Politični ogled. — Naš cesar 30 zdrav. To povdariamo aaraiM tega, k©r so s© giril© ner©sni6ne novie© po državi, da 36 nevarpo obolel. Cosar je c©lo n©navadno čil, lar kaž© d©lo, ki ga dan za dn©vom opravlja, CesaT ne vstaja s©daj Š©-,© ob 4. uri zjutraj, ampal: celo ob 594. in ž© zažn© ob 5. uri opravljati svoja dela, S tora je cesarju čas spanja prikrajšan za pol uro, bas d«Ia pa za pol uro podaljšan, Ze za casa letoSnjoga bivanja v lšlu je cesar poškušal vstajati ob %4. in sedaj, ko zopet biva na Dunaju, 3'e postalo to vstajanj© stalno, V zaxln3*ih dneli, ko 3© imel oesar z©lo mnogo dela, 30 omoinil, da S0 čuti sr©5n©ga, k©r zamor© pel ure poprej priti k delu, — Državni zbor. Pret©kli t©d©n so se posv©k>vali v ods©kih poslanci 0 takozvapih vojažkih predfeffih, in sicer 0 podporah za ope, ki bi rsled iaobilisncije trpeli škodo, 0 odškodninah in dajatvah, ki jih bo dajala država za uporabo hiS, živin© in človeške bbohi ob času vojsko in ob asentiranju konj. Vso postave imajo namen, da izpopolnijo stare postave in doloftb©, pomenijo torej napredek. V ods0ku se .10 sprojol ž« tudi rokrutni zakon za prihodnj© l©to. T0 priprave nikakor niso dok.az, da bomo im0li vojsko, todaskrbeu gos()odar mora bUi na vs© pripravljon in prayo6asno ur0diti svoj© gospodarstvo. Slov^nski poslanei sa V06insldm strankam zamorili, da so d©jal0 pr0cllog»aa zvišapj© uradnišklh plag na dnevni red, n© pa predlog© 0 osr©dnji drža/vni banki, ki bi imela namen, v glabih casih podpirati paše kmeSk© posojilnice. Neroljo nad t©m sta izrazila dr. Koro&ec in dr, Tjaginja. v proraSunskom odsek"u na so vsl©d t©ga zaepli dr, Ko. roSec, dr. Dulibič in Gostincar iz istega razloga delati ostrejšo opozicijo. Ta teilen se bodo vojaškc predRogt rešilo tudi v zbornici. — Uradniške plačo so zopet v poslanskizborr.ici na dnevn©m redu. Vrnila 30 predlog o njiK gosvioski zlx)rnici, katera je mnenja, da se imajo uriulniške plače uroditi tako, kakor so zalitovali svojefiasao slovenski in hrvaški poslanci, Pri prvem posveiovnnju 0 vrnje-nih uradniških predlogah 30 goivoril rtr. Koro&0c, ki je oporanil, da 3© postam po gDspo^Vi zbornici sicor bistvono popravljena, vendar se nahajajo še dolocbe, kat©rih Slov«nci ne raorojo sprejeti. Slovenski poslau.ci bodo v odseku predlagali 'še potrobne spremombe. Toda veliko vpraSanje je, če bo vkljub vsemu temu kaj z uradniškimi plafiami z novim letom, Kajti vlada zalrteva, da ji poslanci, ki so za V0Č30 uradniške plače, morajo spraviti tudi denar, to. s© pravi, dovoliti ji morajo davke. Slovenskim poslancem 110 bo treba dovoljevati novilr davkov, kar gotovo odobravajo vsi pjihovi volilci, a gotovo tudi liberalni in nemšik,utarski. — Novega vojnega miulstra in nacolnika. generalnega štaba smo dobili v Avstriji. Dne &. decembra sta odstopila dos^danji vojni minister general AuIIeiiberg in na6elnik generalnega Staba, Semua. Cesar je njun odstop sprejel. Za novega vojnoga ministra 30 imenovan foldcajgmajstor Aleksander vit©z p_l. Krobatin, za naCelnika g©n.0ralnega štaba pa gen©ral Konrad pl. Hotzendorf. Ta dva rnloža s© smatraia kot najboljša avstrijska generala in sta znana po svo]i odlofinosti. Novi vojni minister Krobatin j© rojen 1. 1849 v Olomucu na Moravskem. 0 Auffenbergu poročajo listi, da stopi v pokoj, Semua pa bo baje imenovan za poveljnika 14. armadnega zbora. — Koroški Slovencl so imeli dn0 28. novombra v Colovcui l©po zborovanje, pri katorem 30 govoril dr. Br©jc in med drugim dejal: Zadnji Sas vidimo, da se zbližujejo Nemci in Madžari, d.a si ohranijo pr©moč v državi. Toda to prizadevanje ne bo rodilo sadu, ker so celo v najširšili krogib. propriSani, da 30 treba uvaž©vati tudi druge narod©, ne samo Nemce in 'MadŽar©. — Trozveza raed Avstrijo, Nemftijo in Italijo je zopet obnovljena. Kakor poročajo listi, se 3'e zvezna pogodb.a m©d vsemi tremi državiami podpisala brez vsake spremembe.' Pogajanja 0 obnovitvi trozveze so s© vršila c©lo tajno. Žunanji ministri vs©h' treh držav so obiskali drug drugega in pri tein sklepali 0 obnovitvi trozvez©, Poizkus Francij©, da bi odtegnila Italijo trozvezi, se je torej izjalovil. Rok dosodanje trozv©ze bi bil potekel še-le dne 31. dec©mbra 1912, Vsekakor je obnovljenje trozveze uekak pogoj za ohranit©v miru. Veljava trozveze je sklonjen.a za 7 let. — Hrvaško. Pri ogrskili državnili železnicah je bila closlej madjaršfiina službeni jezik tudi na HrvaŠ,kem. S©daj se 30 pa sklonilo, da bodi hrvaščira. na Hrvaškom službeni jozik v notranji upravi in pri obftevanju z ljudstvom, da se pa t)o n© sme po zaikonu uveljaviti, ampak le za n^kaj ftasa, trpeti. Tako skuša Cuvaj vloviti Hrvato. — Rumuiiija. Za prijateljstvo Rumunsk© se puH30 Avstrija, Rusija, Bolgarija in Nemcija. Bolgarija vabi Rumunsko, da naj pristoi>i k balkanski trozvezi, k'er bi ji to koristilo v trgovinskem, politicn©m in prometnem oziru. Avstrijski armadni nadzi^rniki baron Konrad, ki je šel utrjevat prijateljstvo vBukarešto, 30 dobro opravil. General Konrad 30 bil vspr^jet v Bukar©štu z velikim pavduš&niom navdušenjem. Hiše v Bukareštu so bile okineane z avstrijskimi in rumunskimi zastavami. Probivalstvo je klicalo: ,,Ziv©la Avstrija!"