave sam po sebi najboljši, to so izdelki, ki ao se rodili tesno ob meji umetnosti, saj je za umetnostno udejstvovanje vendar le ena najvažnejših zahtev prav to tehtanje, izbiranje, dejanje, ki ločuje kleno zrno od plev. Dasi so veliko, pri večini obiskovalcev celo večjo pozornost vzbujale risbe in slika, ki so hotele predmete podajati na slikarski način, brez stUiziranjas v raznih tihožitjih, pokrajinah. Ta način pouka se ne zdi uspešen samo ra izobrazbo in tehnično spretnost, ampak po našem mnenju utira pot do poživitve domače ljudske umetnosti. Kar je pri tem najboljše, je to, da se ne sili s takozvanimi »slovenskimi molovili«, ne poizkuša čuvstva vezati na oblike, ki jih je ljudstvo opustilo že pred rodovi, ker so se preživele, ampak iz tega, kar in kakor danes čutimo, samostojno tvori nove oblike. To je pa edina pot, če hočemo resnične domače, pristne slovenske ljudske umetnosti, ki bo posegala v življenje. Vsakršna raba »pristnih narodnih ornamentov« ali »motivov« je pa samo pomikanje kazavcev nazaj. — Soli k nepričakovanemu uspehu iskreno čestitamo. Največjo pozornost so seveda vzbujali fzdelki šolskih sester veziljk, ki so v posebni sobi razstavile poleg nekaj zelo zajemljivih predmetov za domačo rabo, pontifikalni ornat, ki ga podare verniki ljubljanske škofije svojemu škofu za 25 letnico škofovanja ozir. za zlato mašo. Razstavljen je bili pluvial, mašni plašč in dve dalmatiki. Risba ge. V u r n i -k o v e , po kateri je vse izdelano, je sama na sebi prvovrstna umetnina, delo šolskih sester pa tehnično tako dovršeno, da s natančnejšega dela alti misel ne more predstavljati, kaj še, da bi ga katerakoli roka mogla izvršiti. Ko bo vse dovršeno, bo ta ornat ena najsijaj-nejših prič, eden najglavnejših dokumentov za lilno stvarivno moč slovenske umetnosti, hkrati pa dokaz za nepopisno ljubezen in potrpežljivo »pretnost, ki je vodila gibke, lahke roke pri ^em težkem delu. Dr. K. pr NoTa knjiga. Te dni je izšla v založbi Katoliškega Tiskovnega Društva v Gorici nova knjiga, ki je bodo posebno otroci veseli. To je knjiga, ki jo je za našo deco spisal Karel Širok z naslovom »Slepi s 1 a v č k k. V knjigi jo zbranih 7 najlepših otroških povestic: >Slepi slavčkfc, >Tinetov Janček«, »Belinknc, »Divja racat, >Kastorček<, _>Brama<, >Gož<. Naslovno stran in sedem vinjet je narisal naš primorski umetnik Avgust Černigoj. Knjiga jo prav krasno opremljena in na najboljšem papirju. Goriški Slovenci so s tem delom na literarnem polju lahko ponosni, naša šolska mladina ima v tej knjigi novo vzorno čtivo in našo otroško slovstvo, ki je do danes tako pomanjkljivo, jc stopilo s to knjigo mogočen korak naprej. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi Botirajo žitu sledeče cene: pšenica 430, oves 307.5—310, ječmen 290, beli fižol 700, pše-nična moka št. 0 760, št. 2 635, št. 5 550, št. 6 460, mekinje 125 Din. — Tendenca pšenici in koruzi menjajoča, drugače nespremenjeno. g Znižanje izvozne carine za ječmen. Eko-Bomsto-finančm komite ministrov je znižal dosedanjo izvozno carino za ječmen od 100 na tO Din za 100 kg. g Nova podjetja. V trgovski register so se v fcidnjem času vpisale nove tvrdke: Celjska milar-na, d. z o. z.; proizvaja milo, margarino in podobne izdelke. — »Juhanc, d. z o. z. v Ljubljani; izdeluje raznovrstna hranila, posebno ekstrakte za juho. — Križevska industrijska d. d. v Ljubljani (opekarna, valjčni mlin žaga in elektrarna A. Lu-mir in Znldariž). — Prva mariborska tovarna pletenin, d. z o. z.; izdeluje in razpečava raznovrstne »letenine. g Kaj kupuje inozemstvo v češkoslovaški republiki? Kanarski otoki: steklo, porcelan, keramiko, čevlje, rokavice, papir, les, igrače, gumbe, tekstilije, kovinaste izdelke, sladkor, hmelj, slad, plzensko pivo, živila, konserve, ■tavbinske potrebščine. — Španska: peresnike, peresa, svinčnike, pisemski papir, pisarniške Kontoristinjo tošSo vsega pisarniškega dela, SPREJMEMO za takojšnji nastop! Ponudbe je poslati na upravništvo cSlovencat pod Sitro kron. Julka ProdanoviC, Osijek III. Crkvena ulica 22. 4003 Ferdo Palovec fcorac. zobotehnik ne sprejema do 31.jul ~TESAR! SPREJME SE takoj dobro, izvežban in samostojen TESAR, zlasti za izdelavo stop-njiSč in podstrešnih sob. Zglasiti so je v Ljubljani, LINHARTOVA ULICA 12. Stanovanje na periferiji ali v bližnji okolici mesta IšCE mirna stranka proti dobri nagradi. Eventuelno se vzame cela hiša v najem. — Ponudbe na: E. KRALJ, Brezovica Gradaški ulici 18, A. Bezenšku, Zrinjskega cesta 8 za priklop elektromotorja, Franu Ponikvarju M stanovanje v Ilirski ulici 31, Alojziju Razbergerju vj njegovo hišo na Stolbi, Luciji Božič v stanovanja' na Rimski cesti 12, brivcu Francu Zajcu v brivnioo v novi hiši na Miklošičevi cesti 13, trgovcu Coutnyju v klet (požarna nevarnost, če bi se uvedel plin) in Francu Rupniku na Aleksandrovi cesti 4, Minki Bregant na Dolenjski cesti 14, Mariji Ekar v Slomškovi ulici 4, mesarju Josipu Kobru na Martinovi cesti 12, Moti Gostinčar, Zalokarjeva ulica 6 in Avguštinu Ložarju, Rečna ulica (stanovanje in hlev). Nove vpeijave električnega toka bodo izvršeno do približno meseca oktobra, zato naj prizar dete stranke blagovole potrpeti. Cerkveni vestnik. c Sv. maša-radušnira za pok. gosp. ravnateljeni Alojzij Poljancem se bo brala danes ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi. ^(^vskfveiS „ 0l'el Sv- Jakob, Ljubljana. Udeleženo* nase prireditve 7. in 8. julija opozarjamo, da je vožnja na državni in južni železnici polovična (z izkaznico). Dotični, ki se udeleže bakljade in podoknice v soboto zvečer, naj se zbero ob osmih zvečer na šentjakobskem trgu. Dolenjci naj izstopijo zvečer na dolenjskem kolodvoru, kjer jih bo sprejel član našega odseka. Vsi, ki pridejo z vlaki v nedeljo zjutraj, tudi Dolenjci, naj izstopijo na glavnem (južnem) kolodvoru, kjer jih bo čakal nas član ter odidejo takoj na Mcdijatovo dvorišče (Dunajska cesta poleg kavarne Evropa). — Konjeniki morajo biti točno do sedmih zjutraj zbrani na ' Medijatovem dvorišču, odkoder odidejo skupno po konje v artiljerijsko vojašnico. Turistika in šport. Podružnica S. P. D. v Kranjski gori n*. znanja, da je morala svojo planinsko veselico pri koči na Gozdu pod Vršičem vsled nepredvidljivih zaprek preložiti od 8. julija 1923 na nedeljo dne 15. julija 1923, odnosno za slučaj slabega vremena na prihodnjo nedeljo dne 22. julija 1923 — kar blagovoli javnost vzeti na znanje. Spored ostane kakor že objavljen. Glede posebnega vlaka in morebitne ugodnosti polovične vožnje pa se javnost Se pravočasno obvesti po časopisih, ko pride rešitev zadevne prošnje. Kanarček se jo zaletel na neki vrt, kjer so ga vjeli. Lastnik naj se oglasi pri nprav- nistvu »Slovenca«. Meteoroiogrično poročila. Ljubljana 306 m n. m. vik Cng OpilBO- vaniR barometer ▼ mm Ternio-mclMr T 0 IJ.iurujn. dilereiioa v C Nebo, V8trt>Yl t mm 2./7. 21 h 738-1 169 0-5 obl. 3./7. 7 h 737-5 16-9 05 obl. 1*6 3./7. 14 h 737-9 17-1 0-4 dež j- v. z dolgoletno prakso, pripravlja učence za sred. solo in prevzame pouk iz predmetov svoje stroke. — Ponudbe na upravništvo Usta pod šifro od štev. 3990. Moderno DELAVNICO 72 m5 veliko, oddam takoj za vsako obrt. Naslov pri upravi lista pod številko 3912. žaga in mlin na Dolenjskem, blizu želez, postaje, NAPRODAJ. — Naslov pri upravništvu lista pod številko 3988. PRVOVRSTNO SENO NAPRODAJ Pofa-ve m nri Jereb«, Reku dolina 188. v bližini žel. postaje ua Dolcnj. ali Staj. s 3 sobami in kuhinjo nameni v NAJEM. Ponudbo pod «HIŠA< na upravo lista. PRODAM dobro ohranjeno kompletno ORODJE ZA IZDELOVANJE cementne opeke. Vpraša se pri tvrdki LJUDEVIT SIRC v Kranju. ^l^v-iinl^ V oDrazui v učim/ Poskusite pravi Fellericv Elzafluid! Vi se boste čudilil Dobrodelen pn drgnenju celega telesa in kot ko-smelikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter nad 25 let priljubljeni Z omotom iri poštnino 3 dvoi-nate ali 1 specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-nntih ah 12 specialnih steklenic 208 Din s 5 % doplačilom razpošilja: lekarnar EUGEN V FEL-LER, STU5ICA DON)A, Elzatrg št. 134. Hrvatsko. Zelo ugodno naprodaj: 3 000—4 000 kg bakrene elektrolit-ŽICH IG min', cca. 2.000 kom. IZOLATORJEV za nizko napetost do 600 voltov, 2—3.000 komadov izolatorjev za visoko napetost do 6.000 voltov, preizkušenih 30.000 voltov, cca. 6.000 kom. KLJUK za izolatorje, 15 kom. TRANSFORMATORJEV za visoko napetost od 5.000 voltov na 380 220 voltov z vso železno konstrukcijo, pripravni za montažo na drogih, cca. 2.000 kg raznega elektromaterijala. — Naslov » upravi lista pod številko 38%, 3976 KUPIM enodružinsko hišo z malim VRTOM na prometnem kraju v bližini ali na periferiji Ljubljane, pripravno za trgovino ali obrt. — Ponudbe x navedbo cene pod