102. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 5. maja.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja VBak dan iveeer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 jdd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuji dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce Be oznanilo jedenkrat uska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah Št. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Do jednakopravnosti — daleka pot.
i.
Kakor znano, so pemški nacijonalci očitali nemškim liberalcem češkega kraljestva, da so delali Bpravo s Cehi brez skupnosti vseh Nemcev, ter da ta sprava, baš ker je omejena na češko kraljestvo, bo silila do analognih sprav od dežele do dežele tudi po drugih pokrajinah. Na to je odgovoril pri letošnjej generalnej proračunskej debati vodja liberalnih Nemcev, da se je s Cehi moral skleniti separatni mir, in sicer na provincijalnih tleh, ker je mnogo zadev, dostajajočih se Nemcev, katere je možno odstraniti jedino potom deželnega zbora; kar se pa dostaje analogne sprave po drugih pomešanih deželah, bo treba še čakati istim deželam; in to da tiči v mnogih r azmerah moči. Narodna masa v takem številu, takej omiki, takem blagostanji, je v p o 1 i t i ške m ka 1 k u 1 u drug činitelj moči, kakor pa 400.000 Slovencev na Štirskem. (Prav res! na levici.) Zmernejši izmej Slovencev nikakor ne morejo za slovensko manjšino na Štirskem zahtevati jednakih naprav, kakeršne so se ustvarile za Nemce na Češkem s tako imenovano spravo. Do tega je pot še daleka; kaj da sc zgodi s časom, te moremo vedeti; ali danes se gospodom iz planinskih dežel ( nemškim nacijonalcem) ni treba bati preprostega mehaničnega analognega prenesenja teh naprav Češke na njih dežele, sosebno na Štirsko in Koroško." (Prav res! na levici.)
V tem delu govora voditelja liberalnih Nemcev so obseženi nazori in volja glavne nemške stranke glede na izvršbo narodne jednakopravnosti. V teh nazorih so principi, ki izživljajo na vse strani odločne kritike, in to tembolj, ker se je dogovor za Češko vršil zares na podstavi takih načel, potem pa, ker menijo Nemci te glavne stranke, da sprava je bila možna, vredna in potrebna jediuo gledd na nemški odlomek češkega kraljestva, sprave za ostale Čehe, potem celokupnost Slovencev in v obče ostalih narodov v pomešanih deželah pa da ni treba, da se tudi ne doseže, in sicer sosebno zato ne, ker Slovani  v pojedinih pomešanih  deželah, miš-
ljeni v osamljenosti, neso nikjer v politi-škem kalkulti tak faktor moči, kakor odlomek Nemcev češkega kraljestva.
Mi moramo pojasniti z vso odločnostjo liberalnih Nemcev izjavljene in prisojene nazore in načela; naša dolžnost je še tudi zaradi tega, ker liberalni Nemci podtikajo „zmernejšim Slovencem", kakor da bi bili v soglasji z nazori nemške liberalne stranke, in ker, kakor se vede slovenska delegacija v državnem zboru doslej, utegne zares biti takih ^zmernejših" Slovencev, ki pritrjujejo liberalnim Nemcem, ali vsaj njih dejanja se ravnajo po njih nazorih. Slovenci so pa z druge strani dozoreli dovolj, da zavrnejo nazore in načela, katera neso osnovana v ustavi, in katera so pogubna narodni in obči politiki v Avstriji.
Spravo so zahtevali Nemci češkega kraljestva zastran narodnostnih, oziroma jezikovnih vprašanj Dr. pl. Plener se sklicuje na število, omiko in blagostanje Nemcev češkega kraljestva, ko dokazuje potrebo izvršbe narodne jezikopravnosti za te Nemce.
V tem je očitno izražen princip sile ali moči, in po takem bi se smela narodna jednakopravnost izvrševati jedino po načelu moči. Moč je pa relativna, in ako trdi dr. pl. Plener, da je 2 milijona čeških Nemcev činitelj, kateremu se mora podeliti narodna jednakopravnost, bi pO toj logiki moral! državniki takoj pričeti spravo tudi z gališkimi Rusi, katerih jo veliko več, nego 2 milijona. Za gališke Ruse ni potreba druzega, kakor, da oni porabijo ta argument dovršene analogije brez vsakih drugih razlogov za svoje položenje. Kajti v jednej in istej kronovini Galiciji je več Rusov, nego Nemcev na Češkem.
Nemci so nadalje argumentovali, da sprava z Nemci češkega kraljestva je neizogibno potrebna tudi zaradi notranjega miru, še bolj pa zastran zunanje politike, zaradi mejdržavnega, ali, kakor pravijo, internacionalnega položenja. Ako velja ta potreba za češke Nemce, je jednaka, vsaj jednaka potreba tudi za spravo mej Poljaki in Rusi Galicije. In ako poštevarao, da so češki Nemci na meji zavezne države, v tem ko kuj takega sedaj ni v pogledu na Galicijo, je potreba za spravo v Galiciji za jedno stopinjo potrebnejša,  nego za češke
Nemce. Tega argumenta ne morejo liberalni Nemci oprovreči, ako je isti dokaz zares veljaven v pogledu na češko kraljestvo.
Slovani drugih pomešanih dežel bi pa utegnili še drugo analogijo porabiti za svoje, še veliko nujnejše potrebe glede na izvršbo narodne jednakopravnosti. Nemci češkega kraljestva so se poBtavili nakrat na deželnoavtonomno stališče, v tem, ko so spravo zahtevali že lanskega leta potom osrednjega ali državnega zbora.   Kot taki so češki Nemci nasproti Čehom češkega kraljestva v manjšini. V tem pogledu so oni šibkejši, nego Čehi, in vender so zahtevali in, kakor se vidi, tudi dosežejo izvršbo narodne jednakopravnosti kljubu manjšej moči. Tu torej so dosegli češki Nemci nekaj ne kot močen faktor, ampak kot šibkejša nasproti močnejšej sili. S tem pa je dokazano, da sprava na Češkem ni bila zavisna od moči, ki tiči v  2  milijonih nemškega prebivalstva,  ampak povse od  nekaj druzega. Z istim pravom, v popolni analogiji s češkimi Nemci smejo zahtevati manjšine vseh pomešanih  dežel   izvršbo  narodne  jednakopravnosti. Po takem je sklep dr. pl. Pleuerja nelogičen, ko trdi, da za 400.000 Slovencev štirske dežele ni še napočila doba analogne sprave. V štirskej vojvodini pomenja v  proporciji 400.000 Slovencev nasproti Stirekim Nemcem več, nego 2 milijona Nemcev nasproti Čehom češkega kraljestva.   Jednaka je na Primorskem, v Istri in na Goriškem je več Slovanov, nego Lahov (Furlanov) in  Italijanov, in ako vzamemo, za kar imamo pravo, vso Primorsko kot jedno kronovino  pod jednim samim namestni-štvom, imajo Slovani večino nad skupnostjo ostalega prebivalstva.
Tu se kaže torej ne samo analogija s češkim kraljestvom, ampak celo analogija z Galicijo, kjer presezajo po številu Rusi Poljake. Kar se pa dostaje Koroške, je tudi tukaj proporcionalno vsaj toliko Slovencev nasproti Nemcem, kakor na Češkem Nemcev nasproti Čehom, in jednako sorazmerje se kaže v Šleziji, še tedaj, ako bi v tej deželi ločili Poljake in Čehe ter v pojedinosti postavljali te dvoje nasproti Nemcem, toliko bolj pa, ako postavljamo Čehe in Poljake kot skupnost nasproti ondotnim Nemcem.
LISTEK.
0 literarnem delovanji v društvu „Sloveniji".
(V seji ukiid. društva „Slovenije" dne 2. maja IV. 05 s ti.)
„Slovenija" na Dunaji je že od svojega početka gojila literarno delovanje mej svojimi udi, in ako pregledujemo njene zapisnike, vidimo, da so v njenih zborih imeli berila mnogi članovi, ki so pozneje postali priznani književniki slovenski. V prvej rednej seji, 2G. maja 18CD. govoril je član „Slovenije" dr. Celestin, o potrebi dtelovanja vseuči-lišnikov na slovstvenem (in političnem) polji. Pridno so se poprijeli Slovenijani te svoje jzadače, čitali so razne leposlovne spise, a tudi littraturne, zgodovinske in naravoslovne sestavke, ter .jih ocenjevali, pojavljal pa se je tudi humoristični \ in satirični duh v mnogih berilih. Ker je društvo, ustanovljeno za časa boja mej klerikalci in liberalci V Slovenskem, vedno stalo na odločno liberalnem* stališči, imajo nekateri spisi prvih let očitno izražeto tendenco.
»Kaj
Leta 18G9. čital je v 1. seji gi. Fran Leveč je socijalno vprašanje in kako} je nastalo." —
Leta 18G9 70. čitali so gg. — Fr. Šuklje „Opomenu in naravi francoske revolucijo", katera iz začetka ni bila politična, temuč socijalna prekucija, obrnena ne toliko proti kraljevemu prestolu, kakor proti fevdalno organiziranoj družbi, — in spisi: „Koliko je Karol IX. kriv umora Ilugenottov v v noči bartolomejskej ?" — Fr. Leveč razpravo „0 starosti človeškega rodu", katerej je sledila živahna razprava in katero je g. Drganec dopolnil z berilom o istem predmetu z geologič nega stališča. — Luka Lav t ar „Nekaj o zgodovini hipotez, po-Bebno fizičnih" in v seji Levstiku, ki je od svojih rojakov v domovini proganjan prišel na Dunaj na čast prirejenej, — Ogrinec „ Tretje pismo Svete Ošpeto", ki je prouzročilo mnogo veselosti, kakor tudi bumorističen spis istega pisatelja v nekej prejš-uej seji.
Leta 1870/1. čitali so gg. — Šuklje »Kultura in kristjanstvo", z zgodovinskega in v drugem berilu z raodroslovnega stališča. — Širok „Nekaj v opravičeuje zgodopisca C. Julija Crispa". — Lj. Golja razpravo „Jus primae noctiB", ostro obsodbo te barbarske šege. — Škofic juridično razpravo „Kaj je prav in kaj ni prav", v katerej satirično Šiba prusko barbarstvo v francosko-nemškej
vojski, diplomatske zvijače v črnomorskem vprašanji, in tedanje razmere po Slovenskem. — Kaspret: „Razvitek in značaj slovanske narodne poezije". — Širok: „Prvo pismo o mladini slovenskej" in hu-morističen spis „blagor norcem".
V letu 1871/2. vršila so se berila gg.: — Iv. Tavčar: „Ideja prava" in „O idealih človeštva", — Podgornik: „Ali imamo uzrok, jedinost priporočati", in je posebno obžaloval razpor na Slovenskem. — Detel a satiro na „Novice" in „Danico" : „Kako je Noe delal svojo barko", — in jeden  spis,  ki  ni natančneje označen v zapisniku.
Leta 1872/3. so čitali gg.: — Iv. Tavčar: „0 glavnih uplivih na razvitek človeštva". — Škrlj: „0 pojmu in bistvu prava". — J. Škofje: „Javnost sodnijskih obravnav in porotne sodbe".— Josip Zupančič: „Upliv vednostij na poljedelstvo" in Fr. Detel a luunorističen spis „En Platanov dialog".
Leta 187.) 1. čitali so gg : — Detela: nO pravopisu". — llubad petrograhčno študijo „o gorstsu Kranjskem". — Henrik Schreiner: .Nekoliko mislij o stvarjenji sveta". — llubad: nO Danvinizmu". — Sušnik šaljiv spis „0 Škocjanskem mežnarji" in humoresko „Brdske podobi«". —
Naj torej sučemo argumente dr. pl. Plenerja, sklicujocega se na moć kakor koli, povsod je analogija v pomešanih deželah taks, da zahteva »pravo tudi v teh deželah, kakor ae vrši v češkem kraljestvu. _ _ _ _ _ _ _
Šolstvo v Yrs(u.
(Govor poalaopa Naber^cj«, v dri. zboru dqe 28. aprila.)
Visoka zbornica! I>ovoJi£e mi, častitii gospoda, da obračam ^pozorn^st tvašo, na šolske razmere^ v Trstu in okolici in ob kratkem naslikam krivjčnosti, ki se gode Tržaškim Slovencem glede šolstva. To moram tem bolj storiti, ker se je poslednja leta na vse pritožbe mojih častitih somišljenikov stereotipno odgovarjalo, da Tržaško mesto že zadosti skrbi za š dske potrebe slovenskega dela prebivalstva svojega Da skušalo se je celo s številkami to več nego dvomljivo trditev utem»Ijiti. Reklo se je, dočim ima Trst le deset mestnih ljudskih šol za vse italijansko prebivalstvo, vzdržuje občina v svojej velikodušnosti za Slovence nič manj nego jednajst mestnih ljudskih šol s sloveuskim učnim jezikom. Reči moram, da se neso kmalu tako kričeče zlo rabile potrpežljive številke, nego so se tedaj, ko so šolsko statistiko klicali proti našim opravičenim pritožba u na ppmoc.
Ifi z,:kui, gospoda moja! Stvar je jako jednostavna !
M-stna občina Tržaška, ki obsega tako imenovano okolico, je, kakor je znano, po obsegu največja v državi, meri 94 G kvadratnih kilometrov, in je tako rekoč majhna provincija.
Ouih jednajst slovenskih šol — v resnici jih je le deset, kar tukaj izrecno konstatujem — ni nobena v mestu, temveč so vse v okolici, daleč oddaljene od mestnega središča, največ so na skrajnej periferiji motnega okoliša po posamičnih katastralnih ohčinah razstn sene. Šola pri sv. Križi je na primer oddaljeno celih IG kilometrov (Čujte! na desnici od mesta, šola na Prošeku 11, na Občini 10 kilometrov. Dalja od pravega mesta do šol v Trebičah in Blazovici znaša 13, oziroma 12 kilometrov. (Čujte! na desuici.) Bližjo središču so le šole v Katiuari (5 kilometrov), Škednji in Barkovljah (po 4 kilometre) in ona pri svetemu Ivanu in Ro-janu, ki sta oddaljeui 3, oziroma 2 kilometra. Glede poslednjih treh Šol mi je omeniti, da se ne morejo smatrati za čisto slovenske, ker je mestni zastop hitel brez dovoljnoga povoda osnovati na njih italijanske paraleike.
Vidite torej, gospoda moja, da so slovenske šole le v Tržaškej okolici. Toda kako pa je v mestu samem V Kje je preskrbljeno za šolske potrebe slovenskega elementa? Slovenski meščani, ne pa kmetje v okolici zahtevajo slovensko ljudsko šolo iz mesta, ugovarjajo temu, da bi morali pošiljati svoje otroke v oddaljene šole v okolici, kar se tudi ne ujema z državnim šolskim zakonom. Iu, gospola moja, ta del mestnega prebivalstva, ki se zaveda slovenske narodnosti, in zahteva za otroke svoje pouk v slovenske] materinščini, ni neznaten, broji na tisoče. Dokaz temu je uloga, ki se je bila uložila za slovenske šole na mestni zastop v Trstu, kajti podpiralo jo je bilo 1423 slovenskih starišev (Čujte! na desnici), ki bivajo v mestu, ne pa v okolici. Drugi, še manj jasen dokaz, je pa faktura,  da se
Sevnik humoristično berilo: „Pobožni pogovori s seboj in svojo d u -
Leta 1874/5, eitali so gg.: — Kavč i č : O momentih, v katerih se strinjata razvoj ideje slovenstva v našej domovini in razvoj duševnega življenja njeuih sinov v tujini". — Trste uju k: „Lite rarna pisma". — Širok: novelo „Mavrica". — Kave. ič: svoje pesmi, ki so se od raznih udov pohvalno ocenjale. — Vrhovec: „Ob obnašanji preprostega kmeta na Dunaji". — Karlin: „Geolo-gični izlet na ĆeSko." V zanimivem sestavku opisuje pa tudi posamne mesta in kraje, pa pr. Ileb, Karlove in Francove Vari, Toplice, Prago, Draždano itd. ter pojasnuje popise s fotografijami.
Leta 187o/G. čitali so gg —Jakob Kavčič: balado „Grajska i.i':i,:. — Simon Brie: „0 četvero-vrstnicah", v katerih narod izraža kratko a krepko svoja čutila, veselje iu žalost. — Štrle: svoje pesmi. — Kragelj: ,dr, Lavno in Slovenci". — Sušnik geologično razpravo „0 času ledovja". — Vrhovec: „0 stavbah na koleh" — in Karlin: ,0 svojem potovanji v spodnjem Egiptu*, katero berilo je pojasnjeval s podobami iu načrti.
K 41«( i !•: i
v slovenske zasebne šole. katere je osnovala družba sv. Cirila in Metoda sili, toliko učencev, da so se njih prostori pokazali premajhni. Mi zahtevamo torej^da se za ni^gto ,Trst osnuje ljudska šola s slovenskim učnim jejpfkom.., (Odobravanje na desnici.)
Mi tega ne zahtevajo Je s stališča narodnosti paše, temveč tudi v interesu avstrijske države. (Dobro,! Dobro! na, jlestiio.) Naša zahteva opira se na britke skušnje, katere smo doživeli. Naš boj za slovenske srednje Šole na Primorskem je, žal. do-sedaj Še neuspešen. (Poslanec Klun: Žal!) Mi še vedno čakamo na ono razsvetljenje po svetem Duhu, katero bode pripravila nauČnega ministra, da bode dovolil bednim primorskim Slovanom, kar imajo že druge narodnosti v Avstriji. Do tedaj — kateri treuotek naj bi kmalu prišel, pošiljali bodemo pa rajše otroke svoje v državne srednje šole, nego v italijanske občinske. (Prav res! na desnici.)
Na držav, srednjih šolah vsekako utegne priti narodnost mladine naše v nevarnost in to je vse-kako preteča nevarnost toda njeno avstrijsko čuvstvo se ne pokvari avstr. patrijotizem se ohrani (Dobro! Dobro! na desnici.) Kako mnogobrojne so britke skušnje, katere so morali prestati slovenski stariši, ker so otroke ;svoje zaupali italijanskim občinskim srednjim šolam. Nikogar ne sumničim, ui kogar ne obdolžujem, temveč le to konstatujem, da so otroci slovenskih starišev, ki so pohajali te srednje šole v mnogih slučaji!) se navzeli sovraštva in zaničevanja ne le do svojega naroda, temveč tudi do avstrijske skupne domovine. Mnogi je obrnil hrbet domovini, šel čez morje v blaženo italijansko kraljevino, napolnjen s sanjarijami in iluzijami, o katerih se nadejamo, da se nikdar uresničile ne bodo. (Poslanca Klun in dr. Gregorec: Dobro! Dobro !)
Tržaški Slovenci nesmo nasprotniki italijanskega jezika in kulture; mi smo prijatelji vseh poštenih Italijanov, mi simpatizujemo s patrijotičuimi društvi, katerih je tudi več mej italijanskim prebivalstvom v Trstu, toda ini nećemo in se bojimo, da bi se naši otroci v italijanskih šolali izueverili našemu narodu in napolnili s protiavstrijskim duhom. (Poslanca KIup in dr. Gregorec: Dobro! Dobro!) Mi zahtevamo torej od državne uprave, da mesto Trst prisili, da osnuje in vzdržuje ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom. (Poslanec dr. Vi-tezić: To je potrebntrl)
Mi imamo pravico do tega, če pomislimo, da občina Tržaška daje na leto pol milijona za šole (Poslanec grof Lažanskv : Čujte!), h katerim troškom jako znateu znesek donaša slovensko prebivalstvo. Poleg italijanske občinske gimnazije in realke vzdržuje občina jednajst mestnih ljudskih Bol z italijanskim učnim jezikom z nič manj nego IGO šolskimi razredi, katerim je pa še dodati sedem paralelnih razredov tz okolice ; za slovensko prebivalstvo je le 30 šolskih razredov, dasi je skoro tretjina prebivalstva slovenska. Zanje se izda k večjemu 30.000 gld. na leto. Vseh drugih 470.000 gld. porabi se pa izključno le za italijanske šolske potrebe. (Poslanec grof Lažamkv: Čujte!) Pričakujemo, da bode vlada v tem oziru kaj storila. Na tilogo 200 starišev v Ljubljani je takoj zaukazala, da se osnujeta dve nemški ljudski šoli, (Poslanec dr. Gregorec: Najbrž brzojavno!), drugače tudi ne more postopati s potrebami Tržaških Slovencev, katere so izražene v ulogi, katero je podpisalo 1-123 slovenskih starišev, če neče, da bi se jej očitala pristranost, (Dobro! Dobro! na desnici) (Konuc prita.j
Politični razgled.
!%i vir z* ji j o    «v/e I <k.
V Ljubljani, 5. maja. Vel ikošolke. Već Rusinov je poslalo državnemu zboru in vladi prošnjo, da bi žeuske, ki imajo omiko, smele pohajati vseučilišča in dobivati doktorske diplome. Podobna peticija se je Že pred nekaterimi meseci odposlala s Češkega na Dunaj. Vprašanje o ženskih velikošolskih študijah se ie poslednja leta že mnogo pretresovalo. Skušnje v Švici so pokazale, da posebno velike konkurence moška inteligenca nema pričakovati od žensk, če bodo tudi pohajale velike šole. Navadno le malokatera študije dovrši.
Jezikovno vprašanje na Tirolskem. Te dni je upravno sodišče imelo razsojati o pritožbi občino Luserne proti odločbi tirolskega deželnega odbora s katero se je bilo občini zauka-zalo, da se v uradnih odlokih ima posluževati italijanščine in da ima zlasti nek rekurz društva »Pro Patria" rešiti v italijanščini.   Zastopnik občine po-
slanec dr. Pichler se je skliceval, da § 15. poslovnega reda tirolskega deželnega odbora velja le za deželni odbor, ne pa za občine. Poslednje imajo same odločevati, v katerem jeziku bodo poslovale. Pojma nemško Tirolsko in italijansko Ticukko nasta.zakonito, utemeljena Navadno se zmatrajo občine okcož-noapjini^.okojisev Trident in-|loveredJa za italijanske, vse druge z^ nei^ke^J pa.j $a razdelitev, ni prava, ker, je veliko nenVJkih obč^, v teh jokpliših. ( Pichler misli, da bi bio n ijbolje, da bi se pemške občine pn$teyale k nemškemu Tirolskemu, italijanske pa k italijanskemu. Oim'ii]ena občina bi ae n,i tak način prištela nemškemp delu dežele. Če bode, pa ta občina se pri vseh odlokih morala posluževati jedino italijanščine, bode potem morala nemške uloge reševati v italijanščini • in s tem se bode pospeševalo poitalijančenje. Uprav no sodišče je pa razsodilo, da občini ni treba posluževati se italijanščine pri odlokih, ker ima 431 nemških in 215 italijanskih stanovnikov, pač pa mora ulogo društva „Pro Patria*, kakor sploh vse italijanski pisane uloge v italijanščini reševati.
Osemarni delavnik. Umski delavci so sklenili poslati na državni zbor peticijo, da se zakonito uvede osemurni delavnik. Peticijo bodeta baje državnemu zboru izročila poslanca Pernerstorfer in 'Kronawetter.'" Pričakovati je pa še od druzih strauij tacih peticij. Za-htevanje delavcev, da se jim skrajša čas dela je zares opravičeuo, a na osem ur se delo veuder ne hode moglo skrajšati, ker bi to preveč škodovalo obrtniji avstrijskej, ki že sedaj težko tekmuje z inozemstvom
Novo voljeni srhski patrijarh je obetal kongresnim članom, ki so bili po volitvi pri njem, da bode varoval avtonomijo srbske cerkve, ako bode njegova volitev potrjena. Koliko veljave ima ta obljuba Redaj še ne vemo, o tem bode naa bodočnost poučila. Veliko seveda se od njega pričakovati ne nipre, ker je vladni pristaš in je tudi izvoljen le vsled vladnega pritiska.
Kazensko postopanje jtroti (larasaninu, ki je bil pri izgredih ob shodu naprednjakov ubil jednega dijaka, je sodišče prve stopinje ustavilo. Ta stvar se je jako na dolgo vlekla. Garasanin je tedaj bival dlje časa v inozemstvu in se je videlo, da oblastva ne marajo, da bi ta stvar prišla pred sodno obravnavo. Preiskava se ie bila začela menda le zaradi tega, da so potolažili razburjene duhove.
Več anarhistov zaprli so zopet konec minulega tedna v Parizu, mej njimi nekega rumunskega (morda bolgarskega) dijaka Sto-janova, ki je razdeljeval puntarske oklice mej vojake. V uredništvu nekega anarhističnega lista našli so več revolverjev in druzega orožja. Več orožja se je baje že razdalo mej delavce. Denar za nakup orožja so anarhističnim vodjam dali nekateri monarhisti, ki so hoteli z ustajo napraviti državni prevrat.
Veliko zavetišče je dal napraviti v Carigradu turški sultan za bedne turške podložnike vseh veroizpovedanj brez razlike. V tem zavetišči bodo razen šolskih in delavskih sob tudi jedna mošeja, jedna sinagoga in jedna kri-stijanska cerkev. Ta dobrodelni čin turškega vladarja, ki daje dokaz o njegove j verskej strpljivosti napravil je velik utis. Seveda ni upanja, da bi drugi mohamedanci v verskej strpljivosti posnemali svojega kalifa. Vsaj se je že prejšnja leta v Carigradu marsikaj ukrenilo, da bi se preprečilo nasprotje mej mohamedanci in kristijani, a so žal vse dobre namere razbile se vselej na uporu provincijalnih načelnikov in nižjih uradnikov.
Dopisi.
Va Dunaja $. maja (Izv. dop.) Gotovo bode vsem udeležencem ostala v najlepšem spominu seja akad. društva Slovenije" dne 2. maja t. 1. — Naš častni član, ustanovnik in podpornik „Slovenije" t g. dr. Celestin, vseućilisni profesor Zagrebški, počastil nas je s svojo prisotnostjo, a poleg njega šteli smo ae veliko drugih odličnih gostov gg. : inženerja Tomšiča, advokata dr. Krisperja, dr. M. Murka, in odbornika podpornega društva za slov. velikošolce, gg. Pukla in Jereba, ter od Hrvatov prof. Lohmerja, dr. Bianchinija, predsednika Zvonimira, dr. Delija iu druge.
Od oficSjfelncj^'oela poročam naj le, da se je na predlog to'Vrtrifca gl Šviglja soglasno volil častnim članom g. A\ A?»k'eVc, pod imenom „Gora z d", slavnoznani p^su^ i'- slo venski. — S tem, daje „Slovenija" v prbfite'ni'-eemestrii volila duhovnika Davorina Trstenjaka, Sedaj zopet duhovnika Aškerca, svojim častnim T-lanftm, pokazala je, da časti može tega stanu, Jci Bđo :pofevetili svoje moči narodnemu delu, jeden ria^nanStvenem, drugi na leposlovnem polji, — može; \ki ljubijo svoj narod, dasiravno jih verska nestrpikiLt njih lastnih sobratov proganja. — Podpredsednik »„Slovenije" je v svojem berilu,
1 \ K
(ki 86 bode na zborovo željo priobčila v „Slov. Narodu") kazal, kako je delovala „Slovenija" v slovstvenem oziru od nje ustanovitve do 1. 1884/5. ko se je napravil poseben literaren odsek.
Po končanem oficijelnem delu pričel se je zabavni.   Ko je predsednik „Slovenije" še jedenkrat prisrčno pozdravil prišle goste, in v prvej vrsti) prof. dr. Ce lest i na  kot  prijatelja  in  ljubljenca slovenske mladine, oglasi se ta in v krasnem daljšem slovenskem  govoru   poudarja svoje veselje, da je „Slovenija"   zvesta ostala svojim idealom, idealom ki so vodili tudi njene ustanovnike, da se je tako marljivo gojilo v njej literarno delovanje,  ter priporoča še nadalje delovanje za duševni razvoj naroda svojega tudi potem, ko se bodo morali sedanji Slovenijani boriti za materijalni blagor svojega naroda. Poudarja važnost slovenske in slovanske vzajemnosti,  ki  naj ne  pozna  nobenega separatizma in  nobenega  strankarstva,   in   napije slovenskej mladini. G. Š v igel j napil je bratskej ljubezni mej „Slovenijo" in „Zvonimirom";  g. Delia bratovskej vezi slovenskega in hrvatskega naroda, ki se naj vedno bolj   ukrepi,   po izgledu prof. dr. Celestina, ki  deluje obema  narodnostima v slavo, a je zato tudi od obeh jednako slavljen. — G. Kropivnik napil je slovenskemu podpornemu društvu in nje govima zastopnikoma,   — g. Bleiweis vsem na vzočim gostom, — g. dr. Kri spe r „Sloveniji," ki mu je vedno',v najlepšem spominu, — g. dr. Murko poudarjal je, da mora le kultura in delavnost ohraniti   našo    narodnost   tujega  pritiska na mejah in ■ rešiti   odvisnosti   od  naših  nasprotnikov. -G. Tomšič  nazdravil je  pevcem „Slovenije", in g. dr. Bianchini se je zahvalil vimenu Hrvatov za pozdrav in napil zjedinjenju   Slovencev in Hrvatov,  na  kar je g. profesor Lohmer pokazal, kako krasno se pojavlja ideja slovensko-hrvatskega jedinstva v dr. Celestinu.   Ta   zahvalil se je v lepem hrvatskem  govoru ovaciji, njemu prirejenej, in zatrjeval,  da bode še nadalje svoje moči obračal v korist in prospe h obeh bratskih  narod nostij. — G. Pukl poudarjal je, da je g. dr. Celestin pokazal tudi dejanski   svoja čutila, ker je bil vedno prijatelj slovenske mladine, on je bil prvi podporni član „Slovenije", on je pa tudi jedini, ki iz hrvatske zemlje pošilja svoj donesek slovenskemu podpornemu društvu. G. drd. Vilfan napil je slovanskej ideji, g. Zupanec  novemu   častnemu članu, pesniku g.  Aškercu,  prof. Lohmer še jedenkrat v imenu odhajajočih gostov nazdravi  „Sloveniji", na kar je g. Zupanec  šaljivo pripovedoval o prvem majniku.
Vrli pevci „Slovenije" pevali so mej posamičnimi govori primerne, slovenske in slovanske, umetne in narodne pesni, g. Vladimir F o e r s t e r pa je zaigral izborno na klavirji Čajkovskija noc-turne in mazurko . —
Domače stvari.
— (Dnevni  red  seji Ljubljanskega občinskega sveta)  v torek G. dan maja letos ob G. uri zvečer v mestni  dvorani:    I. Naznanila predsestva.    II. Pravnega in personalnega odseka poročilo glede resultata letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svet. III   Volitev podžupana (§ 31. občinskega volilnega reda za deželno  stolno mesto Ljubljano). IV. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta in dopolnitvene volitve v nekatere občasne odseke. V. Finančnega odseka poročilo: a) o pozivu vis. c. kr. vlade, pod katerimi pogoji   bi za slučaj   mobilizacije  mestna  občina prepustila vojnemu  erarju  šolski poslopji na Cojzovi cesti in v Poljskih ulicah in  pa  nekatere  druge šolske prostore; b) o nakupu  hiš štev. 15.  in   17. v Kravji dolini. VI. Šolskega odseka poročilo: a) od vodstva I. mestne deške ljudske šole prošnji za izredni prispevek za učila in knjižnico; b) o prošnji šolskega sluge Ivana Skubeta za prvo petletnico ; c) o mest nih ljudskih šol računih glede dotacij pro 1888/89 ; č) o računih glede dotacij  e. kr. velike realke in priklopljene jej modelirske šole za 1889. leto.
— (Slovensko gledišče.) V soboto in včeraj predstavljala se je Ilozkošnega opera „Mi-klavž". Dasi čas gledališkim predstavam ni več ugoden, bila je vender gledališče polno. O dejanji opere „Miklavž" smo že zadnjič obširneje pisali, danes preostaje nam še nekoliko besed o predstavi samej, katera je bila povsem dob\a. Občinstvo odlikovalo je posebno nekatere pari te z obilnim pričanjem,  gospej Gerbičevi in     ispodičini Da
r
ne še v i, ki sta naše opere in operete glavni ženski pevski sili, poklonilo je vsakej lep Šopek z darilom, zven teh odlikovala sta se osobito s krasnim tjem gg. ^itamc ar in Pavžek. Tudi zbori so li jako krepki, ip točni.
— (Umrl) je v soboto g. Albert S tro lima yer, podpolkovnik v 97. pešpolku v Pulji v 58. letu dobe svoje. Pokojnik služil je v domačem pešpolku št. 17, dokler je postal major. Bil je jako strog, a izvrsten vo^jak. Pri okupaciji Bosne dobil je red,železne krone tretje vrste. ,
— (Nepotreben strah.) Ker je prvi dan maja tako mirno pretekel, bali so se nekaterniki, da bi utegnili v soboto ali pa v nedeljo biti izgredi, da bodo morda nekateri odpuščeni delavci razgrajali. A zgodilo se ni ničesar, oba dneva bil je najlepši mir.
— (Zlato poroko) praznoval bode dne 18. maja bivši ključarski mojster in hišni posestnik gosp. Gašper A h čin, star 74 let, s svojo gospo Barbaro A h č i n , staro 73 let. Spo minska slavnost se bode vršila v Trnovskej cerkvi. Oba jubilanta sta čila in zdrava.
— (V Muzejskem društvu) govoril je v soboto   g.  Jarnej  Pečnik o svojih prazgodovinskih  in  rimskih najdbah po  Kranjskem ter o skušnjah, katere si je on pri razkopavanji nabral. Poudarjal je, da je bila Kranjska, zlasti pa notranjska in dolenjska stran že davno pred Rimljani gosto naseljena in da je tod i živelo mogočno ljudstvo, naj že bo keltsko ali slovansko.    Zlasti na Dolenjskem  se nahaja  od izvira Krke pa do njenega  izliva  vse polno prazgodovinskih in rimskih ostankov. Govoreč o prvih človeških bivališčih spominjal je Pečnik mnogoštevilne jame ali  pečine, v katerih se nahajajo neovrgljivi sledovi, da so nekdaj ljudje v njih prebivali. Poudarjal je veliko množino notranjskih gradišč, ki so se tudi pod Rimljani   ohranila,  dočim  na  Dolenjskem ni nikakili zidin iz predrimske dobe. Zlasti velike so bile naselbine  blizu  Zemona  pri Ilirski Bistrici (mesto Terpo ?, tam blizu je vas Terpčane) in v Starem trgu pri Ložu. Na tem m estu je bržkone stal stari Me tulum, ker pri vasici  Metlje ni nikacega sledu o ttarlh naselbinah. Potem je opisoval Pečnik razne načine pokopavanja (gomile, jame in žare s sežganimi mrliči, cela ogrodja) in pojasnjeval, kaj se je pri mrličih našlo. Na Vačah so ženske navadno se-žigali, moške pa cele pokopavali. Nahajajo se tudi grobi,   v  katerih je jeden del telesa sežgan, drugi pa pokopan. Prehajaje k rimski dobi spominjal je rimske   naselbine  ob cesti iz Rmone v Novio-dunum.   Rimska naselbina  limona je  stala na mestu   sedanje  Ljubljane,  a  na  Igu (tam kjer je grajščina Sonegg) je bila velika že predrimska naselbina.   Pri  Trebnjem je bil „Praetorium Latobi-corum" (ljudstvo jih še vedno imenuje „latovci, la-tovski  jezik",)  kjer   pa ni bilo civilnega ljudstva. Pri   G robi j ah  (blizu Šent. Jerneja) je stala naselbina Crucium, iz katere je vodila cesta v Novi odu num (Drnovo). Tu je začel Pečnik 1. 1888 razkopavati  in našel  nad SOOp grobov (mej temi kakih 500 ogrodij.)   Najlepši so iz prvega stoletja (v  žarah,  z  lepimi   posodicami);   iz  II. so zidani grobi s skrilami kriti; iz III. stoletja so kapelicam podobni obiteljski  grobi,  iz IV. pa grobi s celimi ogrodji. Vodovod je bil napeljan od sela I g vir na Gorjancih. Povsodi se nahajajo sledovi rimskih ko-pelij (tliermae), zlasti  pri  M a 1 n i c a h. Prvotno ljudstvo pa je živelo čisto po svojih običajih v lesenih   hišah,  niti   rimskih  novcev ni potrebovalo. Pečnik je tega mnenja, da se ljudstvo ni nič spreminjalo,  da   se neso novi narodi doseljevali, nego da so prebivalci vedno isti ostali, samo da so svoje orožje  in  nakrasnine  vsledi mode in napredujoče omike menjevali. V Drnovem ni prav nobenega keltskega  ostanka (kakor    je Leiuemiiller trdil), nego vse je rimsko iz časov po Kristu.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska.) V dobi devetih mesecev obolelo je G00 blagajničnih udov, izmed teh 537 moških in G3 ženskih. Umrlo je IG udov, mej temi 3 ženske. Izplačalo se je bolniščine 4288 gld. 49 kr., bolniških oskrbovalnih troškov G27 gld. 84 kr., voznine G7 gld. 49 kr., zdravniških troškov IG 13J gld. 84 kr., za zdravila 107(J gld. GG kr., pogrebščine 20G gld., za kopelji 32 gld. 95 kr., za terapev-tične pripomočke 23 gld. 98 kr., za obveznine 20 gld. 30 kr., torej skupno 79f>7 gld. 55 kr.
— (Pravila kmetskega bralnega društva v J a r e n i n i) je visoko c. kr. namestništvo
v Gradci že potrdilo.   V nedeljo dne 11. t. m. po večernicah bode društvo otvorilo čitalnico.
— (Na Brez niči) imel je tamošnji čebelar g. učitelj Ažraan dne 3. t. m. prvi roj z matico pevko (to je z mlado, novo izleženo). To je prvi roj v naši okolici in to v čehelnjakut v katerem jo nekdaj imel svoje čebele.slavni.dne 20. maja 1734 na Breznici porojeni Anton Janša, pozneje č. kr. učitelj čebelarstva na Dunaji.
— (Iz Središča) se nam piše: Akademično društvo „Triglav" priredi binkoštni ponedeljek v Središči veselico ter blagoslovljenje svoje zastave, V ta namen sestavil se je tukaj odbor, ki bode v to svrho storil primerne korake.
— (V Ormoži) bode letos sv. Vrbana semenj, ki je bil sicer dne 25. maja, zaradi binkoštnih praznikov še le dne 27. t./n.
— (Krapinske toplice.) Z dne 1. maja vozita po Zagorskej železnici dva nova vlaka, katera imata zvezo z vlakoma južne železnice št. 501 in 512 v Zaprešičji. Ta dva vlaka ugajala bodeta posebno gostom v Krapinskih toplic. Jeden teh dveh vlakov odhajal bode ob 5. uri 10 m. zjutraj z Zi-danegamosta in prihajal v Zapreščji ob 7. uri 42 m., v Zabok-Krapinske toplice pa ob 8. uri 49 m. zjutraj. Drugi bode pa odhajal iz /aboka-Krapin* skib toplic ob G. uri 41 m. zjutraj, prihajal v Za-prešiče ob 7. uri 39 m. in na Zidanimost ob 10. uri 47 m. dopoludne.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. maja. Smolka po noči več ur mirno spal. Splošno stanje jako povoljno.
Pulj 5. maja. Ladija „Aurora" priplula s svojega vzhodnoazijskega potovanja.
Pariz o. maja Pri občinskih volitvah v mestni zastop izvoljenih 52 republičanov, šest konservativcev, jeden Boulangerjevec. V okrajih Tourcoing in Roubaix praznuje sto tisoč delavcev.
Madrid 5. maja. Včerajšnje delavske demonstracije udeležilo se je 10.000 delavcev, V mnogih provincijali bili so sprevodi po ulicah. Delavci izročili so guvernerjem peticije na zbornico za osemurni delavnik.
London 5. maja. Shod v Hvdeparku vršil se je mirno. Govorniki izražali so se z veliko zmernostjo za osemurni delavnik.
Bazne vesti,
* (Papežev spomenik.) Kakor njegovi preduiki, tako si hoče dati tudi sedanji cerkveni knez napraviti krsto h spomenikom. Načrt je razpostavljen v baziliki sv. Janeza v Lateranu iu predstavlja papeža na grobnem spomeniku sedečega, pri nogah pa se mu dvigata dva velika kipa, pravica in vera Spomenik bode narejen iz karar-skega mramorja in porrirja
* (G r š k i kralj Jurij) hoče odstopiti od vlade ter prepustiti prestol svojemu sinu, ako se mu bo rodil te dni sinček. Tudi si je grški kralj že kupil krasno palačo v Kodanji, kamor se hoče potem preseliti.
* (Radi dveh žemelj — dvanajst ur zapora.) Pred kratkim bila je na Dunaji zatožena neka babica radi tatvine. Ko je namreč pred kakim mesecem neki raznašalec kruha pustil jerbas z žen> ljami kakor obično v prvem nadstropji ter nesel zemlje v drugo nadstropje, opazil je ozrši se, da neka ženska krade. On skoči za njo, vzame jej dva žemlji, kateri je bila vzela, ter jo gre tožit. Obsodili so jo na dvanajst ur zapora.
* (Zasobne železnice in pašni tarif.) Dasi se vse avstrijske železnice branijo na vso moŠ uvesti pašni tarif, vender bodo to morale storiti, ako ne bodo hotele prevelike škode trpeti, ker so državne železnice tako razširjene. Zlasti bodo morale to storiti železnici; na Češkem že s prvim junijem. Takisto je večjidel tudi z južno železnico.
* (Voz s petimi kolesi.) V Parizu jel je te dni občevati voz, katerega goni par in ima.pet koles; a peto kolo ni tako nepotrebno, kakor bi si kdo utegnil misliti, ker s petim kolesom krmijo voz.
* (Prijatelja ustrelil mestu medveda.) V Si bin j i šel je neki gozdar s tremi prijatelji na lov na medvede. Ko je gozdar svoje mesto hotel iz neznanega uzroka nekoliko premakniti, kobacal je po vseh štirih dalje. Prijatelj njegov, ki je nekoliko kratkoviden, menil je, da je to medved, pomeril in ustrelil tako dobro, da je nesrečni gozdar drugi dan umrl.
* (Stekel otrok.) V Hobenlimburgu na Pruskem je otrok, katerega je pred devetimi leti stekel pes popal, zadnje dni stekel in to tako hudo. da je v par dneh umrl. Čudno, da se je to zgodilo tako pozno.
11
17
3        m —
30   „ —
21
10   . —
26   h —
50
Darila za „Narodni Dom".
XXXVII. Izkaz „Krajoargke Dniihe".
Prenesak   .   .   .    8545 gld. 21 kr. Za knjižico „Slava Vodniku" :
Sežana.......5 gld. — kr.
Gorica.......4   *   37 „
Predoslje.....■   1    „ 80
Mesečni  donesek  dr. A. Ferjaneića za
mesec februvarij........
Mesečni doneski za marcij; darovali s«) sledeči gg.:
Dr. A. Mosche, Fr. Ravnihar, Fr. Ks. Souvan in Ferd. Souvan, dr. Ivan Tavčar in I. Vilhar, :'i 5 gld......
Dr. A. Ferjaneič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Miirnik, M. Pleteršnik, pl. U. Trn-koczy in dr. J. Vošnjak, a 8 gld  . •
dr. K. vit. Bleivveis, dr. Fr. Munda. V. Kohrman, S. K* nt ar in Fr. Som, a 2 gld.
A. Bayr, J. S. Benedikt, R. Henie, O. De tela, P. Drahaler, I. Dufl'e, Kr. (Jerbie, dr. V. Gregorič, Drag. Hribar, dr. M. Hudnik, I. Knez, £. Lah, .F. Martihak, G, Pire, K. Pleiweiss, K. Pleško, L. Robič, J. Rode, J. Swoboda, J. Traun, dr. K. Triller, Fr. VViesthaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in I. Zituik, a 1 gld......:   . .
A. Bartel, V. Horštner, J. Geba, J. Pich-lerv L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina, I. Šnbic, A. Tavčar, A. Trstenjak in Fr. Trtnik, a 50 kr........
Darilo g. V. PetriČiča v Ljubljani (ost. knj. št. 258)..........
Krajcarska družba v Hrenovicah (poverjenik BI Arko) na kuj. št. 416   .   . .
Neimenovan rodoljub po g. Fr. Ks. Sou-vanu v Ljubljani (na knj. št. I.)    . .
Krajcarska družba v Št. Petru (poverjenik I. Špilar) na knj. št. 526 .... Mesečni doneski za april; darovali so sledeči gg.:
Fr. Ravnihar, Fr. Ks. Souvan in Ferd.
Souvan, dr. Ivan Tavčar in I. Vilhar,
a 5 gld............
Dr. A. Ferjaučič, I. Gogola, Fr. Kollinanri,
I. Miirnik, M. Pleteršnik, pl. U. Trn-
koczy in dr. J. Vošnjak, a 8 gld. . . Dr. K. vitez IJlehveis, dr. Fr. Munda, V.
Kohrman, S. Rutar in Fr. Soss, a 2 gld. A. Bayr, J. S. Benedikt, R. Heuič, O.
Detela, P. Drahsler, I. DuHV>, Fr. Ger-
bić, dr.  V.  Gregorič,  Drag. Hribar,
dr. M. lludnik, I. Knez, B. Lah, J. Mar-
tiuak, G. Pire, K. lJleiweisa, K. l'leško,
L.  Robič, J.  Rodu, J. Svvoboda, J.
Traun, Fr. VViesthaler, T. Zupan, dr.
Fr. Zupane, Dr. Žagar in I. Žitnik,
« 1 gld............
A. Bartel, V. Borštuer, J. Geba, J. Pich-
ler,v L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina,
I. Subic, A. Trstenjak A. Tavčar, a
50 kr............
Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E.Lah) ost. knj." št. 469 .   .   .   ,_4   .   — ■
Skupaj   .   .   .     «860 gld. — kr. Vsem požrtvovalnim iu vstrajnitn  poverjenicam in poverjenikom,  podpornicam  in  podpornikom,  ki so na ta ali oni način pripomogli k zgoraj označeni svoti, odkrit"
100
12
25   „ —
21 „ -10   „ —
25   „ —
5   „ —
■rčno zahvalo, združeno z željo, da tudi v prihodnje krepko vstrajajo z nami.
V Ljubljani, dne 3. maja 1890.
Odbor „Krajcarske družbe".
„LJUBLJANSKI ZVOH"
»toj i
za VNe lelo I.GO: za pol leta
gld. 2.30; za <vtvi leta gUl. 1.15.
85
■tgr----
rJTuj<»i :
4. maja.
Pri Slonu : Jakšič iz Budimpešte. — II abernek, As -vile, Eisler  z Dunaja. —   Stern, Heimer iz Zagreba. — Stibec iz Pulja — Lisec iz Novega Mesta. — Jelene iz Celja, — Reichswald iz Pulja, —Glas iz Siska. — KOrosi iz Gradca.
Pri HTMtrljskem ceN»rjl t Franz, Veronika iz Zagorja. — Roschanz iz Kočevja. — Froger iz  Beljaka. — Pri Joinem kolodvoru: Schmidl z Dunaja. —
Tržne cene v ljubijani
dne 3. maja t. 1.
			g kr.		
Pšenica, hktl.		• *	; 7ii5	Špeh povojen, kgr. .	68
Rež,	n	... .	j 5|3«	Surovo maslo, „	i—,801
1 Ječmen,	n		4 87	Jajce, jedno :   .   , .	— 2
0 res,	»			Mleko, liter ....	— 8)
Ajda,	n	*    * •	. 5 04	Goveje       meso, kgr.	- 58,
1 ProhO,	n	*    * *	4 87	Telečje          „ „	—158
! Koruza,	it	•    . .	4 5f-	Svinjsko        „ „	— 60
Krompir,	n	*    * *	3 39	Koštrunovo    B „	— 40,
Leča,	n	*    * *	10 —	Pišanec......	— 60
Grah,	H	•    •    »I	lil —	Golob......	— 22
Fižol,	M	•    • t	8 -	Seno,  100 kilo .   . .	2 05'
{ Maslo,		kgr. .	— 95	Slama,   „     „   .   . .	2'23;
Mast,		*	M68	Drva    trda, 4 rjmetr.	6 60
1 Speh frišen			!—[60	■    mehka, 4 „	420
Meteorologično poročilo.
e ss n	Cas opazovanja	Stanje barometra, v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734-2 mm. 732-6 mm. 732-7 mm.	5-4° C 18-2° C 10 6° C	brezv. si. svz. si. zah.	obl. obl. d.jas.	000 mm.
4 maja	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	730-8 mm. 729-0 mm. 729*3 mm.	8*0° C 19-0" C 11-8° C	brezv. si. zah. si. svz.	megla obl. obl.	200 mm. dežja.
Srednja temperatura 11-5" in 12-9°, za 0-1° pod in M   nad normalom.
90-— 109-90 101-45 943 — 300 — 118-20
9-40'/,
5-58 58 02«/, 250 gld. 100 .
J
- gld.
^*u.za.ajsls£L borza
dne 5. maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo, včeraj
Papirna renta.....gld. 8950
Srebrna renta ..... »
Zlata renta......a
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1864
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska papirna renta 5°/„......
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4a/sVt z,atl ZH8t- nHti • •
Kn.ditno srečke......100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avatr. banke   .   .     120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..   . .
danes
89-50 89 85 109 90 101 60 944 — 302 — 11815
- . 9-407.
- . 5-59
- . 5802 V, 131 gld. 75 kr. 178 103
99 121
50 70
117
185 20 1f>0 214
25 50
75
Zahvala.
Za jako mnogobrojne dokaze sočutja povodom bolestne izgube našega nepozabljivega rodbinskega starejšine, gospoda
KAROLA GALLE-TA
izrekamo s tem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti hočemo omeniti mnogih vencev, mnogobrojno udeležbe občinskih zastopov, korporacij in gasilnih društev pri pogrebu, ganljivega petja slavnega pevskega zbora nemškega telovadnega društva na grobu in slovesnega poslovljenja čaBtilega Btrelskega društva.
(363) Žalujoči ostali.
Hiša v Kranji št. 132
proda se iz proste roke. Pripravna je za vsako kupčijo. — Več se zve pri posestnici. (349—3)
Restavracija hotela „Pri Slonu".
0«1 1. maja naprej (356—3)
Malošvehatsko in Funti-gamsko marčno pivo.
St. 342.
(357—3)
Razpis službe občinskega tajnika.
Pri mestni občini v It a mili kil izpraznjena je služba občinskega tajnika z letno plačo G00 goldinarjev.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni ter v občinskih zadevali verzirani, naj svoje prošnje s prilogami vred najdalje do €». maja t, 1. podpisanemu županstvu pošljejo.
Polo/iti je treba 300 gld. kavcije.
3VCos**tiio županstvo v Kovini i i lili.
dne 30. aprila 1890.
Župan: Jože Močnik.
Odvetniška pisarna Dr. Frana Stor-a
nahaja se od 1. maja t, I, naprej 059-2) v Krizcvniških ulicah št. 2.
Premeščen j a
Podpisani uljudno naznanja, da se je dne Ct. 1. ni. preselil (864—d n.a, Sv. ZE^etra, cesto       št. 4
ter da ordinuje kakor navadno od 8.—9. ure zjutraj in od 2.—3. ure popoludue.
»varovalno društvo ia življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, L, Giselastrasse i Fešta, Franz-Josefsplatz
št. 1, v hiši drufitva. št. 5 in 6, v hiši druStva
Društvena aktiva dne 30. junija 1689...........frank. 19£i57^.528-96
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1889 ...
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka druStva (1848)................• :
V poslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri
društvu za ..................
novib ponudb, vsled česar znaša Bkupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah...........
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor tudi ofrmmM v«
predloge daje brezplačno
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št, 3, II. nadstropje pri driiido 5£ot-*cHlio tu. (i60—2>
19,328.51886 219,930.701-87 49,069.600-— 1.610,827.280-—
A v lastno režijo. — Skrbel bodem vestno za eeno in točno postrežbo, za kar jamčim s svojim imenom.
Priporočam se p. n. potofcralcem iu slavnemu občinstvu v Trstu za blagovoljni obisk omenjene restavracije. J
Ivan Tosti, gostilničar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnica in tisk „Narodne TiBkarne".
2964
3E