LETNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS ZK mora ohraniti življenjski stik z Ijudmi »Občepartijska razprava o sklepib 13. seje CK ZKJ je zagotovo dala poodarke idejnemu in političnemu delu /ve/e komunistov v ob-čini v preteklem letu. To tako po svoji naravnanosti kot po sporočilih, po tem, da smo prav vsi — od sleheme osnovne organizacije do občin-skcga komiteja — izrazili potrebo po (akšni razpravi; ne /ato. da smo potrdili vztrajanje na programskih in strateških usmeritvah ZK, ampak predvsem zato, da smo te opredelitve konkretizirafi, in sicer / oceno, da je stabilizacijski program komunitov dober in ga je treba uresničevati. In to najprej koniunisti sami.« Tako je prieel svoj uvodni govor na seji občinske konfe1-rence ZKS ohčine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila 9. marca v kulturnem domu Španski borci (o čemersmo že poročali v prejš-nji številki Naše skupnosti), predsednik našega občinskega komiteja Pavel Vindišar. V njem je spregovoril o aktualnih go-spodarskih. političnih in družbe-nih razmerah ter o prizadevanjih in nalogahobčinske organizacije ZKS. Po uvodnem govoru so komunisti nadaljevafi deio v dveh skupinah, ugotovitve raz-prvn-pa so povzeti na plenarnem zasedanju. Sejo občinske konfe-rence ZKS je vo.dil Milenko Va-kanjac. • GOSPODARSKA OŽIVITEV Del svojega govora je Pavel Vindišar namenil tudi eospodar- Poleg delefjatov in članov občinskega komiteja ZKS in njegovih organov so se seje naše ohčinske konference /KS udele/ili še goslje: clan sveta f ederacije in častni občan naše občine Ivan Maček-Ma-tija. član predsedsiva CK ZKS in predsednik IMK ZKS Jože Smole, sekrelar pred-sedstva mestnega komileja ZKS I.jubljana Izlok Win-kler. pred\ojni komunisti, spanski borci in narodni hero- jenju v občini. Dejal je. da smo lani prvič po večletni siugnaciji /aheležili oživiiev gospodarstva. »Povečala sta se fizični obseu proizvodnje in akumuhilivna sposobnost. večja je rentabil-nost, porasel je tndt konvertibilni izvoz. Vse delovne orjianizacije so bile likvidne, čeprav so si ne- (Nadaljevanje na 4. strani) (nadaljevanje .s 1. slrani) katere to zagotovile le z izje-mnimi napori. Povsod so imeli delo in s tem tudi socialno var-nost. Rešili smo se preteklih izgu-barjev, pa tudi novi — nastali so predvsem v živilsko-predeiovani industriji - bodo imeli izgube kmalu pokrite. Ta premik je naj-boljši v Ljubljani in nadpovpre-čen \ Sloveniji,« je poudaril Pave! Vindišar in nato pojasnil: » Vse to pa je bilo doseženo ob že skoraj stoodstotni iztrošenosti naše industrije in še ob vrsti dru-gih težav. Na doseženem mo-ramo bolj graditi politično delo: in obratno: z njim moramo ustvarjati razpoloženje, da je mogoče dobro gospodariti, da problemi niso nerešljivi. da lahko odpremo perspektive. V tem smo uspeli zaradi izjemnih prizadevanj prav vseh: trideset tisoč naših delnvcev, mojstrov. strokovnjako\, direktorjev, sa-moupravnih organov in politič-nih organizacij. Rezultati gospodarjenja so posledica tudi prizadevanj ko-munistov v izvršnem svetu ohčin-ske skupščine in sploh celotnega izvršnega sveta. lzvršni svei je \ novisestavi delal kot kolektKno telo in prevzemal kolektivno od-govornost, pokazal je vjsoko strokovnost in odzivnost do od-prtih vprašanj, ustvarjal je raz-položenje za uspešno usklajeva-. nje včasih tudi različnih intere-sov med delovnimi organizaci-jami, krajevnimi skupnostmi in Ijubljanskimi občinami. Z delom si je ustvaril ugled. Družbenopo-litične organizacije, tudi občinski komite, predvsem pa delegati naše občinske skupščine, so delo izvršnega sveta ocenili zelo ugodno.« Ko je govoril o tem. da morajo komunisti več storiti za spodbu- janje dobrega gospodarjenja, je omenil tudi nekatere konkretne primere. Tako so posebej za-hievne naloge pred komunisti Indosa; le-ti bodo morali zago-toviti predvsem večjo enotnost do temeljnih vprašanj v delovni organizaciji in tako pospešiti go-spodarsko in samoupravno sana-cijo. Komunisti v Givu pa bodo morali odločneje podpreti priza-devanja novega vodstva, saj bo mogoče dovolj dela priskrbeti le s kakovostnim opravljanjem sto-ritev. To ne bo lahko, ker ta ko-lektiv bremene pretekle po-slovne napake. • MLADI NE PRISLUHNEJO FRAZAM Nekaj misli je Pa\el Vindišar namenil tudi delu zveze komuni-^to\ 7 mlado generacijo. Menil je. da se bo potrebno prav teca prohlema \ prihodnje lotiti z \ so resnostjo. »Motijo se tiMi člani zveze komunisto\, ki mislijo. da je danes mogoče mlado genera- cijo prilegniti zgolj s frazeologijo še tako revolucionarnega tipa, obenem pa nekritično mižati pred lastnimi slabostmi. Današ-nja tnlada generacija ni v niče-mer slabša od predvojnih, med-vojnih in povojnih mladih gene-racij, tistih, ki so izbojevale revo-lucijo; vprašanje pa je, če smo pripravljeni prisluhniti njihovi kritičnosti ter vprašanjem, ki se nam zde preveč radikalna — tudi zato, ker ogrožajo našo pasivnost in premajhen posluh za njihove prohleme.« »Navaditi se bomo morati na različnost v pogledih. Ustvariti moramo nov tip sodobnega člana zveze komunistov, oživiti tradi-cijo ži\ Ijenjskosti, širine in stika 7. Ijudmi. Tudi preprostega člo-veka zanimajo vprašanja, kot so narodov obstoj in njegova pri-liodnost, življenje v skupnosti jugoslovnnskih narodov, svo-boda \ naši družbi, dogodki iz polpretekle zgodovine in resnica o njih. Zveza komunistov mora biti tudi tu prisotna s svojo ob-čutljivo besedo za resnico, s po-sluhom za hotenje in utrip ljudi, z vizijo jutrišnjega dne, v katerem bosta prevladovali ustvarjalnost in delo,« je končal svoj uvodni govor predsednik našega OK ZKS Pavel Vindišar. Obe skupini sta nato obravna-vali poročili o političnih razme-rah in o delu občinske organiza-cije ZKS, programsko usmeritev za letošnje leto, pretresli sta gra-divo za sejo MK ZKS; v prvi skupini so govorili še o osnutku planskega dokumenta Ljubljana 2000, v drugi pa o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih ure-sničevanja kadrovske politike \ Ljiibljani. V prvi skupini, kjer je uvodno hesedo imel član OK ZKS Miha Berčič, so razpravljali: Roman Pipan, Danilo Jurca, Milan Je-lenc, Milenko Vakanjac, Borut Snudcrl, Niko Lukež, Martin Pograjc, Albin Skok, Igor Ka-dunc in Janko Ljubič, svoje raz-prave pa so v pisni obliki oddali še Ivanka Curk, Franc Pleško, Sanja Traunšek in delegal iz BTC. Njihove tigotovitve je na plenarnem zasedanju strnil Milan Jelenc. Največ go\ orcev se je do-taknilo osnutka Ljubljane 2000. predvsem njenega gospodar-skega in prostorskega razvoja ter varstva okolja. Med drugim so se zavzeli tudi /a modemizadjo in prestrukturiranje našega gospo-darstva ter za uresničevanje si-Meina nagrajevanja po delu. V drugi skupini, kjer je Livod imel i/vršni sekretar občinskega komiteja ZKS Marjan Dragar, poročilo za plenarno zasedanje pa je priprav il Ivan Kuhar, se je beseda sukala o odgovornosti članov ZK v zvezi z uresničeva-njem kadrovske politike. govo-rili so tudi o liku komunista, o uresničevanju ustavne in druž-bene vloge družbenopolitičnih organizacij. zlati SZDL, o idej-nopolitičnem usposabljanju članstva fn drugo. S svojimi pri-spevki so »stvarjalno sodelovali: Viljeni Kranjc, Leopold Ko.s, Pavel Jeriha, Janez Hambroš, Vera Bajič-Valenčič, Janez I.ah, Franc Rejc in Stjepo Delo, pisne prispevke pa so oddali Ljuben Karašov in Anka Brajovič. Na plenaraem zasedanju so se k besedi oglasili še Marjan Moškrič, Stane Keber, Jože Smole, I.ojze Trtnik, Vera Bajič Valenčič in Stijepo Delo. D.J.