DELOVNA PRODUKTIVNOST
STALNA   PRILOGA ZVEZNEGA   INŠTITUTA   ZA DELOVNO   PRODUKTIVNOST
Ureditev delovnega mesta in delovna produktivnost
Neko  delo  lahko  opravirao  v   bi   in   ki   zahtevajo   napenjanje      Miza, kjer delavec dela, mora
krajšem času, kar pomeni, da je   pozornosti   in   vida,   lahko  opu-   biti za 3—5 cm   nižja od laktov.
produktivnejše, če je razporedi-   stimo,   če   je   razmestitev   pred-   SJika   št.   1   kaže  3 cm   razdalje.
metov na delovnem mestu ved-   Prostor  za   kolena,  to  se   pravi
no  enaka.                                      razdalja   med   spodnjim   miznim
StaLnost razporeditve predme-   r°bom    ;n   P«vršino   sedeža    ne
tov na delovnem  mestu zmanj-   s™*  b™  manjša  od  20 cm.
šuje 'napor pri delu in veča de-      Sedež   mora   tmeti   zaokrožen
lovno produktivnost.                     sprednj; rab, da ne Di prepreče-
Toda   preden   postane   ta   raz-   val   krvnega   obtoka   v    nogah-
pore<j:tev   stalna,    jo    je    ireba   Oblika   sedeža   mora   čim    bolj
premižljeno   urediti.   Raaporedi-   ustre/ati  obliki telesa. Sedež ne
tev je  treba  izvršiti  na  podl.ig*   sme  bitl  krajži kakor 25 cm  niti
dimenzij rok in telesa. Toda vsi   daljši   od  35 cm,  Siivk   pa  mora
delavci nimajo enako dolgih ruk   ^iti   najmanj   35 cm.   Noge   naj-
in   enako   visokega   telesa.    P°   b^U počivajo, če jih lahko tako
drugi   stram   pa   ni   mogoče   za   postavimo.  da  so  stegna   ohlap-
vsakega   delavca   posebe;   (io'o-   no  dvignjena  nad  prednjim  ro-
čati višine m:?.e ali višiue stola.   bom sedeža.  Visoko  postavljeno
Zato se  dimenzije na  delcrvnem   naslonjalo za  noge  obremenjuje
mr-stu odmenjo po povprečnam   medenične    kosti    pri    sedenju.
delavcu ali  delavki.                     Višina   sedeža   Iznad   tal   znaša
Sl.   1:   Višina   delovncga   mesta za ženske
tev materiala in orodja na de-kivnem mestu taka, da omogoča najmanjše trošenje delovnega časa.
Delavec jemlje material io orodje v rako in ga spet odla-ga. Za vsak ciklus obdelave jemlje nov material in isio orodje. Pred vsakim gifoom ro-ke napravi gib 2 očmi. Analiza kaže, da vsak ciklus sestoji ia več glavnih giibov. Delo lahko laže in hitreja apravimo, če iz-pustimo neipotrebne gibe. Iska-nje in zbiranje, ki so glavni gi-
PRIPOBOČAMO!
KOT  15.   ZVEZEK   POLlTlCNE   KNJIZMCE   BO   IZSLA TE DNI BKOStiRA:
Stane Kavčič: 0 SOCmLISTIČNI VZGOJI MLAOINE
Doslej  so lzšli v Politični  knjižnici  naslednji  zvezki:
1.  Edvard  Kardelj:  Socialistična demokracija  v jugoslo-vanski praksi
2.  Svetozar Vukmanovič:  Ekonomski problemi Jugoslavije
3.  Jože Smole: Tito v Aziji
4.  Edvard Kardelj:  O nekatenh idejno političnlh vpra-šanjih
5.  2. Jevtič in E. Stajner: Vzhodnoevropske deželc
6.  Anton  Vratuša:  Perspektive  ekonomskega  in  družbe-nega razvoja v Jugoslaviji
7.  Eclvard Kardelj: Ob novi ureditvt okrajev in občin Stane Kavčič ia Vlado Krivic: Ob Itjrmiranju komun v Sloveniji
8.  Milun Ivanovi6: Pospeševanje kmetijstva
9.  Dobrivoj Radosavljevič: Pregled gospodarskega razvoja januar—maj  1955
10.  Vojan Rus: Pot sodobne Indije
11.  O  sklepih  posvetovanja o gospodarskih vprašanjih
12.  Republikanski   Egipt
13.  Edvard  Kardelj: O vlogi komunistov prl graditvl na-šega družbenega in državnega sistema
14.  Edvard   Kardelj:   Desetletnica   organizacije   združenih narodov
Posamezne Stevilke  Politične knjižnice stanejo 40.— din.
Prodajajo jih vse  knjigarne.  Naročite  pa  jih  lahko tudi
pri Cankarjev* ealožbi v Ljubljani.
ieži  v   razdalji  največ 68  cm  (za
ženske   60 cm)    od    ramenskega
sklepa.   Polkrog    ki
6   to   dolž no   kot   s
lz   ramenskega  skiepa,   označuje
mejo   najdaljšega   dosega
sliko štev. 2).
Mejo   bližnjega   dosega   ozna-čuje   lok,   ki   ga   apišemo   s   34
V prostoru med mejo bližnje-ga  in  najda.'jšega  dosega  se po-a   opišemo   stavljajo   tisti   predmeti,   k;   jih polmerom    delavec   bolj   poredkoma   jemlje v   roke,   v   mejah   bližnjega   do-(Giej   sega   pa   tisti - predmeti.   k     jih bol'   pogost-o  jemlje  v   rcko
Ker se roka najraanj utrudi, če prosto  visi.  zato  ni  priporoilji-
Sl. 2:  Velikost dclovncga prostora ;a ženske
centimetri   (za   ženske   26 cm)   iz   vo, če jo držimo v  laktu  upog-
laktnega   sklepa   pri   vertikalno   njeno  vseh  8  ur delovnega   fa-
spuščeni mišici. Predmete, ki so   sa.   Predmete,  kj   jih   poredkeje
znotraj    bližjega    dosega,    roka   jemljemo   v   roke,  je   treba   po-
lahko doseže in prime, ne da bi   staviti   med   mejo   bližnjega   in
6e stegnila.                                     najdaljšega   dosega.   tako  da  bi
Prostor nad mlzo Je prav ta-   se  roka  lahko  od  časa  do  Lasa
ko   omejen   z   dvema   sfernima   tudi   stegnila.
FOVECATI DELOVNO PROIZVODNOST
POMENI  DOBRO  UPRAVLJATI, DOBRO CPKAVLJATI
POMENl  VNAPREJ  VIDETI,  ORGANrZIRATI, ODLOCATI, KOORDINIRATI IN PREVERJATI FBEVERJATl
POMENI VPRASATL
toda n« na slepo, brez resnega, premišljencga, si-stematično pripravljenega načrU za postavljanje vprašanj.
Prinašamo nekoliko predlogov, ki bi članora npravnih odborov naših podjetij lahko služili pri se-stavljanju njihovih seznamov vprašanj. Danes objav-ljamo deset vprašanj, ki bi ji lahko vsaj enkrat na leto postavili šefu biroja za delovno proizvodnost.
1.  Kakšen znesek je letos določen za študij, razi-skovanje   in   neposredno    povišaajc   delovne   proiz-vodnosti?
2.  Ali prejemate zadostno število strokovnih revij ln ali stc koniu naročili, naj v njih najde ideje, ko-ristne za naše podjctjc?
3.  Ali se v podjetju pri vsaki novi konstrukciji in vsakem  novem  proizvodu, prcden  jih damo  v  proiz-vodnjo, prcverja, ali smo pri njih maksimalno izkuri-stili star.ilardne, tipske elemente in tipizirane sklope?
4.  Ali nam  lahko navedete tri  pomembne  izbolj-šave, ki smo jih uvedli pri naših proizvodih v zadnjib 12 mcsecih?
5.   Ali  smo  uvedli  kak  praktičen  vzpodbnden  si-stem pri nagrajevanju predlogov za povečanje Uelovne proizvodnosti?
6.   Ali smo komu v podjetju naročili, naj proučl način  dela,  poizkuša   racionalizirati  kretnje   tn   meri delovni čas?
7.  Ali jmamo operacijske liste, časovne normative ln normative materiala za naše najvažnejše proizvode?
8.   Ali voditno tedensko evidenco o odstopanju frd časovnih norm?
9.  Ali vodimo tcdensko evidenco o odstopanju od normativov  materiala?
10.  AH vodimo dnevno evidenco o gibanju delovne proizvodnosti v posameznih oddelkih našega podjetja?
površlnama,  ki  označujeta  mejo bližnlega   in   najdaljšega   dose-
po   navadi    45—50 cm.    SpodnJi   ga   prostorna  meja najdaijšega ' rob   hrbtnega   naslonjala   mora   dosega sega samo do 45". V pro-
Zoščita pred rjo
Podzeme]j&ki cevavodi  iz lite-
seže in prime vsak predmet, ki   da v mejah bližnjega dosega.
PRODUKTIVNOST DELA V ČMI METRLURGIJI
segati okrog 17 c-n. iznad sedeža. storni meji bližnjega dosega se fa želew s° lzpostavljeni rji, ki Naslon.ia!o ne sme biti več ka- predmeti lahko postavijo tudi J« povzroča vlaga. Da bi jih za-kor 10 cm višje od višine, niti pod vef jim kotom nasproti miz- Sčitiii po vsej dolžini, zadostuje, 30 cm širše od širine hrbta. nl ravnjni toda to se bolj red- ie J'h z električnim prevodni-Imeti mora tudi obliko, kl ustre- k0 dogaja, ker to zakriva svet-c ^om spojimo z blokom cinka, ki za oblikl  telesa.                            lobo.         '                                     Sa   zakopljemo   v   zemljo.   Cfrvk
Ne  da  bi  nagibal  telesa.  č!o-      Delovnj prostor se razprostira   se   pri   tem   razJeda   ter   Le   v vek lahko z iztegnjeno roko do-   v sredlni  in pred delavcem, to-   kratkem   ^asu  popolnoma   iztro-
si, medtem ko ostanejo cevovo-dj nepoškodovani. Potrošeni cink zamenjajo z novim
Ta metoda sloni na dejstvu, da je zemeljska rja pravzaprav elektrokemična reaJccija, ki na-staja tudi v galvanskih elemen-tih, žepnih baterijah itd. Pri tem se tiste prvine, kj imajo p<rzitivnejši elektrokemičn: po-tencial (vse kovine so razvr-ščene po potencialu) reducirajo, medtem ko elektronegativnejša , kovina oksidira, oziroma se raz-topi. Tako se pri spoju železa s cinkom cink raztopi, s tem pa dosežemo, da ostane železo ne-poškodovano
Zračno motorno kolo
V Sovjetski zvezl so lzdelali nov majhen helikopter. Ta stroi lma nenavadno moč za mane-vriranje. Lahko visi v zraku, ali pa se giblje z brzino do 120 km na uro, lahko se spušča na la-dijsko palutoo ali na platformo tovornega avtomobila. Ce ga spustimo v vodo, se ta helikop-ter giblje kaJcor motomi ioln. Lah,ko se dvigne do višine 2500 metrov.
Ce v zraku motorji prenehajo delo-vati, helikoipter ne bo padel na zemljo,' temveč se bo zaradi tako imenovane »avtorotacije« (samovr'enja) propelerja počasi spustil na zemljo. Pri tem ima. jo lopatlte propelerja vlogo po-sabaega  padala.