srti»ing medium to j fl H I flL^ jJ I V /M I ^ ^^ Officii Organ "of 85 Sl^^" ■■o ^__^_. 1 1 ■• «1 Mostna izpoved pokvarjenih I mladih banditov v ječi. BI1 „ Kttj BeK 18 let star in ■U, star 19 let, ste bila BI od policije v zvezi/z av-Hpkimi tatvinami iri ropi ■jandu. Vsega skupaj je Hhjetih pet banditov. (P#o v ječi, kjer čakajo Ejdjje. Vsi so jako potrti in pp žaloste, ker so zašli na Blapačno pot. Dave S'her-®;/let star, seje izjavil; Hi ostal pri svojem delu in Kibal slabe tovaršije na ce-pgvogaliih, ne bi nikdar po-Itopar. Toda pustil sem de-||vko sem bil brez denarja llicradel avtomobil. Tako H|fttvine nadaljevale. Prav nam je zdelo tako živ-K toda bodite prepričani, polgo ne traja. Najbolj mi Kxa ubogo mater, ki joka H||dan za svojim sinom. K vselej največ trpijo ra-Hrijenih otrok. Nikdar več Kvljenje." Al Hifal, dru-ftpidit, se je izjavil: "Zaslu-Kk $4.50 na dan, toda sem Brpelo, ker sem bil vedno Hf&a&el sem na slaba pota, ■fit' je zmanjkalo, -pričeli Ebpati, v mladeniški do-Ijiji smo mislili, da bo to Ko tako trajalo, toda sedaj Wm .pred nami. Nikdar več ^mvljenje..." Enako so ■javili vsi drugi banditje. Rjjftje policija dobila še BBH|a, John Marshalla in ■jlPrikidika. Ti in drugi so Izorili zadnje banditske na-1 na clevelandske trgovine, fe oni roparji, na katere je Kja streljala zadnji četrtek Ej, iko so se vozili mimo ||9th St. in Superior ave. Spajajo v Akronu. Policija jpkratkem dobi v roke. E-kma prestreljeno roko in je Hjtid. Iftlestna elektrarna v Cle-■}u dobi v kratkem ogro-Bfenerator, ki bo veljal Kpx>. Generator proda ne-Hba v Milwaukee. Trinajst ■cev bo vzelo, da bo gfene-ifej|?otov. Tisoče novih od-■jeev dobi mestna elektrar-■ptem, ko se novi genera- Ifelton Marn, 4526 St. Clair «>il v torek nevarno ra-Wjm dirjajočega avtomobi-B&t drugih oseb je bilo ra-lih yd avtomobilov. ■KByte račune za pHn v ■fuTadu. Do pondeljka, 11 Hfoio- ure dopoldne je čas, Bttte te račune. Prihrani-Eiot v mesto in strah pred ■plimi kolektorjem. ■T Četrtek, 7. dec. zvečer, L bodejo vlagale prošnje za Hf drugi državljanski pa-KommOn Pleas sodni ji, ■gipož eksaminer. Roja-■šj, ki bi radi prošnjo ulo-fdrugi papir in bili objed-Hppraiani, se morajo po-■ na sodni jo v četrtek po-Ifedo 4. ure. Zvečer ne bo ■Aijirjfl. pač pa se lahko ■l| tudi vložijo zvečer Ud tako, samo da bodete Hle enkrat klicani na sod-Hede izpraševanja. Želi se Hkide zvečer kolikor mo-Kjl&o prosilcev za prvi ■Kdor nima Še spisanega, WL spiše na sodniji Qdg<> K za prošnje za prvi papir Ra ničesar. Prisežete, pla-«n dolar in to je vse. iPto-|Hpse to naznanilo uvazu-Ker bo treba vsakomur uradniki dr. Naprej »PJ «a leto 1917 so: Preds. Ik Čeme, podpreds. Fr. KS^jnik Josip Vovk, za-■ilL. Medvedšek, blagaj-Kirhelj, rač. nadzornik!: ^Kčar, Mihael'Cvelbar, Kč Bol. nadzorniki: Raršič, Jakob Svigelj, ^Eenšek. Vratar Fr. Mi- SrV {„ —Dr. Clev. Slovenci, št. 14. SDZ je te dni plačalo $25 kot zadnji obrok petih delnic za Narodni Dom. To je sedaj 19 društvo, ki ima plačane vse podpisane delnice. --|Dr. Srca Jezusovega je nabralo na svojem banketu 25. nov. svoto $8.10, Julija Brezo-var, članica dr, Maccabees je darovala 50c, Anton 'Samec, član dr. št. 178 SNFJ nabral v veseli družbi $1.35. Hvala cenjenim članom dr. Srca Jezusovega kakor tudi ostalim darovalcem. l-V petek, 8. dec. se vrši zadnja seja direktorija pred letno sejo Doma. Raditega se opozarja vse direktorje, da se seje gotovo udeleže radi zelo važnih stvari na programu. -^Za zastopnike k letni seji Doma sta bila pri S. N. Čitalnici izvoljena John Čebular in Anton Mllavec. j —Clevelandski Čehi so imeli v pondeljek zvečer v Češki Narodni dyorani ogromen shod Nekaj tisoč Čehov vseh strank, katoliki, socijalisti in narodnjaki, je bilo navzočih. Govorilo se je o češki svobodi in samostojni češki težavi po vojni. Nad en tisoč dolarjev je ' bilo pri seji nabranih. —'Policijsko sodišče v Cleve-landu se izplačuje. Kazni je lo toliko naloženih, da bo ostalo koncem leta, potem ko se plačajo vsi stroški in plače sodnikov, še $5000 v blagajni. —V Clevelandu se je vršila konvencija lastnikov perilnic. Ti lastniki so sklenili, da ne bodejo zvišali cen za pranje perila. Kakor se je dostojno izjavil predsednik te družbe, da če perilnict zvišajo cene, da bodejo gospodinje same začele doma prati, in potem je trgovina perilnic uničena. ^Kupujte sedaj svoje potrebščine za božič. Ne čakajte zadnjih dnij. Sedaj dobite po istih cenah ali mogoče še ceneje kot zadnje dneve. Ne mučite zadnje dneve delavcev inMr-govjev do polnoči vsalk večer. Kupite sedaj. Le 18 dnij je še do božiča. Kupujte sedaj, ne čakajte zadnjega trenutka.! —Clevelandski mesarski pomočniki zahtevajo od svojih mojstrov novo delavsko pogodbo. Zahtevajo najmanjšo plačo $3.30 na dan in 51 ur dela na teden. —Poštar mesta Cleveland, Mr. Murphy prosi občinstvo, da čim prej odpošlje pakete in razna božična darila. Letos pade božič na pondeljek, "sveti večer" je na nedeljo, ko $e pošta ne more raznašati. Torej naj ljudje skrbijo, da pošljejo čim prej svoje darove svojim znancem in prijateljem, da ne bo prevelikega drenja za božič, ker tudi pismonoše bi radi imeli en dan počitka. Kupujte sedaj v trgovinah, ne čakajte zadnjega trenutka. —iWilHam Johnson, 2709 Woodland ave. je prišel ves krvav v sredo na policijsko postajo. Pritožil se " je, da ga je zamorka nagovorila na Woodland ave. za majhen dar, katerega pa Johnson ni hotel izročiti, nakar je zamorka potegnila britev iz žepa in mu odrezala celo levo uho. Johnson se sedaj zdravi v Charity bolnišnici in preklinja vse zamorce. —Znana clevelandska tovarna ".National Acme Manufacturing Co." je prodana newyor-škim bankam. Tovarna je vredna $7,500.000, kateri denar se je uložil pri The Cleveland Trust Co. za garancijo plačila. Newyorške banke hočejo zvišati akcije te tovarne na $25.-000.000. Stari delničarji te kompanije dobijo $150 za vsako delnico in pet novih delnic po $4otHiao«ti. - - -m. ' m u» s ! ? lULi- Rusi priznajo, da lo Riimunci zgubljeni. Mackensen in Falkenhayn se nahkjata neposredno pred Bukareštom. Iz Berolina se poroča, da se nanllrava rumunski kralj odpovedati prestolu. Teški tiemški topovi so priiravljeni bombardirati Bukarešt. Nemci so dobili v Rumuniji ogromni plen. Rusi nadaljujejo z ofenzivo v Karpatih. Srbi so občutno porazili Bulgare. V Angliji vlada minist. kriza. Bukarešt pred padcem. London, 5. dec. Tu pričakujejo, da pade Bukarešt tekom enega tedna. Armad^ generala Falkenhayna in generala, Ma-ckensena ste se združile in ste Icortiaj 12 milj od središča mesta Kot se poroča, so Nemci že pričeli s teškimi topovi stre liati na glavno mestb Rumuni-je. To je posledica silne bitke, ki se je vršila med Rumund in 1 Nemci v nedeljo in ponde!i» % ob reki Argechu, v kateri bit ki so Nemci konečno premagali Rumijnce in jih 8000 ujeli. Nemško poročilo trdi, da so Nemoi- od začetka vojn.? z 1* u-munci polovili ze 150000 ru-munskih voja'kov. Prva rumunska armada razbita. Uradno se poroča iz Berolina in deloma priznava v Pet-rogradu, da je prva rumunska arn;ada popolnoma razbita in beži severo-zahodno pro':i fitu. Nemške armade pa so zmagale tudi na Jugu od Bukarešta, kjer so osvojile važno mesto Gradištea, dvanajst milj od glavnega mesta. Tu so postavili Nemoi' teške svoje topove in streljajo na Bukarešt. Nem fke čete so zfnagale tudi se ve ro zapadno od Bukarešta, kjei so zasedli vso železnico iz Bukarešta proti zapadu. Edina železnica, ki vozi v tej smeri in je še v rumunskih rokah«, je iz Bukarešta proti Predeal gorskemu prelazu v Transilvaniji, toda Nemoi tudi v tej okolici hitro napredujejo in bodeJo odtrgali tudi to železniško zvezo Rumuncem. Nemci slavijo to zmago. Po Nemčiji vlada ogromno veslje radi zadnjih nemškah zmag. vKajzer je osebno izdal povelje, da morajo zvoniti po vseh cerkvah, glasom poročil iz Londona. Poraz Rumuncev ob lArgechu reki je velikega pomena, ker je dal Nemcem prilika, da so združili svojo armado, ki je prodirala v zapad-ni Valahiji iz Transylvanskih Alp z ono nemško armado, ki prodira Južno ob Donavi. Uradno nemško poročilo. Berolin, 5. dec. Dne 3. dec. se je odločila bitka pri reki Argechu. Bitka je bila dobljena. Operacije generala Fatkenih«ay-na, ki je začel s prodiranjem v Rumunijo meseca novembra, so se posrečile zajedno z operacijami nemško-turške-bulgar-ske armade, ki je napredovala od juga proti severu. Levo krilo naše armade je včeraj zasedlo Tergovistea. čete generala Delmensingena. so napredovale od/Pitešte in popolnoma porazile prvo rumunsko armado. Ta armada je pobegnila naravnost v,roke generalu Kubels-dorfu, ki ^i je -prizadjal drugi hudi udarec. Nk vseh drugih frohtah se boji nadaljujejo uspešno. Jugozapadno od Bukarešta so bili Rumunci pognani preko reke Niaslov proti Argechu reki. Južno od Bukarešta smo morali prenesti močne ruske in rttmunske udarce. Tudi tu je doživel sovražnik velik poraz. Naši kavaleriji se je po srečilo, da je prerezala železniško zvezo v ozadju rumunske armade. . Plen Nemcev v Rumuniji. Nemško armadno vodstvo je imelo ves čas jako ugoden položaj v Rumuniji, kaJti dežela, skozi katero :so korakali je silno bogata, tako da se je nemška armada živela od tega, kir je spotoma dobila, ne da bi bilo treba pošiljati živeža, iz Nemčije. Rumunska armada je trpela jako krvave zgube.lVeč kot 8000 ujetnikov je bdloiujetih v pondeljek, 4. dec. plen, ki ga je dobila nemška arkada, Je ogromeit. Donavska armada je dobila 35 topov in pri Titu 13 lokomotiv in stotine «slez-niških vozov. Boji v DobriidžL Tudi v Dobrudži se b jejo strahoviti bojti med Nem i in! Bulgari ter med Rusi. Gh Som poročil iz Sofije, so Bulgat odbili strahovite** ruske naj fede. Glasom poročil iz Berolin t, je 1 dobil general Mackensen vrhovno poveljstvo nad četami v Rumuniji radi edinstva arjnad-nidi' operacij. Falkehayn jej pri-deljen Mackensenu. Boji v Karpatih. J Boji v Karpatih, k*er sv Rusi prizadevajo, da dobijo ^ ob-. last Kirlibaba .gorski prela i, se 1 vršijo neprestano naprej, ;oda , zdi se, da so Nemci na >o!j- • šem. Berolin poroča, da (Rusi , sicer napadajo še z večjo silo, ; toda očividno z nafnenotrj, da l popolnoma opuste- napadej, ne • da bi sovražnik tega slutil) To-: da v Trotus okolici pa so (Rusi napredovali in porazili nemško armado, kar priznajo tudi V Be-f-olinu. V Petrogradu molčijo - o vojnih operacijah v Transyl-i vaniji in v Karpatih, ra^ven, 1 da omenjajo, da so Rusi prodr-1 li naprej v Jablomca prelazu, • 35 milj od Kolomeje. Srbi' v Srbiji, i iSrbi so ponovili s svojim us- • pesnim prodiranjem v Macedo- > niji, zavzeli so nekaj hribov severno od Gruniištva in pognali Bulgare proti Stravini, štiri 1 milje proti severozahodu, &ot 1 poroča frai:cosko uradno poro-I «"'lo od danes. Obupni boji se > vršijo tuknj že štiri dnij. Iz I Berolina se naznanja, da so ' Nemci zopet odvzeli neka! liri-l hov, katere so Srbi zasedli v 1 nedeljo, t^da srbsko in franco- • sko poročilo temu ugovarja n - popolnoma zan:k& 1'oda da-1 našnje poročilo iz Berolina i priznava, da so se Srbi ponovno polastili dotičnih hribov in da so Nemci in Bulgari se u- . maknili na novo bojno črto. Boji pri Dvinsku. Iz Berolina se poroča, da so • Rusi v nedeljo in pondeljek pri-t čeli silovito bombardiranje , nemške pozicjie južno od Dvin-: ska, nakar je sledil infanterij- • ski napad, toda ruski napad je 1 bil odbit. Rusi so. sicer po ne- - katerih krajih zasedli nemške • strelne jarke, toda so bili ne-1 mudoma vrženi iz nHh. Grški kralj in zavezniki. London, 5; dec. Nevolja An-. gležev proti Grkom narašča. - Kljub ponovnim obljubam in • prisegam grškega kralja, da bo i vzdržal mir v Atenah in ne na-1 padal zavezniških vojakov, je • grški kralj sam priredil ustajo - v Atenah dne r. dec. in zapove-i dal svojim vojakom streljati na - oddelek zavezniških vojakov, ■ katere je izkrcal admiral Four-: net. V nekaterih angleških kro- • gih se trdi, d^ Angleži nalašč : branijo grškega kralja pred na- > siljem, ker je v sorodu z an- • gleškim kraljem. Splošno mne-: nje je, da bi se moral grški kralj Odstaviti in da bi zavezniki prevzeli začasno vlado na 5 Grškem, nakar bi bil konec in- ■ trig. , "Dočim mi govorimo, Nemci delajo." Pariz, 5. dec. Francoski par- • lament zboruje v skrivnih se- - j ah. Stvari najbolj važnega po-5 mena se obravnavajo pri tefoj skrivnih sejah. Upl^ivno časo-l pisje piše uvodne članke o teh sejah. Mnogo časopisov je mnenja, da so zavezniki vse prepočasni. Dočim zavezniki govorijo in govorijo, pa Nemci delajo. Cas beži. Kdo bo odgovoren za slučajen poraz zaveznikov, kljub temu, da so zavezniki bogatejši na številu vojaštva, finance in vajnih ladij?. Nemci nikjer ne vprašajo, ali je prav ali ne, ali je pošteno ali ne, ali grešijo ali ne, oniuda-rijo. Na Britanicu ni bilo vojakov. London, 5. dec. Angleška admiraliteta jako resolutno zanika nemška poročila, da bi torpedirana bolniška ladija "Britanic" imela kaj vojaških čet na krovu. Angleška admi-ralketa naznanja, da nobena angleška bolniška ladija ne nosi sploh nobenega vojnega materiala, ampak se ravnajo po določilih mednarodne mirovne konference v Haagu., .. Laški boji pri Gorici. , Rim, 5. dec. V Nadiški, Asti-co in Brenta dolini se vršijo artilerijski boji. Na Julijski fronti je bilo avstrijsko topništvo posebno živahno v IPlava okolici in v okolici vzhodno od Gorice do morja. Naša artileri-ja je odgovarjala in preprečila gibanje vojaštva zadaj za fronto. Na Kraški planoti Je laška infanterija napredovala za 300 metrov na fronti enega kilometra. Naši zrakoplove« so bombardirali Tabor in' Dornberg v Vipavski dolini.....Iz Dunaja ni nobenih poročil o bojih na laški fronti. v 9 V Londonu še upajo. London, 5. dec. Vojaški kritiki v tejn mestu imajo še vedno upanje, da Bukarešt -ne bo padel. Vojaški kritiki so mnenja, da je rumunsko-ruska armada proti jugu od Bukarešta dovolj močna, da zadržuje Nemce, ki so dobili nove re zerve, toliko časa, da se Rusom posreči njih ofenziva v Trotu« dolini. Če Rusi v Trotus dolini razbtfejo nemške postojanke, pridejo v posest železnice, ki vodi ' iz Kronštadta v Rumumijo, Jn ki -je glavna železniška zveza za nemške rezerve in vojaške potrebščine. Ta železnica je glavna, žila vsem nemškim operacijam v Rumuniji. Ct Rusi iztrgajo to železnico Nemcem iz rok, tedaj se morajo umakniti od Rumu-nije. Rusi se zavedajo tega in so zadnje dneve podvojili svoje napore, da prisilijo Nemce iz Trotus doline. Kongres zopet zboruje. Preiskava proti draginji. Washnigto, 5. deč Včeraj se je otvorilo zadnje zasedanje 64. kongresa. Zasedanje bo končano v dveh mesecih. Danes je prišel predsednik Wilson v kongres in prebral svojo letno poslanico. Nič posebno novega ni priporočal predsednik Wilson v svoji poslanici. V glavnem je priporočal novo postavo glede prepirov med uslužbenci- in delodajalci. Izjavil se je, da mora kongres narediti nove post&ve, ki se uporabijo, kadar delavci grozijo s štrajkom. „Vsa zadeva se mora dovršeno obravnavati in presoditi, predno se zamore uprizoriti štrajk pri podjetnikih, ki služijo splošni javnosti. Predsednik je nadalje priporočal, da se osemurni delavnik za vse železniške uslužbence popolno-noma določi in naredi postav nim. Predsednik v svoji poslanici ničesar ne omenja o draginji, ki vlada v Zjed. državah. Splošno se sodi, da predsedmik ni sprožil te točke, iker pričakuje rešitve te točke od prihodnjega zasedanja kongresa, ki se snide m&rca meseca. iWashington, 5. dec. Kljub temu, da predsednik Wilson ni priporočil v svoji poslanici preiskave o draginji živil, pa namerava kongres takoj sam upeljati natančno preiskavo. Predsednik Wilson je vedel, da bodejo kongresmani draginjo živil najprvo vzeli v pretres in jim je hotel pustiti prosto roko v tem, zato pa on draginje živil ni omenil. Pozneje pošlje predsednik posebno poslanico kongresu, v kateri se bo bavil z dragin^skim vprašanjem. Kongres se bo nadalje pečal tudi 5 preiskavo draginje ^usnja. V gotovih krogih se trdi, da bode veljal par čevljev v nekaj mesecih do $30, Če se nekaj takoj nt ukrene. £rvi dan zasedanja je bilo vloženih v kongresu 135 novih zakonskih načrtov. Kongres mora tudi odobriti proračun za bodoče leto, ki znaša $1,654,819.654. To je največji proračun, kar so ga kdaj imele Z^edinjene države. Kongresman Fitzgerald iz New Yorka, je pet minut per zneje, ko je bil kongres uradno odprt, vložil štiri predloge glede draginje živil. Dva predloga se glasita, da se prepove izvoz raznih živil iz Amerike v Evropo. Tretji predlog se glasi naj vlada iZjed. držav preišče skladišča trgovcev z živili, da se dožene, koliko živil hranijo posamezni špekulantje ,po kakšnih cenah je bil ta živež kupljen in po kakšnih cenaih se sedal , prodaja. Nadalje kdo je kriv, da ne pride dovolj živil na trg, kdo zadržuje blago v skladiščih. Četrti predlog pa skuša zmanjšati ceno poštnine za živila. Poštnina na živila bi se morala tako znižati, da bi farmarji z jako malimi stroški lahko pošiljali direktno konsu-mentom v mestih živila. Zbližati je treba farmarja in direktnega odjemalca, s čimur se prepeči špekuliranje cen s tem, da zastopniki velikih trgovin pokupijo kmetijske pridelke po nizkih cenah od farmarjev, potem pa dražijo blago, kakor se njim zljubi. Kongresman London, socijalist je stavil predlog, da se imenuje diktator za živila, kakor ga imajo v Nemčiji ali v Franciji. Kongresman Emerson je stavil predlog, da se sploh prepove vsako izvažanje moke iz Zjed. držav, in da se naredi postava, glasom katere »me^o železnice živila po nižjih cenah prevažati kot druge pridelke. o Bandit Villa se je umaknil v gorovje. S seboj je odpeljal iz Chihuahua ogromne množine streliva in živil ter dvajset deklet. med njimi eno hčer nekega ameriškega državljana. Zarota proti Rusom v Ameriki. New York, 5. dec. Ruski detektivi v Ameriki so dognali, da so povzročile eksplozijo v pristanišču Arhangelsk bombe, položene v brooklynskem pristanišču od The Bush Terminal Co. Te bombe so položile posamezne osebe na ladije, ki so bile namenjene, da odplove-jo prpti Rusiji, Kakor znano, je bilo pri eksploziji v Arhangelsk uničenilh sedem municijsikih ladij in znaša skupna škoda nad dvanajst milijonov dolarjev. Zvezine oblasti so prijele nekega Samuela Gatterja, ki kupuje cunje in staro blago v Brook lynu. On je obdolžen, da je pokradel tz ruskih ladij za $12.000 vrednosti daljnogledov, namenjenih za rusko armado. Policija je dobila prvi tak daljnogled pri neki ženski v nekem gledališču, in ko so jo prijeli, ^je izjavila, da ga je kupila od nekega zlatarja ob obrežju v južnem 'Brooiklynu. Nadaljne poizvedbe so dognale, da je dotična tvrdka kupila te daljnoglede od prodajalca cunj Gatterja, ki jih je ukradel na ruski ladiji. Njega se tudi sumi, da je položil več bomb na municijske ladije. Gatter je bil svoj čas vojak tekom rusko-ja-ponske vojne v ruski armadi, pozneje pa je dezertiral iz armade. Po narodnosti je zid. Nedzidovsky, posebni poslanec ruske vlade v Ameriki, se je izjavil, da v Ameriki kar mrgoli raznih agentov za Nemce in da kradejo iz naloženih ladij ter pokladajo bombe na muni-chfske ladije,*— London, 5. dec. Dva Belgijca, ki sta dospela v Sluiskili, Nizozemska, pripovedujeta, da je nastala revolucija v 'Antwer-penu dne 30. novembra, katero revolucijo so Nemci s krvjo zadušili. 300 Belgijcev, civilnih oseb, je bilo ustreljenih na ulicah od nemškega vojaštva. Belgijci so se upfli, ker jih je nemška vlada pozvala, naj delajo za nemške vojaške namene. "500.000 Belgijcev je danes pravih sužnjev," pravi neki apel na Ameriko, "in Nemci so pobrali iz dežele vse pridelke ves denar, in ker Belgijci umirajo od pomanjkanja, jih hočejo Nemci prisiliti k delu s tem, da bi delali Belgijci za nemške vojaške namene." Budapešta, 4. dec. 64 oseb je bilo ubitih in 122 ranjenih, ko sta na Ogrskem pri Hercenla* chen trčila skupaj* dva vlaka. Kako je nastala nesreča, se ne ve. V enem izmed ponesrečenih vlakov je bilo mnogo najvišje gospode, ki se je vračala od po< gceba Franc Jožefa. Tarrytown, N. Y.., 5. dec. Tu je umrl John D. Archbold, predsednik Standard Oil Co. največjega trusta na svetu. Archbold je bil desna roka Ro-ckefellerja pri organizaciji monopola za petrolej, gasolin itd. Letos je plačala Standard Oil Co. 100 procentov dividende na delnice kompanije. New York, 5. dec. Jess Wil-la>rd, svetovni champion roko-borbe se bo tekom nekaj mesecev boril z George Carpen-tierjem, francoskim champio-nom rokoborbe v korist francoskega rudečega križa. $40.-000 čistega dobička se pričakuje od te rokoborbe. Carpentier je sedaj pri armadi na bojnem polju, in je dobil dovoljenje od francoske vlade, da sme iti v New York na borbo. o Deset novih kardinalov. a i&xf&jvi Rim, 5. dec. Papež Benedikt je včeraj imenoval deset novih (kardinalov, med njimi je šest Italijanov, en Spanec in trije Francozi. Noben Nemec ali Avstrijec ni bil imenovan kardinalom. j. t _____ M _nv^mm^ l/inilJ A V i V/LlLM U*»p O V/ li" * ViAUIl« ----'...--.J,, .".-TS - '' ' ==^=---=1 --■-;■; .....7 NAROČNINA: JLa AmtriKo - £3.00 JZa ClvCTd. po poitif+.OO Evropo - £4.00 ¥6*am9xno-dete vsi kot jaz zrelo mislili na sveto delo zjedinjenja, in prepričan sem, da bodete pri tem delu vsi imeli pred očmi interese našega plemena, prožeti z značajem rodoljubja in volje, da se zjedinjenJe v resnici zvr-ši. Zato želim Zborovanju, da se zjedinjenje dožene, da bo od vašega dela pričakovati popolne zmage naše pravične stvari, j Prejmite bratski in srčen pozdrav s željo, da bo delo jugo^ 'slovanskega kongresa kronano z svobodo in neodvisnostjo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Manjša vprašanja odloži te za poznejšo skupno rešitev, toda se zjedinite vsi brez razlili ke načel, da ^osvobodimo zemljo našo sovražnika, kaHi strašno ponižanje je za človeka biti suženj druzega in drugemu služiti, a stokr$ sramotnejše ' za naše brate, za naš troimen narod, da je suženj tujih narodov, tujih gospodarjev, j Prvi evropski narodi se bo-j rijo za svobodo potlačenih na-. rodov in za svobodo vsakega naroda, naj bo še tako majhen.' 1 Prošlo stoletje se je žrtvovalo za osebno svobodo to stoletje pa se mora žrtvovati za svo-Ibodo vseh- malih narodov. Trenutek vstajenja svobode našega naroda je prišel. Zjedinimo 'se. da Odvržemo tuji jarem kot bratje, katerih sreča je odvisna od našega edinstva, sporazumeli se bodemo bratsko na podlagi demokratiznia in enako- svojim bratom, branila jih bo do poslednje kaplje krvi. Po- • maga^te ji, da izvrši to bratsko ' misijo, da osvobodi in zjedin« : vse jugoslovanske zemlje. In v tem imenu naj bo blagoslovljeno vaše delo. Pašič, srbski] ■ ministerski predsednik. ( Po tem predlaga predsednik, da predno se odide k nadaljne-1 mu programu, da se pošlje br-' zojavni pozdrav predsedniku . Wilsonu, nadalje guvernerju' . države Pennsylvanije in županu mesta Piitlburg, kar se enoglasno odobri. [ Brzojavni pozdrav Wlisonu. , "•Delegatje društev in kolonij, kjer prebivajo Jugoslovani, ' t. j. Hrvati, Srbi, in Slover-.ci, zbrani na II. Jugoslovanskem i zborovanju v Pittsburgu. Pa. ■ dne 29. novembra 1916, da se 1 posvetujejo o svojih bratih v • Evropi, da jih osvobode vsake ■ tnje vlade in zjedinijo v eno svobodno državo ter tako čuva- , jo velike principe enakosti? bratstva m humanitete, pozdravljajo z največjo pieteto predsednika Zjedinjenih držav ameriških, izkazujoč njemu in ustavi Zjed. držav svojo lojalnost. Mi to delamo iz globokega prepričanja, da je treba velike ' -rincipe ameriškega demokratična verno čuvati in jih morajo razširjati vsi ljudje, bodisi ameriški državljani ali ne, na^ živijo v Ameriki ali kje drugje. V obrambo ameriške svobode in principov, če bi bila radi njilh" Amerika napadena ali če bi jih morala varov.ati, kjerkoli na svetu, smo pripravljeni postaviti Ameriki na razpolago vse svoje sile Ijani in tudi oni izmed nas, ki 1 niso še mogli postati državljani, storimo najplemenitejše de-! lo, če tudi drugim razlagamo, " ameriške principe svobode, za-: vedajoč se, da bo znala pleme-. nita Amerika to prizadevanje : upoštevati in uporabiti svoj , mogočni upljiv v korist naše-, ga naroda, ki se zaveda svoje , misije v človečanstvti. Ohrabreni po zgodovinskih vaših (izjavah dne 27. maja le-, tos, kjer ste se izjavili, da se • interesi Amerike tičejo tudi interesov drugih narodov, in po vaši izjavi, da si mora Amerika prizadevati, da pride vsak mali narod do svoje sreče in svoje i svobode, do katere ima istota-ko pravico kot velik narod, vas udano pozdravljamo kot bra-1 nilca ameriških principov, kot državljana te velike svobodne republike..... Nadalje so bile odobrene br-1 zojavke na vrh. poveljnika srbske armade Aleksandra, na Ju-goslovanski Odbor v Londonu, na Jugoslovansko Narodno Od-: brano v južni Ameriki. Za tem , čita glavni zapisnikar poslanico Jugoslovanskega Odbora, . katero bodemo prinesli ob drugi priliki na drugem mestu. Sledi izvestje g. Milana Marja-noviča, kateremu izvestju je sledilo burno odobravanje. To izveske je vredno, da se ohrani1 v zgodovini. Priobčeno bo ob*priliki. S tem je bilo prvo zasedanje gotovo, in drugo zasedanje se je pričelo ob 3. popoldne. Ob treh popoldne 29. novembra otvori predsednik Don Niko Grškovič drugo zborovanje ob polni navzočnosti delegatov. Predno se nadaljuje z delom, se prečitajo brzojavke, ki so dospele iz Švice, južne Amerike in Canade. Don Niko Gr-' škovtič povdarja, da to niso navadne- brzojavke ampak dokaz naše moči. Nikdar še ni bilo kakega zborovanja Slovencev, Hrvatov in Srbov, kamor bi ^dospelo toliko brzojavnih pozdravov iz zunanjega sveta Narod, pregnan nad 30 let iz domovine, se danes zaveda, po-'sebno pa bratje iz južne Amerike. Potem da besedo poslancu^ iz južne Amerike dr. Miče Miciču. Govor bi bil pokvarjen, če bi gp tukaj prinesli v posameznih odlomkih. vreden je, ' da se objavi popolnoma. Govor razposlan na upljivne ameriške državnike, senatorje, kongres-mane, guvernerje, itd. Sprejeta resolucija. Po govorih si> bile sprejete resolucije, ki se glase: Zastopniki organizacij in kolonij Jugoslovanov, Hrvatov, Slovencev in Srbov iz južne Amerike zbrani na drugem narodnem zborovanju v Pittsburgu, /Pa. dne 29. novembra, 1916, pri-klopljajo svoje delo na delo prvega jugoslovanskega zborovanja, dne 10. in rr, marca 1915 v, Chicago, 111. in se naslanjajo na resolucijo sprejeto na tem zboru 10. marca, in ob istem času potrjujemo resolucije sprejete na velikem zborovanju Slovencev, ftrvatov in Srbov v Nišu, iki se je vršilo 9. maja, 1915, v katerih resolucijah se je povdarjala naša pravica na Jadran,1 katerega hoče tujec za sebe izkoristiti. Neoporekljiva narodna enakost Hrvatov, Srbov in 'Slovencev, katera mora biti danes podlaga'vsega dela vsakega Hrvata, Slovenca in Srba, brez ozira na politične, socijalne ali versike razlike, izjednačuje Hrvate, Srbe in Slovence vsepovsod in v vsem, in povdarja jugoslovansko misel in ime kot znak skupnosti in nedeljivosti naroda. Pozdravljamo Jugoslovanski Odbor v Londonu kot naše zastopnike in zastopnike naših bratov iz A-vstro-Ogrske in tolmače n^ih borbe za svobodo in za zjedinjenje z ostalimi brati, in odobrujemo z vsemi konsenkvencijami delo in na-rodiii program tega Odbora. Dajali bodemo še nadalje v obilnejši meri vsa potrebna materijalna sredstva za nadaljevanje in srečen zvršetek njegovih akcij kot vso moralno podporo. V svrho bolj vidnega in uspešnega skupnega dela vseh delov našega naroda na temelju preJ izraženih načel in zaključkov sprejetih na tem zborovanju, zaključujemo izvršiti v Severni Ameriki edinstve1 no organizacijo ^ Hrvatov, Srbov in Slovencev in priklopiti to delo tesneje delu našflh bratov v južni Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Najsvečanejši trenutek. ' zborovanja. Brez kakih razprav a s silnim odobravanjem so bile resolucije enoglasno sprejete, po opominu g. iM^rjanovrča, da naj delegatje dobro premislijo kaj sprejmejo in naj raje danes odklomijo ako pozneje ne bi v to delovali. In to še ni bilo dp- \ volj. Oglasi se svečani glas predsednika Don Niko Grško- j viča, ki pozivlje vse navzoče delegate, da vstanejo in prisežejo na svoje poštenje in mi svoje ime, da se bodejo vern > držali resolucij in zaključkov zborovanja. To je bil tako veličasten on* zor, da je v mnogih očesih za-rosila solza radosti, solza veje« Ija in ponosa nad to'iko za ved-nostjo naroda, ki se bori za svobodo. To je bil moment, katejrega nihče ne bo pozabi!. Po prisegi se je zapela slovanski himna "Hej Slovani.. nakar je bilo zaključeno drugo zase4anJe zborovanja. (Dalje prihodnjič). IVvllliv Iv VUIIIIII * * ujetnikov. Vojniib ujetnikov je na sto-tisoče. To je očitno in vsakomur razumljivo. D^tizadnevom beremo v časopisju, koliko so Nemci ulovili Rusov, ali Rusi Avstrijcev, Angleži Nemcev, Srbi Bulgarov, Rusi Turkov, itd. Seveda časopisi mnogokrat pretiravajo, pa tudi posamezni generali, ki poročajo iz ! bojišča, mnogokrat ne morejo vedeti natančnega števila vojnih ujetnikov. Zato so številke jako različne, in domnevanja Vsakovrstna. Najboljša pomoč pri ugibanju koliko vojnih ujetnikov ima kaka država, so uradna poročila vsake države. Tu se žve še največ resnice. In ker je toliko narodov v vojni, je seveda ogromno delo paziti < na vsa uradna poročila. Toda kdor se potrudi, to lahko stori. Naše uredništvo je skrbno zasledovalo uradna poročila vseh vojskujočih se držav tekom zadnjih treh mesecev, kakor so bila priobčena ta uradna poročila v uglednem listu /"New York Times". Jako zanimivo je sedaj čitati te uradne številke, katerih je sicer precej, toda se laihko trdi, da so jeko zanesljive. Te številke so povzete iz uradnih poročil vseh vojskujočih se držav od dne 23. avgusta in segajo do 23. novembra, to je za dobo 'trehi mesecev. Glasom uradnih poročil vsake vojskujoče države, so posamezne armade raznih držav ujele sledeče število vojakov: Od 23. avgusta, letos, do 23. novembra so Nemci ujeli glasom svojih uradnih poročil 28.148 Rusov, nadalje 3690 Francozov, 1740 Angležev, 840 Srbov in 22.445 Ru-muncev, ali skupaj 56.863 svojih nasprotnikov; Pbmnite, da so to uradna nemška poročila, torej precej zanesljiva. Rusi so tekom iste dobe, t.j. od 23. avgusta do 23. novembra letos, glasom,svojih uradnih poročil vjeli sledeče; 14-975 Avstrijcev, 23.620 Nemcev, 4660 Turkov, 1380 Bulgarov, ali skupaj 44.635 svojih nasprotnikov. Avstrijci so polovili sledeče število: 5230 Italijanov, 7355 Rusov, 8500 Rumuncev, 200 Srbov ali skupaj 21.274 sovražnikov. 1 Francozi so glasom svojih uradnih poročil polovili sledeče vojake: 25.040 Nemcev, ti430 Bulgarov, skupaj 26.470 sovražnikov. ; Angleži so priobčili sledeče uradne številke o svojih ujetni-ikih za dobo treh mesecev: .Nemcev 19.841, Bulgarov 1200, Turkov 140, skupaj vseh sovražnikov 21.181 oseb. Srbi so ujeli sledeče sovražnike, odkar so začeli izdajati svoja uradna poročila in se zopet vojskujejo na fronti: Bulgarov 4718, Avstrijcev 285, Nemcev 600, skupaj 5603 sovražnikov. Tudi Turki imajo svoja uradna poročila o ujetnikih in glasom turških uradnih poročil so turške čete polovile sledeče število nasprotnikov: Rusov 2130, Rumuncev 105, Angležev 460, skupaj 2704 nasprotnikov. rocil polovuli sledeče nasprotnike: 1405 Srbov, 650 Francozov, 480 Angležev, 24.310 Rtf> muncev, skupaj 26.845 nasprotnikov. Italijani so polovili sledeče: 40 Bulgarov, 16,750 Avstrijcev. Konečno pridejo Rumunci. Glasom njih uradnih poročil so Rumunci od pričetka vojne do 23. nov. polovili sledeče število- nasprotnikov: 7120 Av-"strijcev, 6020 Nemcev, 5180 Bulgarov in 1410 Turkov, skupaj 19.770 nasprotnikov. !Sedaj pa seštejmo številke , ujetnikov, ki so jih dobile centralne oblasti t. j. Avstrijci, Nemci, Turki in &ulgari skupaj tekom zadnjih treh mesecev. Skupno število ujetnikov centralnih oblasti znaša 107.686 Izmed teh je 37.621 Rusov, 4340 Francozov, 2680 Angležev, 2445 Srbov, 55360 Rumuncev. ' Zavezniki pa so ujeli vsega skupaj 134.409 nasprotnikov. 39.120 Avstrijcev, 75.12®] cev, 6210 Turkov injl Bulgarov. Vsi namreč cfl oblasti in zavezniki SiJH treh mesecev dobili skt*| 242.095 ujetnikov. Kdor sedaj računa to SH število in primerja številke ujetnikov, ki niaM dno poročane, toda skorcfl prestano v časopisju, ImHI sprevidel, da se ne polovi I ogromno število ujetnikov i se splošno misli. Naittrl številke se je najbolj zan Če vzamemo število 24» kot jako verojeno števili* I niko v za dobo treh mesečni poprečno, tedaj viditHH doui vseh ujetnikov V! ji^H tu 968.380, ali centralne M sti 4310.750 in zavezniki 540I H Mesarski pomočnik M in stalno delo. Oglasi nfl koj na 542 E. 152nd St. l ■ ■ I m 'n pja^^l Soba se pdda v najem za efl fanta. 1*53 Norwood zgori NAJSTAREJŠA SLOVENSKO » HRVAT- 1 SKA TRGOVINA|Z LIKERJI V AMERIKI Mi prodajamo najbolj!« ž««nj» po ilxlrtlh c—mJ>: Brlnjevec, 6 steklenic.............................f 7.00 « Brinjevec, 12 steklenic............................................113.00 O Posamezna steklenica.....................................9 1.80 <1 5 Tropinoveo, galon..,.......... $2.25, $2.50, $2.75 ln $ 3.00 Jgl 2 6 steklenic...........................................$ 12 steklenic..................................................................$10.00 BI £ Sllvovka, galon $2.76 In...................i..............$ 3.00 jjl < Naše slavno znano "66" iganje, 7 let staro, 5 6 steklenic..................................................................$ «.00 * 5 12 steklenic..............t....................................$11.00 p| Concord vino, rudete, barel.......................................$3|.00 9 E> Concord vino, rudefie, pol barel.......................$lf.00 H q Po 5 in ,10 fealon za galono................................................$ .90 M (j Posamezna galona...!........................................................$ 1.00 'M < Belo vino, barel.....................................9S*MI - gj Belo vino, pol barel...................................................$10.00 ! jj Za 5 ln 10 galonov, za galono..................... $ 1.00 1 % Posamezna galona................................ $ 1.25 t ^ Pri uTofil« KUljif t—UJ »a—y orj—■ »U Ml- Za posodo so posebne cene ln sicer za S, 4, ln 4% I*'! Ione posode 60c vsadoa, 6 ft 6, ln 10 gal. posode f>o $1.00 | ln za 26 gal. $1,60. iBarelnl so zastonj. THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, S102-6104 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND. OHIO | Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST t Varnostni bondi aa drmitvsM uradaik* p« 15«. od $100.00 M 1st«. - Javni notar. - Pojasnila in nasveti zastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road —-- p— ■ • '.iiBjl JOSIP S w ^grebm zavod, zdi ffCf p pohištva, pečij in HHj| / h b fCočije in avtomobili ilEJMJMJy poroke, krste in drugjšfl mzmmm P"like- 1 6108 St Clair ^ QHnimJslov?lg# I za Dakk>n}eDoft m podporo V Pc|S Avenue. Strežba redno točna in poitena. 3 j -i---«J8| Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi za mesec oktober, 1916. Asesment it. 36. DOHODKI • » STROSKI_| ZAVAROVAN u c ci f > ^ | . a ts s s | & m * s S I 'i i ^ is i i u ^t l i ^ h j -i ?? & ^ i Tj 770..85I 374 991 333.56! 57.3o|...... S-°o\................ 300.00....... 300.00 393I r| ioo| 72 2j 85.12I 39.22,34.50 9.15 V5° ...........*5° 22 I5f....... 22.15- 61..., 20 30|^H 3 J 108.;6| 49.66 45-75 7-35 4-5<>............... [' 1 ■ 5« 30,00....... 30.00 50 .... 11 4] 445-831 245.03 150.45I 42.60 5.25 2.00......5U............3H.43 300.oof 11.43 283 2 48 98W • Si • 94-241 39 7p 44.251 7.8o............ 2.40....................;.......'..... 54 -... 6! 82.19I' 45.H 30.75I 6.30.....................1...... 7.00....... 700 42..'7 M 7! 103.89I 51.58 4436I 7 95 ............................. ....... n6ool 5^--------16 8 60.73I 28.53 26.25! 4.95 '?5...............{• >25 14.00....... 14-00 4o| — j g 9 192.44I 93.53 S2.6i| 15.30 .75...............! -25 7300....... 73-00 102I 1 22 24I 10 137.32I 61.82' 61.10I n.40 2.25...............j .75 1300......}.\ 13.00 8o| 6 11 175-991 92.29 66.35I 16.35 .75,. --:........I -25( 43-57 .......1 43-5^ ---- 12 108.6i| 58.66 42.00I 7.95 .....................j..;... 54 00........1 54.00 57| ■ K4\ 173.28| 78.68 80.251 13.35 .75..........-25.............H....... 1 ; 16• 20.19I 14» 19 ; 2.25I 3.75.....................!••.......................... 25 5 17 156.41I 84.03 61.73I 10.65..................'."i...... ,82-oo....... 82.00,71 3 18 42.45I 27.00 11.25I 2.70 .75 .10 .40 .25:...............)........... 18.... ^ 534 | M[ | ..... F. Hudovcmik, v-rlj^H ! (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASm)| A ^ UlhMwIft pESO ▼ dtfsvi OUo oUmI vdriaviOUo 1 Sedež: CLEVELAND, OHIO ^ir.vv:v:v:s.a.s ^^^ -...,.------ ■ • • VRHOVNI URADNIKI: (j PKBDSBDNIK: JOHN QORNIK, «106 PT. CLAIR A.VBNUB). PODPREDSEDNIK: FWJMOS KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. I TAJNIK: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 HAST 62nd ST. i BLAOAJNIK: JERNEJ K N A U 8, 1068 BAST 62nd BTRBBT, J VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLIilKAR. 6127 ST. CLAIR AV1L m ODBORNIKI: Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUS 66U9 Bonna avs. ill Frank ZORIC. 5909 iFrossbr ave. Frank C ERNE, 603« St. Clair ave. f Anton ORDINA. 612? St Clair are. Ignac SMUK, 1081 Addison Rd. H Anton OflflUR, 1168 B. 61st St Kil sede vrhovnega odbora m vrtijo vsako «strto nedeljo t mssean ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada 11062 B. 6tad St drugo nadstropje, sada). Cuyahoga Telefon Prlpoeton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne atvarl ln denarne nakaznice, naj s« pofttljajo na ivrhovnega tajnika. Zveslno glasilo: "CLEVBLANBUKA AMERIKA" Iz stare domovine Podružnica Glasbene Matice. "Edinost" poroča: V Trstu se v kratkem otvori < podružnica "Glasbene Matice" iz Ljubljane. Matica bo vodik glasbeno šolo za inštrumente in muzikal- ■ no teorijo. Nemarajo slovenskih potnikov. "Edinost" dne 4. okt. piše: » Uprava cestne železnice v Op-čini neče slovenskih potnikov. V čakalnici pred kasarno je označen vožnji red samo v ^ nemškem 'in italijanskem jeziku. Zakaj, se morajo Kraševci in Ipavci ter drugi tržaški prebivalci iz okolice učiti nemški in laški jezik? Gotovo ne za to, da bi se mogli potem za svoje grošf voziti po tej železnici? V interesu uprave te železnice je, da jemlje v obzir tu-ip di Slovence, kajti ta železnica vozi po slovenski zemlji. Zaplenjeno premoŽenje. "Edi inost" 5. okt, piše : Uradni listi tržaškč sodnije naznanja, da se zaplenja premoženje sledečih štirih Bosancev, vojakov 4. bosanskega polka, ki so pobegnili k Srbom: Obren Ivo Savič, Ivo Rime, >Ačin Kurtagič, Pere Vulica i Ijtiste Glišič. Nemški pljugi. Bulgarski list "Utro" poroča, da je bilo iz Nemčije poslanih v Srbijo 30 velikih motornih pljugov za , oranje. IS temi motornimi pljugi se lahko razorje dvakrat večje zemljišče kot z navadnimi pljugi. Za oranje se prebivalstvu ne bo nič računalo. (Kax 4co vraga* da bi morali Srbi še plačati za oranje, ko jim Nemci vendar vse poberejo kar pridelajo!) Dve laške race. V "Idea Na-zionale" piše neki Silvius: Avstrijska vlada je upotrebljeva-la v Purlaniji Slovence na tak način, kakor uporablja v Dalmaciji Hrvate, da zakrije svojo proti-italijansko politiko, doeim je Italija brez moči morala gledati izkoriščanja Italijanov v Avstriji 1! I "Mesaagero" piše; Prebivalstvo kneževine Goriške šteje kakih 265.000 duš, skupaj s Tr-žičem in Tolminom. Razume se, da je prebivalstvo vzhodne Furlanije po pretežni 'večini laško, ker ima laško govorico in tradicijo. Toda tu so tudi 1 Slovenci, ki so se privalili (sic) ] pred 500 leti na to zemljo in prodrli tja do Vidma. (Udine). Tekom časa pa so bili Slovenci 1 potisnjeni v gorovje, kjer so bi- j ii podvrženi upljivu italijanske-ga elementa! Kakor oni pravi-ji, govorijo slovenski jezik, toda v mestih se povsod govori j samo laško. Avstrija je skušala , na vse načine, da zatre italijanski element, toda ni imela us- , peha. Germanizacija se ni obnesla. Potem je začela Avstri- j ja podpirati slovenski element, , hujskajoč ga proti Italijanom! (Kdor bere te moderne laške ^ race, se mu mora želodec obr- j ■ niti. Avstrija, da v je zatirala ] ItaUjane in podpirala Slovence! s; 1 Krave se smejejo!) ^ Ne vina. ne grozdja ampak ^ kruha. "Tagespost" v Gradcu . prinaša sledeči dopis: Dne 28. S sept. bi se imela vršiti v Mari- 1 boru velika skupščina viničar- 1 , jev mariborskih podružmcodj; ^»kmetijske « družbe. 2e zjutraj ste lahko opazili velike gruče ljudi, ki so hitele proti mestu zborovanja. V kratkem času je i. bila velika dvorana napolnjena, s pa tudi vse sprednje sobe resta-i vracije "Gambrinus". Kot prvi - govornik je bil naznanjen grof 3 Schonborn, toda nastala je ta- - ka buka, da se je grof izjavil, da ne bo govoril, ako ne na- - stane mir. Pozneje j[e hotel go-: voriti neki Girstlmajer, toda - predsednik shoda Dr. Tausch . mu ni dal besede. Ker se ne-s mir ni polegel, je grof Schon-r born zapustil dvorano. V tem - trenutku se je v dvorani zasli-i šal močan vzklik: Mi ne po-. trebujemo grozdje, ne potrebu-. jemo vina, ampak kruha nam i dajte! Vsi zbrani so ta klic z 1 ogromnim veseljem odobrava-. li. Ker je predsednik uvidel, da . se zborovanje ne more vršiti, . je bilo isto zaključfeno. Po za-l ključitvi pa je govoril Girstel- majer & vprašanju moke in kru-i ,ha, o vprašanju žetve in o vla-i dni naredbi, da se zabranijo . ročni mlini. Koncem gt)vora je 1 nastalo burno odobravanje. . Konečrto je govoril še župan i občine Studenec pri Mariboru dr. Jurič.ki je kritiziral vladne naredbe o razdelitvi moke in kruha. V tem trenutku pa je t prišla policija v dvorano, ki je , zahtevala od naroda, da se ne-( mudoma razide. Nato se je dr. t Jurič takoj izjavil, da se vrši . navadno zborovanje kmetijske 1 . družbe, in ko je Girstelmajer [ pozval narod na zborovanje . pri sv. Juriju pri Mariboru, je . narod s silnim krikom zapustil , dvorano in odšel po mestu. 4a letnica hrvatske univerze. "Obzor" pišj?: Dne 19. oktobra pred 42. leti še je na svečan . način odprlo hrvatsko vseučilišče v Zagrebu s tremi fakulte-, tami. Osnovatelj naše Almae , Matris je veliki škof Juraj Štrossmajer, ki je daroval nad , 100.000 kron za univerzo. Otvo ritvi je tedaj prisostoval tedanji ban Mažuranič in repreaen-tanti ter delegatje univerzitet cele Evrope. Prvi rektor je bil Matija Mešič. Prvo leto se je upisalo na univerzi 290 slušateljev in podučevalo je 25 profe-sorskih močij. Zapostavljanje Slovencev. "Slovenec" 16. okt. piše: C. kr. ; namestništvo v Gradcu je pri- ; čelo izdajati za slovenske be- j gunce v Wagiii list "Lager j zeitung fuer Wagna" — Gaz- 1 žeta d'acconpomente di Wagna". Ta list prinaša v laškem in nemškem jeziku "Imenik beguncev laške narodnosti iz Gorice in okolice" in navaja ] samo izpačena slovenska imena oseb in krajev kot n. pr.. Zo- 1 ttig-Cotič, iSan iMichael^Šmihelj ( Sillig-Zilič, Bucovizza-Bukovi- 1 ca, Tamsig-Tomšič, Savognja- j Svodnja. Ali je treba Slovencem, da figurirajo pred svetom kot Italijani in to pod avstrij- -skim pokroviteljstvom?' Hrvatski Sabor sklican? Die Drau poroča: Kot smo zvedeli J iz gotovih virov, bo koncem novembra meseca sklican Hrvatski Sabor, da odobri prora- f čun od 1. janua'rija do 1. junija < 191J7. . . t Slovenec, ki ima veselje v mle- \ karski trgovini, dobi taikoj de- ( lo. Naj se oglasi pri Jos. Ferlin a 730 E. 155th St. Coll. (146) 1 cinv tplovwiiH^ dr T11 o*As I A. I " ® Ivanski Sokol pozivlje vse svoje članstvo k občnemu zborovanju, ki se vrši v sredo dne 6. decembra v J. Grdinovi dvorani. * PROGRAM: Redna seja, izjemna poročila, poročila odbornikov, zastopnikov, volitev novega odbora, Poročilo delegata II. Jugoslovanskega Zborovanja v Pittsburgh Pa. (144) V. Adamič, tajnik. " NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu uljud-no naznanjam, da sem prevzel restavTant v T. Stakičevem sa-loonu na 16011 Waterloo Rd. Collinwood, v svojo last. Vo- dec. ki očetka:^Mene je sicer etce, a odpuščam my val bi se, a maščeva-uži dosedaj še nihče, ločem bodočnosti, le povem, da ne smem Oči svojemu nekda-alcu, sedanjemu svo-ecu na Radovju, kaj-me je brez dvombe H tudi tako, storite, ekli, če morete. Vi la ste nekaj: sami kri-pa prepričan, da so li drugi. Sami se no-vnost maščevati, a lete imeli dovolj, jaz o tem porok, da si ) drugi poti razjarje- ! govoril naposled s laglasom starec, eti-šu • roko in se urno ci' poti izgubil — v tega pa še ne," pra-Skovir sam pri sebi. n, da živim v dolgo-►rskem zakotju, brez i, brez poezije. Zdaj hi se spletajo celi rq-ojem okrožju in adoma sam imenitno loveden sem, kaj bo-Med pisarjem in za-Dsestnikom je razpe-rivnostno zagrinjalo, »rez dvomba prej ali trga. In v oni kata-idi nežni trmasti čr-liža glava za nekaj ve, ali ji ne bode žal mlačnosti v gozdu, ipominja še nekdaj stilca Skovirja, ko epozno? Da, lepo je anja ne potrebujem ti hočem hladnokrv-ih obljub. Prijetnej-od daleč gledati po-asmehovalcev in jim niso niti našega za- tjltd poglavje. f li potem se je na larsikaj spremenilo, ikovirja ni bilo več je opazila stara go-ika, pogrešil ga je lovski; Vratislav ni-loh nihče ni govoril kor da bi bili vzroki odtegovanja obče »sebo je bolela ta iz< a molčala je tudi tla. Le v trenutkih, ama, v tihih večerih brez spanja močila Vida blazino svoje grenkimi solzami za ki se je vedel tako i ji-. a ljubeznivo ukrasti v neizkuše-n no srce mlade deklice. In še o drug upljiv je imela zadnja iz-i- prememba na nekega med na-ji širni znanci. o Vratislav je še le zdaj spo->- znal, da je zašel predaleč v svo-ji ljubezni, da je privezan močnejše na nežno dekletce, kot bi r bil sam sebi vrjel in da ni po-steno in možato sklepati zveze i, z mlado hčerjo za očetovim hrbtom. Stopiti hoče torej kot o mož k starcu, povedati mu, kar 0 je že gotovo sam uganil, da lju-» bi njegovo dekletce; In ako bi e odrekel roditelj, bila bi neum- - nost izgubljati zlati čas tu, kjer 1 so mu zagrenili že prvi trenut- - ki. Bilo je jesensko popoldne, i Gospod Kolovski je sedel na - klopici pred ulnjakom z dolgo-s cevno pipo v ustih in opazoval - je bučele, 'ki so se nekako otož-i no dvigovale v zrak in trudne s počepale pred svoje tiho do-, movje. i Po peščeni vrtni stezi sem - pride Vratislav in prisede k , prijatelju., ; "Vi opazujete bučele, gospod - Kolovski, in se veselite njiho* - vega bogatega satovja," ogo-i vori ga mladi znawec. » "Da, da tako je," pravi sta-i rec nekako iznenaden, pulhne kaka dva dima urnejše dim, > poda gostu desnico in pristavi: i "Saj je pa tudi prijetno opazo-j vati to preljubo družino. Le • poglejte, kako p'oceplje druži-i ca za družico k panju, kako no- • si zadnje ostanke letošnje paše . na skopiček in morda tudi sa-s nja, kako bode skrbno in vese-i lo počivala v dolgi zimi in uži- - vala zaslužek dolgega truda. - A tudi ljubeznive bučele ima- • jo svojo usodo! Kar si pribori 5 kdo v trudu svojega obraza in kopiči od leta do letdT to uniči , in razbije drugi, in nikdar ni i sreče in miru. Kdo razruši mar- - ljivim bučelam domovje, kdo > jih oropa njihovega zaklada? - — Človek, in kdo človeku, go-i vorite mladi prijatelj, kdo? — t Človek". i Zadnje besede govori starec " z nekakim posebnim naglasom ter gledal potem molče za od-» letajočimi bučelatni. "In kdo nas je pooblastil go- > spod, da delamo ta^co, spozna-r mo svojo krivdo in vendar ne postanemo boljši? Dovolite, da - nadaljujem vaše modrovanje," . pravi potem Vratislav, in ne-■ kako tesno mu je, kajti dozde- va Se mu, kakor da bi zrfr danes i starec v njegove misli. "Pooblastilo, neumna bese- > da. Lahko bi jo izbrisali iz na-1 šega jezika. Smešno, pooblastilo! Stori to, kar ti ugaja in na vprašaj po pravici in značaju, (prijatelj, to je današnje geslo, in gorje onemu, dri je drugačnih mislij, pogubi se sam in pogubi pa drugi. Pa ne zamerite prijatelj, da sem vam danes tako nemoralen pridigar. Sem ; ter tja zataji človek in mora i svojo nrav zatajiti, in 4 jaz q imam pravice, vrjemite mi, in < vzroka dovolj za to." j "KonijUr se godi krivica, po- ( magaj si sam, takih mislij sem i včasih- jaz, gospod Kolovski, i Najboljše pa je zapustiti prej 1 ko mogoče kraj, kjer mu za- r prene že prve ure, Torej ne ču- s dite se, če vam naznanjam, da c sem se namenil zopet oditi iz t rojstnega kraja, kjer puščam s edino spomin, da sem našel on- i di prvega prijatelja, ki me ra- r zume — drugega — pa —" Poslednjega stavka ne izgo- \ vori mladi doktor, tefnveč gla- i vo si podpre v dlan in zre mol a če pred se, s "Drugega pa nič kot prepričanje o prejšni moji trditvi, da < človek, le človek podira srečo c človeku," pristavi starec in se s nekako radovedno v svojega i tovariša ozre. "A oprostite, jaz ! nimam rad skrivnosti. Znano a mi je, da se vam je zgodila krivica, a že s početka, to se s pozabi. Zatorej odobrujem vaš < namen. In ko bi mi ne bili vi r m sami tega razodeH, svetovati bi I vam bil moral to sam, akorav-I no vam pravim, da vas imam I rad. Ne govoril bi resnice, kp i bi dejal, da vas ne bodem prav I nič pogrešal, tako 'brezčuten I nisem, da si sicer proze polen. ■ Manjkalo vas bode sicer še ne-I komu drugemu, a boljše je ba-I je navaditi se ločitve prej ne- ■ go pozneje. Razumete me, go-, jgj spod doktor, kaj mislim s temi besedami, in ko fii Biti vi na e" mojem stališču, dejali bi, prav ^ ima." z" Vratislav se zgane. Prejasno a" mu je, o čem govori starec, a tudi nerazumljivo, kako da jc tako natančno znan z njego-vim kritičnim položajem. c" "Zdaj nimam še časa z njim b' o tem govoriti, zdaj dokler še imam priložnost: vse dobljeno :e ali izgubljeno vse/' misli si 111 Vratislav, poda švojemu tova- rišu desnico in pravi: ir "Ne zamerite, jaz sem vašo x~ prijaznost in gostoljubnost zlo-31 rabil. Za vašim hrbtom sem za-}m čel ljubezen z mlado Zvezdano in volitve nimam druge kot prositi vas, da dovolite, če sme-va biti srečna fak pa se poslavljam danes morda za vselej od a vas." "Tako, to je vse, kar vas te-y ži. Povedati vam moram, da mi niste nič novega razkrili. e Jaz sem sicer sivolas, a videl sem dobro, kaj vas pogostoma k nam vabi. S početka me je n veselilo to, kajti spoštujem vas, k kakor sem že dejal, v poslednjem času pa sem se prepričal, d da bi bilo bolje, ko bi vi ne bili >* nič drugega kot moj sosed in H prijatelj." Tihota nastane potem, da se čuje posamezen orumenel list, e ki se vrti v rahlem šumenju l> raz sadnega drevesa. "Gospod Kolovski, ali je ne-sreča, če ljubim vašega otroka, c če ljubi Zvezdana mene in če i" zastavljam za to moško svojo besedo?" odvrne naposled dok-e tor osupnen. "Lepo je to, nikdar nisem dvomil o vašem poštenju, a po-misliti je treba, ali ni drugih L vzrokov, ki bi zavirali srečo dveh src. Že zaradi tega, ker rl sumite, da bi vam utegnil-*biti n vaš prijatelj na škodo, o'b upu-jete ter hočete zapustiti domo-» vino in ljubljeno deklico, kaikor r" pravite; kaj bi šele storili, ko 0 bi vas zadelo kaj resnega, ko ? bi imeli praVih vzrokov k te- mu? Prijatelj, ko bi vam jaz ~~ hotel pripovedovati zgodovino svojo in svojega otroka, o če-■c mer sem se zaklel, da ne bo-n dem nikdar govoril, zamenili bi l" vi brez dvoma svoje misli, in ne rekel bi, da ste mi storili >- krivico. Pa pustiva to, Čemu vzbujati podobe, ki niso izmed c najlepših? Jaz pravim, da je a dekle zdaj za možiitev še premlada, da je najboljše za vas, J- da si ogledate nekaj sveta, po-'m sikusite srečo v svojem stanu. s In ako med tem zagorskega zakotja, svoje domovine, mene in — Zvezdane ne pozabite, veselilo me bode, ko se vrnete. Zdaj mi ni mogoč storiti za vas a še ničesar, posebno ker niti ne vem, ali me neke izpremembe ne preženo celo iz tega prelju- • bega kraja." Dalje ne more govoriti, s "Dejali ste, naj grem, gospod • Kolovski, tin jaz vas ubogam. 1 Dva prijatelja sem videl v do-i movju, tu v gorskem zakotju ; • prvega zapuščam in prosim i odpuščenja, kajti storil sem mu krivico, in to ste vi; drugega preklinjam, kajti z nesramno roko je prettrgal vez skrivne ljubezni in pospešil mojo ločitev. Rad rtu grem ob S. url popoldne v J. Grdlnovi j dvorani. — Vstopnina od 18—-26. leta proata, od 26—66. leta 91.00, I od 86—40. leta $2.60. Rojaki ae vabijo k obilnemu pristopu. Predaed. F. Koren, 1683 B. 41 St., I, UJ. F. Koimerlj, 416 B. 162 SL D. taj. J. Btampfl, 6127 St Clair. blag. John Germ, 1089 B. 64th SL Zastopnik sa capadno atvan, q«o. Kofalt, 2038 W. 106 St. sa Newburg John Lekao, 8614 B. 80 SL ar ■ 4 j Samostojno žensko podporno dr. I : BRCA MARIJE (sUro.) OtedSednfc* Mary Ulftar. U»7 B. 61st Bt. tajnica Fannie trbelnik, 1177 Norwood Rd. blagajni ca Kat Perms, 1133 Norwood Rd. Druitvo sbornje vsak -drugI četrtek ob 8. s večer ▼ Ordlnovi <*ro-ranL Druitvanl zdravnik dr. F. J. Kem, 6204 Bt Cladr «ve. H BAMOBT. KRANJSKO PODP. | DRUSTVO SV. AL0J2(JAa preda. J. Vldmsr 8666 B. 81. Bt. trni. J. Trček 869« K. 71. 8t. B. a blag. Ant Fort una 8696 B. 81. St. Nadaornlki (otadednem tasUvopo-la tn spremljevalci) Fr. Maver, Jos. Papet la John Perko. VraUr Alojzij GUha. I B. P. In P. dr. VRH PLANIN Ima svoj« redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Juratovao dvorani, 16820 CalcutU ave. preda. J. Ivančlč. 16706 Waterloo taj. M. F. Intibar, 15712 Waterloo blag. Fr. Mramor, 433 B. 158 St. __Jan.-1917 f DRUITVO CARNIBLA IT. 493® L. O. T. M. M. preda. Fr. Babnlk, 1382 B. 43. SL UJ. Jul. Brezovar, 1178 B. 60. Bt. finančna tajnica ln blaga**ca: Mary Do]es, 1019 B. 75th St. . zboruje vsaki prvt ln tretji torek ir mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani, 6025 SL Clsir ave. sep. 16. _________ _^J DR. SV. JANEZA KRST. IT. 37. J. S. K. J. preds. A. BranleelJ, 1046 B. 61. SL taj. R. Perdan, 6024 Bt. Clalr ave. blag. Al. Zakrajftek 1016 B. 62. SL Saetop. Fr. Mllavec, 1029 E. «1. SL sdrav. FJ. Kern 6204 SL Clalr Av. Druitvo zboruje vaako tretjo nedeljo v J. Grdlnovi dvorani 6026 8L Clalr ave. II 1 Dr. JUTRANJA ZVEZDA BDPZ. NEWBURG, O. preda. Fr. Kokotec, 8103 Marble 1 taj. Jak. Volcaniek, B.82dn 8L blag. J. Slmoočlč, 8728 B. 77th St Dr. W. Hopkloa, 8013 Jones Rd. Druitvo Je vetopnlno loriialo sa 0>ol leU ter, zboruje vaako drugo nedeljo v mesecu v To malin dvorani 8112 Marble ave. < j - J ! "8RCA JEZUSA", zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knauaovi dvorani. Sprejema člane od 16—16 leta. Bolnifika podpora Je |6 na teden, 1300 amrtnlne sa fl.OO ma mesec. Preds. J. PekolJ, 1197 B. 61st St. I. taj. M. Oblak. 1235 B. 60th St. blag. Frank Cofi. 1031 B. 61at BL kdrav. J.M. BBLIdKAR, 6127 8L Clair ave. n MLAD. DR. SV. ANTONA* PAD. ] preda. D. Blatnik. 3641 E. Slak St. ti tatf. Jos. Lekaot, 3568 B. Slat SL n. taj. Jos. Papel, blagajnik A. fikufca, 3532 B. 78th BL pod-načelnik Josip Hribar. Drufitvene seje se vrle vaško 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani | #---^Hfi prods. R. Maver, 42Ho Superior, i 225. ""S . sdrav. F. J. Kern, 6204 Sl Clalr Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ' ob 2. url popoldne, na 3044 ŠL Clalr ave. Druitvo daie |7 bol-nlike podpore na teden lnza $150 ' Plačuje ae $1.00 na mesec. Roja, f ke ae vabi k obilnem pristopu. m are. 17. SLOV. NAR. ČITALNICA I Ima evoje prostore na vogalu B. 61st SL tal Glass ave. To je edl-^ m slovenski kulturni zavod v J Clevelandu, katerega član in (la-, nlca hd moral Mtd vsak zaveden Slovenec ln Slovenka. Megačai- ake knjige In člUlnloa razpolaga a vsemi slovanskimi, deloma hrvatskimi ln «mgu*n™< fiaaopM. «eje se vrtijo vsaki četrti čstr-tek ▼ mesecu r Dttalniol. Vpiie « 1 vsa lahko vsak naveden Oltalni-flar. Preds. f. J. Kern, 6204 SL Clalr taj. Ignao Grill, 6089 Glass ave. blag. John čebular, 1207 B. 60. kolekter. K. Rogel, 1229 B. 60. 'i t---1 ■ ■ —m * SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v me-secu v prostorih na 8044 St CUlr ave. Predsednik Frsnk Spelko 8604 Bt. Clalr avst tajnik Frank Rusa, 6104 St Clsir ave. blsgajnlk John ' Fortuna, 1876 Bast 48rd Street Zdralmlk sa a prejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 8L Clalr ave. * —m , IMENIK DRtJITVENIH URADNI-1 KOV B. D. Z. "SLOVENEC" It 1. ; preda. Al. fttemfcerger, 868 B. 187. Bt taj. Frank ZoriČ, 6909 Proaser sve. blak. Frsnk Osredksr. 1063 B. 68th St. idrav. J.M. Sellikar, 6127 St.CIalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvo-rsnl, 6026 St Clalr ave. "SVOB. SLOVENKE" It 2. preda. Ag. Kalao, 6101 St Clalr ave. Uj. Alojzija Oebular, 1207 B. 60th BL blag. Mary Posnik, 1177 B. 60th Bt. Sdrav. F. J. KBRN, 6204 St Clalr ave. Seje se vrte vsak drugI četrtek v toeeecu Ob 8 zvečer v Jos. Blrkovl dvorani 6006 0L Clalr ave. "SLOVAN" it 8. r Preds. Martin lorn, 6605 Bonna ave. taj. Jos. Skupek, 6025 Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6Q24 st. Clalr ave. zdrav. F. J. Kem, 6204 St Clalr avs. Zboruje vaako četrto nedeljo v me-»ecu ob 9. dop, v Jos. Blrkovl dvorani, 6006 P9L Clalr avs. "SV. ANA" it 4 preds. Ivans Gornik, 0076 B. 61*t SL tajnica Fr. Trbeftnlk, 1177 Norwood blag. Tereslja Ogrinc, 6124 Glass ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 BtClalr ave. Zboruje vaako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvoran!, 6026 |BL Clalr ave. "NAPREDNI 8LQVENCr it 6 preda. Ft. Cvar, 3867 Lakeside sve. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St Clalr ave. 1 zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6025 SL Clair ave. "SLOVENSKI DOM" it. 6. Preds. Fr. Lopatič, 14224 Sylvia ave. taj. John Konrenčlč, 766 B. 200th SL 14 blag. John 'Fabec, 766 B. 200th BL "NOVI DOM" M. 7. f j. B^Sk blag. Joe. Berkopec, 1390 B. 45th SL zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vsako ptfvo nedeljo v me* aecu Ob 10.80 dqp. v Jos. Blrkovl dvo-rani, 6006 St Clalr ave. *