Okrajne ceste na Kraniskem, BloskePoIIce, katerih načel se namerava poprijeti , , -K- -1 - 1 -I, ri • glede okrajnih cest, izrekoma, ali je načeloma za ah kako naj bi se vzdrzavale vprihodnje. zoper to, da se gotovi del okrajnih cest vsakega okraja Med najimenitnejše naloge deželnega zbora kranj- uvrsti med deželne ceste. — Prej ko se spuščamo v na- skega spada gotovo ona, da se: prvič okrajne ceste drobno razpravo teh vprašanj, podamo kratek pregled vzdržujejo v boljšem stanu, kakor zdaj, drugič pa, da gospodarstva okrajnih cestnih zakladov iz leta 1882. na se bremena vzdržavanja cest razdele po vseh okrajih podlagi letošnjega poročila deželnega odbora, v katerem dežele bolj enakomerno. žalibog pogrešamo važnega podatka, namreč, koliko Deželni zbor imel bo priliko pokazati uže letos pri dolžine okrajnih cest ima vzdržavati vsak rešitvi prošenj, katere zadevajo cesto iz Rakeka preko okraj. 326 I2:ka2: »¦ i' vseh dohodkov in stroškov okrajno-cestnih zakladov leta 1882. \ A ¦ r: --------------- ——— • Cestni ok Dohodki Dolgost ceste v kilometrih Stroški na Skupni dohodki Za popravljanje uže obstoječih in za napravo novih Za popravljanje in razširjanje Za potovanje Različni izdaj ki raj ] Priklade Skupaj Ll xU. umestnih del cesta . /o gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gl. kr. gl. kr. gld. 1 kr. Postojna . . . . 10 19 22 1380 50 34-160 261 65 249 94 28 1403 U Škofja Loka , . . 16 6690 85 6395 75 78-712 2467 18 221 52 150 50 41 3654 09 . . 4 — ----- — 64-700 ------ ------ ------ ------ ------ ----- 1185 ------ Bistrica . . . . 6 900 ----- 2548 01'/, 31-205 426 89 153 ------ 120 ------ 7 ------ 2569 61 Kočevje . . , . 10 2682 49 5382 02'/, 131-205 1744 97 2255 64 352 77 291 04 5376 94'/, Velike Lašče . . 20 1300 ----- 2168 96 59-312 430 90 197 63 217 60 71 96 1951 27 Krško . . . . . 10 3180 ------ 5828 45 96-733 2084 43 2147 22 473 40 5869 01 . . 25 ------ ------ ----- ----- 43-793 — 1— — 1 — 144901 22% . . 6 3310 3550 35 98-260 987 01 260 26 140l— 213 60 1900 87 Kranjska gor St . . fj 826 3 984 73 10-377 774 84 47 40 18 ------ 40 951 26 Lož ... , . . 15 2900 10 3145 32 47-155 121 50 908 27 139 63 47 60 2765 25 Ljubljanska o kolica 10 9600 ----- 10213 70 182-443 2882 ----- 2646 57 450 210 ------ 8509 57 Kostanjevica . . 6V2 ----- ----- ------ ----- 40-908 ----- ------ ----- ------ ------ ------ ----- 2010 ------ . . 10 4690 59 8868 39 119-761 1340 ----- 647 ------ 400 — 5529 83 8873 70'/, Logatec (Pla mina) — 5031 41 5372 07'/, 47-277 814 47 2644 68 ------ 160 ----- 5632 49 Metlika . , . . 10 2300 ------ 2332 83 82-430 625 99 354 71 344 28 104 83 2196 45 Mokronog . . 99 2380 ------ 3356 81 63-450 1402 80 475 88 209 200| 2704 83 . . 7 800 1002 48 14-042 412 25 479 97 6 42 98 1180 27 Vrhnika . . . . 9 3000 ----- 3024 22 63-851 1058 80 344 07 239 10 91 78 2508 02 . . . 10 1524 48'/, 2582 93'/, 53-677 1635 03'/, 113 45 175 12 12 92'/, 2498 81 Radoljica . , , . . 18 7536 69 8203 60 86-411 3399 50 1978 16 402 38 84 50 8730 76 Ribnica . . . . . 25 4200 4312 28 66-054 865 40 1864 13 594 30 116 21 3779 22 Novomesto . . . 10 3250 3481 56 128-800 904 94'/, 737 96'/, 356 10 80 3396 31 Žužemberk . . . 12 980 ------ 1000 ----- 48-406 624 26 93 63 167 9 63 1009 80 Senožeče . . . . 10 1438 3693 26 20-882 93 80 414 70 71 71 19 87'/, 3382 47 Zatičina . . . . 4 1080 ------ 3201 66 27-779 298 80 111 61 219 56 155 91 835 48 Kamnik . . . . 6 4464 38 4478 93 103-423 2087 53'/, ----- ------ 305 1309 74 3947 77 V2 Trebnje ••«*-) 973 ----- 1041 47 54-534 511 62 179 14 201 25 20 1046 26 Črnomelj . . . . 20 3162 50 3275147 '/2 130-721 286 07 1984 59 196 121 81 3077 22 Vipava Sk . . . 9 1946 607, 1959^88 27-145 73 22 472 38 103 86 13 59 2027 63 upaj . 97551 57'/. 120470 88 2058.225 28615 !867, 21983 51'/, 6079 31 8981 22 91778 48'/, 342 Okrajne ceste na Kranjskem, ' kako naj bi se vzdržavale vprihodnje. I (Dalje.) Omenili smo uže v zadnjih „Novicah" nepopolnosti izkaza o dohodkih in stroških okrajno-cestnih zaklado? | L 1882, Kar zadeva ^Iq naklad za potrebščine okrajnih" cest, dostavljamo le to, kar se nam je privatnim potom j naznanilo, da ima namreč okraj logaški 14^0 naklade. S tem pa, da zdaj vemo % naklad vseh okrajev, za razmero bremen posameznih okrajev še nismo dobili prave podobe, ker % kažejo nam deloma samo denarna bremena za cestne namene. Koliko je cestno breme vsacega okraja v tlaki za vzdržavanje cest, tega nam „izkaz" ne pokaže. Le Iz dveh okrajev, iz vipavskega in iz loškega podale so obravnave zadnjega deželnega zbora oziroma njegovega gospodarskega odseka zelo jasno podobo omenjenih bremen. Izredno ugodne so namreč razmere vipavskega okraja, ker tam poravnajo se vsi stroški zaokrajne ceste z 9"/o naklado ali vzdržavanje 27 kilometrov tamošnjih oKrajnih cest z vodstvom, nadzorstvom, posi- i 343 panjem, popravljanjem mostov ostane na leto 2027 gld., ali vzdržavanje vsakega kilometra ceste v vipavskem okraji stane po 75 gold. na leto. Vse drugače je v okraji logaškem: tam stane po sami 14% nakladi vsak kilometer ceste blizo 120 gold., na leto, poleg tega pa je še vsa tlaka za vzdržavanje. Koliko stane vzdržavanje tamošnjih najbolj povoženih cest, to naj presodijo častiti bralci iz sledečih podatkov izvedencev, predstojnikov okrajnih cestnih odborov logaških in ložkih, kateri, akoravno oddani z namenom, dokazati potrebo izrednih pomočkov, vendar tudi še zelo omejeni kažejo veliko razliko bremen posameznih okrajev. Pri računanji oziralo se je pri vsaki progi posebej, po koliko voz se prevaža po nji na dan in na leto in to na podlagi izkazov južne železnice, po koliko metrič-nih stotov blaga se na postaji Rakek oddaja (odvaža in privaža) vsako leto , po množini blaga pa tudi po številjenji preračunalo se je poprečno število voz na delavnik na vsaki progi. Po tem vravnala se je potreba nasipanja cest. Stroški za posipanje pa so se preračunali pri vsaki progi s posebnim ozirom na oddaljenost kamnolomov in pa na množino peska ali šotra, katerega se more pripeljati na cesto poprek vsak dan in to zopet po dvoj-nati mogočosti, ki se ravnate po slabejšem ali boljšem stanu dovoznih potov od kamnolomov. Izvedenci trdili so, da se prevaža sem ter tje vsak delavnik: a) na progi Rakek-Bloška Polica po 300 voz, b) „ „ Bloška Polica-Novavas po 156 voz, c) „ „ Bloška Polica-Babnopolje po 84 voz. Letni stroški za vzdržavanje pa so se preračunali, ako se računa po pol kub. metra na voz: a) za 14*2 kilomet dolga progo Rakek-Bloška polica na leto.......17.565 gold. pri nakladanji po ^/4 kub. metra pa 13.800 „ b) za lO kilomet. dolgo progo Bloška Polica-Novavas pri nakladanji po V2 kub. metra..... 7.260 „ pri nakladanji po ^/4 kub.metra pa 6.060 „ c) pri 19 kilom, dolgi progi Bloška Polica-Babnopolje pa pri nakladanji V« k"b- metra..... 5.890 „ pri nakladanji % kub. metra pa 5.073 „ Te števike kažejo, da bi tudi v ugodnejšem, po izvedencih za zdaj pripoznanem slučaji vsi letni stroški vzdržavanja znašali pri progi a) za kilometer po 1091 gold. n n b) » " ?' '^^^ " ;; ;; C) „ „ „ 387 „ Po teh številkah ne bo se dalo tajiti, da je za vzdržavanje ravno omenjenih cest treba tudi izrednih sredstev. (Dalje prihodnjič.) List 52. Gospodarske stvari. Okrajne ceste na Kranjskem^ kako naj bi se vzđržavale vpriliođnje. (Dalje in konee.) Sploh se nam bo pritrdilo, ako sedanje vzdržavanje okrajnih cest in njih stan označimo s tem, da izrečemo: okrajne ceste na Kranjskem so večidel v slabem staou, breme vzdržavanja pa je vendar za posestnike težko ia toliko težje, ker ni razdeljeno enakomerno, ne glede okrajev in ne glede posameznih posestnikov. Vzroke teh razmer smo uže deloma navedli, nekoliko hočemo jih še zdaj omeniti, vendar pa se ozirati v prvi vrsti na one vzroke, v katerih nahajamo vsaj kažipot, kako priti do boljših cest. Da je sostava cestnih odborov sama deloma neugodna za vzdržavanje cest v dobrem stanu, se je uže prevečkrat povdarjalo, in nihče ne bo tajil, da je posel cestnih odborov toliko težavnejši, kolikor veče je breme vzdržavanja in kolikor veča revščina dotičnega okraja. Poglavitna vzroka, da so naše ceste slabe, pa sta dva: prvič smatra vsak posestnik vzdržavanje ceste za tlako, drugič pa posamezni posestniki cest večidel vzdržavati oziroma popravljati ne znajo ali nočejo z nati. Ker imajo posestniki nasipanje cest večidel za tlako, zato se primejo tega dela še le tedaj, kedar jih temu prižene sila, pa je tudi delo večidel storjeno po tlačansko, namreč po enkrat na leto ali še to ne, se nasmeti nekaj peska vrh blata, in tlaka je opravljena, cesta pa ostane bolj podobna strugi hudournika, kakor poti, po kateri naj bi se moglo voziti. O drzanji blata, o tem, da bi pesek za posipanje ne smel biti ne predebel ne predroben in ne mehak, še ne govorimo ne, ravno tako bi bilo tudi odveč, opomniti potrebe kidanja snega itd. Pa tudi drug vzrok, da kmetovalci, ki sicer znajo orati, kositi in druga poljska dela, ne znajo cest popravljati, ker se tega niso nikjer učili, ni brez veljave, vendar pa bolj v zvezi s prej omenjenim pomanjkanjem dobre volje. Najkrajša pot, tem napakam ogniti se, bi bila sicer ta, da dežela prevzame vse okrajne ceste v svojo skrb, ker potem bi „tlaka" odpadla in vsak , kdor bi cesto popravljal, bil bi za to plačan, pa tudi bi se ceste popravljale pravilno po strokovnjakih, izučenih cestarjih pod nadzorstvom strokovnjakov inženirjev. — Po tem sredstvu bilo bi se tudi gotovo uže zdavnej seglo, ako bi ne bilo zvezano s „plačevanjem^^ to je, z velikimi novimi bremeni, ki bi se morali naložiti davkoplačevalcem vse dežele za cestne potrebščine. Sosedna dežela Koroška ima vzdržavanje cest tako vredjeno in ima dobre ceste pa tudi velike stroške; sosedna Štajarska ni se poprijela pravila Korošcev, pa tudi ne posnema Kranjske, temveč ima iz vsake nekaj, namreč razun nepod-piranih okrajnih cest take, za katere daje podpore, pa tudi nekaj takih, katere vzdržuje iz deželnega zaklada. Tudi Kranjska ima uže eno okrajno cesto, namreč novo grosupeljsko-krško cesto, in deloma tudi ono s Pijave Gorice preko Turjaka na Velike Lašiče v deželnem oskrbovanji, iu kakor so se čuli glasovi v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega, pride bržčas do tega, da sprejme za enkrat dežela gotov del (odstotek) okrajnih cest vsakega okraja v deželno oskrbovanje. — Mi se načeloma ne protivimo tem namenom, toda na eno , na denarno stran in s to zvezana nova bremena moramo zopet in zopet opozarjati odločilne kroge. Zato pa pri tej priliki sprožimo tudi misel, po kateri, ako se vresniči, bo posameznemu deželanu mogoče, ogniti se novih bremen za ceste. Ako smo namreč omenili, da kmetovalci sploh ne znajo cest vzdržavati, moramo pa nasproti pripoznati, da imajo gotovo najboljšo sposobnost za to, da preskrbijo privažanje peska, tudi za pripravljanje peska ali sodre, in po naši misli dala bi se pri tem delu najti pot, po kateri bi bilo vsakemu kmetovalcu mogoče, s pripravljanjem in privažanjem peska si ona zaslužiti, kar bi moral tako v denarjih plačevati za ceste v deželni zaklad. Nasproti pa je ravno po tej poti deželnemu odboru mogoče, ako to prav vredi, preskrbeti si po najnižjih cenah za posipanje cest potrebnega gradiva. Konečno pa bi se po tej poti tudi začela poravnavati dosedanja krivica nasproti onim okrajem , ki so bili do zdaj zarad preobilnosti cest in dragocenosti vzdržavanja primeroma preobloženi, ker dana bi bila po ravno tej poti prilika vsakemu posamesnemu posestniku, zdaj z delom za vzdržavanje cest si pri- meroma več prislužiti, kakor pa bi bilo dotično novo, na-nj spadajoče breme za deželoo blagajnico. Ta poskušnja v manji meri mogla bi se poskusiti liže v svojem oskrbovanji ali jih deloma sprejme v svoje oskrbovanje. 414