[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv «J— ticma mu ifzggrn - mu Poiščite kupon v časopisu. J ^tfzggltèfia, v se 31 dni 3 s m Perutnina Ptuj 110 YEARS •S maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.s Ljudje in dogodki Ptuj • Nas krvava zgodovina res ni izučila? O Strani 16 in 17 Ptuj, torek, 12. maja 2015 letnik LXVIII • št. 36 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Kronika Ptuj • Lani nobene, letos že bo četrtletju dve smrtni žrtvi O Stran 24 Podravje, Slovenija • Za delo v splošno korist lani 650.000 evrov Namesto globe ali zapora - delat... Šport Nogomet • Odlična predstava v odličnem ambientu O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Tenis • Zidanškova na Boiu do finala iTF- Tovarna sladkorja Ormož: Sladki urgentni center: turnirja načrti z manj sladkim koncem 1 O Stran 12 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vabljeni na avdicijo ansamblov za 46 "fe Pfuj 2015 Avtobus odpelje v Tržič v nedeljo, 31. maja iz avtobusne postaje Ptuj. Med prispelimi kupončki do ponedeljka, Zakaj je v Mihovcih ostal nivojski železniški prehod 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 12. maja 2015 Podravje, Slovenija • Za delo v splošno korist lani država porabila kar 650.000 evrov Namesto plačila globe ali zapora belit Slovenska zakonodaja že od leta 2009 omogoča, da lahko obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni ali prekrškar namesto plačila globe odsluži kazen. Tovrstna odločitev je čedalje pogostejša med kršitelji, ki zaradi premoženjskega stanja ne morejo plačati globe. Ob tem pa so jim krije stroške zavarovanja in usposabljanja za varstvo pri delu. Tako so stroški za delo v splošno korist lani znašali približno 650.000 Zakon o prekrških ne določa nobenih omejitev glede tipa odločbe ali višine globe, zato je mogoče vse prekrške nadomestiti z delom v splošno korist. Praktično to pomeni, da lahko vsakdo najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe predlaga, da se prisilna izterjava nadomesti z opravljanjem dela v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Vendar za nadomestitev plačila prekrška z opravljanjem dela v splošno korist lahko zaprosi le tisti, ki zaradi premoženjskega stanja CSD Ormož Kot so sporočili s Centra za socialno delo Ormož, je v lanskem letu nadomestno kazen v obliki družbeno koristnega dela izvajalo 32 oseb. Osebe najpogosteje vključujejo v Ribiško družino Ormož in Prostovoljno gasilsko društvo Hermanci. Sicer pa so potni stroški za vseh 32 oseb v lanskem letu znašali 533 evrov, stroški za malico pa 1.027 evrov. (ML) ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe. Kršitelj mora predlog za opravljanje dela v korist lokalne skupnosti CSD Ptuj Kot nam je pojasnil direktor Centra za socialno delo Miran Kerin, je v letu 2014 delo v splošno korist opravljalo 62 oseb. Najpogosteje so bile napotene na občine, osnovne šole, v varstveno-delovne centre, domove za upokojence, različna društva ... Izplačani potni stroški v letu 2014 so znašali 4.275, še nekoliko večji strošek je bilo izplačilo malice, in sicer 5.364 evrov. (DK) Uvodnik Vse je politika Če mislite, da v svojem življenju ohranjate kakšen košček zasebnosti, s katerim lahko neobremenjeno razpolagate in ga oblikujete po svoje, se motite. Vse je politično, od svetovne, nacionalne, lokalne do individualne ravni. Za tovrstno ugotovitev sicer ni treba biti ravno pameten. Kdo odloča o tem, kakšni bodo naši komunalnipri-spevki za gradnjo hiš, koliko bodo stali priključki na kanalizacijo, koliko ravnanje z odpadki? Kdo odloča o cenah in kriterijih za sprejem v vrtec? Kdo odloča o tem, kje in kako se bodo gradile ceste, vrtci, šole, knjižnice, gledališča...? Kdo odloča o tem, kje in kako bo organizirana zdravstvena oskrba? Kdo odloča o urejanju vodotokov, o naši poplavni (ne)varnosti? Kdo odloča o tem, kateri visokošolski zavodi bodo dobili koncesijo? Kdo odloča o višinah pokojnin? Kdo odloča o višini in upravičenosti socialno-var-stvenih prejemkov? Kdo odloča o višini davkov, o trošarinah? Kdo odloča o pokritju milijardnih bančnih izgub (in kdo je bil v ozadju odobravanja enormnih, neupravičenih kreditov)? Kdo odloča o tem, kako bo razporejen denar iz skupne evropske blagajne? Lahko naštevamo še naprej, a ne verjamem, da ima to sploh kakšen smisel. Seveda se bo zdaj oglasil kdo, ki bo rekel, da za globalnimi odločitvami stojijo velike multinacionalke. Jasno, se strinjam. Toda svojo moč lahko uresničujejo le preko - politike... Simona Meznarič vložiti pri prekrškovnem organu (npr. policiji), ta organ pa nato predlog posreduje pristoj- nemu sodišču. To nato preuči storilčevo premoženjsko stanje in možnosti za plačilo globe. Obseg izrečene nadomestne kazni je odvisen od storjenega dejanja in postopka, s katerim je bila nadomestna kazen izrečena. Obsojencu delo, ki ustreza njegovim sposobnostim Kot že omenjeno, se lahko tudi kazen zapora do dveh let (razen za kaznivo dejanje zo- CSD Lenart Po besedah direktorice Centra za socialno delo Lenart Jasmine Gruden so v lanskem letu v vodili 28 zadev v zvezi z opravljanjem družbeno koristnega dela, leto poprej pa kar dvakrat več - 58. »Na vseh Centrih za socialno delo opažamo upad zadev v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist. Predvidevamo, da je to posledica ukinitve uklonilnega zapora,« je pojasnila direktorica. Sicer po bile osebe, ki so opravljale družbeno koristno delo, vključene v glavnem v Upravno enoto Lenart, in sicer na pristojnih občinah, v Domu za starejše občane Lenart, Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec in Knjižnici Lenart. Potni stroški za vseh 28 oseb so v lanskem letu znašali 1.475 evrov, stroški za malico pa 2.472 evrov. (ML) Od leta 2009 lahko obsojenci namesto prestajanja zaporne kazni ali Osebe, ki kazen odslužijo z delom, so upravičene do povrnitve potnih bljanja za varstvo pri delu. Ptuj • Subvencionirano počitniško letovanje otrok Da bodo na morje šli tudi tisti, k V ponedeljek je začel teči rok za prijave za počitniško letovanje otrok v VIRC Poreč in DMZ Poh s sofinanciranjem mestne občine Ptuj. Vsi, ki želijo uveljavljati regresirano plačilo letovanja, morajo prijave oddati v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, tisti, ki bodo sami poravnali celotno letovanje, pa prijave oddajo na sedežu Zveze prijateljev mladi- ne Maribor ali jih pošljejo po pošti. Upravičenost in višino subvencioniranega počitniškega letovanja otrok v letu 2015 bo MO Ptuj ugotavljala na podlagi dohodkov družine v letu 2014 oziroma na osnovi veljav- ne odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka (glej tabelo). Otroci, ki so vključeni v rej-niško družino ali oskrbo v mladinskem domu, bodo plačila oproščeni, stroške letovanja bo v celoti poravnala ptujska ob- Povprečni mesečni dohodek na osebo (v % od neto povprečne plače v preteklem koledarskem letu) Razred: Prispevek staršev (% od cene letovanja) Prispevek staršev (% od cene zdravstvenega letovanja) 1. do 18 % 25% 30 % 2. nad 18 % do 30 % 30% 38 % 3. nad 30 % do 36 % 40% 48 % 4. nad 36 % do 42 % 45% 58 % 5. nad 42 % do 53 % 50% 68 % 6. nad 53 % do 64 % 75% 80 % 7. več kot 64 % 100% 100 % čina. Za tiste otroke, za katere predlog o sofinanciranju poda CSD, pa bodo starši prispevali 8 % stroškov letovanja, preostalo pa bo prav tako kril občinski proračun. Vloge za subvencionirano letovanje bodo sprejemali do predvidene porabe proračunskih sredstev za počitniško letovanje v letu 2015. Če bo prišlo do večjega števila prijav, kot je na razpolago finančnih sredstev, imajo prednost pri prijavi starši otrok, ki lani niso letovali s sofinanciranjem občine Ptuj. Natančna merila o upravičenosti do subvencioniranja letovanja so določena v občinskem sklepu. Cena organiziranega letovanja na Pohorju je 316 evrov, v VIRC Poreč za otroke od 6. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 12. maja 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 stene ali kosit travo poda predlog za opravljanje družbenokoristnega dela na občini, v gasilskem društvu... in tako osebe, ki kazen odslužijo z delom, upravičene še do povrnitve potnih stroškov in malice, država evrov. i nimajo veliko orje. Prednost imajo otroci, ki lani niso letovali . _Ji do 18. leta starosti znaša 345 evrov, za srednješolce pa 384 evrov. Bistveno nižja pa je cena zdravstvenega letovanja: v Po-reču 99 evrov, na Pohorju 46 evrov. Delež, ki ga krijejo starši, je odvisen od tega, v kateri razred družina spada (ta je določen tudi v odločbi za otroški dodatek). Prijavnica in vsi pogoji letovanja so predstavljeni in pojasnjeni tudi na spletni strani MO Ptuj. Dženana Kmetec CSD Slovenska Bistrica V letu 2014 so na novo obravnavali 52 pozivov oz. sklepov za opravljanje del in nalog v splošno korist. V letu 2013 so prejeli 98 pozivov za opravljanje del in nalog v splošno korist, kar je 46,94 % več kot v letu 2014. V letu 2014 so napotene osebe opravljale druž-benokoristno delo na področju UE Slovenska Bistrica v organizacijah: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Komunala Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, OŠ dr. Jožeta Pučnika Slovenska Bistrica, Občina Poljčane, OŠ Gustava Šiliha Laporje, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Bodočnost Maribor, d. o. o., OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Min-ke Namestnik Sonje, Prostovoljno gasilsko društvo Laporje, Društvo Karierni center Poljčane. V letu 2014 je izvajalo nadomestno kazen 28 oseb. Potni stroški so v letu 2014 znašali 1.461,54 evra, stroški za malico pa 1.828,19 evra. (MV) Foto: Črtomir Goznik prekrškarji namesto plačila globe opravljajo družbenokoristno delo. stroškov in malice, država pa jim krije stroške zavarovanja in usposa- per spolno nedotakljivost) izvrši tako, da obsojenec namesto zapora opravi delo v splošno korist. Ob tem se obsojencu določi takšno vrsto dela, da to ustreza njegovi strokovnosti in sposobnosti, nadalje se ga razporedi tako, da delo ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Sodišče o izvrševanju kazni v obliki družbeno-koristnega dela upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni. Če je obsojencu potrebna pomoč, nadzor ali varstvo v obliki varstvenega nadzorstva, sodišče lahko v sodbi za čas trajanja dela v splošno korist po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi odredi varstveno nadzorstvo in določi svetovalca. Dan zapora = dve uri dela Če je predlog prekrškarja ali obsojenca utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo. Center za socialno delo pripravi predlog na podlagi razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo. V prekr-škovnih zadevah sodišča sama določajo število ur, ki jih mora napotena oseba oddelati, v kazenskih zadevah pa število ur določa kazenski zakonik, ki pravi, da je za en dan zapora treba oddelati dve uri. Družbenokoristno delo mogoče tudi v župnijah V Sloveniji imamo 62 centrov za socialno delo (CSD), vsak izmed njih organizira izvedbo naloge na območju, za katerega je krajevno pristojen. CSD mora za vsako napoteno osebo organizirati izvedbo naloge. V večjih in urbanih okoljih je več organizacij in društev in več možnosti za delo, zato nimajo vsi centri za socialno delo enakih pogojev za izvedbo te naloge. CSD je dolžan za vsako osebo, ki je s sklepom sodišča napotena na izvajanje dela v splošno korist, organizirati izvedbo naloge. Najpogostejše organizacije in društva, kjer napotene osebe opravijo družbenokoristno delo, so občine, osnovne šole, župnije, športni in mladinski centri, domovi za starejše, knjižnice, območna združenja Rdečega križa, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine, društva (Sonček, Sožitje, Altra ...), var-stveno-delovni centri, planinska društva, zavetišča za živali, muzeji, krajevne skupnosti, prostovoljna gasilska društva idr. Pogosto osebe pomagajo pri urejanju okolice, čiščenju, beljenju sten, vzdrževanju prostorov, hišniških opravilih, košnji ipd. Najpogosteje se za družbenokoristna dela odločijo prekrškarji Več kot 90 % oseb, ki opravlja delo v splošno korist, je prekrškarjev, manjši delež Tomaž Kokot: »Družbenokoristno delo je civilizacijski napredek« Družbena koristno delo na območju občine Poljčane je pred leti opravljal in ga še opravlja tudi poljčanski svetnik Tomaž Kokot: »Urejal sem okolico, kosil travo, pobiral smeti, urejal bankine in rezal veje. Trenutno opravljam družbenokoristno delo pri Zavodu za šport Slovenska Bistrica, kjer sem nazadnje pomagal pri pripravi in izvedbi projekta Bistriški tek. Vsak državljan lahko zaprosi pristojno sodišče za izvajanje družbenokoristnega dela. Tudi nekdanjega italijanskega premiera je italijansko sodišče napotilo na izvajanje družbenokoristnega dela v dom starejših občanov, kjer je naloge uspešno opravil. Menim, da je tovrstna možnost velik doprinos in civilizacijski človeški napredek. Za to delo sem se odločil, ker lahko na ta način družbi veliko več doprinesem. Vsakokrat, ko grem na delo, se spomnim, kaj sem naredil narobe, tako da imam veliko časa za razmislek. Zame je takšna kazen veliko bolj efektivna. Verjamem, da v prihodnje ne bomo kot civilizacija ljudi zapirali v samice in zapore, kjer so neuporabni, ampak bomo lahko z njimi naredili veliko več uporabnih stvari za skupnost in družbo. Poglejte, kako gledamo v zgodovino z zadržki, ker so ljudi kaznovali in kurili na grmadah, jih zapirali v samice, pretepali, pobijali, jih zapirali na otoke, mučili ... Takrat je bilo to normalno in družbeno sprejemljivo. Kako, mislite, bodo gledali na nas naši potomci leta 2115, ko bodo videli, da smo imeli smrtne kazni in zapore s samicami?« je povedal Kokot. Poljčanski svetnik ima registrirano tudi svoje društvo, v katerem lahko posamezniki opravljajo družbenokoristno delu, imenuje se Karierno društvo. »Društvo dela na projektu vključitve v mrežo kariernih organizacij Slovenije, tako bomo lahko v Poljčanah naredili enega izmed regijskih kariernih centrov, ki bi v ta namen dodatno izobraževal mlade brezposelne, da bi si pridobili znanje iz drugih smeri in tako postali bolj konkurenčni in zanimivejši za delodajalce na trgu dela. Združevali in povezovali bi iskalce zaposlitve in delodajalce. Izven glavnega projekta se društvo ukvarja z različnimi obstranskimi dejavnostmi, ena izmed teh je tudi ta, da imamo s Centrom za socialno delo (CSD) Slovenska Bistrica sklenjen dogovor o izvajanju družbenokoristnega dela. CSD je do sedaj napotil osem oseb, tudi fakultetno izobražene. Kandidati so opravljali različna dela, od zahtevnejših priprav pri delovanju društva v zvezi z vključitvijo v mrežo regionalnih kariernih centrov do priprav shem in metodologije dela dodatnega izobraževanja, priprav projektov, urejanja lokalnih sprehajalnih poti in drugih aktivnosti,« je še pojasnil Tomaž Kokot. (med 2 in 4 %) pa je oseb, napotenih po kazenski zakonodaji. Stroški, ki se zanje krijejo iz proračuna, so: malica, prevoz na delo in z dela, zavarovanje, usposabljanje za varstvo pri delu. »Strošek na napoteno osebo je zelo različen, ker imajo določeno različno število ur, ki jih morajo opraviti (npr. od 20 do 1460), oddaljenost do izvajalske organizacije je zelo različna in s tem različni stroški prevoza na delo, nekaterim se malica ne plačuje (če delajo manj kot štiri ure na dan), tudi zavarovanje in usposabljanje za varstvo pri delu nista potrebna v vseh primerih. Zato ne moremo govoriti o okvirni višini stroška dela, ki pade na vsako napoteno osebo,« so glede povprečnih stroškov na osebo povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sicer pa velja, da osebi, ki opravlja družbenokoristno delo v javnem sektorju, pripada povračilo stroškov prevoza na delo v vrednosti nekaj manj kot 11 centov na kilometer (če je oddaljen več kot dva kilometra od bivališča do delovnega mesta). V zakonu za uravnoteženje javnih financ je določena tudi višina malice za zaposlene v javnem sektorju, in sicer naj bi znašalo povračilo 3,52 evra, za zaposlene v javnih podjetjih, ki so jih ustanovile občine ali država, pa znesek povračila za malico znaša 4,13 evra. Mojca Vtič 4 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 12. maja 2015 Slovenija, Ormož • Zgodba o ormoškem sladkorju, ki še vedno odmeva Sladki načrti z manj sladkim Podjetje Amylum, aktualni potencialni kupec industrijskega kompleksa nekdanje ormoške tovarne sladkorja, je »cukerco« takrat vrata v Ormož odprl nekdanji ormoški župan Vili Trofenik. Kako je ideja propadla Ta se je kot županski kandidat tik pred nastopom volilnega molka pred lokalnimi volitvami 2010 javno pohvalil, da je v Ormož pripeljali investitorje, ki bodo odkupili nepremičnine ormoške sladkorne tovarne in na območju zagnali proizvodnjo škroba in glutena. Od velikopoteznih načrtov za nakup tovarniškega kompleksa in načrtov za zagon proizvodnje so ostale le prazne besede. Amylum bi v nekdanji tovarni sladkorja proizvajal škrob in gluten. Obljubljali so številna delovna mesta in pričakovali finančne spodbude tudi od države. Sredstva so si med drugim obetali iz razpisov posebnega zakona o Pomurju, v katerega je vključeno tudi ormoško območje. Kje se je pred petimi leti zalomilo, da Židanova komisija zakopana v dokumentacijo Pred nekaj meseci je bila v okviru MKGP ustanovljena posebna komisija, ki ima za nalogo ugotoviti in razjasniti vse okoliščine, povezane s potekom prestrukturiranja industrije sladkorja v Sloveniji. Zanimalo nas je, ali je komisija že končala svoje delo in kakšne so morebiti njene ugotovitve. »Člani komisije pregledujejo pridobljeno gradivo in pripravljajo poročilo. Z delom še niso zaključili zaradi obsežnosti zadeve, zato so ministra zaprosili za podaljšanje roka oddaje poročila, kar je minister tudi sprejel,« so povedali na MKGP. je Amylum odstopil od načrtov v Ormožu, smo povprašali Trofenika, ki je, kot že rečeno, to madžarsko podjetje pripeljal v svojo občino. Takrat je bil poslanec stranke Zares v Državnem zboru. »Predstavniki podjetja so do mene prišli šele po neuspelih pogovorih z županom Alojzom Sokom in njegovo ekipo. Pripeljala jih je Sokova svetovalka za gospodarstvo Karmen Štumberger preko podjetja oziroma agencije Halo iz Cirkulan ter neke podobne zasebne agencije iz Gornje Radgone. Takratni lastnik Amyluma Imre Revesz je imel dobro idejo o proizvodnji škroba za potrebe industrije papirja in izdelavo razgradljive plastike iz pšenice, ki bi jo kupoval iz madžarskih državnih rezerv. Dobava pšenice mu je bila zagotovljena po dolgoročno stabilni ceni 70 evrov za tono,« navaja Trofenik in nadaljuje: »Ustanovili smo konzorcij osmih podjetij, od katerih je moralo biti eno iz Ormoža -da bi lahko črpali sredstva iz razpisov Zakona o Pomurju. V konzorcij je vstopilo Komunalno podjetje Ormož, ki je poslovalo preko NKBM. Ob prijavi na razpis je bilo treba dodati zavezujočo bančno garancijo, kar je sicer neobičajna zahteva ob razpisu. Investitor si je po razpisu za nakup tovarniškega kompleksa nekdanje TSO obetal 3,3 milijona evrov državne Vili Trofenik pravi, da je Amylum pred petimi leti, ko v Ormožu načrtoval proizvodnjo škroba in glutena za proizvodnjo (pšenico) naj bi imeli zagotovljeno iz zagotovljeni ceni 70 evrov za tono. V Ormožu bi vzpo oddelek tehnične gimnazije. Prijava za sredstva iz za nakup tovarniškega kompleksa TSO, je po Trofeni garancije. pomoči. Celotna predvidena vrednost nakupa pa je znašala 4,2 milijona evrov. NKBM bančne garancije ni izdal, odlašali so do 19. decembra 2010, zato je ni bilo moč priložiti k doku- mentaciji za prijavo na razpis. Možnost pridobitve državne pomoči za nakup bivše TSO in s tem izpolnitev temeljnega pogoja za realizacijo celotnega projekta je tako propadla.« Foto: MZ Slovenska Bistrica • Novi prostori za socialne podjetnike Socialna podjetja morajo biti čimbolj samostojna Občina Slovenska Bistrica je 8. maja štirim socialnim podjetjem podelila ključe novih prostorov, za njihovo obnovo je občina namenila približno 60.000 evrov. »Občina je zagotovila prostore. Upam, da to pomeni spodbudo za vse tiste, ki imajo ideje in bi želeli stopiti na pot podjetništva,« je ob odprtju povedal župan Ivan Žagar. Kot je še povedal župan, občina podpira vse programe, ki bi pomenili ustvarjanje novih delovnih mest, in kot eno od teh možnosti so prepoznali tudi socialno podjetništvo. Tako je že lani slovenjebistriška občina izvedla javni natečaj za izbor najboljše podjetniške ideje za ustanovitev socialnega podjetja na območju občine Slovenska Bistrica. Temeljni namen natečaja je bil spodbujanje socialnega podjetništva na Bistriškem oziroma konkretno, da se v lokalnem okolju prepozna in izoblikuje socialnopodjetniška ideja, ki bi se realizirala z ustanovitvijo socialnega podjetja. Na natečaj je prispelo 19 idejnih predlogov za ustanovitev socialnega podjetja. »Socialnim podjetnikom smo pomagali pri pripravi poslovnih modelov in že v tem delu se je pokazalo, da bi lahko nekateri imeli težave na poti,« je povedal župan. Izoblikovala so se štiri so- cialna podjetja, ki so odprla vrata v prostorih bivše trgovine z gradbenim materialom ter barvami in laki na Partizanski ulici. Kot smo že poročali, so to Društvo FOTO: Mojca Vtič V prostorih Bistre ropotarnice je odslej po simboličnih cenah mogoče kupiti od rabljenih ali predelanih oblačil, skodelic, knjig, pa vse do igrač, in sicer od ponedeljka do petka med deveto in peto uro. aktiviraj se - Bistra ropotarnica, Hiša arhitekture, Društvo Sofijin brlog in Društvo za ekologijo in trajnostni razvoj. Polona Červek iz Bistre ropotarnice je povedala: »Veseli smo, da je občina projekt prepoznala kot zaupanja vreden. S tem projektom smo prišli iz Maribora, kjer delujemo že peto leto. Gre za središče ponovne uporabe, kar pomeni, da sprejemamo rabljene predmete, ki jih damo v ponovno uporabo. Glede prihodnosti smo lahko optimistični, saj že imamo izkušnje in vemo, kje so lahko težave.« Dodala je še, da bi morala biti socialna podjetja čim bolj samostojna, saj ne gre pričakovati, da bo nekdo za svoj obstoj vse dobil iz javnih sredstev. Mojca Vtič Ptuj • Grajska kavarna ponovno odpira Izbran je najemnik za 620 Že čez nekaj dni naj bi svoja vrata odprla grajska kavarna. Izbran petletno pogodbo. 9. aprila je bil objavljen razpis za oddajo kavarne na gradu v najem. Prijave so sprejemali do konca meseca in med tremi ponudniki izbrali najprimernejšega. Predmet oddaje je bil delno opremljen prostor (točilni pult, mize, stoli) v pritličju ptujskega gradu v izmeri 90 m2. Kavarna se nahaja v osrednjem grajskem poslopju, obratovala pa bo skladno z odpiralnim časom muzeja. Odprta bo od aprila do oktobra, v zimskem času pa bo zaprta. V najem so jo dali za dobo pet let, z možnostjo podaljšanja. Mesečna najemnina znaša 620 evrov, najemnik pa je dolžan plačevati tudi vse stroške, povezane s prostorom, in vlagati v razvoj kavarne. Grajska kavarna je oddana v najem, torek • 12. maja 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 5 koncem kupovalo že pred petimi leti. Madžarskim investitorjem naj bi Obtožnica zoper odgovorne v postopku likvidacije TSO ne bo vložena Primer z domnevnimi nepravilnostmi pri izvajanju sladkorne reforme so že nekajkrat v roke vzeli tudi preiskovalci. Zadnja preiskava pod okriljem ptujskega okrožnega tožilstva ni pokazala nepravilnosti, je povedala vodja tožilstva Diana Šeruga Sagadin. »Preiskava je potekala zaradi domnevnega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije, 229. člen KZ-1, po tretjem odstavku, v zvezi s prvim odstavkom. Zadeva je bila 17. marca s sklepom zavržena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje in da je zanj odgovorna pravna oseba,« je pojasnila Šeruga Sagadinova. je bil interesent za nakup nekdanje TSO, ter iz škroba razgradljive plastike. Surovino madžarskih državnih rezerv po konstantno stavili tudi razvojni inštitut s področja biokemije ter razpisa po Zakonu o Pomurju, ki bi jih namenili kovih besedah padla, ker NKBM ni izdala bančne Razlogov, da bančna garancija ni bila izdana, je po Trofeni-kovih besedah več. Kot pravi, je bilo neobičajno že to, da bi jo bilo treba predložiti k prijavi na razpis. Pri pridobivanju ban- čne garancije naj bi bilo znotraj NKBM precej nagajanja, tako v upravi banke kot tudi v podružnici NKBM na Ptuju. Lani oziroma letos se je lastniška struktura Amyluma spremenila. Madžarsko podjetje Roll-tech 95 oz. njegov lastnik Imre Revescz je lani poleti iz lastništva v celoti izstopil. Od takrat do danes se je lastniška struktura konsoli- dirala s štirimi lastniki, vsi so fizične osebe. Ali bo Amylum v prihodnje res postal lastnik kompleksa nepremičnin nekdanje TSO, bo pokazal čas. O kazenski odgovornosti in dogovoru za vračilo denarja V zvezi s TSO sta zanimiva še vsaj dva dosjeja. Prvi je predkazenski postopek zoper odgovorne osebe v likvidacijskem postopku, ki je bil marca letos s sklepom tožilstva zavržen. Drugi dosje je zahtevek Evropske komisije (EK) do Republike Slovenije za vračilo evropskih sredstev zaradi domnevno nepravilno izpeljanega postopka sladkorne reforme. EK je namreč Sloveniji izdala zahtevek za povračilo sredstev, ker proizvodne zmogljivosti tovarne naj ne bi bile odstranjene v celoti, temveč le deloma. Komisija od Slovenije zahteva finančno korekcijo v višini 25 odstotkov izplačane pomoči, kar znaša 8,7 milijona evrov. V zvezi z zahtevkom za povračilo sredstev je Slovenija EK zaprosila za odplačilo finančne korekcije v treh enakih letnih obrokih. »Komisija je prošnji ugodila. Korekcija bo poravnana z letnimi obroki v letih 2015, 2016 in 2017, in sicer z ustrezno zmanjšanimi prilivi iz evropske blagajne,« so za Štajerski tednik povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Zakaj Slovenija toži Evropsko komisijo Kljub temu da se je država s Komisijo dogovorila za predvideni potek vračanja sredstev, so na kmetijskem ministrstvu prepričani, da se je Sloveniji v tem primeru zgodila krivica. Svoj prav bodo tako dokazovali na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Tožbo je Republika Slovenija vložila 6. marca letos. Slovenija v tožbi navaja dva tožbena razloga. Prvi je napačna interpretacija glede proizvodnih zmogljivosti in neodstranjenih silosov. »Sporna silosa sta bila namreč namenjena le pakiranju in embaliranju sladkorja za namene trženja, s čimer sta bila izključno del distribucijske infrastrukture upravičenca in ne 'proizvodne zmogljivosti' upravičenca. Slovenija se s stališčem EK ne strinja, saj je bila v Sloveniji predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Ohranitev delovanja pakirnice in silosov, ki so ves čas v uporabi, pa ni bila v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Kot drugi tožbeni razlog MKGP navaja neustrezno komunikacijo Komisije, ki da držav članic ni ustrezno obveščala o razlagi nejasnih določb relevantne zakonodaje. Ob ohlapnem oziroma nenatančnem besedilu relevantne evropske zakonodaje Republika Slovenija ni imela jasnih in nedvoumnih razlogov za zahtevo po odstranitvi spornih silosov. »Takšno nejasnost besedila zakonodaje je potrdila tudi sodba Sodišča EU v združenih zadevah SFIR in drugih, ki pa je povrhu vsega tudi do neke mere nejasna. V dokumentih EK naj bi bilo namreč navedeno, da se lahko pri mejnih primerih (kot je npr. ormoški) - če neskladnost izhaja iz težav pri razlagi besedila zakonodaje EU, takšna olajševalna okoliščina upošteva in predlaga nižja stopnja korekcije ali pa se korekcijo opusti. Poleg tega je iz zahteve EK jasno razvidno, da je celo Komisija sama imela težave z razlago določb. O takšni kasneje sprejeti razlagi pa Republike Slovenije ni obvestila. Navedeno bi po našem mnenju EK morala upoštevati kot olajševalno okoliščino,« so še prepričani na MKGP. Mojca Zemljarič Foto: MZ svoja vrata Spodnje Podravje • Izbiramo najboljšo vzgojiteljico evrov mesečno je namreč novi najemnik, ki ima s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož Kot so zapisali v razpisu, se od ponudnika pričakuje, da vodi kavarno, ki bo primerna muzejskemu ambientu, in po potrebi ob prireditvah zagotovi celovito gostinsko ponudbo z usposobljenim kadrom. Med tremi ponudniki so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož izbrali najprimernejšega. O tem, ali so zadovoljni s številom prispelih prijav na razpis, vršilec dolžnosti direktorja Andrej Bren-ce pravi: „Glede na vse pogoje, ki smo jih zapisali v razpisu, smo zadovoljni. Najemnina je precej visoka, dejstvo pa je tudi, da kavarna posluje le v času sezone." Kdo je nov najemnik, Brence še ni želel govoriti, povedal je le, da je iz okolice Ptuja in da že opravlja gostinsko dejavnost. Dženana Kmetec Naj zmaga najboljši, nagrade tudi za bralce Ko smo v začetku aprila pričeli akcijo izbire naj vzgojiteljice - vzgojitelja, se nam niti sanjalo ni, da bo odziv bralcev tako velik. Prav zato smo se odločili, da vam pomagamo pri izboru in predstavimo imena tistih, ki so doslej zbrali največ glasov. A nič še ni izgubljeno, slika se lahko še bistveno spremeni, saj je pri nekaterih število glasovnic precej izenačeno. Prav zato vas vabimo, da do 31. maja še vztrajno glasujte in da skupaj izberemo res tisto ali tistega, ki si to najbolj zasluži. Nagradili pa bomo seveda tudi vas! Ker v Štajerskem tedniku resnično želimo, da zmaga najboljši oziroma najboljša vzgojiteljica ali pomočnica (morda tudi vzgojitelj ali pomočnik), objavljamo delni rezultat trenutnega stanja glasovnic. Ob tem je treba opo- mniti, da je še kar nekaj takih, ki so tik za petami tistim na seznamu. Stanje glasovnic se dobesedno spreminja iz dneva v dan. Zelo veseli smo odziva, saj ste bralci našega časopisa s pridnim glasovanjem dokazali, da smo se odločili za pravo akcijo. Možnost za glasovanje imate vse do 31. maja, šteje prav vsak glas, zato vas vabimo, da nam vaše glasovnice tudi v teh treh tednih pridno pošiljate. Nagradili bomo tako zmagovalko ali zmagovalca na razpis so prispele tri prijave. akcije Naj vzgojiteljica - naj vzgojitelj kot tudi nekoga izmed vas z odličnimi nagradami: sončna očala po izbiri, vstopnice za termalne parke, kosilo in večerja s pijačo, darilo naše družbe ... Dženana Kmetec Foto: DK Seznam vzgojiteljic/ vzgojiteljev in pomočnic/ pomočnikov, ki so po številu glasovnic trenutno v vodstvu Maja Bezjak (Najdihojca, Hajdina) Nevenka Malterič (Gorišnica) Erika Janžekovič (Vrtec Markovci) Danijela Močnik (Budina) Helena Vogrinec (Markovci) Iztok Milošič (Vrtec Ptuj) Saška Pukšič (Trnovska vas) Tadeja Kokot (Najdihojca, Hajdina) Darinka Amon (Najdihojca, Hajdina) Maja Knavs (Kidričevo) Marinka Vaupotič (Sonček) 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 12. maja 2015 Ptuj • Ministrica za zdravje predstavila pravilnik nujne medicinske pomoči zanimivost: Niiger v Evropski uniji razen v Sloveniji nif jne medicinske pomoči ne izvajajo zdravniki ob svojem rednem delu. Urgentni center: za nekatere zmaga, Čeprav se je vodstvo Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj levje borilo, da se tudi ta ustanova uvrsti v mrežo urgentnih centrov in ji je na koncu to Celarc na Ptuju pokazalo, da je pomislekov dela stroke o organizaciji nujne medicinske pomoči, kot jo predvideva predlog pravilnika, še zelo ganizacija zanje pomeni velik korak nazaj. Ministrstvo za zdravje je 22. aprila letos v javno razpravo posredovalo predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, nekaj dni zatem pa je začelo tudi sestanke po službah in zavodih, kjer bodo te spremembe najbolj občutne. Ministrica Milojka Kolar Celarc se je s svojo ekipo v soboto popoldan srečala tudi z vodstvom Bolnišnice dr. Jožeta Potrča. Na 2,5-urnem sestanku je bil predstavljen predlog omenjenega pravilnika, pojavilo pa se je tudi neskončno praktičnih in življenjskih vprašanj, ki bodo v tem regulirana. »Že velikost delegacije odraža pomembnost teme, o kateri govorimo,« je med drugim dejal direktor ptujske bolnišnice Andrej Le-vanič, ki je seveda zadovoljen, da je Ptuj končno vključen v nacionalni razvojni program. Prepričan je, da se s tem zagotavlja nadaljnji obstoj ptujske bolnišnice kot osrednje zdravstvene ustanove Spodnjega Podravja: »S tem se zaključuje večletna dilema o pomenu naše ustanove. To je zmaga našega okolja.« Zadovoljen je, da je ministrstvo lani naredilo postopni popravek cene, jim zagotovilo sredstva za projekt Telekapi, vključitev v mrežo urgentnih centrov pa po mnenju Levaniča pomeni, da sedanja ministrica in njena ekipa resnično imajo posluh za Ptuj. »Sledi pa iskanje denarja v proračunu. Zanj se bom borila kot levinja. Poudariti pa želim, da je to, da Ptuja ni bilo v mreži, stanje, ki sem ga dobila ob prevzemu svojih nalog. Zakaj je tako, ne vem,« je poudarila ministrica. Prepričana pa je, da je predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči korak v pravo smer. Po njenem naj bi se z urgentnimi centri in uvedbo manchestrskega triažnega sistema stvari bistveno izboljšale: skrajšal se bo reakcijski čas, razbremenjeni bodo družinski zdravniki, uvedla se bo dispe-čerska služba, ki bo usmerjala vse enote v državi in imela vpogled v stanje na vseh krajih Slo- venije, obravnava pacienta pa bo celostna. »V prihodnje bo bolje za vse,« je še zaključila ministrica svoje prepričanje in dejala, da politični nasprotniki zavajajo javnost preko medijev s posredovanjem napačnih interpretacij pravilnika. Ormožani nezadovoljni, direktorica ZD: »Se Ormož vrača 20 let v preteklost!?« Takoj po tem, ko je ministrica za zdravje s svojo ekipo končala predstavitev predloga pravilnika, se je oglasila direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ormož Vlasta Zupančič Domajn-ko. Najprej je ministrsko ekipo opozorila na to, da so v zavodu, ki ga vodi, izjemno nezadovoljni. Pojasnila je, da so to občani občin Ormož, Središče ob Dravi ter Sveti Tomaž dokazale tudi z 9.048 podpisi peticije. »Pričakujemo, da bodo naši predlogi Ekipa Ministrstva za zdravje, ki je predstavljala predlog pravilnika in odgovarjala na vprašanja v zvezi z urgentnim centrom. upoštevani, ob predaji podpisov ste nam zagotovili, da nujna služba v Ormožu ostaja. Sedaj pa je čas za konkretne odgovore. V čem smo drugačni od Sevnice, Litije ali Domžal? Iz občine Središče do Ptuja je tudi do 70 kilometrov,« je v svojem izčrpnem govoru med drugim poudarila direktorica ZD Ormož. A odgovora, kot so si ga želeli, tokrat niso dobili. Tako ministrica kot drugi člani njene ekipe so pojasnili, da dokler urgentni centri ne bodo zgrajeni, delo poteka tako kot doslej. Če pa bodo kasneje podatki dispečerskega centra pokazali, da je potreba po tem, bo Ormož dobil zdravni- ka v nočni dežurni službi (po novem predlogu bosta tam samo zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik) kot tudi satelitski center. A po podatkih ZZZS, ki jih je predstavila mag. Dušanka Petrič, je to vprašljivo, saj je nočnih obiskov v času nujne medicinske pomoči v Ormožu zelo malo: Foto: DK Ormož • Na javni razgrnitvi je bil v Mihovcih (še) vrisan podvoz Še 1,8 milijarde evrov v prenovo železnice, a izven Čeprav je bil na javni razgrnitvi leta 2008 v okviru projekta rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš na križanju glavne ceste z železniško žanje. Preverili smo, zakaj je prišlo do spremembe ter povprašali, ali gradnjo izvennivojskega križanja na glavni žili med Ptujem in Ormožem vendar Ormožem zaenkrat ni na vidiku. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so ogorčeni domačini na zboru krajanov KS Velika Nedelja konec aprila med drugim opozorili, da naj bi bilo na javni razgrnitvi pred sedmimi leti na železniškem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji namesto nivojskega križanja predvideno izvennivojsko križanje, in sicer podvoz. To smo preverili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), kjer so trditvam domačinov pritrdili: »V času od leta 2004, ko so se začele izdelovati strokovne podlage, pa do leta 2009, ko je bila sprejeta Uredba o DPN, je bilo za navedeni nivojski prehod obravnavanih več možnih rešitev oziroma variant, in sicer kot nivojski prehod, kot izven-nivojski prehod, kot cesta, ki se bo v tem območju prestavila, kot cesta, ki se bo nadomestila z novo hitro cesto. Junija 2006 je nivojski prehod Mihovci obravnavala komisija za nivojske prehode, ki je ob upoštevanju dejstva, da takrat izgradnja prvega odseka hitre ceste Ormož-Haj- dina ni vprašljiva, odločila, da nivojski prehod Mihovci ostane kot nivojski prehod. Pri tem je bilo upoštevano, da se bo po izgradnji hitre ceste cesta G1-2 skozi Mihovce prekategorizirala v nižji rang in s tem preneha veljati zahteva za izvennivojsko križanje. Po tem je bilo še več usklajevanj in na osnovi tega je bila v letu 2007 izdana odločba, ki predvideva, da prehod ostane kot nivojski prehod, prav tako pa omogoča gradnjo podvoza. V letu 2008 je bila na javni razgrnitvi predložena reši- tev z izvennivojskim križanjem na isti lokaciji, kot je obstoječi nivojski prehod. Podhod je bil sprojektiran v danih okoljskih zmožnostih. Predlagana varianta pa je bila na javni razgrnitvi v letu 2008 deležna veliko nasprotovanj.« Jurkovič se je krajanom opravičil Spomnimo. Na zboru krajanov v Veliki Nedelji je nekaj hude krvi z izjavo, da na problematičnem nivojskem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji v javni razgrnitvi leta 2008 ni bil vrisan podvoz, pač pa je bilo predvideno nivojsko križanje, povzročil Dejan Jurkovič z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, sicer tudi vodja projekta prenove železniške proge Pragersko-Hodoš. Prepričan v svoj prav je dejal, da bodo v roku enega tedna poslali skico in dokumente, ki bodo pritrdili njegove besede. A Jurkovič se je ugriznil v jezik. Dokumenti so pokazali nasprotno, Jurkovič pa se je - kot je tudi obljubil - opravičil: »Besedo sem držal in se tudi že pred dobrimi 14 dnevi opravičil.« In sicer preko elektronske pošte z naslednjimi besedami: »Na osnovi dogovora na zboru krajanov se vsem prisotnim opravičujem, ker takrat v kopici informacij ni bila podana pravilna informacija, da je bila na javni razgrnitvi pred sedmimi leti (to je v letu 2008) predstavljena varianta s podvozom, ki pa v tem trenutku ni relevantna, saj je z DPN sprejeta drugačna končna rešitev, to je ureditev nivojskega prehoda.« Pri tem pa je Jurkovič še dodal: »Žal pa ne razpolagam s podatkom, ali je KS Velika Nedelja to opravičilo posredovala krajanom oz. prisotnim.« Soglasje, da nivojski prehod ostane, podala občina Ormož Na osnovi odziva javne razgrnitve v letu 2008 so tako zavzeli stališče, da nivojski prehod ostane, cesta pa se po izgradnji nove hitre ceste prekategorizira v nižji rang. Sam prehod pa se dogradi, da bo omogočen varen prehod za pešce in kolesarje. H končni verziji DPN, ki je predvidela ureditev nivoj-skega prehoda v Mihovcih pri Veliki Nedelji, je občina Ormož v začetku leta 2009 podala pozitivno mnenje. »Na podlagi te odločitve je bil sprejet DPN in izdelana projektna dokumentacija. Sprejeti Državni prostorski načrt ni v nasprotju z Nacionalnim programom razvoja Slovenske železniške infrastrukture, ki je bil sprejet leta 1996 (Ur. list št. 13/1996),« so še pojasnili z DRSI ter poudarili, da prečkanje železniške proge z glavno cesto v naselju Mihovci (Velika Nedelja 1) v skladu s sprejeto Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš tako ostaja urejen kot nivojski prehod. Prvotni predlog rešitve z označenima torek • 12. maja 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Nekaj novosti, kijih prinaša predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči: . uveden bo satelitski center. za druge poraz ■ Uvajajo se prvi posredovalci, ki jih bo aktivirala dispečerska služba. Gre za laike, ki so dodatno usposobljeni, alijirostovoljne zdravstvene delavce, ki bodo do prihoda reševalne ekipe lahko ustrezno pomagali (na primer ob srčnih zastojih, nezavesti, dušenju s tujkom...). Tak sistem imajo številne evropske države. tudi uspela, se je v soboto ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar veliko. Nezadovoljni pa so tudi Ormožani, ki se bojijo, da predvidena or- ^ ^^^ Petek Uhanova: Kako bo dispečer v Mariboru poznal naš teren?« Kar nekaj pomislekov o delovanju urgentne medicinske pomoči po novem predlogu pravilnika pa je imela tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Poudarila je, da zdaj pokrivajo 620 kvadratnih kilometrov površine, če bodo morali še Ormož, bi to pomenilo še dodatnih 250 kvadratnih kilometrov. Izrazila je tudi bojazen, kako bodo dispečerji v Mariboru poznali teren. Ob tem je pojasnila, da na Ptuju dispečerja, ki kličoče usmerja do prihoda reševalne ekipe, že imajo, a ga plačajo sami. »Nujno pa je tudi, da se zmanjša glavarina družinskih zdravnikov, sicer bomo vsi umrli,« je še dejala Petek Uhanova. 2,6 do 3 obiski na noč (v Ptuju 39 obiskov). »Tudi v sedanjem sistemu je veliko slabo pokritih območij. Najbolj oddaljen kraj, ki ga po- krivata Ljubljana in Maribor, je oddaljen 70 kilometrov,« je pojasnil Jože Prestor, član delovne skupine, ki je pripravljala pravilnik. Velikonedeljčani brez hitre ceste in izvennivojskega prehoda? Kot kaže, se bodo domačini še lep čas soočali s povečanim tran- zitnim prometom in s podaljšanim čakanjem pred avtomatskimi zapornicami ter dušenjem v izpušnih plinih, saj izgradnja hitre ceste med Ptujem in Ormožem, ki bi zmanjšala promet na sedaj glavni cestno-prometni žili, ni na vidiku. Kot tudi ne ure- Dolgoročno bodo v urgentnih centrih delali le usposobljeni zdravniki urgentne medicine. ■ Reanimobil bo v mestih, Kjer so vozila nujne medicinske pomoči imeli do sedaj (v ekipi bodo zdravnik, diplomirani zdravstvenik in zdravstveni reševalec). pvttpn j Roman Medik: »En laik bo pacienta malo 'počohai' in bo to to?!« Da bo ravno dispečerski center, ko bo začel delovati, dal objektivne podatke, kje so še potrebne izboljšave, pa je še enkrat poudarila ministrica, ki je dejala tudi, da bi bilo njim lažje, če izločijo iz pravilnika kriterij, ki določa število minut od klica pacienta do prihoda reševalne ekipe: v ruralnih območjih je to po pravilniku 20, v urbanih pa 10 minut. Jasno proti predlogu, ki ukinja zdravnika v času dežurstva ZD Ormož, pa je bil tudi podžupan občine Središče ob Dravi Roman Medik: »Ne poznate terena! Popolnoma podpiramo direktorico ZD Ormož. Kako naj gremo na teren in rečemo ljudem, da si ne zaslužijo zdravnika? Da ga bo, ko bo potreboval pomoč, en laik malo počo-hal in bo to to.« Dženana Kmetec ■ Dispečerska služba sprejema vse nujne klice in koordinira delo vseh enot in reševalnih vozil (Ljubljana in Maribor). nivojskega križanja ne bo progo v Mihovcih pri Veliki Nedelji vrisan podvoz, tam ostaja nivojsko krile načrtujejo v naslednjih letih, glede na to, da hitre ceste med Ptujem in ditev izvennivojskega križanja v prihodnjih letih, pa čeprav se za železniški promet od letos do vključno leta 2018 načrtuje skoraj 1,8 milijarde evrov! Gradnja izvennivojskega prečkanja železniške proge z glavno cesto G1-2 v naselju Mihovci namreč po besedah odgovornih v tem trenutku ni predvidena. Monika Levanič ESD 20172, Ptuj • Prostorski načrt v obdelavi že 11 let Postopek, ki se vleče kot kurje črevo v zaključni fazi Kot smo izvedeli, na bi bila priprava občinskega prostorskega načrta (OPN) za območje občine Ptuj v zaključni fazi. »Predvidoma bo sprejet proti koncu poletja, ob pogoju, da bodo nosilci urejanja prostora upoštevali zakonsko predvidene roke za podajo mnenj na predlog akta in roke v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki je bil uveden na zahtevo ministrstva za okolje in prostor,« je povedal Peter Ca-futa s Skupne občinske uprave (SOU) Spodnje Podravje. Priprava novega OPN za MO Ptuj poteka 11 let, vse od začetka zbiranja pobud leta 2004. V nastajajočem aktu so zajete pobude, vložene v obdobju 2004-2010 (november). Sku- pno je bilo vloženih okrog tisoč pobud. Koliko jih bo dobilo zeleno in koliko rdečo luč, ta hip na SOU Spodnje Podravje nimajo odgovora, saj postopek še ni končan. Postopek priprave OPN se je sicer pričel s sklepom župana v letu 2008, dejanska izdelava osnutka akta pa po sprejemu vseh ustreznih podzakonskih aktov (konec leta 2008) ter številnih pojasnil in navodil zakonodajalca v zvezi s pripravo načrtov (v letih 2008 in 2009). Vmes se je večkrat spremenila tudi krovna zakonodaja, ki ureja prostorsko načrtovanje. V skladu z novo nastajajočim OPN bo na območju MO Ptuj dovoljenja gradnja stanovanjskih hiš enokapnic. »A pod določenimi pogoji in v določenih enotah,« še pove Cafuta in doda: »V nekaterih enotah urejanja prostora bo možna gradnja sodobnih stanovanjskih objektov z enokapno ali ravno streho. Pogoji ne bodo nujno povsem enotni, saj je to odvisno od lege in urbanističnih značilnosti, širše okolice, morebitnega vplivnega območja in drugih posebnosti.« MZ Slovenija • K rasti najbolj pripomogel tovorni promet Železnice ustvarile 14,4 milijona evrov čistega dobička Skupina Slovenske železnice je že tretje leto zapored ustvarila dobiček. Ta je v letu 2014 znašal 14,4 milijona evrov. Kot pojasnjujejo, je k rasti najbolj pripomogel tovorni promet. lokacijama avtobusnih postajališč (iz leta 2008). Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Leta 2010 je imela skupina kar 19,8 milijona evrov izgube, leta 2014 pa 14,4 milijona evrov čistega dobička. Na ravni skupine opažajo vztrajno višanje dobička iz poslovanja (EBIT), ki je lani znašal 23,9 milijona evrov, leto poprej 20 % manj, leta 2011 pa le 2,1 milijona evrov. Prav tako se je povečal dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), in sicer za dobre tri odstotke. Tako je na ravni skupine lani znašal 58,9 milijona evrov. Poslovni prihodki Slovenskih železnic so lani znašali 557,18 milijona evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 višji za dobrih 10 %. »Na rast poslovnih prihodkov je najbolj vplivala rast prihodkov v podjetju SŽ - Tovorni promet, ki je lani prepeljalo skoraj 18,8 milijona ton tovora, kar je za 6 % več kot leto prej,« je pojasnil predstavnik odnosov z javnostjo Janez Krivec in še dodal: »Skupina Slovenske železnice letos načrtuje še povečevati prodajo ter udejanjiti predvidene ukrepe za racionalizacijo in nadaljnje izboljševanje poslovanja. Pričakujemo še večjo rast prihodkov in obsega poslovanja, še posebej v tovornem prometu.« Monika Levanič Foto: DK 8 Štajerski TEDNIK Gospodarstvo torek • 12. maja 2015 Slovenska Bistrica • Paradni konj gospodarstva na dobri poti Impol leto končal z 12,5 milijona evrov dobička Slovenjebistriški predelovalec aluminija Impol je tudi v letu 2014 nadaljeval povečevanje prihodkov od prodaje. Eden največjih slovenskih izvoznikov je lani ustvaril za okoli 490 milijonov evrov prihodkov od prodaje, leto pa po za zdaj še nerevidiranih podatkih sklenil z 12,5 milijona evrov čistega dobička. Kot je za STA pojasnil od letošnje uvedbe enotirnega sistema upravljanja novi glavni izvršni direktor Impola Edvard Slaček, so lansko leto na ravni skupine zaključili uspešno, saj so realizirali prodajo v višini 183.000 ton izdelkov. »Končni rezultat je zelo dober, še posebej če upoštevamo številne negativne vplive, s katerimi se je Impol srečeval v preteklem letu. Rasle so cene vhodne su- rovine in jih nismo mogli v celoti prenesti na prodajno ceno izdelkov, zaradi ukrajinske krize se je zmanjšalo povpraševanje s trgov vzhodne Evrope, dodatne težave pa nam je povzročil še padec dinarja v Srbiji, ki je povzročil negativne tečajne razlike,« je pojasnil Slaček. V družbi, ki zaposluje okoli 1800 ljudi, letos načrtujejo dodatno rast prodaje na okoli 528 milijonov evrov, finančni načrt pa predvideva 16,2 milijona evrov čistega dobička ter 46.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Obseg prodaje nameravajo povečati na 184.000 ton. Nadaljujejo z naložbami V Impolu so v minulem obdobju znotraj skupine izpeljali nekaj precej velikih investicij, Razporejenost neto plač v skupini Impol nad 2000 1500-1899 1300-1499 1200-1299 1100-1199 1000-1099 900-999 800-899 700-799 600-699 Pod 600 4% 5% 15% 10% 1% 0% % zaposlenih 0% 5% 10% 15% 20% Razporejenost plač v skupini Impol Največji delež zaposlenih (19 odstotkov ali slaba petina) prejema neto plače v višini med 1.000 in 1.100 evri, 18 odstotkov pa med 900 in 1.000 evri. Plače, nižje od 700 evrov, prejme odstotek zaposlenih. V nasprotju s tem se v Sloveniji večina zaposlenih uvršča na dno plačne distribucije, saj dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, ki znaša približno 1.000 evrov. Več kot polovica zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od 900 evrov neto. V skupini Impol prejema plačo, ki je nižja od slovenskega povprečja (torej nižja od 1.000 evrov), 44 odstotkov zaposlenih. ki jih skupaj ocenjujejo na kar 90 milijonov evrov. Med drugim so predlani zaključili 17 milijonov evrov vreden projekt v svojem srbskem podjetju Seval v Sevojnem, na matični lokaciji v Slovenski Bistrici pa zaključili naložbo v novo 12 milijonov evrov vredno livarno. Letos bodo investicije po besedah Slačka usmerjene zlasti v odpravljanje ozkih grl v procesih, s čimer nameravajo v naslednjih letih povečati proizvodne zmogljivosti. Tako v skupini Impol predvidevajo, da bodo postavili novo halo s površino približno 1.090 m2. Po končani naložbi bo mogoče v proizvodnem procesu v livarni toplotno obdelati dodatnih 25.000 ton drogov oziroma skupaj približno 100.000 ton drogov letno. Poskusno proizvodnjo načrtujejo marca prihodnje leto. Impol šesti največji izvoznik Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov leta 2014, ki jo je marca objavilo Delo, se skupina Impol postavlja ob bok največjih slovenskih podjetij. Impol (464 milijonov evrov izvoza) s šestim mestom sledi Krki (na prvem mestu z 1,1 FOTO: Mojca Vtič milijarde evrov izvoza), Gorenju (na drugem mestu z dobro milijardo evrov), Leku, Revozu in skupini Sij. V deseterico so se poleg Impola uvrstili še koncern Kolektor, BSH Hišni aparati, Julon in skupina Hidria. Na lestvico so pri Delu uvrstili 129 podjetij, ki so ustvarila izvoz nad 1,3 milijona evrov. Več kot 70 odstotkov jih je lani povečalo izvoz. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v letu 2014 izvoz v višini 23,049 milijarde evrov dosegel že skoraj 76 odstotkov BDP, kar je dve odstotni točki več kot leto prej. Mojca Vtič/STA Vir: MV Slovenska Bistrica • O črpanju denarja EU in o občinskem proračunu Za gospodarstvo v vzhodni kohezijski regiji predvidenih 600 milijonov evrov Direktorji iz Slovenske Bistrice in okolice, predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica in župan slovenjebistriške občine Ivan Žagar so se aprila sestali na tradicionalnem srečanju. Govorili so o evropskih sredstvih, ki bodo v okviru nove kohezijske politike namenjena gospodarstvenikom, in o delu Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica v letu 2015. Predsednik Kluba direktorjev Slovenka Bistrica je v uvodu dejal, da so se letos sestali v bolj optimističnih okoliščinah. »V gospodarstvu se je val stečajev in insolventnih postopkov nekoliko umiril, toda rast je še vedno negotova, zato smo previdni glede dinamike razvoja,« je povedal Smolar, direktor družbe Impol FT, d. o. o. Predstavil je tudi globalno stanje v gospodarstvu. Povedal je, da je ameriško gospodarstvo zabeležilo intenzivno rast, a da z valutnimi vojnami izgublja konkurenčnost. Enako kot kitajsko gospodarstvo. »Sedaj je imeti najugodneje podjetje v Evropi in izvažati v druge dele sveta. Sicer pa ima tudi Slovenija dobro gospodarsko rast, ki pa jo poganjata izvoz in javne investicije,« je še povedal. O gospodarski rasti pa je Žagar dejal, da je v javnem sektorju še niso občutili in da so k rasti pripomogle tudi investicije v javnem sektorju, ki pa se v tem letu zaključujejo. »Bojim se, da bo učinek gospodarske rasti porabljen za pokrivanje tekočih stroškov na ravni države. Prevetriti bi morali državno upravo in zreducirati postopke, nisem pa zagovornik drastičnega znižanja plač,« je prepričan. Župan je gospodarstvenikom orisal proračun občine, ki obsega 31,5 milijona evrov odhodkov, od tega je 17 milijonov evrov namenjenih za investicije, predvsem v okviru evropskih projektov, ki pa se letos zaključujejo. Dodal je še, da če bi država spoštovala Zakon o financiranju občin, bi imela slovenjebistriška občina na letni ravni 2,5 milijona evrov več prihodkov, ki bi jih lahko vložila v gospodarstvo. Dokumenti, ki so pogoj za črpanje sredstev, še niso sprejeti Glede črpanja evropskih sredstev pa je povedal, da letos ne bo nobenega razpisa, pa tudi za naslednje leto ostaja pesimist. »Sicer pa je za gospodarstvo v vzhodni kohezijski regiji predvidenih približno 600 milijonov evrov,« je povedal župan, in sicer za mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva ter dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast. Opozoril je, da so pogoji za črpanje sredstev še izvedbeni dokumenti, od strategije pametne specializacije do strategije razvoja Slovenije, ki pa po njegovih besedah še niso sprejeti. Inovativne odprte tehnologije (IOT) in zahodna obvoznica Ob tem je še predstavil projekt IOT, za katerega si občina s partnerji prizadeva, da bi bil financirana z evropskim denarjem. Gre za projekt Inovativne odprte tehnologije, ki povezuje gospodarstvo (Impol) in znanje (Univerza Maribor, Srednja šola Slovenska Bistrica). »V sklopu tega projekta je med drugim tudi nadaljnja širitev industrijske cone Impol, in sicer z izgradnjo zahodne obvoznice,« je pojasnil župan. Trenutno ima občina za zahodno obvoznico predvidenih 50.000 evrov, kar po besedah Monike Kirbiš Rojs, vodje oddelka za gospodarstvo, zadostuje zgolj za odmero zemljišč. »Država je v načrtu razvojnih programov 500.000 evrov predvidela šele v letu 2018. Župan in svetniške skupine sedaj apelirajo na vlado, da se pol milijona evrov zagotovi že letos, da lahko izdelamo vso potrebno dokumentacijo in odkupimo zemljišča, nato pa še financiranje projekta v enakomernih deležih v letih 2016 in 2017 ter preostanek v letu 2018. Impol bi bil z izvedbo projekta tudi sam pripravljen investirati 40 milijonov evrov v raziskave in razvoj. Ob tem pa smo izračunali, da bi se 30 ljudi na novo zaposlilo v Impolu in približno še 100 ljudi v povezanih družbah,« je še povedala Kirbiš Rojsova. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič torek • 12. maja 2015 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 9 Slovenska Bistrica • Letos predvidenih za 4,1 milijona evrov investicij Na Bistriškem se je poraba električne energije povečala, drugod zmanjšala Na območju Območne enote Slovenska Bistrica Elektro Maribor je v letu 2014 na območju Območne enote Slovenska Bistrica lani zabeležil za 0,9 odstotka večjo porabo električne energije kot v letu 2013, nasprotno pa je bila na območju severovzhodne Slovenije lani poraba nižja za 1,5 odstotka v primerjavi z letom prej. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, se je tudi poraba gospodinjskih odjemalcev znižala, vendar ponovno na Bistriškem manj (za 1,3 %) v primerjavi s celotnim oskrbnim območjem mariborskega distributerja električne energije, kjer je bila poraba gospodinjskih odjemalcev manjša za 2,9 %. Kot so poudarili v Ele-ktru Maribor se je na območju Slovenske Bistrice poraba odjemalcev na srednji napetosti za 2,2 % povečala (na območju Elektro Maribor zmanjšala za 0,5 %), poraba poslovnih odjemalcev na nizki napetosti je bila višja za 0,2 % večja kot v letu 2013 (na območju Elektro Maribor pa 1,1 % manjša). Na te rezultate, so prepričani v Elektru Maribor, so vplivala gospodarska gibanja na distribucijskem območju. Sicer pa opažajo, da na območju OE Slovenska Bistrica poraba električne energija raste že od leta 2005. Padec porabe so zabeležili v kriznem letu 2009 in tudi v letu 2012. Nato pa je poraba rastla tako, da je bila poraba v letu 2014 druga najvišja v zadnjih desetih letih. Letos za investicije 25,5 milijona evrov Elektro Maribor je lani za investicije namenil približno 22,8 milijona evrov, letos predvidevajo, da bodo za investicije porabili 25,5 milijona evrov, od tega na območju OE Slovenska Bistrica 4,1 milijona evrov. Pomembnejše investicije na Bistriškem so rekonstrukcija sre-dnjenapetostnega 20-kilovol-tnega daljnovoda Planina, ki je bil zgrajen leta 1955. Vrednost investicije, ki je bila izvedena Obnova razdelilne transformatorske postaje v Slovenski Bistrici je največja naložba Elektra Maribor na Bistriškem. Foto: Mojca Vtič Območna enota Slovenska Bistrica pokriva območje 12 občin na 657 km2 velikem območju. Oskrbuje 32.322 odjemalcev, kar predstavlja 15 % vseh odjemalcev Elektra Maribor, in ima 2.870 kilometrov oziroma 17 % skupne dolžine elektrodistribucijskega omrežja. v prvem četrtletju tega leta, je približno 82.000 evrov. Druga investicija je izgradnja nove transformatorske postaje v Bre-žnici, s katero naj bi se izboljšala kakovost dobavljene električne energije in dosegla večja obratovalno zanesljivost. Vrednost načrtovane investicije, ki jo bo Elektro Maribor izvedel predvidoma junija, je približno 135.000 evrov. Letos naj bi se končala tudi obnovitvena dela na razdelilni transformatorski postaji v Slovenski Bistrici, ki je bila zgrajena v začetku 50 let. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,4 milijona evrov. Mojca Vtič Ptuj • Po prenovi Mestnega trga Kje so pristale stare granitne kocke? Stare granitne kocke, po katerih smo hodili na Mestnem trgu, so bile ob prenovi zamenjane, center mesta pa je s tem postal veliko lepši in sodobnejši. Zanimalo pa nas je, kaj se je zgodilo s starimi granitnimi kockami in ali so na občini za njih kaj iztržili. Kot so nam pojasnili na Mestni občini Ptuj, so stare granitne kocke z Mestnega trga shranjene v skladišču Javnih služb Ptuj. V precejšnji meri naj bi se porabile za ureditev novih grobnih polj in obrobo sprehajalnih poti na novem rogozniškem pokopališču. Preostanek, kot pravi- jo, hranijo za sprotno 'krpanje' ulic in trgov, ki so tlakovani s tovrstnimi kockami. zakaj je prišlo do zamenjave starih granitnih kock z novimi, Hodnik pojasnjuje tako: »Pri starih kockah je vseh 6 stranic ka-lanih. Pri novih je zgornja stran kocke ravna in žgana, saj je bila Stare granitne kocke hranijo v skladišču Javnih služb. zahteva projektantov oz. investitorja, da so nove površine ravne, kar omogoča večjo funkcionalnost: vožnja z otroškimi vozički, invalidskimi vozički, visoke damske pete itd.« Stare kocke so odpeljali na CERO Gajke, kjer so jih ročno prebrali, zložili na palete in shranili: »Skupaj jih je bilo 56 palet. Nekaj jih je že bilo porabljenih za gradnjo grobnih polj na pokopališču in za krpanje po mestu. Do sedaj se ni razmišljalo, da bi jih prodali. Menim da bi se sicer hitro prodale, saj so kar iskane, vprašanje pa je o smiselnosti tega, saj se pogosto potrebujejo pri gradnji javne infrastrukture," je še dodal direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Po njegovih besedah bi sicer za paleto granitnih kock lahko iztržili 140 do 180 evrov. Dženana Kmetec D___ sfovensffi Trnefij od 21. do 24. maja 2015 v minoritskem samostanu na Pt4ju na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18.uro SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek,21.maja 2015, ob 10. uri ORGANIZATORJI RAZSTAVE SO: W/!\ Mestna občina Ptuj 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Foto: CG 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 12. maja 2015 Tudi vas kdaj popade sloveni-stični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Moj las ali moja LAS Ne, ni me prevzela tolikšna domišljavost, da bi se v jezikovnih nasvetih posvetil svojim lasem. V naslovu zapisani las oziroma LAS je nastal na glavah - pravzaprav V glavah slovenskih birokratov, z njim pa so okratičili besedno zvezo »lokalna akcijska skupina«. Ne vem, ali vam ta besedna zveza kaj pove, ampak tisti, ki se z lasi/LAS-i/LAS ukvarjajo, že vedo, kaj je to. A mi se ne bomo ukvarjali z vsebino lasov/LAS-ov/LAS; to smo storili v petkovem Štajerskem tedniku, in prav takrat se mi je porodilo vprašanje, al' prav se reče (in piše): moj las ali moja LAS ali na kak tretji način. Oziroma slovnično pogledano: ali je LAS moški ali ženska. (Čeprav: meni je bilo nesporno, kako naj bi bilo; sporno se je zdelo drugim. In da jim zavežem jezik - nastal je današnji nasvet.) Ne boste verjeli - še ena salomonska rešitev slovenskega pravopisja: oboje je možno, moško ali žensko. Ali kot bi rekel ata Shakespeare (bomo kmalu pisali Šekspir? Ker če že imamo šov in mjuzikl in timbil-ding, zakaj ne bi imeli še Šekspirja in Vašingtona?) - torej ata Šekspir bi rekel: Kakor vam drago. Kitajci pa: Naj cveti sto cvetov. Štiri dovoljene možnosti - pa izbirajte! Skratka, če pobrskamo po priročnikih (tistih v knjigah in onih na spletu), imamo več možnosti. 1. Rečemo/zapišemo lahko: V našem lasu se ukvarjamo s turizmom. »Lokalna akcijska skupina« postane v tem primeru obče ime »las« in se pomožači ter sklanja po moško (1. moška sklanjatev): las, lasa, lasu, las ... (Nekateri strogo in dosledno in neprizanesljivo zagovarjajo tezo, da je, kar se tiče slovničnega spola, vsaka kratica moškega spola razen tistih redkih, ki nesporno zvenijo po žensko - recimo: Nama, Vama, Tosama ... Tisti, ki tako trdijo, niso moji prijatelji. J) 2. Zapišemo lahko tudi: V našem LAS-u se ukvarjamo s turizmom. Spet se je LAS pomožačila; v govoru se sicer sliši enako kot prejšnji »las«, pisna oblika pa je nekoliko drugačna - z vezajem. Meni je skla-njanje z vezajem kar simpatično: LAS, LAS-a, LAS-u ..., poznam pa ljudi, ki se ob tem križajo. 3. Tretja možnost: V našem las se ukvarjamo s turizmom. Las je spet moški, a se ne sklanja (oziroma da ne bom širil krive vere: sklanja se po 3. moški sklanjatvi, z ničto končnico: naš las, našega las, našemu las ...) (Moje skromno mnenje: zelo čudna rešitev, je ne priporočam.) 4. In četrta možnost: V naši LAS se ukvarjamo s turizmom. LAS je v tem primeru ostala ženski samostalnik, ker ima tisti, ki o njej govori, v bistvu ves čas v zavesti, da je LAS samo kratica, in ko govori o njej, ves čas misli ne na (kratico) LAS, ampak na »lokalno akcijsko skupino« - in jo v podzavesti poveže s slovničnim ženskim spolom. V tem primeru bi bil sklanjatveni vzorec (da se bo videlo, da res sklanjam, bom zraven dodal svojilni zaimek naš): naša LAS, naše LAS, naši LAS, našo LAS ... (Za obuditev osnovnošolske slovnice: 3. ženska sklanjatev.) Pravopisno pravilo o spolu (in posledično o sklanjanju) kratic: ni enega samega pravila, pač po načelu 'kakor vam drago'. In če koga zanima: meni je najbolj všeč četrta možnost. Če ste raziskovalno razpoloženi, pa poglejte še na spletno stran http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/sklanjanje-kratic#v, kjer se Helena Dobrovoljc ukvarja z NUK. Jože Šmigoc Ptuj • Na gimnaziji pripravili muzikal Metuljev efekt Dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino V petek zvečer so ptujski gimnazijci premierno predstavili za svoje starše, profesorje in vabljene goste muzikal Metuljev efekt; predpremierno so že popoldne nastopili za svoje sošolce, kako resno in odgovorno so se lotili svojega projekta, pa so dokazali že v sredo na javni generalki, na katero so povabili skupino osnovnošolcev, ogledali pa so si jo tudi nekateri drugi. Muzikal je nastal po ideji Mla-dena Delina, ki je bil vodja projekta in glasbene produkcije. Režijo je prevzel Matjaž Latin, ki je skupaj z Delinom napisal tudi scenarij. Vokalna produkcija je bila v rokah Ane Delin, koreografija je delo Tine Dobaj in Jureta Krajnca, za kostume je poskrbela Stanka Vauda Benčevič, za sceno Dušan Fi-šer, za zvok Gaber Lesjak in za luč Mitja Kostanjevec. Že naštevanje vseh teh znanih ptujskih kulturnih ustvarjalcev vam najbrž ponuja namig, da gre pri tem muzikalu za nekaj posebnega, saj so se združili mnogi, ki soustvarjajo sodobno ptujsko kulturno dogajanje. Ampak Foto: Črtomir Goznik Del izvajalcev muzikala Metuljev efekt pravi vrhunec pa so zagotovili nastopajoči gimnazijci. V muzikalu sodelujejo Taja Islamo-vič, Liza Klajnšek, Eva Kojc, Lenart • Letni koncert Godbeniki znova navdušili Zadnjo nedeljo v aprilu je v domu kulture Lenart potekal že tradicionalni letni koncert slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL Lenart. Godbeniki slovenskogoriškega pihalnega orkestra pod umetniškim vodstvom dirigenta Igorja Alatiča so letos pripravili že 21. letni koncert. Več kot 40 članov, starih med 17 in več kot 70 leti, je z raznovrstnimi melodijami zadovoljilo še tako zahtevne poslušalce. V dvorani kulturnega doma so namreč odmevale klasične in zabavne skladbe, manjkalo pa ni niti zimzelenih melodij. ML Foto: arhiv Občine Lenart Nikita Grandl Meznarič, Kaja Smolinger, Lucija Vau-potič, Stella Kociper, Manja Toplak, Evelin Frčec, Rebeka Filipič, Tomi Petek, Lara Ru-žič Povirk, Evelina Soršak, Mihaela Stočko, Ana Vertič, Adam Veselič, Špela Vučak, Kristjan Žagar in Larisa Pu-kšič. (Vsi podatki so povzeti po gledališkem listu.) Verjamem, da večini bralcev ta imena mladih pevcev, igralcev in plesalcev, ki so sooblikovali Metuljev efekt, niso znana, ampak počakajte nekaj let. Takšni talenti -pa kakorkoli zlajnano v zadnjem času zveni izraz »talent« zaradi kičastih TV-oddaj - ne morejo kar ponikniti v sivi vsakdanjosti, za njih bomo še slišali. Po ogledu javne generalke sem ostal brez besed. Saj tudi drugi ustvarjalci niso veliko govorili (razen po službeni dolžnosti v izjavah za nas, tečne novinarje), ampak najbolj zgovorni so bili obrazi utrujenih, a presrečnih igralcev in njihovih igralsko-pevsko-plesnih mentorjev. Čista ustvarjalna ekstaza. Na svoje ustvarjalce je bila ponosna tudi ravnateljica Melani Centrih: »Čeprav nam država kljub dolgoletnim prizadevanjem nikakor ne odobri umetniškega oddelka gimnazije, pa čeprav smo konec koncev tudi v ta namen zgradili svoj gledališki amfiteater, umetniško ustvarjanje na naši šoli ni zamrlo. Nasprotno: s pravimi ljudmi, ki imajo strokovno znanje in obenem znajo motivirati mlade, se da narediti neverjetne dosežke. Prav ponosna sem na naše gimnazijce, ki so znali svoje sile združiti v tako odlično predstavo.« Tudi če nimate niti najmanjšega posluha za kulturo; tudi če ne poznate nikogar od nastopajočih; tudi če vas vsakodnevne težave nenehno stiskajo za vrat; tudi če ste utrujeni od skrbi in dela - te gimnazijske predstave ne smete zamuditi. Za premiero ste prepozni, pa tudi sicer bo maja z izvedbami nekoliko težko, saj kar nekaj nastopajočih čakajo v naslednjih dneh matu-ritetne obveznosti in ne bo ponovitev muzikala; a ustvarjalci obljubljajo, da se bodo predstave velikokrat zvrstile junija, pa tudi jeseni, tako da bo še veliko priložnosti za ogled. jš Ptuj • Številne aktivnosti v mesecu knjige na OŠ Olge Meglič Zakaj je pomembno, da otroku beremo V aprilu, mesecu knjige, so se na OŠ Olge Meglič branju in knjigam intenzivno posvetili. Med drugim so pripravili zanimivo srečanje s starši v šolski knjižnici in ugotavljali, kako pomembno je, da odrasli beremo otrokom. „Knjiga nas pomirja, sprošča ali navdihuje. Dopušča nam, da se potopimo v neki novi svet, v katerem odkrivamo nove stvari. Prav zato si knjiga zasluži posebno mesto v našem vsakdanjem življenju. Tega se na OŠ Olge Meglič zelo dobro zavedamo, zato branju in knjigam skozi celo leto posvečamo veliko pozornosti skozi razne dogodke," pravi Alenka Kandrič, knjižničarka na OŠ Olge Meglič. Pomenu branja in knjigam pa se vsako leto še intenzivneje posvetijo v aprilu, mesecu knjige. Tudi letos so cel mesec izvajali številne dejavnosti. Sodelovali so v natečaju Moj najljubši slovenski književni lik z izdelavo ročne lutke ali marionete, izvedli radijsko oddajo, reševali knjižne zanke in uganke, brali z nočno lučko, izvajali pravljične urice in druge izobraževalne dejavnosti v šolski knjižnici, se udeležili vnaprej dogovorjenih dejavnosti na vseh oddelkih knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pisali pravljice za spletno knjigo... Pri nekaterih dejavnostih pa so k sodelovanju povabili tudi starše, saj je vloga odraslih pri branju izjemnega pomena. Med drugim so v šolski knjižnici za starše pripravili srečanje s predavanjem o odnosu otrok-bra-nje-odrasli. Strokovni delavki Natalija Nežmah in Vlasta Mlinaric ter knjižničarka Alenka Kandrič so skupaj s starši spregovorile o pomenu branja in o tem, zakaj je knjiga najboljša prijateljica in najpotrpežljivejši učitelj. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Na OŠ Olge Meglič so organizirali srečanje s starši v šolski knjižnici. rParada v • ® učenja Dnevi učečih r óeákupnoáti ZUJ.O 19. maj 2015 Mestni trg, Ptuj Ljudska univerza Ptuj Nogomet Predstava z vsemi elementi drame Stran 12 Rokomet Lokalni obračun prepričljivo Gorišnici Stran 12 Tenis Od Litije preko Bola do Calija, najdlje do finala Stran 13 Rokomet Marko Bezjak MVP nemškega pokalnega Final 4 Stran 13 Nogomet Na turnirju super nogometna energija Stran 15 Nogomet Drava v dodatne kvalifikacije za 2. ligo Stran 14 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 33. krog V izjemnem vzdušju odlična predstava Foto: Črtomir Goznik Rok Zorko (Zavrč, beli dres) je na drugi zaporedni tekmi opozoril nase z doseženim zadetkom. Ob njem je Aleš Mertelj (Maribor). Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Mariborska prevlada na ■ ■■ ■■ 1J «vv tribuni in igrišču Mariborčani so le še korak do nove zvezdice - naslova državnih prvakov. Nov odločen korak proti temu cilju so storili v soboto, ko so pred polnimi tribunami stadiona v Zavrču - zbralo se je več kot 1300 navijačev obeh ekip, več je bilo gostujočih - ugnali domačine in tri kroge pred koncem prvenstva ohranili (nedosegljivih) 8 točk prednosti pred Celjani. Ante Šimundža tokrat ni mogel računati na pomoč Stojanoviča, Ivica Solomun pa na Datkovica in Mumi-novica (vsi kartoni). V golu domačinov je prvič v začetni postavi začel Hrvoje Čubic. Gostje so bolje začeli srečanje in si do 20. minute priigrali tri dobre priložnosti: Sallalich v 9., Derviševič v 15. in Volaš v 18. minuti pa svoji ekipi niso uspeli priigrati prednosti. Domačini so se zelo dobro zoperstavljali uglednemu tekmecu, prvič pa so zapretili v 20. minuti, a je Bogdan z glavo streljal preko gola. Po obdobju boljše igre domačinov so gostje znova pritisnili proti vratom Čubica. Tudi tokrat Sallalichu, Ibra-imiju in Tavaresu ni uspelo zadeti v polno. V 43. minuti pa so si najlepšo priložnost prvega polčasa priigrali -domačini. Jure Matjašič je lepo prodrl po desni strani in natančno podal v sredino do Cveka, ta pa je povsem neoviran s približno 14 metrov streljal tik mimo gola ... Kljub temu da zadetkov v 1. polčasu ni bilo, pa so številni gledalci zares lahko uživali v dinamični predstavi. Sanjski začetek Zavrča v 2. polčasu in vodstvo Drugi del se je za domačine začel sanjsko, saj so pove-dli že v drugi minuti: Doris Kelenc je iz leve strani poslal nizko podajo pred gol, tam pa jo je Rok Zorko v padcu z nogo mojstrsko poslal mimo nemočnega vratarja Handa-novica v gol - 1:0. 21-letnik iz Gorišnice je tako zadel na drugi zaporedni tekmi in tudi sicer z igro močno opozoril nase. Gostje so povsem pričakovano odgovorili s hitrejšo in agresivnejšo igro in jo po napaki domačih kronali v 53. minuti. Ibraimi je potegnil v nasprotni napad, kratko podal do Volaša, ta naprej do Sallalicha, ki jo je neubranljivo poslal v gol - 1:1. Zaradi slavja s pirotehniko so viole poskrbele za krajšo prekinitev, takoj zatem pa bi lahko domačini v 56. minuti znova povedli. Še enkrat je zapre-til Zorko, ki je bil v dvoboju uspešnejši od Šulerja, sam je prodiral proti golu in nekoliko s strani tudi streljal, a je Handanovic z nogo žogo uspel odbiti v kot. Igralsko močnejša zasedba iz štajerske prestolnice je to znala »kaznovati« nekaj minut kasneje: Ibraimi je iz prostega strela poslal pred gol uporaben predložek, tam pa je najbolj prisebno reagiral Vo-laš in iz bližine žogo poslal v gol - 1:2. To je bil za številne privržence Maribora znak za slavje, saj je bilo težko pričakovati preobrat mlade domače zasedbe. Domači trener je sicer poskušal z menjavami spremeniti potek tekme, a do tega ni prišlo. Še več, gostje so po napaki Cveka na sredini igrišča v 79. minuti izpeljali šolski protinapad, ki ga je realiziral kapetan Tava-res - 1:3. Do konca srečanja bi lahko gostje prišli še do višje zmage, a sta priložnosti zapravila Bohar in Zahovic. Zmaga Maribora je povsem zaslužena, saj imajo v svojih vrstah veliko več kakovostnih in izkušenih posameznikov. Kljub porazu pa še zdaleč niso razočarali niti domačini, ki so prikazali dostojno predstavo in so bili večino tekme dostojen tekmec državnim íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íblztu! CRADIOPTUJ ^ tut aflietu www.radio-ptuj.si - Mariborčani so na zadnjih petih tekmah osvojili 13 od 15 možnih točk; - vijoličasti so Zavrčane ugnali na vseh štirih obračunih v tej sezoni, s čimer so po tej plati prevzeli žezlo Goričanom iz lanske sezone; - Zavrčani so bili poraženi na zadnjih dveh domačih tekmah (Krka, Maribor), slavili pa so na zadnjih dveh gostovanjih (Domžale, Koper); - Krka je zelo blizu obstanku med elito, saj ima po zmagi proti Rudarju pred Goričani 6 točk prednosti; - po porazu proti Olimpiji je z mesta trenerja Gorice odstopil Cesare Be-ggi, nasledil ga je Miran Srebrnič; - Benjamin Verbič se je z dvema doseženima zadetkoma približal Mar-cosu Tavaresu na vrhu lestvice strelcev. prvakom in udeležencem evropske Lige prvakov. Zavrčani bodo v 34. krogu prihodnjo nedeljo gostovali pri Radomljah, Maribor pa bo v soboto gostil Domžale. Jože Mohorič PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 33. KROGA: Zavrč - Maribor 1:3 (0:0); strelci: Zorko 47.; Salalich 53., Volaš 61., Tavares 79.; Celje - Radomlje 3:2 (1:0); strelci: Verbič 21., 59., Miškic 78.; Barukčič 54., 74.; rdeči kartona: Soria 76./Celje; Perkovic 67./Ra-domlje; Gorica - Olimpija 1:2 (1:1); strelci: Žigon 28.; Henty 18., Vukče-vič 84; Krka - Rudar 2:0 (1:0); strelca: Novinic 29., Kastrevec 46.; Domžale - Luka Koper; tekma je bila zaradi naliva prestavljena na torek, 12. 5., ob 18.00. 1 MARIBOR 33 22 6 5 70:31 72 2. CELJE 33 18 10 5 53:26 64 3. DOMŽALE 32 18 5 9 43:21 59 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 33 16 10 7 52:27 58 5. ZAVRČ 33 14 4 15 33:46 46 6. RUDAR VELENJE 32 11 10 11 39:36 43 7. KOPER 32 12 3 17 35:50 39 8. KRKA 32 8 7 17 32:51 31 9. GORICA 33 7 7 19 31:45 28 10. RADOMLJE 33 4 4 25 21:76 16 Najboljši strelci: 16 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 14 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje); 12 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 11 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), 10 zadetkov: Sunny Omoregie (Celje), Dalibor Volaš (Maribor); 9 zadetkov: Ivan Firer (Rudar), Dragan Jelic (Rudar); 8 zadetkov: Mitja Lotrič (Luka Koper). Šimundža: »Odziv fantov po zaostanku je bil odličen« Doris Kelenc, Zavrč: »Pred tekmo smo si želeli pozitiven rezultat, to je zmaga ali remi. Dobro smo parirali gostom in tudi prišli do vodilnega zadetka, a smo se nato tega nekoliko 'ustrašili'. To se je kazalo skozi napake, kar so gostje izkoristili in prišli do zaslužene zmage. Lepo je igrati s prvaki, ki jih spremlja veliko navijačev.« Rok Zorko, Zavrč: »Igrali smo dobro, večji del tekme smo bili zelo disciplinirani. V ključnih trenutkih smo popustili, zmanjkalo nam je mirnosti in sproščenosti. Takrat se je pokazala prava moč Maribora. Lepo je igrati pred polnimi tribunami, če pa obenem dosežeš zadetek proti ekipi, ki je igrala v Ligi prvakov, potem je občutek zares izjemen. Čestitke Mariboru za zasluženo zmago.« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Maribor je bil boljša ekipa, ampak smo mi vseeno prišli do zadetka prednosti. Tudi po tem smo igrali agresivno, a smo na našo žalost zaradi pomanjkanja koncentracije prelahko prejeli dva zadetka. Imeli smo še drugo priložnost za vodstvo, a te nismo uspeli realizirati. Pokazali smo, kar smo v tem trenutku sposobni in nudili dostojen odpor, zato so lahko gledalci uživali v tekmi. Čestitke Mariboru za zmago in naslov prvakov.« Ante Šimundža, trener Maribora: »Tekma je pokazala našo odlično formo, ki nas krasi že nekaj časa. Z naše strani je bila tekma fantastična, kontrolirali smo potek in tekmecu prepustili bore malo. Odziv fantov po zaostanku je bil odličen, zato je naša zmaga povsem zaslužena. Spoštujemo vsakega tekmeca, a želimo vsakemu tudi dokazati, da smo najboljši.« 12 Štajerski Šport torek • 12. maja 2015 Nogomet • 2. SNL, 24. krog Predstava z vsemi elementi drame Foto: Črtomir Goznik Marko Nunič (Aluminij, rdeči dres) je v uvodnih minutah tekme v Dobu dosegel dva zadetka. Roltek Dob -Aluminij 4:4 (2:3) STRELCI: 0:1 Nunič (2., z 11 m), 0:2 Bizjak (7.), 0:3 Nunič (19.), 1:3 Kunstelj (20., z 11 m), 2:3 Leskovar (32.), 3:3 Krcič (67., z 11 m), 4:3 Krcič (75.), 4:4 Kozar (91.). ROLTEK DOB: Vezirovič, Lu-kanc, Mohar, Mešanovič (od 53. Cirikovič), Kukavica (od 19. Leskovar), Krcič, Klopčič, Kunstelj, Avbelj (od 57. Vasilič), Račič, Če-šnjevar. Trener: Damir Šabotič. ALUMINIJ: Murko, Čeh, Topo-lovec, Leuštek, Lonzarič, Vindiš, Školnik (od 76. Kozar), Vrbanec, Medved (od 56. Škoflek), Nunič, Bizjak (od 66. Prašnikar). Trener: Damijan Romih. RUMENI KARTONI: Račič, Avbelj, Cirikovič, Lukanc; Vindiš, Medved, Leuštek. Najboljši ekipi 2. lige v zadnjih letih tudi tokrat nista razočarali približno 250 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu v Dobu. Uprizorili sta pravo epsko predstavo in toči z neba je sledila še toča golov. Ekipi sta se v tem prvenstvu pomerili dvakrat, obakrat so slavili gostje: v Dobu Aluminij (0:1), v Kidričevem pa Dob (0:1). Po 20. minutah igre je tudi tokrat izgledalo, da bodo gostje na Štajersko odnesli vse tri točke, saj so vodili 0:3! Začelo se je že v 10. sekundi tekme, ko je sodnik Damir Skomina pokazal na enajstmetrovko za Aluminij. To je realiziral Marko Nunič in popeljal svoje ekipo v vodstvo 0:1. Že pet minut kasneje je bilo 0:2, tokrat se je med strelce vpisal Lovro Bizjak. Ko je v 18. minuti Marko Nunic s svojim drugim golom na tekmi prednost povišal na 0:3, se je zdelo, da je tekma določena. Še posebej zaradi tega, ker so Kidričani povsem prevladovali in ime- li še nekaj zrelih priložnosti. Sledil je nepričakovan zasuk, ki se je začel po nenevarnem izvajanju avta na sredini igrišča in kasnejšem prekršku na robu kazenskega prostora. Sodnik Skomina ni okleval in je tudi v tem primeru pokazal na belo točko, čeprav so gostje menili, da je bil prekr- 2. SNL REZULTATI 24. KROGA: Roltek Dob - Aluminij 4:4 (2:3); Ankaran Hrvatini - Krško 1:2 (0:1); strelca: 0:1 Tomic (19.), 0:2 Tomic (48.), 1:2 Vekic (75.); TKK Tolmin - Dravinja Kostroj 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Da. Soka-novic (15.), 2:0 Volarič (39.); Farmtech Veržej - Šenčur 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Beganovic (36.), 1:1 Vaš (45.), 1:2 Guberac (53.), 2:2 Vinkovič (67.); Triglav Kranj - Šmartno 1928 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Šmit (23.), 2:0 M. Poplatnik (49.), 3:0 Krcic (57.). 1. KRŠKO 24 14 4 6 45:26 46 2. ROLTEK DOB 24 14 3 7 49:23 45 3. ALUMINIJ 24 13 5 6 44:20 44 4. TRIGLAV KRANJ 24 11 4 9 41:34 37 5. ANKARAN-H. 24 10 6 8 33:31 36 6. TKK TOLMIN 24 11 2 11 37:35 35 7. FARMT. VERŽEJ 24 10 5 9 31:37 35 8. ŠENČUR 24 8 5 11 28:39 29 9. DRAVINJA KOS. 24 5 7 12 37:42 22 10. ŠMARTNO 28 24 1 5 18 17:75 8 šek storjen izven kazenskega prostora. Zanesljiv strelec z 11-metrovke je bil Klemen Kunstelj. V 32. minuti so Kidričani stekli v nasprotni napad, a izgubili žogo in ponudili priložnost domačinom. Ti so darilo sprejeli in znižali na 2:3. Tudi drugi polčas so bolje odprli varovanci Damijana Romiha, a svoje premoči niso uspeli potrditi z zadetkom. Damijan Romih, trener Aluminija: »Po koncu tekme smo se veselili vsaj točke, po prespani noči pa čutim razočaranje zaradi izgubljenih točk. Domačini so praktično iz nič prišli do prednosti. Odlično smo odigrali večino tekme, že pred zaključkom bi morali imeti dovolj prednosti za zmago. Položaj na lestvici se med vodilno trojko spreminja iz kroga v krog, treba bo osvajati točke na vsaki tekmi, že v nedeljo proti Triglavu.« Do tega pa so na skoraj identičen način, kot v 20. minuti, prišli domačini, le da je bila tokrat enajstmetrovka povsem očitna. Amer Krcic je izenačil na 3:3 in vse se je začelo znova. Psihološka prednost je bila sedaj odločno na strani ekipe Doba, ki je to tudi unovčila. Leuštek je v 75. minuti kot zadnji igralec obrambe izbral najslabšo možno rešitev, Krcic je njegovo podajo prestregel in premagal Tomaža Murka - 4:3. Kljub naporom Kidričanov, da bi izenačili, jim do sodnikovega podaljška to ni uspelo. Takrat pa je nepričakovano »udaril« 20-letni Alen Kozar in s pravim evro-golom s približno 25 metrov svoji ekipi prinesel točko! JM Rokomet • 1. B SRL (m) Lokalni obračun prepričljivo Gorišnici, zmaga Drave Velika Nedelja Carrera Optyl -Moškanjci-Gorišni-ca 19:31 (10:18) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škrjanec, Zorec 3, Bom-bek 3, Mavrič, Bezjak 2, Hržič 2, Štefičar 2, Preac, Kneževič, Lorenčič 1, Ščavničar, Šerod 4, Hojžar 2, Marin. Trener: Tomi Matjašič MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 2, Kovač 1, M. Bedrač 7, Valenko 5, Ranevski 6, Balas 1, Lukaček 1, Vesenjak 1, Tement, T. Bedrač 1, Šincek, Lozinšek 2, Sok 3, Firbas 1, Škorc, Žuran. Trener: Sebastjan Oblak Predzadnji letošnji obračun ekip iz Spodnjega Po-dravja je v Veliki Nedelji prepričljivo pripadel gostom iz Gorišnice, ki so tako potrdili odlično formo v zadnjem obdobju. Domačini bodo le še uro igrali med 1. B-ligaši, nato pa sledi selitev med drugoligaše. Lokalni dvoboj pred sicer skromnim avditorijem ni navdušil, gostje so le unovčili svojo kakovost. Varovanci Tomija Matja-šiča so pričeli v kombinirani postavi in so v uvodnih minutah držali ravnotežje (2:2). Razmerje moči se je kmalu povsem spremenilo, sledil je pravcati »rušilni pohod« varovancev Sebastjana Oblaka, ki jim je uspel delni izid 1:10 (3:12). S tem je bilo na polovici prvega dela igre srečanje praktično že odločeno. Obramba rume-no-črnih je delovala kot dobro naoljen stroj, svoje sta dodala še vratarja. Tako so Valenko in društvo odšli na odmor s prednostjo osmih golov (10:18). Drugi del se je začel z dvema zaporednima zadetkoma Moškanjcev-Gorišnice, kar je do takrat pomenilo najvišjo prednost na tekmi (10:20). Ko sta bili točki že praktično vknjiže-ni, so rumeno-črni nekoliko popustili, domačini pa se kljub temu niso uspeli približati. Oba trenerja sta kar precej menjala, na koncu pa je bil izid +12 za goste iz Go-rišnice. 1. B SRL (m) REZULTATI 25. KROGA: Brežice - Mokerc Ig 28:27, Cerklje - Grosuplje 30:28, Radeče Mik Celje - Dobova 22:36, Herz Šmartno - Črnomelj 35:29, Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak 33:24, Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica 19:31, Dol Tki Hrastnik - Koper 2013 26:33. 1. KOPER 2013 25 23 1 1 47 2. DOBOVA 25 23 0 2 46 3. HERZ ŠMARTNO 25 19 1 5 39 4. DOL TKI HRASTNIK 25 16 2 7 34 5. DRAVA PTUJ 25 15 2 8 32 6. BREŽICE 25 11 4 10 26 7. MOŠKANJCI - GOR. 25 10 1 14 21 8. ŠKOFLJICA PEČJAK 25 10 1 14 21 9. GROSUPLJE 25 8 4 13 20 10. MOKERC - IG 25 8 1 16 17 11. ČRNOMELJ 25 8 1 16 17 12. RADEČE - MIK CELJE 25 7 1 17 15 13. CERKLJE 25 4 2 19 10 14. V. NEDELJA C. O. 25 2 1 22 5 V zadnjem krogu 1. B-lige bodo igralci Velike Nedelje gostovali pri prvakih iz Kopra, rokometaše Moškanjcev-Gorišnice pa čaka nov lokalni dvoboj, tokrat jim v goste prihajajo ptujski modri. tp Drava Ptuj -Škofljica Pekarna Pečjak 33:24 (15:11) DRAVA PTUJ: Jesterle 3, Jan-žekovič 3, Čeh 2, Bračič 2, Ma-roh 2, Fridrih, Rosič, Sabo 2, Hru-pič 5, Belec, Jerenec 5, Lesjak 7, Šalamun 2, Silovšek 2, Žuran. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so na obračunu s Škofljico unovčili svoje prednosti, med katerima sta izstopali večja igralska kakovost in širši krog dobrih igralcev. V uvodu so se Ptujčani še nekoliko lovili, a so si predvsem po zaslugi dobre obrambe in izvrstnega vratarja Belca priigrali nekaj zadetkov prednosti. Prav domači vratar je bil tokrat v zelo dobri dnevni formi, saj je ob številnih strelih z različnih pozicij ubranil tudi kar pet sedemmetrovk! V prvem polčasu so domači kljub nekoliko slabši realizaciji prišli do prednosti štirih zadetkov. V nadaljevanju je prišla v ospredje boljša pripravljenost Drave, strelskemu razpoloženemu Lesjaku pa sta Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice (v temnih dresih) so Nedeljanom uspešno zapirali poti do gola. se pridružila še Hrupič in Jerenec. Razlika je hitro naraščala in najvišja prednost je bila izražena skozi rezultat 28:17. V zadnjih sedmih minutah je domači trener Uroš Šerbec ponudil priložnost mlademu vratarju Rosiču, ki se je izkazal z nekaj obrambami. Zadnjo domačo tekmo ro-kometašev Drave v tej sezoni si je v športni dvorani Ljudski vrt ogledalo kar lepo število gledalcev. David Breznik 1. B SRL (ž), KONČNICA 1.-4. MESTO: Ptujčanke do zmage brez boja REZULTATI 6. KROGA: Tenzor Dp-Logik Ptuj - Nazarje 10:0 (b. b.), Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - Brežice 27:26. 1. JADRAN HRPELJE 6 5 0 1 43 2. BREŽICE 6 4 1 1 34 3. NAZARJE 6 1 0 4 30 4. TENZOR DP - LOGIK 6 1 1 4 25 Motokros • Dirka za SP Gajser v Španiji peti Slovenski motokrosist Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je šesto dirko svetovnega prvenstva v španski Talaveri de la Re-ini v razredu MX2 končal na 5. mestu. Gajser je v italijanski Pietra-murati, na četrti dirki sezone 2015, sredi aprila prišel do največjega uspeha kariere - zmage. Na naslednji preizkušnji na Nizozemskem je imel kar nekaj smole in končal na 17. mestu. Tokrat se je na dirki za VN Španije znova izkazal. Prva dirka se Štajercu sicer ni izšla po načrtih, saj jo je končal na 11. mestu, za zmagovalcem Jeffreyjem Herlingsom je zaostal skoraj minuto. Veliko bolje pa je dirkal v drugi dirki, ko je 1,3 sekunde pred njim skozi cilj prišel le Švicar Valentin Guillod. Gajser je tako zbral 10 točk za prvo in 22 točk za drugo dirko, skupaj pa 32. Talaver de la Reina, Španija, rezultati razreda MX2: 1. Valentin Guillod (Švica) 40 2. Jeffrey Herlings (Nizozemska) 39 3. Jordi Tixier (Francija) 38 4. Max Anstie (VB) 34 5. Tim Gajser (Slovenija) 32 Skupni seštevek SP v razredu MX2: 1. Jeffrey Herlings (Nizozemska) 261 2. Dylan Ferrandis (Francija) 205 3. Pauls Jonass (Latvija) 177 4. Tim Gajser (Slovenija) 169 Klemen Gerčar je bil v razredu MXGP 25. in tako ostaja še brez točk. Naslednja dirka bo 24. maja VN Velike Britanije. Sta, jm torek m 12. maja 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Tenis m Challenger, članski ITF-turnir, DP Ü-1S Od Litije preko Bola do Calija, najdlje do finala Challenger v Caliju: Lapenti unovčil izkušnje 24-letni Ptujčan Blaž Rola (99. na ATP) je pretekli teden nastopal na 50 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Kolumbiji - bil je 1. nosilec. Po uvodnih dveh zmagah ga je v četrtfinalu čakal 32-letni Giovanni Lapentti (250.). Ekva-dorec je bil najvišje v karieri doslej na 110. mestu, tokrat pa je proti Blažu unovčil vse svoje izkušnje in slavil v treh nizih. Dramatičen je bil predvsem tretji, kjer je Blaž odločno napadel in venomer pretil na servis Ekvadorca. V tretji igri je imel tako eno break priložnost, v peti kar tri vezane (0:40), v deveti še dve (15:40). Lapentti je vseh šest ubranil, nato pa v deseti igri pri vodstvu 4:5 hitro povedel 0:40 na servis Blaža in izkoristil kar prvo break priložnost in obenem zaključno žogo ... Blaž je na koncu osvojil kar 8 točk več kot tekmec (87:79), a so ga pokopale neizkorišče- Challenger turnir v Caliju (Kolumbija): 1. krog: Rola (1.) - Juan Sebastien Gomez (Kolumbija) 6:4, 6:1; 2. Krog: Rola (1.) - Caio Zam-pieri (Brazilija) 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (1.) - Giovanni Lapentti (Ekvador) 4:6, 6:1, 4:6. Rokomet • ■ * Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) se je na Hrvaškem drugič v karieri prebila v finale profesionalnega turnirja. Sven Lah je (TK Terme Ptuj) bil na mladinskem DP v Litiji najmlajši polfinalist. ne break priložnosti (Rola 3/10, Lapentti 3:5). Našemu igralcu tokrat ni pomagalo niti 13 asov, saj je sicer zadel le 53 % prvih servisov (Lapenti 66). Blaž Rola in Chase Buchanan sta skupaj zaigrala tudi v igri dvojic, tudi tukaj pa je bil zanju v četrtfinalu premočan Lapentti v paru z Marcelom Arevalom iz Salvadorja (4:6, 3:6). Članski ITF-turnir na Bolu: Tamara do predzadnje stopničke 17-letna Tamara Zidanšek (674. na WTA) je pretekli teden nastopala na profesionalnem ITF-turnirju na Bolu na Braču. To je bil njen drugi nastop na tem prizorišču, tokrat iz rezultatskega vidika Marko Bezjak MVP nemškega pokalnega Final 4 Berlin je bil dva dni gostitelj zaključnega turnirja nemškega pokala, kjer so poleg domačih lisic (Fuchse Berlin) nastopili še SC Magdeburg (Marko Bezjak, Jure Natek), RN Lowen in SG Flensburg. Zaključni turnir je navdušil s predstavami. V polfinalu je najprej Flensburg preko švedskega repre-zentanta Gottfridssona v zadnjih sekundah zabil zmagoviti gol proti RN Lowen (24:23), nato je Magdeburg šokiral gostitelje z zmago 27:26. V velikem finalu sta se udarila Flensburg in Magdeburg. Za Flensburg je bila to že peta zaporedna uvrstitev v finale nemškega pokala, vendar so na zadnjih štirih finalih doživeli poraze. V peto jim je uspelo po izjemnem finalu, kjer so preko Eggerta 7 sekund pred koncem rednega dela tekme tudi zelo uspešen - prebila se je vse do finala! Uspešno pot je začela proti 1. nosilki, 23-letni Emi Mikul-čič (295.). Kljub zelo neugodnemu žrebu se je odlično znašla in proti izkušeni Hrvatici dobila prvi niz, v drugem pa je že imela lepo prednost 4:1. Pri tem rezultatu je 1. nosilka dvoboj predala. Po tem napredovanju je sledila prepričljiva zmaga proti 22-le-tni Avstralki, nato pa še ena predčasna odločitev - tokrat je Tamari dvoboj predala vrstnica iz Nemčije, Katharina Hobgarski (602.). Sledil je najbolj »infarkten« obračun, polfinale proti Anni Giulii Remondini (491.). 25-letna Italijanka je bila najvišje doslej že na 219. mestu wTA-lestvice, tokrat je bila 6. nosilka. Italijanka je odlično začela dvoboj in Tamari zavezala »teniško kravato«, ta pa ji je vrnila s podobno mero in izenačila v nizih. Tukaj pa se je prava teniška drama šele začela, saj je Italijanka hitro povedla z breakom prednosti. Varovanka trenerja Zora- na Krajnca je neuspešno lovila zaostanek vse do rezultata 4:5, ko je Italijanka servirala za zmago. A do nje ni prišla, saj je Tamara izenačila in dvoboj se je končal v podaljšani igri. Mlada članica TK Terme Ptuj je hitro povedla 3:0 in dvoboj uspešno pripeljala do srečnega konca. V finalu je Zidanškovo čakala domačinka Tena Lukas (426.). 20-letna Hrvatica je do finala že izločila dve Slovenki: Manco Pislak v 2. krogu in Pio Čuk v četrtfinalu. ITF-turnir na Bolu (Hrvaška): 1. krog: Zidanšek - Ema Mi-kulčic (Hrvaška, 1.) 6:3, 4:1 -predaja; 2. krog: Zidanšek - Nives Ba-rič (Avstralija) 6:0, 6:1; četrtfinale: Zidanšek -Katharina Hobgarski (Nemčija) 4:2 - predaja; polfinale: Zidanšek - Anna Giulia Remondina (Italija, 6.) 0:6, 6:1, 7:6(4); finale: Zidanšek - Tena Lukas (Hrvaška, 4.) 2:6, 3:6. Tudi v finalu je bila boljša in je vknjižila prvo zmago na ITF-turnirjih. Tamara ostaja pri eni, lani je slavila v Velenju. Med dvojicami sta se Tamara Zidanšek in Pia Čuk uvrstili v četrtfinale, tam pa sta ju izločili 2. nosilki, Tena Lukas in Lina Gjorcheska (Makedonija) - 5:7, 6:2, 6:10. Hrvatica in Makedonka sta na koncu osvojili turnir dvojic. DP U-18: Sven in Maruša do polfinala med posamezniki V Litiji je potekalo poletno državno prvenstvo za igralce in igralke do 18. leta starosti. Izmed članov TK Terme Ptuj je Blaž Bezjak (letnik 1998) končal nastope v kvalifikacijah, odlično pa sta v glavnih turnirjih nastopila Sven Lah (1998) in Maruša Plank (2000). Maruša je v spodnjem delu žreba nanizala tri zmage, preden je v polfinalu klonila proti leto starejši Mariborčanki Rezultati DP U-18: četrtfinale: Lah (8.) - Jure Frank (ŽTK Maribor, 1.) 6:4, 6:3; polfinale: Lah (8.) - Bor Schweiger Mužar (Otočec, 7.) 5:7, 6:4, 6:7(5) finale: Schweiger Mužar (7.) -Kaplja (Radomlje, 3.) 4:6, 1:6. Dvojice: četrtfinale: Lah/Schweiger Mužar (3.) - E. Petrovič/G. Petrovič (Triglav) b.b. polfinale: Lah/Schweiger Mužar (3.) - Frank/Sitar (ŽTK Maribor, 1.) 6:3, 6:2; finale: Lah/Schweiger Mužar (3.) - Boh/Okorn (MAX LJ, 2.) 2:6, 4:6. Dekleta, posamezno: 1. krog: Plank (8.) - Kovač (Šentjur) 1:6, 6:1, 7:5; 2. krog: Plank (8.) - Iva Gabor (Ten sport) 6:3, 7:5; četrtfinale: Plank (8.) - Žana Burja (Radomlje) 6:1, 6:2; polfinale: Plank (8.) - Nina Kolar (ŽTK Maribor, 7.) 6:2, 6:0; finale: Kolar (7.) - Tina Kristina Gobec (Litija, 1.) 6:3, 0:6, 2:6. Nini Kolar. Uvrstitev med najboljše štiri je za Marušo med starejšimi tekmicami lep uspeh. Podobno velja za Svena, ki se je prav tako prebil med najboljše štiri igralce DP. Na tej poti je v četrtfinalu prepričljivo ugnal tudi 1. nosilca Jureta Franka iz ŽTK Maribor in bil najmlajši udeleženec pol-finala. Tam ga je po izjemno izenačenem in razburljivem dvoboju ugnal partner v igri dvojic Bor Schweiger Mužar. Dvoboj se je končal šele po podaljšani igri 3. seta, s 5:7 je bil boljši leto starejši Bor. V igri dvojic sta Sven in Bor storila še dodaten korak, saj sta se uvrstila v finale. Tudi tukaj sta morala preko 1. nosilcev, Mariborčanov Jureta Franka in Nejca Sitarja, v finalu pa sta bila boljša Ljubljančana Grega Boh in Miha Okorn (2. nosilca). Jože Mohorič Rokomet m MDA, final 4 Ormožani četrti v državi izenačili (24:24). Po 10-minu-tnem podaljšku je bil izid znova izenačen (27:27) - spet je Flensburg izenačil za konec. Pri sedemmetrovkah je zadelo devet igralcev, edini, ki je zgrešil in to nasploh prvi met, je bil avstrijski reprezentant in najboljši strelec nemške Bun-deslige Weber. Uspešen izvajalec sedemmetrovke je bil tudi Bezjak, ki je na zaključnem turnirju blestel in bil proglašen za najkoristnejšega igralca (MVP) zaključnega turnirja Pokala Nemčije. 28-letni Ormožan je na obeh tekmah dosegel po pet zadetkov, ob tem pa je bil še prvi asistent svoje ekipe. Zanimivo, da sta bila oba Slovenca, tako Bezjak in Natek, med najboljšimi na turnirju, in to v Nemčiji, ki velja za rokometno NBA-ligo. uk Rokometni klub Jeruzalem Ormož je bil na Hardeku organizator zaključnega turnirja štirih najboljših ekip v državi pri selekciji letnikov 2002 in mlajših. Za naslov državnega prvaka pri mlajših dečkih A so se pomerili: Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl, Riko Ribnica, Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje. Ljubitelji rokometa so lahko uživali v zelo izenačenih predstavah, kjer bi lahko bila vsaka ekipa ob kančku sreče v določenem trenutku prvak. Na koncu so državni prvaki presenetljivo postali rokometaši Trima, ki so po dveh remijih - proti Ribnici in domačinom - v tretji tekmi premagali do tedaj nepremagljive Celjane in jim pred nosom odvzeli naslov prvaka. Zadnja tekma je odločala o bronu, osvojila ga je Ribnicia. Kljub četrtemu mestu v taboru Združenih ni bilo čutiti razočaranja: »Prav nasprotno - ponosni smo na 4. mesto. Naša ekipa se je drugič zapored uvrstila na Final 4, kar dokazuje, da tudi ta generacija spada v vrh slovenskega rokometa. V prvi tekmi proti Celjanom smo zapravili preveč odprtih strelov in naredili preveč tehničnih na- pak. Trema je naredila svoje in tudi na koncu je poraz s šestimi goli po prikazanem previsok. Drugo tekmo proti Trimu smo zaigrali v napadu odlično, vendar nam je šepala igra v obrambi. Imeli smo lepo priložnost za zmago, vendar smo zapravili zadnji napad, kjer smo znova prišli do odprtega meta, vendar zadeli le vratnico. Tretjo tekmo smo odlično pričeli, vendar smo po poškodbi Roka Rubina nadaljevali oslabljeni tako v napadu kot v obrambi. Če dodamo še tri zgrešene sedemmetrovke v 2. polčasu, smo povedali dovolj. Na turnirju so res odločale malenkosti, ki pa tokrat niso bile na naši strani. Je pa dejstvo, da v vsaki ekipi izstopa po fizičnih predispozicijah en posameznik. Naša ekipa, ki je bila fizično najšibkejša, pa je imela največ igralcev z že dobrim rokometnim znanjem in to bo naša prednost v prihodnosti. Seveda ob marljivem delu fantov na treningih tudi v prihodnje,« je po turnirju povedal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. V naj sedmerico so bili izbrani Miha Gaberc (Trimo Trebnje, naj vratar), Tim Povše (Trimo Trebnje), Martin Rajk (Trimo Trebnje, naj igralec), Martin Deželak Ekipa mlajših dečkov A Jeruzalema Ormoža na domačem zaključnem turnirju ni razočarala. (Celje PL), Tim Kocijančič (Celje PL), Nik Čirovič (Riko Ribnica, naj strelec, 35 zadetkov), Žiga Borko (Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl). Medalje in pokale najboljšim so podelili Goran Cvijič (generalni sekretar pri RZS), Goran Debelak (komisar lige tekmovanja mladih), Jani Klemenčič (selektor kadetske reprezentance Slovenije) in Tomislav Balent (vratar Jeruzalem Ormoža). Rezultati: Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl - Celje PL 10:16 (5:8), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 17:17 (9:10), Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl - Trimo Trebnje 20:20 (10:11), Riko Ribnica - Celje PL 15:17 (7:7), Trimo Trebnje - Celje PL 18:14 (9:7), Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl - Riko Ribnica 17:20 (7:11). Vrstni red: 1. Trimo Trebnje 4, 2. Celje PL 4, 3. Riko Ribnica 3, 4. Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl 1 točka. Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl: Aleš Zemljič, lan Mesarec; Domen Šošter, Rok Rubin 6, Žiga Herga Riz-man 2, Enej Kovačec 8, Alen Kosi, Žiga Borko 5, Jure Luk-man 7, Blaž Fergola 2, Gašper Cvetko 15 (7), Denis Škrinjar 1, Maj Voršič 1, Tadej Ozmec, trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec. uk 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. maja 2015 Nogomet • 3. SNL sever, fige MNZ Ptuj Drava v dodatne kvalifikacije za 2. ligo 3. SNL sever: Učinkoviti predstavi Drave in Podvincev Ptujska Drava si je štiri kroge pred koncem tekmovanja v 3. ligi sever že priigrala mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za nastop v 2. ligi (vodilni Maribor B nima pravice kandidirati za igranje v višjem razredu tekmovanja, op. a.). Ptujčani so z zmago proti Koroški prišli do potrebne prednosti pred tekmeci, ki sedaj znaša 16 točk in več. Tako obstajajo le še vprašanja o tem, ali lahko Drava na vrhu ulovi Maribor B (ima odigrano tekmo manj) in katera ekipa bo ob Malečniku in AHA Emmi Bistrica izpadla iz lige. Zanimiv bo tudi boj za končno 3. mesto, kjer je trenutno ekipa Šmarje pri Jelšah, ki je bila v zadnjih krogih v dobrih formi, tokrat pa je izgubila na domačem igrišču. Resni kandidat za 3. mesto je tudi ekipa Podvincev Betonarne Kuhar, ki ima do konca prvenstva kar ugoden razpored. V boj za tretje mesto se lahko realno vključi še Koroška Dravograd, teoretično pa še tudi Šampion, Fužinar Noži Ravne in Fosilum Šentjur. REZULTATI 22. KROGA: Drava Ptuj - Koroška Dravograd 5:2 (0:0), Podvinci Beto-narna Kuhar - AjDAS Lenart 4:3 (1:0), Malečnik - Maribor B 0:3 (0:1), Mons Claudius -Fosilum Šentjur 3:2 (2:1), Fužinar Noži Ravne - AHA Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Korotan Prevalje 2:3 (0:2), Radlje - Šampion 2:0 (1:0). 1. MARIBOR 2. DRAVA PTUJ 3. ŠMARJE PRI JEL. 4. PODVINCI KUHAR Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so si z zmago proti Dravograjčanom že zagotovili nastop v kvalifikacijah za 2. ligo. 2 69:22 55 2 67:26 52 8 43:29 36 8 41:32 36 6 46:33 33 21 18 1 22 16 4 22 11 3 22 11 3 5. KOR. DRAVOGRAD 21 9 6 6. ŠAMPION 21 10 0 11 48:39 30 7. FUŽINAR RAVNE 22 7 9 6 31:41 30 8. FOSILUM ŠENTJUR 22 9 3 10 36:45 30 9. RADLJE 22 8 5 9 42:37 29 10. KOROT. PREVALJE 22 9 2 11 40:41 29 11. MONS CLAUDIUS 22 9 2 11 27:56 29 12. AjDAS LENART 22 9 0 13 34:42 27 13. AHA E. BISTRICA 21 3 1 17 15:56 10 14. MALEČNIK 22 3 1 18 25:75 10 DRAVA PTUJ - KOROŠKA DRAVOGRAD 5:2 (0:0) STRELCI: 1:0 De. Krajnc (53.), 2:0 A. Čeh (55.), 3:0 Horvat (64.), 4:0 N. Čeh (70.), 4:1 Rogina (74.), 4:2 Nabernik (84.), 5:2 Lavrinc (88.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Čeh N., Krajnc De., Tomažič Šeruga, Ti-saj (od 66. Šalamun), Horvat, Majcen (od 82. Lah), Čeh A., Hutinski, Lugonjic (od 73. Ba-uman), Lavrinc. Trener: Franc Fridl. V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj izenačeno, v drugem pa so Ptujčani prevladovali. Prvih 45 minut je bilo z obeh strani zelo čvrstih, igra je potekala med obema kazenskima prostoroma. Vsaka izmed ekip si je pripravila le dve resnejši priložnosti, za modre sta nevarneje poizkusila Tisaj in Čeh, na strani rdeče-črnih pa Pušnik in Rogina. Bolj dinamično je bilo nadaljevanje, ki je hitro prineslo vodstvo domače ekipe. Po prostem strelu Nastje Čeha z desne strani se je v ka- zenskem prostoru odlično znašel Denis Krajnc, ki je odbito žogo s približno šestih metrov po tleh spravil v mrežo - 1:0. Takoj zatem je Drava vodila z 2:0: pod lep zadetek s strelom s približno 25 metrov se je podpisal Aleš Čeh. Vodstvo je Ptuj-čane še dodatno spodbudilo k aktivnejši igri in po hitri polkon-tri je Tisaj podal do Horvata, ki je lepo zadel z odmerjenim strelom po tleh - 3:0. Serijo zadetkov je po še eni dobri akciji nadaljeval Nastja Čeh - 4:0. Po visokem vodstvu so Dravograj-čani izpeljali dve izvrstni akciji in so dvakrat lepo izigrali ptujsko obrambo, tako da sta se med strelce vpisala Rogina in Nabernik - 4:2. V sami končnici tekme je peti zadetek za Dravo po protinapadu in odličnem preigravanju dosegel Lavrinc - 5:2. Z zmago si je ptujska ekipa štiri kroge pred koncem prvenstva že zagotovila točkovno dovolj veliko prednost, da bo z gotovostjo igrala v kvalifikacijah za uvrstitev v 2. ligo. PODVINCI BETONARNA KUHAR - AJDAS LENART 4:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Pal (24.), 1:1 Marko (51.), 2:1 Zagoršek (56.), 3:1 Podbrežnik (66.), 3:2 Šunko (69. iz 11. m), 4:2 Kaj-zer (77.), 4:3 Šunko (86.) PODVINCI BETONARNA KUHAR; Klasinc, Brumen, Fran-gež, Naric, Kajzer, Belšak (od 80. Orovič), Sagadin, Pal (od 67. Požegar), Osterc, Podbrežnik, Zagoršek (od 89. Toplak). Trener: Miran Ljubec. Sedem zadetkov in zares veliko lepih priložnosti je videlo približno 100 gledalcev na obračunu med Podvinci in Lenartom. Domačini so dobro začeli tekmo in že v 3. minuti je Pal zadel vratnico. Isti igralec je dosegel zadetek v 24. minuti, ko je po strelu Sagadina iz kota zadel z glavo. Podvinčani so imeli vseh 45 minut prvega dela pobudo in so bili izrazito boljši tekmec - Lenartčani si niso priigrali niti ene prave priložnosti. Takoj v nadaljevanju pa izenačenje na 1:1, saj je Marko dosegel pravi evrogol s prostega strela s približno 16 metrov. To je še dodatno spodbudilo domače nogometaše, ki so hitro spet povedli. Osterc in Zagoršek sta izvedla protinapad in slednji je s 16 metrov s strelom z levico natančno zadel - 2:1. Nespretnost gostujoče obrambe in vratarja je v 66. minuti tekme izkoristil Podbrežnik in povišal na 3:1. Sledile so tri stoodstotne priložnosti za Podvince, ki jih niso realizirali Zagoršek, Podbrežnik in Osterc. Po nogometnem pregovoru je sledila »kazen«, saj je Naric naredil prekršek v kazenskem prostoru in Šunko je zadel s strelom z 11-metrovke - 3:2. Zadnji zadetek za domače je padel po izvedenem kotu Sagadina, ko je z glavo zadel Kajzer - 4:2. Gostje so še enkrat znižali rezultat, ko se je Šunko (bil je v očitnem prepovedanem položaju) sam znašel pred Klasincem ter ga je tudi premagal. David Breznik Superliga: Videm vse opravil v prvih 30., Gerečja vas v zadnjih 6. minutah Uvodni krog razigravanja za prvaka in obstanek v Super-ligi ni ponudil pretiranih presenečenj. Še za največje so poskrbeli igralci iz Poljčan, ki so v ligi za obstanek v gosteh »povozili« Apače. Cirkulane in Hajdina sta remizirala. Gerečja vas je v ligi za prvaka s tre- mi zadetki Jazbeca v končnici strla odličen odpor Središča, ki je še v 84. minuti vodil 1:2. Nedeljski derbi med Vidmom in Stojnci je minil v znamenju domačinov, ki tako še naprej ostajajo glavni kandidati za naslov. Liga za prvaka REZULTATA 1. KROGA: Gerečja vas - Središče ob Dravi 4:2 (0:0); Strelci: 1:0 Jazbec 52., 1:1 Novak 56., 1:2 Perišic 71., 2:2 Jazbec 84., 3:2 Tominc 86., 4:2 Jazbec 88.; Videm - Stojnci 3:0 (3:0); Strelca: 1:0 Božak 12., 2:0 Bo-žak 24., 3:0 Škvaric 29. 1. VIDEM 2. GEREČJA VAS 3. C. OPTYL ORMOŽ 4. STOJNCI 5. SREDIŠČE OB D. 19 15 3 19 14 3 18 13 4 19 10 6 19 8 9 1 50:15 46 2 57:15 44 1 50:22 40 3 38:20 33 2 34:47 25 Liga za obstanek REZULTATA 1. KROGA: Apače - Boč 1:5 (1:4); strelci: 0:1 Jelovšek 13., 0:2 Jelov-šek 15., 0:3 Jelovšek 18., 1:3 Pulko 37., 1:4 Šket 45., 1:5 Šket 48. Cirkulane - Hajdina 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Štumberger 23., 1:1 Belšak 48., 1:2 Štumberger 75., 2:2 Pompe 80. 1. CIRKULANE 2. APAČE 3. BUKOVCI 4. HAJDINA 5. BOČ POLJČANE 5 10 5 12 4 10 4 11 3 13 4 22:29 19 2 27:60 17 4 25:41 16 4 21:39 16 3 23:59 12 ODMEVI IZ ŠPORTA ^ i vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. T RADIOPTUJ 89,8 °98,£ »1043 www.radio-ptuj.si k VIDEM - STOJNIC 3:0 (3:0) STRELCA: 1:0 Božak (12.), 2:0 Božak (24.), 3:0 Škvaric (29.) VIDEM: Kovačic, Trep, Koren (od 46. Zemljak), Lah (od 46. Kostanjevec), Leskova r, M uric, Tement, Cafuta, Božak (od Kme-tec 46.), Krajnc, Škvaric (od 66. Tramšek). Trener: Primož Gorše. STOJNCI: Ladic, Roškar, Priher, Kokot, Veselič (od 46. Petrovič), Čeh (od 37. P. Me-znarič), G. Pernek, P. Pernek (od 79. Zupanič), Vinkovič, S. Meznarič (od 46. Levanič), Ko-mljenovic. Trener: Milan Kokot. Tudi drugi zaporedni obračun v tednu dni med istima tekmecema se je končal z zmago Vidma. Po izidu 4:1 pretekli teden je bilo tokrat 3:0. Zmaga Videmčanov je povsem zaslužena, saj so dominirali skozi celotno srečanje, slavje pa bi kaj lahko bilo izraženo še z višjo razliko. Že v prvih desetih minutah so Videmčani zapravili dve lepi priložnosti, poskušala sta Tement in Muric. Kar ni uspelo njima, je prvemu strelcu Superlige Božaku v 12. minuti po samostojnem prodoru, ko je pretekel več kot 40 metrov in s pomočjo vratnice razveselil 150 gledalcev. Domačini so še naprej oblegali gol gostov, nevarna pa je bila predvsem naveza Božak-Škvaric. V 24. minuti je Božak povišal na 2:0, že štiri minute za tem pa je bilo srečanje odločeno. Prvi strelec Superlige, ki je lani igral v prvoligašu Zavrču je s peto imenitno asistiral Škvaricu, ki je iz bližine postavil končni izid srečanja 3:0. Stojnci so v prvem delu resneje zapretili le v 32. minuti, ko je poskušal G. Pernek. Po številnih menjavah na obeh straneh, ki so se zvrstile med polčasom, je tempo igre v drugem delu razumljivo padel, še naprej pa so tekmo nadzorovali rumeno-zeleni. tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Tr- žec - Lovrenc 2:1 (0:0), Mar-kovci - Zgornja Polskava 2:0 (0:0), Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec - Podlehnik 2:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar -Leskovec 5:0 (2:0), Gorišnica - Skorba 1:2 (0:1). 1. TRZEC 2. SKORBA 3. PODVINCI KUHAR 4. MARKOVCI 5. LOVRENC 6. LESKOVEC 7. GORIŠNICA 8. DORNAVA KOVAČEC 15 9. PODLEHNIK 15 10. ZG. POLSKAVA 15 15 12 1 2 54:21 37 15 11 0 4 36:22 33 15 9 5 1 29:15 32 6 3 6 30:29 21 5 5 5 20:19 20 4 4 7 20:28 16 3 6 6 22:27 15 4 2 9 21:36 14 3 4 8 29:34 13 2 2 11 22:52 8 15 15 15 15 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Slovenja vas - Makole 6:1 (3:0), Pragersko 75 - Majšperk 1:1 (0:0), Polskava Avtoprevozni-štvo Grobelnik - Rogoznica 2:4 (2:3), Hajdoše - KN Oplo-tnica 0:2. 1. ROGOZNICA 2. GRAJENA 3. POLSKAVA A. G. 4. SLOVENJA VAS 5. PRAGERSKO 75 6. MAJŠPERK 7. KN OPLOTNICA 8. HAJDOŠE 9. MAKOLE 13 11 1 13 8 2 14 13 14 13 14 13 13 1 33:11 34 3 25:13 26 8 2 4 26:24 26 6 2 5 34:24 20 5 2 7 30:31 17 5 2 6 18:18 16 5 0 9 19:34 15 4 2 7 21:29 14 1 1 11 15:37 4 Veteranske lige MNZ Ptuj: Videm »podaril« desetico VETERANI - 35 REZULTATI 13. KROGA: Dornava - Spodnja Polskava 1:5, Videm - Apače 10:0, Grajena - Skorba 6:1. 1. VIDEM 2. GRAJENA 3. SP. POLSKAVA 4. SKORBA 5. DORNAVA 6. APAČE 13 13 13 12 12 13 9 3 1 40:7 30 8 2 3 43:10 26 6 2 5 27:17 20 6 1 5 19:25 19 3 3 6 12:36 12 0 1 12 4:50 1 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Ormož - Markovci 1:0, Podlehnik - Borovci 7:1, Leskovec - Gorišnica 2:0, Tržec - Pod-vinci 0:3. 12 10 1 1 44:9 31 12 9 1 2 41:13 28 12 1. PODVINCI 2. ORMOŽ 3. GORIŠNICA 4. MARKOVCI 5. LESKOVEC 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 8. BOROVCI 12 12 12 12 12 8 1 3 51:16 25 4 4 4 24:17 16 6 14:25 10 6 13:41 10 7 17:20 9 9 10:73 5 2 4 2 4 2 3 1 2 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Središča (v zelenih dresih) so se ekipi Gerečje vasi uspešno upirali, a le do 84. minute. VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Hajdina - Zgornja Polskava 0:1, Pohorje Oplotnica - Maj-šperk 5:1, Lovrenc - Prager-sko 3:2. 1. LOVRENC 13 9 1 3 36:21 28 2. POHORJE OPLOT. 13 8 0 5 36:18 24 3. HAJDINA 13 6 2 5 26:29 20 4. ZG. POLSKAVA 13 6 1 6 23:23 19 5. PRAGERSKO 13 5 2 6 28:34 17 6. MAJŠPERK 13 2 0 11 20:44 6 JB 9 torek • 12. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Na Ptuju 10. turnir Mladi dravaš Na Ptuju super nogometna energija 10. mednarodni turnir Mladi dravaš 2015 je v soboto in nedeljo prinesel prvi del tradicionalnega tekmovanja, na katerem sta prvi dan igrali selekciji U-7 in U-8, drugi dan pa selekcija U-10. Že ob prihodu v bližino Mestnega stadiona Ptuju je bilo tokrat čutiti posebno energijo, ki je na odlično organiziranem športnem dogodku vladala oba dneva. Najmlajši udeleženci turnirja, selekcije U-7, so svoj turnir odigrali na igrišču z umetno travo, kjer je v dveh skupinah skupno nastopilo 12 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Domači fantje v modrem so imeli bučno podporo staršev, prijateljev in ostalih gledalcev, glasno je bilo tudi ob nastopih drugih ekip. Vsi obiskovalci so se lahko prepričali, da znajo mladi kljub svoji mladosti zares dobro igrati nogomet. Igralci ptujske nogometne šole so v svoji predtekmoval-ni skupini štirikrat izgubili in enkrat remizirali, v tekmi za 11. mesto pa so visoko (5:0) premagali NK Utrine Zagreb. V finalu je GNK Dinamo Zagreb z 2:0 ugnal HNK Reka. Na osrednji zelenici Mestnega stadiona se je na štirih igriščih igral turnir selekcije U-8, sodelovalo je kar 20 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije. V skupini D je igrala ekipa NK Drava, ki je prikazala izvrstne igre in je zabeležil štiri suverene zmage. V četrtfinalu, na tekmi polni zadetkov, so s 7:6 ugnali še NK Bubamara, medtem ko so v polfinalu s 3:7 izgubili z NK Lokomotiva Zagreb. V tekmi za 3. mesto so mladi Ptujčani z 2:1 premagali avstrijski Sturm, v finalu pa je bila NK Lokomotiva z 1:0 boljša od GNK Dinamo Zagreb. Drugi dan turnirja Mladi dravaš so bili na sceni igralci Kikboks • KBV Ptuj Ptujčani v Pulju ter na Rogli Ptujčani na Rogli z Dejanom Zavcem ter Tomažem Barado Foto: Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Tekme mladih nogometašev so bile dinamične in zanimive; takšno sta med selekcijami U-7 prikazali tudi ekipi ptujske Drave in zagrebškega Dinama. selekcij U-10, tekmovanje je bilo izvedeno na Mestnem stadionu. 20 ekip je prišlo iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Madžarske in Slovenije. Šlo je za pester preplet mladostne nogometne energije, ki se je kazala skozi zanimive tekme, nastopajoči so zares pri- Ekipa ptujskih kikboksarjev - članov Kluba borilnih veščin Ptuj - se je ta vikend udeležila dveh dogodkov, kampa na Rogli in turnirja v Pulju. Luka Vindiš, Timi Sitar, Vito Čurin, Lara Vuzem Vajda, Niko Ritlop, Patrik Šulek, Dejan in Nina Duh in Nino Bratušek so se udeležili treningov na Barada kampu na Rogli. Treningi so potekali v okviru priprav reprezentance Slovenije za nastop na tekmi za Svetovni pokal v Riminiju v juniju ter za nastop A-reprezentance na EP avgusta v Španiji. Treningi so potekali od petka do nedelje in so jih vodili znani trenerji Istvan Ki-raly iz Madžarske, Dirk Dziem-ski iz Nemčije, Zelg Galešič in Hrvaške, Dejan Zavec, Tomaž Barada in še drugi mojstri borilnih veščin. Ekipa štirih tekmovalcev pa je v soboto nastopala na mednarodnem tekmovanju v Pulju na Hrvaškem, kjer je sodelovalo okrog 290 tekmovalcev iz 5 držav. Rezultati, point fighting: med mlajšimi kadeti U-10 je 1. mesto osvojil Tilen Repina nad 32 kg, 2. mesto pa je v isti kategoriji osvojil Anej Pivec; med mlajšimi kadetinjami U-13 je 1. mesto osvojila Staša Štern do 32 kg, v kategoriji do 37 kg pa je osvojila 3. mesto; med mladinci U-19 je 1. mesto osvojil Rok Potočnik nad 89 kg. Na koncu tekmovanja je dobil Tilen Repina poseben pokal kot najboljši mlajši kadet turnirja. Po napornem vikendu vsi Ptujčani že nestrpno pričakujejo konec tedna, saj je 16. maja na Ptuju na sporedu finale državnega prvenstva ter slovesnost ob 40-obletnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Z mladimi nogometaši italijanske Fiorentine so na Ptuj pripotovali tudi temperamentni navijači. kazali veliko nogometnega znanja. Med svojimi vrstniki so dravaši tokrat nastopali v skupini D, kjer so dve tekmi zmagali in dve z obilo smole izgubili. V razigravanju so najprej po kazenskih strelih s 4:3 premagali NK Maribor Tabor, nato so z 2:1 še vrstnike slovite italijanske Fiorentine. V tekmi za 9. mesto so prikazali odlično predstavo ter so bili s 4:2 boljši od NŠ Mura. Vrhunec drugega dne je bila finalna tekma med ekipama NK 1 Gol Rijeka in SK Sturm Graz, v kateri so s 3:2 zmagali mladi avstrijski nogometaši. V dveh dneh kar 176 tekem Na 10. mednarodnem turnirju Mladi dravaš 2015 so bili na neki način zmagovalci vsi igralci, saj so na Ptuju preživeli nepozaben nogometno obarvan dan. Zanj so se zelo potrudili organizatorji, ki so v skladu s predvideno časov-nico v dveh dneh izpeljali kar 176 tekem. Prvič so tokrat predstavili svojo novo maskoto Petko, pripravili so zelo atraktivno slavnostno odprtje, na katerem so se v mimohodu predstavile vse ekipe. V posebnem šotoru so pripravili tudi slavnostno podelitev pokalov in medalj. Prvi del 10. turnirja Mladi dravaš je tako zelo dobro uspel, v prihajajočem vikendu sledi še drugi del turnirja, na katerem bodo v soboto igrali člani selekciji U-9 in U-13, v nedeljo pa selekcije U-11. Končne uvrstitve, U-7: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. HNK Reka 3. NŠ Marinko Galič 11. NK Drava Ptuj U-8: 1. NK Lokomotiva Zagreb 2. GNK Dinamo Zagreb 3. NK Drava Ptuj 8. NK Aluminij 15. NŠ Korant U-10: 1. SK Sturm Gradec 2. NK 1 Gol Reka 3. HNK Reka 9. NK Drava 19. NŠ Korant 20. NK Aluminij NK Drava Ptuj U-7: Fabijan Pšajd, Jaka Robin, Tai Primc, Patrik Desku, Nik Mitja Vajn-gerl, Naj Žižek, Gal Jančič, Filip Meško, Tristan Zver Šuligoj, Jan Zorko, Miha Kaučič; trenerja: Domen Zver, Boštjan Zemljarič. NK Drava Ptuj U-8: Domen Arnuš, Lan Arnuš, Lukas Čeh, Martin Marinkovič Borovnik, Rok Jovanovič, Bor Kaučič, Aleks Repina, Urban Tetičkovič, Maj Modrič, Nejc Šegula, Luka Jevtovic; trenerja: Marko Matič, David Tomažič Šeruga. NK Drava Ptuj U-10: Nik Ko-larič Gajzer, Demian Rossi, Rok Vajngerl, Sandro Čeh, Shpetim Caraku, Tjan Kolednik, Saša Lovrec, Sabur Ali, Jaka Glažar, Leo Čeh, Jaka Antolič; trener: Aleš Čeh. David Breznik Bowling • Podjetniška liga V povprečju precej visoki rezultati Tudi v 10. krogu vodilni ekipi lige nista popustili »niti za milimeter« in sta dosegli maksimalni zmagi. Na ostalih tekmah smo videli izenačene dvoboje, ki so se končali z minimalnimi zmagami enega od tekmecev. Največ kegljev je tokrat podrla ekipa VGP Drava Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Jože Vau-potič (VGP Drava) 764, 2. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 762, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 757, 4. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 752, 5. Robert Kurež (Saška bar) 741, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 732, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 725, 8. Igor Vidovič (Tames) 722, 9. Zvonko Čer-ček (Talum) in Igor Gaber (MO Ptuj) oba 718. (2867), tudi med posamezniki je bil najboljši član te ekipe Jože Vaupotič (764). Rezultati 10. kroga: Talum - Tames 3:5, SAR Avtomatizacija - SKEI Ptuj 8 0, Bowling center Ptuj - Saška bar 3:5, VGP Drava - Saubermacher Slovenija 8:0, Mestna občina Ptuj - Boxmark Team 5:3, Ra-dio-Tednik Ptuj - Casino Poeto-vio 3:5. Tekma Elektro Maribor - Gostišče Iršič bo odigrana naknadno, prosta je bila ekipa Restavracija PAN. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 10 2755 67 2. VGP DRAVA 9 2867 58 3. SAŠKA BAR 9 2708 53 4. MESTNA OBČINA PTUJ 10 2647 52 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 8 - 43 6. TALUM 9 2562 39 7. SKEI PTUJ 9 2551 36 8. TAMES 9 2685 34 9. BOWLING CENTER PTUJ 9 2672 34 10. CASINO POETOVIO 10 2644 29 11. ELEKTRO MARIBOR 9 - 28 12. RESTAVRACIJA PAN 9 - 28 13. RADIO-TEDNIK PTUJ 9 2656 26 14. BOXMARK TEAM 9 2525 17 15. SAUBERMACHER SLOV. 10 2211 8 JM 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 12. maja 2015 Ptuj • 11. obletnica vstopa Slovenije v EU V ospredju sodelovanje in povezanost evropskih držav Ob letošnji 11. obletnici vstopa Slovenije v EU so v ptujskem Evroparku simbolično dvignili evropsko zastavo, združeni pevci pevskih zborov ptujskih osnovnih šol Mladika, Ljudski vrt, Breg in Olge Meglic ter pevskega zbora Gimnazije Ptuj so zapeli himno države Slovenije in EU, zaigral je mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom dirigenta Zmaga Štebiha. Po novem bodo prireditve o poznavanju držav EU organizirali le vsako peto leto. Župan MO Ptuj Miran Sen-čar je v svojem govoru spomnil na začetke Evroparka in na vstop Slovenije v EU, ki je bil kljub vsem gospodarskim in socialnim težavam velik uspeh, vreden praznovanja. „TD Ptuj za naš Evropark vsa leta vzorno skrbi. V dogajanje okrog vstopa Slovenije v EU je uspelo pridobiti tudi naše evropske poslance. Vsako leto eden med njimi sprejme njihovo povabilo in skupaj z županom ter predsednikom TD Ptuj opravi dvig evropske zastave. TD Ptuj pa je v praznovanje uspelo pridobiti tudi ptujske osnovnošolce in srednješolce, ki so v vseh enajstih Foto: Črtomir Goznik letih sodelovali z zelo pestrim programom. Vsem, ki ste v teh enajstih letih sooblikovali praznovanje vstopa Slovenije v EU na Ptuju, se najlepše zahvaljujem. Posebna zahvala pri tem pa gre TD Ptuj, predsedniku TD Ptuj Petru Pribožiču in pobudnikoma za ureditev Evroparka, Zdravku Zamudi in Albinu Pišku, ki ga, žal, ni več med nami." Prvega maja leta 2004 je po besedah evropskega poslanca Franca Bogoviča Slovenija uresničila enega svojih najpomembnejših ciljev države od osamosvojitve leta 1991 dalje: »Slovenski narod je evropski narod. S svojo zgodovinsko Ptuj • Ob dnevu zmage in 70. obletnici konca II. svetovne vojne Nas krvava zgodovina res ni izučila? Osrednjo slovesnost ob dnevu zmage in 70. obletnici konca druge svetovne vojne, ki so jo pripravile MO Ptuj, zveza kulturnih društev in območna izpostava JSKD, je poveličalo prek 200 nastopajočih, zelo odmeven pa je bil slavnostni nagovor častne občanke Marije Hernja Masten. Čeprav se je na predvečer dneva zmage, v petek, 8. maja na ptujski tržnici, poleg župana MO Ptuj Mirana Senčarja, direktorice občinske uprave Vlaste Stojak, predsednika zveze borcev za vrednote NOB Staneta Lepeja, predsednika Društva generala Maistra, Davorina Jukiča ter predstavnikov veteranskih organizacij zbralo le okoli 300 občanov, so bili zaradi tega, kar so slišali in videli, zagotovo ganjeni. Častna občanka Marija Hernja Masten je poudarila, da smo bili Slovenci leta 1941 razkosani, zasužnjeni in obsojeni na narodno smrt: »Prav v tem, najusodnejšem obdobju svoje zgodovine pa smo pravi trenutek in vsaj enkrat zmogli in našli moč ter se združili pod okriljem osvobodilne fronte in dosegli takšno narodno enotnost kot nikdar prej in ne potem, še zlasti pa ne danes.« Zgodovino izrabljamo, politika pa jo prireja in nas predalčka In kaj smo ohranili od tega lepega trenutka svobode, kakšna bi bila inventura po 70 letih? Kot je poudarila govornica, se iz zgodovine, žal, nismo naučili mnogo: »Še vedno imamo vojne, zgodovino pa izrabljamo, ponarejamo, politika pa jo prireja glede na svoje potrebe in nas pri tem predalčka na te in one,« je menila častna občanka in ob koncu poudarila, da smo danes Slovenci padli na izpitu izobraževanja ter domovinske vzgoje, saj raziskave Foto: M. Ozmec Slavnostna govornica je bila Marija Hernja Masten, častna občanka MO Ptuj. Slovenska Bistrica • Predavanje o vajah brez napora Kako zmanjšati bolečine v hrbtenici Da je mogoče bolečine v vratu, hrbtenici, kolkih in vratu odpraviti na blag način in z nenapornimi gibi, je prepričana diplomirana indijska astrologinja in praktičarka procesov čiščenja karme universalis in aktiviranja spečih notranjih sposobnosti DNA Jollanda Hercog, ki je gibe za zmanjšanje in odpravo bolečin v hrbtenici predstavila v slovenjebistriški knjižnici Josipa Vošnjaka 4. maja. Vadba po metodi universalis izhaja iz prepričanja, da je na spremembe gibanja telesa mogoče učinkovito vplivati na izjemno blag način. »Ta metoda je sistem gibalnih lekcij, ki reorganizirajo gibanje tako, da to postane lahkotnejše, prijetnejše in učinkovitejše. Vadba je zaradi nežnih, nenapornih gibov zelo primerna za starejše, za osebe s kroničnimi ali akutnimi bolečinami v hrbtu, vratu, ramenih, kolkih, kolenih oziroma za vse, ki želijo zmanjšati obremenitev sklepov,« Foto: Mojca Vtič je prepričana Hercogova. Učinki vadbe naj bi bili povečana gibljivost in koordinacija, odstranili naj bi se čustveni vzroki bolečin itd. In res so gibi nenaporni, saj kot pravi Hercogova - manjši kot so gibi, učinkovitejši so. Hercogova je občinstvu prikazala več vaj sede, dodala pa je, da jih je mogoče izvajati tudi stoje, vendar s pokrčenim koleni. »Vaje lahko izvajate vsak dan, priporočljivo pa je, da jih izvedete, ko začutite bolečino,« je še povedala. Mojca Vtič Cirkulane • Za čebelam Razdeljevali in Za občino Cirkulane bi lahko deja župan Janez Jurgec v prostem ča Lepa gesta, h kateri je občina nedavno pristopila, je bilo razdeljevanje sadik dreves medovitega značaja. Sadike je občina med občane razdelila brezplačno, pošle so skoraj v enem dnevu. »Razdelili smo 600 sadik: divje češnje, kostanja, gorskega javorja in lipe. Nekaj medovitih dreves smo simbolično posadili tudi pri vrtcu in osnovni šoli. Pri šoli smo posadili dve lipi, pri vrtcu pet javorjev in pet lip. Učenci domače osnovne šole so pripravili krajši kulturni nastop v počastitev dneva Foto: OM torek • 12. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Z osrednje slovesnosti ob 11. obletnici vstopa Slovenije v EU Ptujski Evropark ob podvozu je bil eden izmed prvih slovenskih obeležij ob vstopu Slovenije v EU pred enajstimi leti. Uredili so ga na pobudo Zdravka Zamude in Albina Piška iz TD Ptuj, ki je med prvimi v Sloveniji tudi začelo s prireditvami o poznavanju držav EU, skupaj z osnovnimi in srednjimi šolami s Ptujskega, Vrtcem Ptuj, Dijaškim domom, MO Ptuj in še nekaterimi drugimi. Obletnico vstopa Slovenije v EU pa je TD vedno obeležilo tudi z obešanjem zastav držav članic EU, trenutno jih je že 28. dediščino smo z evropsko celino povezani tako geografsko, družbeno in pravno kot tudi kulturno in duhovno. Ko evropski narodi danes proslavljamo temeljne ideje Evrope: mir, solidarnost, sožitje, strpnost ter sodelovanje med narodi, je to veselje manj vzneseno kot pa pred desetimi leti. V zadnjem desetletju se je zgodilo marsikaj, od gospodarske krize, ki je zajela Evropo, in javnofinančne ter gospodar-sko-socialne krize v nekaterih državah članicah, do krize v Ukrajini in vedno večjega vala beguncev proti Evropi, še posebej iz Afrike. Kot evropski poslanec si želim, da se pri vseh sedanjih, tudi zapletenih izzivih, pred katerimi je EU, spomnimo vizije ustanovnih očetov oblikovanja povojne Evrope (Roberta Schumana, Konrada Adenauerja in Alcide de Gasperija), ki so v ospredje postavili sodelovanje in povezanost evropskih držav, kot pogoj za zagotavljanje solidarnosti med evropskimi narodi in tudi izven meja EU. Napredek po Sloveniji, ki ga vidimo po vsej državi, je v večji meri tudi posledica črpanja evropskih sredstev po principu solidarnosti. Ljudje si lahko poiščejo delo znotraj EU, kar je danes posebej pomembno v vzhodni Sloveniji. Mladi si lahko izberejo katerikoli kraj za svoj študij. Vnesimo v naše vsakodnevno delo evropske navade, spoštujmo to, kar so naredili veliki očetje EU, nadaljujmo njihovo delo, da bo Evropa še naprej celina miru, solidarnosti, kjer se bodo ljudje spoštovali," je na Ptuju 8. maja med drugim povedal Franc Bogovič in čestital ob prazniku vstopa Slovenije v EU, dnevu Evrope in 70. obletnici konca II. svetovne vojne. MG Kulturni program S slovesnostjo ob zgodovinski obletnici so zaznamovali tudi začetek tedna ljubiteljske kulture Ptuja, ki poteka od 15. do 24. maja, zato je bil posebej bogat kulturni program, v katerem se je predstavilo okoli 200 nastopajočih: Pihalni orkester Ptuj, gledališka in lutkarska sekcija DPD Svoboda Ptuj, društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, folklorne skupine Bolnišnica, KD Rogoznica ter otroška FS Klopotec, moški komorni zbor Ptuj, moški pevski zbor KD Grajena, moški pevski zbor KD Rogoznica in moški pevski zbor Jezero, mešana pevska zbora Lipa DU Ptuj ter zbor Ivana Rudolfa Breg, Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj, ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda ter gledališki studio Ptuj in plesna skupina Mainstream. Celotno prireditev je režirala Branka Bezeljak, za organizacijo in scenarij je skrbela Nataša Petrovič, povezo-valka pa je bila Tatjana Mohorko. »Vse, kar smo zgradili, je še iz obdobja 'tistega' socializma. Nato smo doživeli osamosvojitev, dobili nekaj novih nakupovalnih središč, ki siromašijo že tako revno staro mesto, da umira na obroke. Lepe ptujske hiše z bogato zgodovino so naprodaj. Ali jih bodo ponovno kupili tujci? Še zlasti Ptuj ne bi smel biti brezbrižen do takih pojavov. Že nekoč smo živeli v večnacionalni skupnosti, ki je dala mestu kulturno širino, odprtega duha, dala pa mu je tudi zlo izkušnjo nacifašizma in antisemitizma.« Prav je, da zapišemo, da se osrednje slovesnosti ob tako pomembni obletnici ni udeležil nobeden od poslancev s Ptujskega, ne državnih svetnikov in nobeden od predstavnikov političnih strank v mestni občini. M. Ozmec pričajo, kako malo vedo, predvsem mladi, o tem našem zgodovinskem obdobju. Zanje je to mimo, ne zanimajo jih politika, ne njene pritlehne igrice. Svoboda je zanje povsem nova, samoumevna dimenzija, ki jim preprosto pritiče in ima mnoge obraze. Žal pa tudi današnja podoba Ptuja ni spodbudna: Gorišnica • Tradicionalni turnir v malem nogometu znova uspel Tokrat tekmovali tudi najmlajši Tudi letos je športno društvo Moškanjci v sodelovanju z vaškim odborom in PGD Moškanjci na prvi majski dan organiziralo že tradicionalni turnir v malem nogometu in kresovanje z živo glasbo. Celodnevni dogodek je bil znova dobro obiskan. Že več kot 30 let je za prvi maj na športnem igrišču v Moškanj-cih nadvse pestro, saj že tradicionalno poteka turnir v malem nogometu. Letos se je tekmova- nja za privlačne denarne nagrade udeležilo 16 ekip, tudi iz sosednje Hrvaške. Sodniki niso imela lahkega dela, konkurenca je bila namreč po besedah predsedni- Prvo mesto v malonogometnem turnirju je osvojila ekipa Nasvet! Nadzor in svetovanje Selinšek. ka društva Gregorja Soka zelo huda. Zmagala je ekipa »Nasvet! Nadzor in svetovanje Selinšek«, drugo mesto je osvojila ekipa Krovstvo Lah, tretje pa KMN Tomaž. Sicer pa so fantje zmagovalne ekipe domov odnesli še pokal za najboljšega vratarja, s katerim je bil nagrajen Žiga Zupanič, najboljši strelec turnirja pa je bil Domen Bauman iz drugouvršče-ne ekipe Krovstvo Lah. Kot je še povedal Sok, so letos kot novost uvedli turnir za otroke, stare do 11 let: »Tekmovale so štiri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa Poli balet, drugi so bili Mladi upi, tretji Outsiderji, četrti pa Stare sablje.« Po končanem celodnevnem turnirju je sledilo kresovanje z živo glasbo. Monika Levanič Ptuj • Jurjevanje v Vilinskem gaju Zaplesali z zelenim Jurijem Zadnje aprilsko sobotno dopoldne so v zasebnem vrtcu Vilinski gaj na Ptuju z jurjevanjem veselo pozdravili pomlad in odprli vrata svojega vrtca vsem, ki jih je zanimalo, kako pri njih izgleda in kaj prijetnega se dogaja. Za zanimivo dogajanje v sobotnem dopoldnevu so poskrbeli vzgojitelji, starši in otroci vrtca Vilinski gaj. Skupaj z obiskovalci so prepevali, poslušali pravljico za odrasle, poklepetali o pomenu in sporočilnosti otroških oblačil, kramljali ob domačih dobrotah, izdelovali rožice iz balonov, otroke razveselili s poslikavo rok, pripravili sejem rabljenih otroških oblačil in opreme ter prodajni bazar ... Medse so povabili tudi zeliščarja Robija Kresonja, ki je s Utrinek z jurjevanja v Vilinskem gaju svojim čajno-zeliščnim kotičkom Kresnik Haloze poskrbel, da so si otroci lahko pripravili svoje čajne mešanice, predstavil pa je tudi nekaj zelišč in njihovo uporabo. Za majhne in velike otroke so pripravili tudi čisto pravo čarobno votlinico, v kateri je obiskovalce pričakala vila in poskrbela, da bodo skrite želje prispele do škratkov. Seveda pa jurjevanje ne bi bilo pravo, če ne bi bil prisoten tudi zeleni Jurij, ki je prišel v spremstvu plesalcev FD Rožmarin iz Do-lene. Skupaj z Jurijem so zaplesali in zapeli nekaj pesmi ter spoznali Jurijevo izročilo. Sončno dopoldne je prehitro minilo za vse, zato vrtec Vilinski gaj že sedaj vabi na naslednje jurjevanje v prihodnjem letu, ki ga ne gre zamuditi, saj bo prav tako veselo. LSV prijazno občino sadili medovita drevesa li, da je čebelam prijazna občina. Kako tudi ne bi bila, saj se njihov su aktivno ukvarja s čebelarstvom. Zemlje. Sadike medovitih dreves smo posadili predsednik čebelarskega društva Milan Kolednik, ravnateljica OŠ Cir-kulane-Zavrč Suzana Petek in sam kot župan ter predstavnik občine. Ostale sadike smo razdelili med občane in člane čebelarskega društva Cirkula-ne,« je o letošnji akciji razdeljevanja in sajenja medovitih dreves povedal župan občine Cirkulane Janez Jurgec. MZ Foto: Občina Cirkulane Utrinek z dogodka, ko so v Cirkulanah sadili medovita drevesa. Ptuj • Igre dobre volje Jubilejne igre prav na Ptuju Igre dobre volje, ki se vsako leto selijo v drugo slovensko mesto, so minuli teden potekale na Ptuju, kamor so privabile več kot 130 otrok. Slavnostno torto je razrezal Dejan Zavec, nad katerim so bile navdušene prav vse ekipe. 130 otrok iz vse Slovenije se je na Igrah dobre volje - te potekajo že 40 let - družilo v četrtek v dvorani Campus, saj je letošnjo organizacijo prevzel Dijaški dom Ptuj in opravil odlično delo. Igre so namenjene domskim otrokom in mladostnikom, da se spoznavajo in sodelujejo med seboj, se motivirajo za športno udejstvovanje in pozitivno medsebojno komunikacijo, urijo svoje gibalne sposobnosti in socialne spretnosti ... Letos je skupaj bilo 9 ekip, ki so se preizkušale v petih disciplinah. Dijaški dom Ptuj je bil organizator letošnjih Iger dobre volje. Igre niso tekmovalnega značaja, zato tudi ni uradnih pohval, medalj in pokalov, temveč le spominska darila za vse udeležence. Kot je v svojem govoru poudarila ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl, so igre odličen način, da se udeleženci družijo in spoznavajo. „Slavnostno torto je letos razrezal Dejan Zavec, vse ekipe in tudi posamezniki so se fotografirali z njim. Njegov prihod je povzročil pravo navdušenje, res je človek z velikim srcem - z otroki s posebnimi potrebami se je družil več kot uro," je še dejala Starklova. V imenu MO Ptuj je sodelujoče pozdravila Silva Gorjup, ki je poudarila, da Dijaški dom Ptuj deluje že 115 let in da se dobro delo tega zavoda pozna tako v ptujski občini kot v slovenskem prostoru. Zastavo Iger dobre volje so Ptujčani predali organizatorju v letu 2016, OŠ Glazija Celje. Dženana Kmetec Foto: CG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 12. maja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zdrav paradižnik v neugodnih vremenskih razmerah Paradižnik in druge plodovke so postale sestavni del naših zelenjavnih vrtov, čeprav so v Slovenijo prišle šele po drugi svetovni vojni. Zdaj pa se o paradižniku govori več kakor o solati, zelju in fižolu skupaj. Leto 2014 je bilo po odličnem 2013 zelo neugodno za plodovke, zato je letos spet mnoge strah, kako ravnati z njimi. Sama menim, da moramo na to gledati z drugega konca. Kadar je poletje tako, kakor je bilo lani, plodovke res niso najuspešnejše, zato pa so krasno uspevale solate, fižoli, povečini tudi korenovke in gomoljnice niso imele težav. Zato se v takih letih veselite nad solato, fižolom in drugimi vrtninami, ki pa so se v letu 2013 počutile zelo slabo, v letih, kakor je bilo 2013, pa se najejte paradižnika in si skuhajte mezgo še za nekaj let v naprej. Glejmo raje vse s pozitivne kakor z negativne strani. Zato bom še enkrat ponovila osnove, ki jih moramo upoštevati vsako leto, da bo tudi paradižnik vsaj deloma uspel tudi v zelo neugodnih letih. Prva in edina rešitev pa je zagotovo rastlinjak. Kje delamo napake Prva napaka je, da plodovke presajamo na prosto prezgodaj. Vse prihajajo iz toplejših južnih krajev. Njihov koreninski sistem ni zmožen sprejemati hranil iz zemlje, ki ima manj kakor 15 oC. Ravno fosfor, ki je nujno potreben za razvoj korenin, je zdaj rastlinam zelo slabo dostopen. Sajenje v prehladno zemljo pomeni, da se korenine ne bodo uspešno razraščale in ne bodo globoke. Tega ne bodo nikoli več nadoknadile. Tako bomo celo poletje imeli na vrtu rastline s slabimi »temelji«, ki seveda hitro zaidejo v težave (bolezni, škodljivci), če je vreme neugodno. Ker je datum res že zelo pozen v času, ko pišem ta članek, si lahko zapomnite nasvet za naslednje leto. Na prosto (razen na Primorskem) paradižnika in drugih plodovk ne presajamo pred 10., morda celo 15. majem. Izjemo naredimo samo, če je vreme že v aprilu povsem poletno. V rastlinjaku je nekoliko drugače, saj ga lahko za nekaj sončnih dni povsem zapremo in tako ogrejemo zemljo. Običajno se lahko vanj plodovke sadijo vsaj mesec dni prej kakor na prosto. Če mi ne verjamete, se spomnite na paradižnike samosevce na kompostu, ki so tudi lansko leto preživeli do jeseni, čeprav zanje niti niste prav skrbeli. A kalili so takrat, ko je to ustrezalo njim, ne nam, zato so imeli za celo poletje dovolj energije. Ko rastline posadimo v toplo zemljo, jim lahko pomagamo tudi tako, da tla okoli njih za-stremo. Vendar morajo biti tla najprej ogreta. Ogrejemo jih lahko tudi s prozorno folijo, po presajanju pa toploto ohranimo z zastirko iz slame. V poletni vročini pa zastremo tla s sveže pokošenimi rastlinami, najpogosteje je to kar trava, lahko pa so koprive, detelja ... Na tak način bodo korenine v hladnejši zemlji (saj tudi temperatur zemlje nad 25 oC ne prenašajo dobro), varčevali bomo z vodo, obenem pa preprečili, da bi poletne nevihte zemljo zbile in poškodovale. Sajenje prevelikih sadik Druga napaka, ki se tudi vedno bolj širi, je presajanje prevelikih sadik. Taka sadika doživi pri presajanju velik šok, pogosto prvi cvetovi odpadejo, kasneje so lahko plodovi poškodovani, manjši, srčasti in podobno. Mclj Veliki traven 2015 JO!e. PRAZNIK DELA petek 17 nedelja * «g 2 sobota J8 ponedeljek rJ * nedelja 19 ivO * «e 4 ponedeljek 20 9E£HAKO 5 torek 21 četrtek 6 sreda 22 petek 7 četrtek 23 7ELIKO _8_ petek * «§ 24 nedelja 9 sobota * «§ 25 ponedeljek 10 nedelja * 26 ta^T JI ponedeljek -■tí «& 27 sreda 12 tZT" * 0 28 AVGUŠTIN četrtek 13 sreda * * 29 pZ1™ 14 BONIFACIJ. VNEBCHPO četrtek 30 sobota J5 petek 31 nedelja "ig. 16 sobota * * usodnca * presagie 0 Foto: Miša Pušenjak Plodovka Opt. št. listov ob presajanju Višina sadike (cm) paradižnik 6-8 12-14 bučke 2-3 10-12 kumara 2-3 10-12 melone 3-4 10-12 jajčevec 6-8 16-18 lubenice 4-5 15-18 paprika 6-8 16-18 Ker se nekateri vsa leta držijo istih datumov za setev, je takih prevelikih in zaradi tega že oslabljenih sadik vedno več. Da se nam to ne bo zgodilo, je treba najprej planirati bolj z razmislekom, kdaj bomo katero izmed plodovk posejali. Paradižnik že od vznika naprej raste razmeroma hitro, zato ga posebej pri vzgoji sadik na okenskih policah ne sejemo pred začetkom marca. To seveda v primeru, da bomo kasneje paradižnik sadili na prosto, na vrt. Za pridelavo v rastlinjakih ga sejemo dva do tri tedne prej. Papriko sejemo v začetku februarja, samo jajčevec sejemo že v januarju. Zal tudi trgovci zadnja leta ponujajo veliko prevelike, neprimerne sadike, mnogi vrtič-karji pa po njih z veseljem posežejo in menijo, da so z njimi veliko pridobili. Pa je ravno obratno. V zgornji tabeli vidite velikost sadik, pri katerih so plodovke najbolj pripravljene na spremembo - presajanje. To so resnično še majhne sadike, vendar več kakor dvakrat večje pa ne smejo biti, če želite saditi kvalitetne sadike, ne pa »škarta«. Presajanje prevelikih sadik lahko pomeni tudi kasnejšo slabšo odpornost rastlin in večje težave tako v slabem, deževnem in hladnem poletju kakor v su- snem in vročem. V vmograOj pričnemo S iVnjoljenjem cotí wonospBn DognCMemo Z duSikom KO!.™ travo m zastirarna Po mojnosti v sadovnjak pripel]«!-» {«be» M toHe opraSevanje Rebrno plocta* iadia. kJ» w E REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. i ■ ■ ODHOD: 16.-18. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ Štajerski ;radioptuj 89,8-98,2-104,3 POTDVBLnfl BGEnCUfl AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA M IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ je 179 EUR. Ugodni plačilni pogoji! ii Iii Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVN0J-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERMIN ZA IZLET (16. 10. - 18. 10. 2015) Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje \J01,00 kWh/m2 na leto J AMMA PONUDBA W (gNOGM TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN GOVEJA OBRANA REBRA 1,96€/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 €/KG ob nakupu NAD 25 ® DOBITE ŠE DARILCE- KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 12. maja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 0IO4Î3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO Z očiščenimi radiatorji se zmanjša poraba toplotne energije za 20 % (testirano). Globinsko čistimo tudi vso oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture, stole ... Po dogovoru očistimo tudi tepihe, žimnice po posebnem postopku; s tem se uničijo pršice, klice ... (dezinfekcija). Čistilni servis SIJAJ. Telefon 041 969 345. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPIM Ursus, IMT, Deutz ali Zetor. Ponudbe na tel. 041 235 349. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 4242 684._ PRODAM dva prašiča domače reje, težka cca. 120 kilogramov. Telefon 031 530 498._ V OKOLICI Juršincev podarim 2 hektarja košnje. Kosi se lahko s traktorjem. Telefon 030 652 905._ PRODAM teličko simentalko, težko 1 70 kg, ter traktor IMT 533, 1. lastnik. Telefon 031 840 282. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. RAZNO INVALIDSKI skuter akumulatorski, močnejši, kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam - dostava na dom. 041 517 900._ NUJNO potrebujem rabljen električni štedilnik. Tel. 031 326 682. PTUJSKA TELEVIZIJA ñ PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 12.5. 9:25 Kuhinjo, pon. 9:50 Sala, da se ti zrela: OS Dravograd II, pon. 10:20 Pregled tedna, pon 10:40 Modra. Don. 11:05 Regi Tv Ormož, pon. 12:10 Obzornik IV Dravograd 12:40 Info kanal 18:00 Kuhinjica 18:20 Sekvenca, 20. oddaja, pon. 18:50 Ptujske oilrcke deske, 22. oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 49. oddaja, pon. 19:55 Kuhinjica, pon. 20:2014. PtujCanka 20:50 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. 21:20 Sekvenca. 20. oddaja, pon. 22:00 Info kanal Sreda 13.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. . 9:50 Sola. da se ti zrela: OS Slovenj Gradec 10:45 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:45 Modro, pon. 12:10 ObzorniK TV Dravograd 12:45 Info kanal, pon. 10:45 Kuhinjica 17:10 Sreda v sredo. 4. oddaja 18:00 Ptujska kronika , 18:30 Povabilo na kavo: maj. Tomaž Zirovnik 19:20 Glasbena 8 (tuja), 48. oddaja, pon. 20:00 Ptujska krenila, pon. 20:30 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. 21:00 Povabilo na kavo: mag. Tomaž Zirovnik, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Reo TV Gorišnica 23:30 nra kanal Četrtek 14.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:00 Regi TV Gorišnica, pon. 11:00 Pomurcki tednik, pon. 11:25 Modro, pon. 11:50 Sreda v sredo, 4. oddaja, pon. 12:40 Info kanal 17:15 Kuhinjica 19:15 Cista umetnost, 44. oddajaj pon. 19:45 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pon. www.petv.tv Spnmljita nas lahko H na 12 in SIDLIV 17:40 Glasbena Arena: Lea Likar 19=15 Ci:........ 19:45 i 20:00 . „.j.™.--------J, 20:30 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 21:00 Sekvenca, 20. oddaja, oon. . 21:20 Povabilo na kavo: mag.Tomaž Zirovnik, 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:40 Info kanal tot Zahvala tot Ob trenutkih, ko se stvari zakomplicirajo in ko ne gre vse tako, kot bi moralo, se zaveš, kako pomembni so zdravniki in vsi, ki delajo v zdravstveni oskrbi. Tega smo se še posebej zavedli 20. aprila, to je bil dan, ko se nam je zgodilo ravno to, daje usoda vseh nas bila odvisna od zdravniškega osebja Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prav zaradi zavzetosti, kompetenc in vztrajnosti se jim želimo iz srca vsem zahvaliti. Življenje naše družine je bilo odvisno od dr. Damijane Bosilj, ki je še enkrat več dokazala, da je borka, da ji je človeško življenje najpomembnejše, da ve predvideti tudi situacije, ki so zelo redke in da vztraja do konca. S tem je rešila še eno življenje, za kar ji bomo večno hvaležni! Iskrena zahvala pa gre tudi vsem, ki so sodelovali: dr. Saši Djukanoviču, dr. Marku Briclju, dr. Vlasti Ekart Fakin, dr. Roku Šumaku, babicama Magdi Krajnc in Kristini Murko, ostali operacijski ekipi in reševalcem Zdravstvenega doma Ptuj. Vsem velika, velika in iskrena zahvala! tir IX flr ifr t Tft Lidija Rožmarin in Mirsad Bečirovič z Leilo in novorojenko Ivo 08:00 Revija CPZ 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Kronika iz občine Destmik 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video Strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP Gledališke urice v Skorbi Polje, kdo bo tebe ljubil 1/2013 ŠKL Video strani Polje, kdo bo tebe ljubil 2/2013 Glasbeni večer v Gerečji vasi Polka in Majolka Video strani 08:00 Festival za naj mladi ansambel 2015 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Seja sveta Domava - V ŽIVO 20:00 Večer ljudskih pesmi 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 budilka, VñMIlNRIDELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkaiji! Ta petek se bo med 8. in 9. uro kot turistični vodič preizkušal Kristijan Šmid, ki bo s potovalno agencijo Turistagent odšel na izlet v Dubrovnik. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! PÜTÜVPLnA HGEIXUfl Miklošičeva 2,2250 nuj, www.hjristagent.sl www.radio-tednik.si POMLADNI (V)ETER J RADIA PTUJ V nedeljo, 17. 5-, ob na terasi Kavarne ptujskih Gost pomladnega glasbene« ~ ia Ptuj bo ADI SMOL ' abljeni na javno radijsko oddajo A^mtt TEDNIK ^ Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. SPOMIN Boleč je spomin na 12. maj 2005, ko si nas nenadoma za vedno zapustil Franc Belsak S POBREŽJA 140 A, VIDEM PRI PTUJU Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Tvoji najdražji Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST za šolsko leto 2015/2016 PREDMET STAROST UČENCA ŠTEVILO PROSTIH MEST KLAVIR Z-9 18 ORGLE 11-1B 1 HARMONIKA Z-9 11 VIOLINA Z-9 6 VIOLA Z-9 1 VIOLONČELO Z-9 1 FLAVTA 9-11 10 KLARINET 9-11 4 SAKSOFON 9-11 2 TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, roq, tuba) 9-1B 11 KITARA B-10 6 TOLKALA 9-1B 10 PETJE 1Z-24 6 PLESNA PRIPRAVNICA 1 6 15 PLESNA PRIPRAVNICA 3 B 1 BALET 2. RAZRED 10 6 BALET 3. RAZRED 11 11 BALET 4. RAZRED 12 7 BALET 5. RAZRED 13 9 BALET 6. RAZRED 14 12 PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA 5 14 GLASBENA PRIPRAVNICA 6 23 GLASBENA PRIPRAVNICA NADSTANDARD Z 29 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Glasbena pripravnica nadstandard, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov: TERMIN LOKACIJA DRAVSKA ULICA 11, I. NADSTROPJE OPOMBA sreda, 20. maj 2015, od 17:00-19:00 dvorana šole učilnica št. 8 učilnica št. 10 sprejemni preizkus za predmet Petje bo samo 20. maja v učilnici št. 8 petek, 22. maj 2015, od 17:00-19:00 dvorana šole ponedeljek, 25. maj 2015, od 17:00-19:00 dvorana šole četrtek, 21. maj 2015, od 17:00 in 17:30 Osnovna šola Gorišnica samo za harmoniko ponedeljek, 24. avgust 2015 od 17.00-19.00 dvorana šole samo za morebitna še prosta mesta POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut) • otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, • učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, • učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, • učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. JAZZ ODDELEK PREDMET ŠTEVILO PROSTIH MEST JAZZ KLAVIR 5 IAZZ SAKSOFON 5 JAZZ TROBENTA 5 JAZZ KITARA 5 JAZZ BOBNI 5 JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA 5 JAZZ PETJE 5 Predmeti ¡azz oddelka se izvajajo kot nadstandard. NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMER- LJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE SOLE. KANDIDATI ODIGRAJO DVE SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ) Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 13. ¡unija 2015, med 12. in 13. uro. Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so skovati še predmete: učenci jazz oddelka dolžni obvezno obi- • jazz teorija • rhythm & reading • big band • combo zasedbe Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere nove učence. NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA! Ptuj • Prometnovarnostne razmere močno poslabšane Lani nobene, letos že ob četrtletju dve smrtni žrtvi! Člani ptujskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarjajo, da se je prometna varnost v prvi četrtini letošnjega leta močno poslabšala, saj sta v prometnih nesrečah ugasnili že dve človeški življenji, povečuje pa se tudi število prometnih nesreč. V Sloveniji se je v minulem letu zaradi prevelike hitrosti pripetilo 271 hudih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 32 oseb. Kot je ugotovil predsednik sveta Franc Kozel, na območju ptujske občine lani na srečo nismo imeli smrtne žrtve, pa tudi število prometnih nesreč je bilo v upadanju, zato so bili s prometnovarno-stnimi razmerami upravičeno zadovoljni. Žal pa so se v prvi četrtini letošnjega leta razmere močno poslabšale, saj sta bili na območju MO Ptuj že dve smrtni žrtvi; v obeh primerih gre za voznika osebnih avtomobilov in v obeh primerih naj bi nesreči povzročila neprilagojena hitrost vožnje. Črna kronika Foto: M. Ozmec Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj opozarjajo, da se je prometna varnost v prvem četrtletju močno poslabšala. Zaradi poslabšanja prome-tnovarnostnih razmer na odseku ceste Vičava-Orešje bodo opravljali pogostejši poostren nadzor tako redarji kot policisti. Pozitivna pa je novica, da so v Ptuju po večletnih prizadevanjih uspeli odpraviti eno najnevarnejših prometnih točk: v torek (danes) so namreč svečano odprli podhod pod železniško progo na Osojnikov cesti. Po podatkih se je na 500 m odseku ceste od Minoritskega trga do avtobusne postaje v zadnjih 10 letih pripetilo kar 135 prometnih nesreč, v katerih je bilo 129 oseb telesno poškodovanih, zabeležili pa so tudi 196 škodnih primerov na vozilih. M. Ozmec Ormož • Ceste ponovno zahtevale življenje V nesreči v Podgorcih umrla 63-letnica V soboto so bili v OKC PU Maribor obveščeni, da se je v naselju Podgorci (PU Ormož) zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla voznica. Po zbranih informacijah je 63-letna voznica zaradi nepravilne strani vožnje zapeljala z vozišča, trčila v drevo, nato pa se je vozilo prevrnilo na bok. Voznica je na kraju nesreče umrla. Komandir postaje prometne policije Marjan Ferk je še povedal, da voznica ni bila privezana, kar je najverjetneje povzročilo smrtne poškodbe. Ur Podravje • Požari v Dornavi in Slovenski Bistrici Gasili so gospodarski objekt, mansardo in nadstrešek V petek malo po enajsti uri so plameni zajeli gospodarsko poslopje v Polencih, ki je v celoti uničeno. Gasilci so uspeli rešiti stanovanjski del. Po besedah Jožeta Vršiča, poveljnika PGD Polenšak, gre za enega večjih požarov v zadnjih letih. Skupno je sodelovalo kar šest gasilskih društev, 40 gasilcev z 12 gasilskimi vozili. Vzrok požara zaenkrat še ni znan, neuradno pa se govori tudi o morebitnem po-žigalcu. Kar dvakrat pa je zagorelo na območju občine Slovenska Bistrica. Prvič v soboto pozno zvečer, v Spodnji Novi vasi, kjer je zagorelo v mansardi stanovanjske hiše. Gasilci PGD Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica in Videž so požar pogasili in prezračili prostore. V požaru je zgorel del opreme. Materialna škoda še ni ocenjena. Drugič je zagorelo v nedeljo dopoldne v naselju Bukovec. V stanovanjski hiši je gorel nadstrešek. Gasilci PGD Zg. Pol-skava, Sp. Polskava in Slovenska Bistrica so pogasili požar, ki je uničil približno 10 m2 nadstreška. Ur Fotografija je simbolična. Foto: Črtomir Goznik Zk Na Ptujskem letos za 100 % več nesreč zaradi neprilagojene hitrosti Ob tem je Boris Kozenbur-ger, pomočnik komandirja PP Ptuj, opozoril, da se je število prometnih nesreč, katerih vzrok je neprilagojena hitrost, na območju MO Ptuj letos povečala za več kot 100 odstotkov. Zaskrbljujoče je tudi, da so v prometnem maratonu, ki so ga izvajali sredi aprila, kljub številnim opozorilom v medijih ugotovili, da kršiteljev ni bilo manj, pa tudi kršitve so bile precej hude. V preventivni akciji Hitrost v letu 2014 so aktivno sodelovali tudi policisti PP Ptuj in medobčinski redarji. Akcija umirjanja prometa na območju četrtne skupnosti Ljudski vrt je v zaključni fazi, saj so pridobili že vsa potrebna dovoljenja za omejitev hitrosti na 30 km na uro. Člani sveta so ugodno ocenili preventivno akcijo izobraževanja voznikov motornih koles in mopedov, ki so jo izvedli na poligonu varne vožnje na Vi-čavi. Preventivne akcije in prikaza varne vožnje se je udeležilo več kot 130 motoristov iz vseh motorističnih klubov v Ptuju. Ugodno so ocenili tudi zaključno prireditev preventivne akcije Varno na kolesu, ki je bila za območje štajerske in prekmurske regije pri OŠ Mladika. Ob tretjem mednarodnem tednu varnosti otrok v cestnem prometu, ki poteka prvi teden v maju, letos pod sloganom Ohranimo življenje otrok, je javna agencija za varnost cestnega prometa pripravila posebno deklaracijo, ki jo bodo podpisale vse vzgojno-izobraževalne ustanove,od otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol do lokalnih skupnosti ter svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na seji so dorekli še zadnje podrobnosti pred 17. medobčinskim tekmovanjem Kaj veš o prometu za osnovne in srednje šole z območja upravne enote Ptuj, ki bo to soboto pri osnovni šoli Mladika in na območju četrtne skupnosti Jezero. Kot je pojasnil predsednik organizacijskega odbora Ivan Stopaj-nik, pričakujejo okoli 70 mladih tekmovalcev iz vseh ptujskih osnovnih in dveh srednjih šol. Osebna kronika Rojstva: Sanja Kuzma, Drstelja 32, Destrnik - deček Filip; Jolanda Zelenko Arnuš, Gomilci 6 a, Destrnik - deček Vid; Sanja Bez-jak, Prečna pot 9 e, Ptuj - deček; Nina Vršič, Pristava 31, Ljutomer - deklica Tina; Eva Grabovac, Ža-bjak 49 d, Ptuj - deklica; Doris Poš Kidemet, Dvorjane 39 a, Spodnji Duplek - deček Lan; Darja Drevenšek Ris, Na tratah 18, Ptuj - deček Taj; Cirila Arzenšek, Sp. Polskava 109 a, Pragersko - deček Urban; Tadeja Zupanič, Gro-mova ul. 9, Ptuj - deklica Daša; Barbara Polič, Kungota pri Ptuju 159, Kidričevo - deček Janko; Darja Premzl, Brezula 2 a, Rače - deček Žan Luka; Cvetka Gašpa-rič, Ceste 11, Rogaška Slatina -deklica Julija; Olena Velykorodno-va, Šentiljska cesta 37 d, Maribor - deklica Milena; Barbara Kokol, Stoperce 31, Stoperce - deček Blaž; Marijana Klovar, Formin 21, Gorišnica - deček Tim; Tjaša Peric, Osterčeva ul. 7, Ptuj - deklica Lana; Tjaša Korez, Slovenja vas 50 b, Hajdina - deček Taj; Tina Žuran, Cirkulane 76 a, Cirkulane - deklica Kaja; Mojca Zavratnik, Osojnikova cesta 9, Ptuj - deček Maj; Viktorija Mošet, Ples 16, Bistrica ob Sotli - deklica Ines; Karmen Ozmec, Cvetkovci 115 a, Podgorici - deček Gal; Mirjana Golc, Hrastovec 90, Zavrč - deklica Nika. Umrli so: Janez Mlakar, Spodnje Gruškovje 19, roj. 1938 - umrl 2. maja 2015; Rudolf Sagadin, Slovenja vas 35, roj. 1944 -umrl 30. aprila 2015; Ludvik Habjanič, Lancova vas 28 a, roj. 1929 - umrl 29. aprila 2015; Ivan Šincek, Prvenci 4, roj. 1937 - umrl 29. aprila 2015; Burdica Sokolic, roj. Belina, Ptuj, Potrčeva c. 44, roj. 1942 - umrla 30. aprila 2015; Gizela Fluher, roj. Prejac, Ptuj, Jadranska ul. 15, roj. 1943 - umrla 30. aprila 2015; Franc Črešnik, Stojnci 137 b, roj. 1958 - umrl 4. maja 2015; Bojan Fras, Kidričevo, Kopališka ul. 19, roj. 1951 - umrl 30. aprila 2015; Jožef Kolarič, Podvinci 120, roj. 1946 - umrl 4. maja 2015; Franc Golob, Bratonečice 18 a, roj. 1927 - umrl 2. maja 2015. Poroke - Ptuj: Marko Rižnar, Moškanjci 105, in Katarzyna Iwo-na Guzik, Poljska; Rok Sobočan, Spodnji kraj 41 a, in Mateja Bombek, Leše 107; Milan Krajnc, Gregorčičev dr. 6, Ptuj, in Valerija Bezjak, Vodova ul. 21, Ptuj; Silvester Nežmah in Alenka Peteršič, Trg prekomorskih brigad 10, Ljubljana; Renato Damiš in Klavdija Zelenik, Spuhlja 138; Zvonko Dominko in Helena Kolarič, Cve-tkovci 57; Dejan Geč, Senik 8, in Petra Rodvajn, Janežovski Vrh 50 a; Slavko Jurgec in Natalija Krajnc, Zechnerjeva ul. 15, Ptuj; Dejan Korez, Janški Vrh 56, in Sabina Šumenjak, Prerad 37 a; Branislav Tošic, Majšperk 38, in Mira Habjanič, Žabjak 58. Poroka - Ormož: Matjaž Šošta-rič in Valentina Ozmec, Sodinci 21, Velika Nedelja. Napoved vremena za Slovenijo Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj. Danes bo še precej jasno, čez dan bo nekaj prosojne oblačnosti. Ponekod bo pihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v alpskih dolinah in ponekod na Notranjskem okoli 4, najvišje dnevne od 23 do 26 stopinj C. Obeti V sredo bo sprva sončno z nekaj prosojne oblačnosti. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastale posamezne plohe ali nevihte. V četrtek bo spremenljivo oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Verjetnejše bodo v severnih in severovzhodnih krajih.