-n3 205 &*- P o 1 ž i. (Slika i/. jesenskega gozda. — I. M a k o v.) (Konec.) ^^JJMIIBP^ enolez je bil star. Ležal je na mahu in gledaJ, kako vstajajo ^•^M^l. megle, kako padajo debele kaplje, in on je tudi modroval, ^¦AlHlf' mnogo čustvoval. Mislil je mnogo in se skoraj že parkrat 'f*KSfSji|r;i odlikoval s svojo duhovito modrostjo, ker je veljal za modri- v|M||^^ jana. Tudi danes je modroval Lenolez; kdo ve, ali je mislil jBjaf o preteklosti, o sedanjosti ali o bodočnosti svojega rodu. Dnevna ffHlg' naloga njegova je bila premišljevati, kako bi se moglo zboljšati «3bL stanje, žalostno stanje mnogoštevilnih prebivalcev visokega Golega ^Hl^ grebena. Doslej pri vsem svojem premišljevanju ni prišel nič dalje, ^g. kot do zaključka, da je treba počakati, kaj prinese bodočnost, in Jf potem delati po okolnosti. To je bil sad njegovega mnogoletfiega ~e truda in uvidel je, da žalostni sedanjosti najbrže sledi istotako — žalostna bodočnost. Ni bilo upanja, da se kdaj na kak način iz- boljša življenje na Golem grebenu. To je starcu mračilo zadnje dneve samo- tarskega življenja poleg visocega, starega javorja na Golem grebenu. Menit je, da prihodnje zime skoraj gotovo več ne prespi, in gledal je zato žalostno v deževni jesenski dan, ki je po njegovih mislih oznanjeval zgodnjo zimo, ki ima biti poslednja od mnogih, katerih silo je prespal poleg priljubljenega svojega javorja. In če je pomislil, da morda zadnjič gleda po tej okolicir katero je gledal večkrat dolgo, dolgo, se je nemirno jel premikati po mahu sem in tja. Prijetno stanovališče je imel Lenolez. Bilo je nekoliko vzvišeno, okrog in okrog obdano z zelenjem, dokler niso drevesa zaprla ravnine, katero je zval svoj dom. ^Zima bo, očka", je rekel eden prišedših polžev, katerega je Lenolez takoj premeril in mu tudi takoj žalosten prikimal, češ, da je žalostna istina, kar govori. Utrujena sta sedla oba počasneta in prvi govornik je nadaljevak ,,Imenitno vprašanje bi vi nam rešili, očka." »Mogoče ti rešim, ako ni previsoko." nPovejte vi nam, kam je izginil Hišonos, oni mladi Hišonos, ki je bil zvezda nam vsetn in ki je spravljal na noge občo polžjo vojsko za stare naše pravice."^ ,,Njega ni več." »Vzeli so ga v mesto, a kam bi ga bili deli?" wTo so skrivnosti, črez teden dnij bi se dalo objasniti." ,,Jaz bi rekel, da se vrne na našo veliko srečo." wTo bomo videli." In Lenolez se je obrnil v stran. * ... Ta dva sta se spogledala ter odšla. " * .¦¦...-. •'""¦¦¦• ¦ . '¦' -*5 206 ga- Crez teden dnij stopal je glavni naših znancev zopet po Jarku in sanjal o miadem hišonosu, ki so ga vzeli v mesto, da se vrne kdaj učen na Goli greben. Po poti sta prišla ista dva, kot pred dobrim letom dnij, ko sta odnesla Hišonosa iz teh krajev. jjPomisli, kakega lepega polža smo vjeli na tem kraju lansko leto." Polž se je potuhnil in poslušal z veliko radovednostjo. . MDa, spominjam se." ,,Lep polž je bil." «Lep." nImel je lepo, veliko hišo, da ga je bilo veselje pogledati." ,,A, kje je zdaj ?" BV mestu se mi je ponesrečil." ,,Škoda.» Polža je obhajala britka žalost. MNo, na Golem grebenu mu dobimo najbrže vrednega naslednika." »Dobimo ga z lahka." ,,Da zopet enkrat dež pride —" in odšla sta. Žalosten je lezel naš polž navkreber. Hišonosa mu je bilo žal. Ž njim je nehal upati. Vsa slavna in lepa zgodovina mu je stala pred očmi, vsi junaki njegovega rodu v davni preteklosti, in vendar ga to ni utolažilo, ampak le naganjalo k jezi, ker jim ne pripoznajo tega, kar jim gre. Šel je, da naznani na vrhu Grebena, kjer prebiva poleg javorja stari samotar, šel je vse povedat Lenolezu. ,,Kaj hočemo", rekel je Lenolez in ko je zagledal v istem trenutku nad seboj dve roki, ki sta se bližali njegovi hiši, zvil se je in skotal po deblu v dolino. Rajše bi bil padel, ne vem kam, kot v roke hudobnim ljudem, ali vendar so odnesli starega modrijana, ki je toliko let modroval na mehkem mabu zelenega javorja. Naš znanec pa je imel srečo in zopet so ga pustili v miru. A ni bil vesel. Moral je gledati, kako gredd vse njegove nade v nič, kako vse propada, in zdelo se mu je, da bo bodočnost slabša od seda-njosti. Najraje bi se bil tudi on v obupu vrgel v globočino, ali vendar se je še pomišljal. Zdelo se mu je primerno, da prevzame Lenolezovo mesto, in je stal ob zelenem javorju v nadi, da pomore kakorkoli: z besedo, s svetom ali v dejanju zapuščenim, preganjanim svojim domačinom. Cele dolge ure je premodroval ob svojem javorju in prežaloval. Prišel je celo do za-ključka, da so polži prepočasni, zato jim gre vse v rakovo pot, a vedel je dobro, da si ne more pomoči. Še tisti dan je imel priložnost gledati strašen prizor. Ob drevesu je rastla leska. Po ozki veji je lezel polž s hišo. Prav pri hiši se ga je lotil s svojimi velikimi kleščami rogač, črni, sovražni rogač in se, kakor je kazalo, ž njim prav dobro gostil. In polž se je jezil in cedil sline, a pomagati si ni mogel. Rogač pa je hitro nadaljeval svoje delo, ka-tero je opravljal z veliko spretnostjo. Mimo pa je prignal svojo čredo stari Mohore, oprl se na debelo svojo gorjačo in z zadovoljnitn smehljanjem gledal -wt 207 &<- to sliko, in ko se je nagledal, odhitel je za svojo čredo, ne da bi bil po-magal nesrečnemu polžu. A zato ga je kmalu dohitela kazen. Goli greben so pokrili zopet oblaki, po njem so se vlačile sive megle, dež je lil, prava, pravcata jesen je zavladala po gozdu, in vse to je zabranilo Mohoretu, da ni smel na Goli greben, ampak je moral ostati niže, ali celo — Bog nas varuj — doma. Pravi prebivalci Golega grebena pa so iskali primernih krajev, kjer bi prezimili. Na svet nekoga so iskali vsi varnih zavetišč, kjer bi se zalizali in spomladi se zopet zbudili. Dolgo je ostalo pri tem, Goli greben se ni več popolnoma iznebil megld, po njera je vladala jesen, po ozkih, spolzkih potih pa so lazili semterja polži vsakega rodii. Marsikdo je premišljal žalostno zgodovino in se pomilovalno oziral okrog.