252. številka. Ljubljana, petek 1. novembra. XI. iHo, 1878. SLOVENS l*h*l» vsak dan. ^/«r.u>»» • eOk* i j^e j pffiutnitv.h, tet v?ij*> j; -» polti p roletu An a«, aviuu ogorake doiele ca celo levo lb gid., ^ap>; lota t. gl., aa tieirt lota 4 gl«i. — Za L)aOljaao bra j>>fja.T.J-j dj dotn cslo luto 18 glcl., na Autrt leta 8 gld. 30 krM t.\ on tucnoc 1 gld. 10 kr Za poAiIjaixi<> i« dom »p raenna 10 kr. oa roeano, Bttrt leta. — Z o >. -jj o d o 1 c toliko već, kolikor po&tmna iznaša. — Za gospodo uči t ulj o na Iji dekih 6<«lhl in za dijak" \i Ija ani&ana cona in sicer Zl Llltbljtl 0 H Mn leta it gM. 50 kr.. po poeti prejeman tu ćutrt luta 3 jfld. — Za oznanila ■<< planuo od fletli (Btopni« potit-vrste ti kr., će ho mšatto eakra* tiaka, 6 ar., co ■** dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi na] a«* izvolo frankirati. Kokopiai se no vračajo. — Urodnifttvo jo v Liitbl ani v Franc Kolin&novuj hiši i'. :\ „glodali*' >lba". Opravniitvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, roklatnacijo, oznanila, t. j. adniT'ia*;>-ativnn »-ooi, jo v „Narodni tiskarni" e . /tuianovej hiši. Češk list o zjedinjenji Slovencev. Adresa kranjskih narodnih poslancev je letos ostro naglasila zopet našo narodno terjatev po združenji vseh Slovencev v jedno administrativno celoto. Ta klic jo glasan odmev našel na obali jadranskega morja. Na taboru v Dolini je to narodno terjatev zopet 10.(HM) Slovencev z navdušenjem potrdilo z izrečenim odobrenjem navzoČDega c. kr. vladnega komisarja kot našo narodno željo, da si ■— ta točka izrecno niti na programu nij bila. In po vseh noviuah jo zopet sla ta naša terjatev, ter zopet smo pred svetom konstatirali, da smo, in kaj hočemo. Najbolj simpatičen odziv pa nam dohaja iz bratskega, nam duševno skoro da najbolj sorodnega slavjanskega naruda češkega. Češki „Narodni Listyu, največje češke novino v 1'ragi izhajajoče, prinašajo vtorek 21». oktobra uvodni članek pod naslovom „ sjeti -not'te Slotince!" ki takole piše: „Vele zanimiva novica nam dohaja iz Trsta. Predvčeranjera se je vršil v vusi Dolina v Istri tabor, katerega se je udeležilo 10.000 Slovencev iz Trsta, Gorice, Istre in Kranjskega. Sprejela se je resolucija o zjedi njeuji Slovencev. V zdanjej dobi bi bilo tako delo dolžuost — avstrijska. Kar je bilo na nedeljskem taboru slovenskih rodoljubov skic neno, vjerna se na las z adroso, katero so tega meseca v kranjskem deželnem zboru predložili slovenski poslanci, a katero je tamošnja ustavaška večina zavrgla. „Glej, glej! — pišejo nN. L" dalje — kako nagel obrat v policaj nej in političnej praksi videnskej k Slovencem! Primorsko domoljubno društvo nEdinOBtH je prišlo mijeden krat v veliko milost vladno. Dobilo je privo ljenje za tabor, a od strani vladno nij bilo Listek« Na materinom grobu. Listje rumenevu, odpada, in mati narava se spravlja počivat. Ototno piše jesenski hladni Veter tsko/.i bolj golo go/.de, in žalujočo pogledava sobice na trudno zemljo, iu solzna roba pokriva goro in plan: čas vernih tlu i dneva jo. Žalno done* ta dan glasovi zvonov v megleni zrak, iu otožuost bude v prsju vsueoga človeka. Vse je tako nnruo ta dan, vse, člo Vek iu narava, iu v to tihotO donijo Ijube-znjivi spremljevalci Človeka od zibole do groba, znouovi tako vabeče ven ua grobove, kjer znuuci, prijatelji mirno, smrtno spanje Bpo. Tu počiva vsacemu kukovo drago mu bilje, in v tem krujU tihega pokoja oživi ves spo min nanj, in gorko vsplamti ves žul mlude nobedne prepovedi, nič nij bilo razpuščenju tabora. Pri nas na C'eškem (tudi pri nas na Kranjskem in slovenskem Štajerskem) budi tak prigodek dvojno čudenje. Tabor ljudstva s lo van sk eg a s programom najvažnejše zadeve države, a nobednega paragrafa v listinah policijmh proti temu. Ah uže zvezde padajo na zemljo? Ne, no padajo zvezde, ali i ta 1 ija ni si m i ufd — Dalibora gosti." — „N. J v." potem citirajo oni del adrese kranjskih narodnih poslancev, ki terja /jedi-njenje Slovencev, pa nadaljujejo: „Taka adresa nij dopala ustavovernej družini na kranjskim zboru. Ali zdanja situvacija jo taka, da je vlada sama ni o rala gleda ti, da bi program slo venskih rodoljubov na s vi tlo prišel I tal jauisimi se zaletavajo na gradbe ali šance avstrijske vedno močneje in groziveje. Njih prizadevanje, odtrgati od AvBtrije pobrežje tr žaško in celo Istro, je tem bolj premisleka vredno, ker imajo odvažae zaveznike tudi s te strani, na lastnem ozemlji avstrijskem. Znano je, kaj se v tem oziru dela skoro vsak dnn v Trstu Diplomu tirna zveza mej Dunajem in Itin.oin je na vi le/, najprijazuejša, uli pod tem plaščem politika it a lijanisiinov vedno gloje na sever v Tirolsko, ua vzhod r zemljo slovensko. „Tu so Slovenci Avstriji dobri. Narodna prava njih se skl ad aj o in s tr i u j aj o najtesneje z interesi avstrijskimi. Troti odločuej in razločne j politiki italijanisi inov nema Avstrija v Primorji tržaškem iu tatarskem drugj gradbe, razen domoljubje Slo vencev . . . „Zjedinjena Slovenija je denes neizogib-ljiva potreba za obrano in obrano avstrijskega ozemlja [»roti ouej politiki, ki jo tira ltalia vdove na 1 raju, k j t r jej ves njen up pod zemljo leži, iu v motnem očesu Blvolasa za-blišei solza spomina ua zvesto mu spremljevalko skozi toliko let. Tam zunaj mi ki i jo neznaten grob, kar mi jo najljubše na svetu bilo. Nikdar prej nijseni spoznal pojma „mati" tako dobro, kakor tddaj, ko sem njen grob poliojevnl. Ah, kuj je vendar človeku mati! Poznam pisen, po katorej se mladenič v svet poda, iu kate rega, vrni vsega so iz tuiue črez več let, no bed«.« v domače) vasi več ne spozna. Le jedne oči so ga Bpoznale; niatcrn.m so nij izgubil, bo nij predrugatil sin. Kilo ve ceniti materino skrb, ki noči prebudeva pri bolnem otroku, kdo ljubezen do malega, brezmožuega detetu, ono velikansko ljubezen, ki v mr/.lej noči deto v lastno krilo zavija, nepazeča zraven na lastno zdravje, ono ljubezen, s katero je revna žena velika, tuko velik", kakor naj- irredenta. Z j e d i d i t • S l o v e d c e, a n e treba se vam bati z jed i njeno Italije. Tabor v Dolini jo sprejel adreso slovenskih poslancev kranjskih. Na Dunaj! bodo na zadnje iz-poznali, kje so pravi prijatelji državne misli avstrijske." Tako češki list. Kes, da stvarno smo mi v svojem listu vse to misli uže izrekali. Ali od te strani zopet izrečene, nas Sloveuce morejo le veseliti, tembolj, ker so nam dokaz, da nas bodo Oehi v našej terjatvi podpirali, kadar pride čas. Pogled na Balkan. „/■i Balkanom svita dunu je za časa rusko-turške vojske veselo odmevalo v vseh slovanskih grlih in spisih. Ruski kozak se je vzdignil, in je s pomočjo srbskega junaka bojeval boj zoper krutega Turka v osvobojenje Slovanov. V tem boju smo videli začetek slovanske federacije, t. j. zjedi nenje slovanske moči v slovansko svrho, in videli smo tudi prizadevanja za človečnost in civilizacijo. Kaj druzega pač je bil namen minolega vstanka in boja, če ne Slovanom pridobiti take pravice, kakonme se jim kot ljudem spodobijo. 500 let so so uže zatirali, in sicer tako, kakor se le misliti da. Vsaka ped zemlje je obilo namočena s slovansko mučeniško krvjo, vsak kamen je priča turškega trinoštva. Ali slovanski narod se je vendar ohranil. Se več, ohranil je svoj ponos, svoje narodno življenje in svoje narodne običaje in pesni. Kvropa je poznala stanje naših balkanskih bratov, a v svojej hvaljenej civilizaciji je zadovoljno gledala na robstvo v Kvropž, ker so bili robje slovanske krvi. Da, za Slovana uij pravice, ou je nevaren ! Nevarno je bilo rusko prodiranje proti Carigradu, in evropski areopag je je ustavil. -7~ večja žena na prestolu mogotcev ! Le to materino ljubezen poznam, ta je instiktivna, ta je velika. Pripelji kraljica, pripelji najlepšega, najbogatejšega, pripelji uzor človeka, kaj jo ta materi meni sinu nasproti! Mene le pozna, mene le Vidi, meno le ljubi! Kaj jej zlata, bogatstva blišča mar, jaz sem njen otrok, in tako njena dragocenost! Iu materina roka t.iko mehko človeka uzda, tako rad uboga besedam, katere materina usta g.ivoro. V te prij no ljube oči, ki te nikd r ne varajo, gledaš* človek s tolikim Eaupanjem, tako doma . ( i l, kjer ti mati bojeva. Zunaj v truS-nem svetuje človek človeku sovražen, nemilo seka življenje v tvoje srce, ali tam na materinem oprsju je tak ljubi mir, do tja osoren svet no sega. Koliko lažjo prenaša človek svoj bol, ako so ima pritožiti človeku, ki ga celo razumeva, iu to bitje je vendar skoraj jedino lo mati. Tu jo materina roka čelo raz- Temu je sledil san Atefanski dogovor, v katerem ho jo raji hotelo odvzeti precej okov. AU kaj ho zgodi V Kvropa jo v berlinskem traktatu vložila svoj „vetou in jo blagovolila samo turški teritorij nekoliko skrčiti. Kljubu temu je pa vendar trobila moj svet, da je Slovanom vso Ijuboznjivost izkazala. Poglejmo nekoliko, v čem obstoji ta lju beznjivost, ali kakšno je sedanjo stanje balkanskih narodov. Srbska je zda| neodvisna država. Knk'nu jo jm v r. smei ta neodvisnost.V — to je pa postransko v|>raianjo za Kvropo ; ona potrabuji samo f.ikta, iu ta fakt jo pO znane j proklamaciji kuo/.a M dana noovrgljiv. Srbska, kakor so kaže slavi slavje: ODI jo dosegla svoj namen. .Io-!i ros tako V Miro li pridobljen naslov povrniti dežoli in narobi za V ho žrtve, katero ho ho prinašalo na altar svobode. Oni so storili vse, da bi osvobodili srbski narod v evropskoj Turčiji. Cvet. naroda jo ginil v vojski, dežela je osirotela; razen svojih sirot in pohabljence/ mora Živeti Ao na tisoče beguncev iz Hosednjih srbskih pokrajin. K temu so pridružuje muka, da je Ae toliko Srbov noos vobojonih, in dajo njih neodvisna dežela precej zelo odvisna. Kaj bodo I Bosno in Hercegovino, So nij znano, ker de PretiH v državnem zboru nij mogel povedati, ali so bodo priklopila k Av-stri|i. Nekaj malega jo pač, znano, in to jo, da jo zdaj, kakor pravijo oficijalno „llonansko-herecgovačke novine", v „hrvatskojM Bosni drugi deželni jezik — nemščina I Tretji deželni jezik zna pak Hibsčina biti, a no vo se Ae. OrnOgOrcl so ostali zaprti v svojoj mračnoj rodini. Oni se ni j m za mej svet. bodočnost. BolgarHko bi bila Ao dovolj zavarovana, če bi jo mogla sosodna slovanska plemena podpirati, Bolgarska bi bila potom trdo zrno krščansko neodvisnosti, in središče za zjedi njen je razkosanih plemen balkanskega poluostrova. Ali kaj se če, ako imajo sosedje zvezane roke. Kaj bode z Bolgarsko pri tacem položaju, kadar mine devetmesečni obrok, in se odtegne jedina njena garancija — navzočnost rusko vojno moči. (Ilavna opovira je pa uže zdaj, da imajo prebivalci osvobojeno kneževine — kakor pravi „Marica" — v Turčiji "o dva milijona bratov, dva milijona trpincev, kateri mole roke, da bi se izbavili od neznosnega jarma. Tak je ucdanji položaj na Balkanu. Misel, da pri tem ostane, kar ho diplomat jo v Bor linu sklenili in napisali, misel, da ho da s koščkom papirja preustrojiti neuklonljiva logika dejanj, taka misel hi potrebovala gotovo dosti naivnosti. Umetni mejnarodni zaključki so morajo vsakrat. ogniti potrebam in Željam narodov. Kakor jo prešla Pruska in potom Nemška mi dnevni red preko nepraktično V. točko praškega dogovora, tako bo treba tudi tukaj preiti nekatere berlinsko sklope. In to so bodo kmalu zgodilo. Kakor so poroča ruskim listom, pripravljajo Bolgari nek memorandum k < v rimski m kabinetom. V njem so razkazujejo vso slabi struni berlinskih zaključkov o/iromi It ilgarov ; t« rja so, da morati Murcdnnija in del T rac. je |>riti v soštev bolgarska kneževino. (Jo bi se pa evropski kabineti no Otirali na te zahtevo, čo bi no popravili krivičnih zaključkov, potem ho neizogibno veliko nesrečo, za katere pade odgovornost na diplomate, ki so bolgarsko razkosali na tri delo. Tudi Ituska no moro pripustiti, da bi so njene Žrtvo in naredbo prepuščalo slučajnostim. Ona mora končno rušiti balkansko vprašanje, čo no boljo pa vsaj tako, kakor govori san štefunski dogovor. Zdaj jo užo ugo len čas za to. Motila jo menda no bodo nijedna drŽava. Bi sin ar k ima dosti opravilu s socijaldemokrati, Gambotta pa z raznimi notranjepolitičnimi govori in produkcijami (•lavna protivnica Ane loška ho pa zdaj ne moro pečati z evropskim dolom vzhodnih za-pletenostij, in ta okoliščina znatno polajftujo Itn som balkansko zadačo. Rusi ho pa na to užo tudi pripravljajo, in list cniurjuvičii naslednika pravi naravnost: »Zmaga unglošku nad A f g n-n is t,uno m bi pomenila toliko kakor našo po-bitjo v Srednjoj Aziji, zatorej smo mi Kusi dolžni ukazovati emiru po mogočnosti postransko podporo. Svojo vojsko mu na pomoč pošiljati, ne bi imelo smisla. A braniti nam nikdo ne more, čo bi emira proskrhljevuli z orožjem in vojnimi pripomočki. Skušnja ininolo vojske uči, da moro celo nepripravljena armada, kakor je bila turška, trpko nasprotovati, in to nasprotovanje bi imelo v tem slučaji za nas veliko koristi oziroma slovanskih na rodnosti j na balkanskem polostrovu." Poroča so tudi, da misli Ruska užo zdsj začeti VOJBkO s Turčijo. Berlinski dogovor ima kal razpiidljivosti v sebi, in zatorej mislimo in upamo, da so kmalu razruši. Bodo li Slovan večen rob? So lo nij tamošnja zemlja dosti namočena slovansko k r v j o V Marsikatera slovenska mati so z d a j n a verni h d u A d a n s p o m inja hi solz a m i v očeh h v o j o g a sina, k a t o roga pogreša na domačem počiva I išči. 0 mati, no žaluj preveč, zategadelj! Tvoj sin počiva vendar na domačem počivališči. Vsaj jo jod na slovanskih tleh, torej na domačih tleh, in akopram jo pokopnn na kakšnem navadnotn travniku, naj v tužnoj Bosni nij mosta, katero bi no bilo počivališče mučenik o v, in on počiva mej domačimi, kor /daj užo nij slo v a n s k o ga r od u , ki bi no imel nn Balkanu pokopanih Hvojih hrabrih sinov. Nololž.na kri vseh alovanskili rodov vpiio na maščevanje, in iz to krvi so vzdigne feniks, t. j. osvobojen jo balkanskih Slovanov, in „na Bilkami bo nn por i I dan." N o k d n. gubančila, tu jo ohladila materina srčna, ho čutna beseda nemirno, razburjeno srce, tu človek vidi, da nij sam h svojo bolestijo: „sel fibhlirh oder leide, das herz bedarf oiu zvveitcs borz, getbellte freuda lat doppalt frauds, go- theilter Hcluuorz nur halbor schmorz." UouHsenu v svojem Kmilu pravi: jo alu čajev, kjer ho da sin, ki Hvojogu očetu no čisla, opravičiti; ali Če otrok, bodi v kakovih razmerah koli, tako naravno pot zgreši, da hvojo mater /.uničuje, isto bitjo, ki ga jo pod prsom nosilo, ki ga je z lastnim mlekom dojilo, ki jo dosti let, nebo pozubivši, lo ž njim pečalo se: potom bi ho podvizati morali, tako nečlovečo brzo zadaviti. Kako resnično! Trt ljudje UOJevaJO po svotu; lo redkokrat tem hodi Bpomtn na dobre ljudi na pot , ali jeden spomin Jim je ljub, s tem ho daljo bavijo; matere nobeden človek no izgubi iz spomina In tam na njenoj gomili zahlišči v žarnom svitu vsa velika materina ljubezen, in tam človek (sprevidi, kaj jo izgubil tedaj, ko so mu mater ven ponesli v kraj večnega pokoju Jutri bosi o pohojevali mej grobovi, tor so tam spominjali znancev, prijateljev, sorod nikov vaših; marsikatera, bo solza kanila na gomilo, kjer vam ti leže; ali gorko, imjgor kejšo bodo solzo onih, nad katerimi materina ljubezen več no bdi; ker, kar jim se jo lju bega tudi pridružilo na poti skozi življenje materino sreo Iu jedno si, veliko, nesebično ljubo in milo, bodi pod svilo, bodi pod no znatnim Huknoinl Ah, bodite vi diugi M dovoljni, da vam jo Ao odprta pot do tega mm S—c Iz Bosne in Hercegovine. Iz Idvna oktobra. (i/, privatnega pitni ttorvaskagt rM6rvlita>) Dno 31, oktobru 1H7S so so v Tiivnu junakom II. uorsko brigade, sestavljeno iz ljubljanskega polka in I O. lovskega bataljona (primorski Slovenci), delilo medaljo za bitko pri Rogelju fi avgusta, in za boj pri Jajcu 7. avgusta. Naš polk jo dobil 48 svetini, mej temi dvo zlati in več velikih srebrnih. Mej tvojimi znanci jo odlikovan oficirski nnmoutnik A. fllovncki za svojo res jnnaško vodenje v boju pri Jajcu hč srebrno svetinjo I. reda. Kolikor je meni znano, dobil jo mej vsemi polki, kar jih ie bilo v Bosni, samo počuški Franc Kari št. r>2 štiri svetinjo več, nego mi Kuhnovc.i. Naš brigadir, nadvojvoda Ivan Salvator je vojakom sam pripenjal Hvotinjo na prsa, a vojaška godba jo ves čas igrala cesarsko himno. Potem jo ogovoril vho zbrane vojake in Ae posebej odlikovano junake s posebnim, slav-nosti primernim govorom. Po sluvnosti povabil je odlikovano vojake k sebi, kjer ho se dali fotografirati, potem ho obedovali skupno z nadvojvodom. Prt obedu napil jo nadvojvoda odlikovanim junakom in hrabrim vojakom II. gorske brigado; v svojem govoru imenoval jo naš ljubljanski polk in 10. lovski bataljon ..gorilo nvntfrlj« »It«' v«»|wl4<—! C.dio garde der oster-r o i c h i h o h o n a r in o e!) Iichkn si misliš, da orno jako ponosni na to nadvojvodove besede! Oni dan nas je vojvoda NVdrlemberg pred vsemi drugimi pohvalil, ter nam rekel, da nij boljših vojakov, nego Huio mi in K), lovski bataljon, in zdaj nam jo dal nadvojvoda Ivan Salvator največjo pohvalo 1 Mi bi bili tedaj z vsem jako zadovoljni, ko hi le z laj, ko smo svojo dolžnost tako dobro dovršili, smeli domov iti, a žalihog, nič no bode iz našega upanja, odpuščeni bodo sicer starejši resorvisti, poleni učitelji iu posestniki, tako, da ostane pri vsukoj kompaniji Ao 168 mož. Kakih 600 mož. nas pride v začetku novembra domov v Ljubljano. Drugi Ostanejo najbrž črez zimo v Idvnu. Pravijo, da so nas hoteli s tem počastiti, da so nas v Bosni obdržali. Pozneje meseca novembra, kadar dojdojo rekrut.i, Odpuščen bodo zopet jeden dol roservistov, tako, da bodo vsaj starejši ljudje, mej katerimi jo mnogo očetov, prišli domov. V LlvnU je življenje ceneje iu bolje, nogo v Travniku; dalmatinsko vino pijemo po :io do I o kr. liter, v Travniku jo bilo po HO kr. do I gobi. Liven jo zdrav kraj, in naši fantje so zopet začeli dobivali zdravo barvo v lice, in sploh smo ho nekoliko popravili, odkar tukaj bivamo. Na srečno svidenje I Koliko ima naša vojska iz^nbe vsc^a vkup. Bo ofiriialnih poročil h izgub in po bol-niščnili izkazih in h primiTJovanjom prvih z drugimi, proračunila ji „llud. Corr." skupn o izgubo našo vojsko v Bosni in Hercegovini. „ Hud. Corr." pa opominja, da izkazi o iz gubali nijso popolni, kor ho še nij otieijalno naznanilo, koliko husariev je paln pri Migtaju. pri Itišru in v bojih f>ri Poči. O vneli dru/.ih bojih poročn'o ho i/gubo lehko, ker jo veliko rnnjenikov, kateri nijso bili zaznamovani mej pndlimi, zapisunih v bnlniščnih izkazih. — Cola izguba šteje 4788 mož, in sicer ranjo-nikov :tHH.r», mrtvih 880 in po greš on i h 285. Foaloilnji ho Turkom v roke pali in gotovo atrason konce storili. — I/mej teh jo pešcev 4808, in sicer 8804 ranjenih, mrtvih 800 in „po-K rešeni h" 109; lovci so izgubili pri tem 840 mož in sicer 289 ranjenikov. 48 mrtvih n '2 pogrošenn; konjica 28 mol, 1!) ranjo nih, :t mrtvo in '.\ pogrošone. Kanonirji so izgubili 48 mož, 40 ranjenih in .r> mrtvih; žen i j s k i kor I ranjenike; p i o n i i* j i ho llgttbill 5 ranjenih in 1 pogrešenega. vkupo ti moz. Sanitetni oddelek 1 ranjenca in 2 pogrošenn. Oddelek vozarstva j« Isfftlbtl K) ranio nikov in 1 mrtvoga, toroi II mož. Oddelek za obskrbljevanjo izgubil jo 1 mrtvega in 1 ranjenega, in c. kr. deželno brambovstvo jo izgubilo !> ranjenikov, 10 mrtvih in 28 po-grešonih, vkupo -17 mož. Moj dru/iiui so sledeči polki izgubili: ljubljanski 17. peški polk baron ICtihit 120 mož; 7. peški polk baron Murojčič 48 mož; 16. peSki polk baron \Votzhtr l.'l(5 mož; 22. peški polk baron Wo ber (tržaški Slovenci in Dalmatine!) .'177 mož; 27. peški polk kralj belgijski 21 mož; 2i>. peški polk baron Rcudier 140 mož; Štajersko-sloveti ski 17. peški polk vitez II a rtu ng II mož; 61. peški polk resnrjovič Aleksander, veliki knez in prostolni naslednik maki (Magjnri in ogerski Srbi) 250 mož; poftki polk Abele (moravski ('obi) 851 mož; dalje: 7. lovski bataljon \) mož ranjenih; 1!) lovski bataljon 8 ranjenih, :i mrtvo ; 'M\. lovski bataljon IH ranjenih, B mrtvo. Vstanek bolgarski. Iz Soluna ima „Pol. CJorr." dopiH. v katerem risa stanje Bolgarov v Macedoniii z najbolj crninu barvami, /raven pa tudi objavlja jeden dol proklamacije vstaškega bolgarskega odbora, ki se tako glasi: „VHtanito, bratje! trenotek vašo rešitve je prilell Okovi, v katero so vas hoteli di plomnti iz nova okleniti, morajo in se bodo zdaj raztrgali. Solnco svobode, katero užo jodnomu delu našega naroda sije, zasijalo bodi« tudi So onemu delu našega naroda, ki ječi še pođ Igom suženjstva, in pomagalo mu bodo v novo življenje. Bolgari so no dado razkosati svojim sovražnikom no dopustijo, da bi mu ti po njegovem drobovju brodili. Dobili Htno orožja, primite zanj, in postavile so v vrsto. Izbirati neniato; nko bosto zamudili zdanji ugodni trenotek, potem bosto ostali na veke Blttga tujih gospodarjev. Užo ho ua to dela, da so vam bodo polog narodnosti vzela tudi vusa vera. Ako hočete ostati Bolgari pravoslavni, kakor so bili vaši očrtje, potem se boju no Kmete več izogniti. Nas bodo vodili nkušeni vojniki, pravi domoljubi iu hrabri možje, in zmaga mora biti na našoj pravičnoj Strani. Naš tlačitolj umira, njegovi dozdevni dokazi moči ho zadnji poskušaji umirajočega, družili sovražnikov se nam pa nij bati. Vsako tuio pomirnvanje v korist našega tlačttelja imelo bode 111 di našo korist v podediei. Kakor vidite, jo pri'ika ugodna. Živi naj boj za svobodo! Borimo ho toliko časa, da so ustvari naravna Bolgarska z onimi mejami, katero je sam Bon našemu narodu predčrtnl. Kvišku, v boj! Svoboda vseh bode nnšo plačilo, smrt. piisameznib naš ponos." Politični razgled. Hoirtliile «I>&4»B4*. V T * i u b I j a n i :t 1. oktobra Razkol moj tistavovorno stranko, in moj vlado Andrassv Auersperg Bretisovo raste od dno do dno, tako, da smemo celo nopričuko-vanih stvarij nadejati se, in so utegne Šo eolo primeriti, da ho razpusti d rž n v ni zbor, kar pololic'jozna „Rohemia" užo res iz Dunaja prorokuio. 1'roračutiski odsek državnega /bora jo namreč .'tO. t. in. pri svojoj obravnavi o vladnej predlogi glede novega kredita '2.r> milijonov vladi nezaupnico dni, ker jo nasvet ((Jiskrov) sprejel: n o o b r n v ti a v at i o toj predlogi, to ntuč. vlado pozvati, da ne m ti dom a predloži berlinski dogovor. Pa poleg toga osornoga govorjenja, kakor ga pri ustavovoroih njihovoj vladi nasproti niismo do/daj vajeni , sprejeli so le po vrhu ta le pristnvok k besedam poročila: da bi so bil Imel brez u v o t a berlinski dogovor prej d r ž a v n o m u zboru predložiti, prodno ho jo šol evropski mandat v bosim zvrševat To sta kar dve nezaupnici! — Finančni minister do Pretil) nij nič dolžan ostal, kor, ko jti zagovarjal okupacijo, rekel jo na konci svojega govora, da o berlinskem dogovoru so koin-potont.no govoriti lo delegacija), nič pa rajhtirat. Zoper to ho bodo mtavoverei zopet z vpitjem vzdignili 1 l.e naprej I Baron do l*#-€'##> jo i/.pnznuvfli, da v sedanjih okolnostih nij mogoče parlamentarnoga minist.crstva sestaviti, svoj mandat za sestavljanje ministerstva v cesarjevo roko nazaj izročil. V tirča fitfn* friftOV*!! jo 20. okto bra utemeljil poslanec dr. Kopt* svoj predlog, da bi se adresa poslala cesarju, poprej pa naj bi so oddal ta predlog odboru IS poslancev, kateri naj bi poletu do 'J. nov. svojo predlogo izdelal. Oojal je: Od leta !S7:t so zbornica nij do cesaja obrnila, ker nij bilo viiunioga vzroka, ki jo zdaj. Vlada jo prej na vse interpelacije gledo groma o orijentu, obetala mir obvarovati. 60 miljouov so i i m dovolili le za lake silne »lučaje, kutorib nij bilo mogočo prej ve deti, no pii zit okupie:io Rasno. A komaj ho je državni zbor ras&el, trudila so jo naša vlada, da je dobila mandat v Bosno marširati. Tam jo tisočo Dalih bratov življenju pustilo. O tem so mora zborircu slišati, temveč ker nemarno nobednega stalnega ministerstva. — Posla neo (Jroholski jo izjavil v imenu Beljakov, grof 1 lohemvart pa v inienu pravno slranke, tla so v principu no soglašajo s predloženo adreso, iu tla bmle proti njej glasovali. — II o li o u \v a r t jo rekel, da so on in njegova stranka sklada h predlogom v tem, da pri znava tesnobo sltUVSOlje, tako da jo pač ume stno adreso do prestola po'iliati, v katerih so misli prebivalstva i zrn žene. KSlibOg pa so go spodje od one strani ( Kopp) užo narejeno adreso predložili zbornici, in Hicor tako, ki so principi jalno no sklada z našimi nazori. Zato glasujemo proti predlogu to adreso; a 6e pride, kakor se vidi, do adivsno debato, bodotno v njej povedali, kako mislimo o velikem vpra Banji orijentalne politike). Botein je bil pred log ia imenovan|0 odbora iS poslancev so 112 proti /S glasovom sprejet. Dreti predlogu so glasovali pravna Hlrankii, l'oliakt iu jeden del centra. Predlog, da naj oni odbor o adresi do '2. novembra poroča, bil je sprejet se 1 30 proti h:> glasovom. Predlog pa, da bi bilo ae je onega odbora javne, jo bil ovržen. Zbornica jo notom volila odbor za adreso in določila, da bodo volitve v d.'b'gaeijo v četrtek. Predlog poslanca vftflsa Selionororjii, da bi so to volitve odložilo toliko časa, da so bodo zbornici predložil berlinski ugovor, bil jo nvržmi. «%».#*■# vodja dr Rieger ie bil h /oit-hamernm pretečeni teden na Dunaii. Pišejo, da jo mnogo raiftovAiial s n dinmvurtom, e Moravcl, Poljaki Iti drir'imi federalisti, kateri so bale terjali, naj bi Ooh! vstooili v državni PlhOf. rišejo, da nij prišlo do spora'umljonja. Cehi rod to vlado nt*čoio vstopiti. ti»*r*»f.t^-*t regnikolarna deputacija, ki ima nagodbo i Ogorsko ponoviti, hode to Hamo ra jadnO leto podaljšala, ker jo Tisza zdaj samo provtsorlBno minister in ne moro nagodilo Rt 10 let delati V o«fe»,.ftcin zboru jo bil 80. oktobra bran predlog skrnino levico, naj se celo mi- ntsterstvo v obtožni stan dene. Zbornica sklono, da pri lo ta nasvet .r>. novembra do utoiiieljnnia. Botein ga bodo večina pokopala, to so ob sebi razume. Vlitimi«' 4Hrlnve. Z evropsko komisijo, ki ima žalostno nft« logO, ustvariti in omejiti vzhodno Kornelijo, prišla jo tudi hohfuvjrtci* deputacija v Fili-popolf, katera bodo b* j komisiii oddala veliko pe tičijo bolgarskega narodH, naj se južna B>lga-riia zjedini s sovtnaio. S podobnimi peticijami mislijo Bolgari evropska komisijo nadlegovati, tako di bodo morala svojo delo, ki meri na raskORSnje Bolgarov, popustiti. O lede nist «»#».* i?ftj*w vprašanja poročajo „Bailv NsVfS" iz Sinilo 20. oktobra: Angleška vlada jo sklenila, novo pismo emiru afganistanskemu poslati, v katerem so mu jasno razlagajo nasledki njegove hranitve, sprejeti angleško poslaništvo. — Zli so, da Angleži nemalo nfš kaj pognma boja začeti. Iz #r#f»t'# so v „N. l'Y. IV." javlja: Unita Otttolicu proglaša, da je vatikan (papež) ukazal vsem katolikom udeležiti so volitev V parlament, da se naredi papeževa stranka v zbornici, kakor brž bode od (Viirolija v Baviji naznanjena volilna roOrmu z občno glasovalno pravico uvedena. - - Doz bij se italijanski katoliki volitev nijso udeleževali. S§nw§ii.wh<» policija je bli/u Madrida našla IS posod dinamitu in je trojo ljudij prijela in zaprla. — To in zadnji napad na kralja ne kaže, da bi družabne razmero v španj-skej deželi prav ugodno bile, če ravno je zadnji dve leti od tu m prav malo slišati bilo. Dopisi. IW. IN* I Ilovom* <" r««! <*H 29«Oki. 11/v. dop I Dno 21. t. m. smo imeli tukaj pri nas znamenito poroko. Zaročil so jo namreč tukajšnji e zdavnaj vložili, pa /daj nij duha no sluha o tem. Ne vemo zakaj da so vse (čo so jo sploh uže kaj storilo) tako tajno goli, ker nihče še ne ve, 36 bo li volitev razpisala ali ne, da si se pritožbe o županovunji pogosto fujejo. Pa ne, da bi vso zaspalo? Vederemo. Domače stvari. — (Ljubljanska čitalnica) jc Imela v sredo vecai Izreden ob; m zbor, v katerem je bil na predlog predsedujočega podpredsednika dr. J. /upa ne a, po navdušenem dulj-fiem njegovem govoru o dr. Jaueza Blei-rveisa zaslugah za slovenski narod, za nje govo literaturo in materijulni razvoj, bil dr. D le i we is za častnega uda čitaince ljub banske imenovan. Na predlog g. Klima, ka teri je nnglašal, da smo v prepričauji Ulei-weisovih zaslug vsi jedini, zvršilo se je gla bo vanje „per acclamationem". — ('ujemo, da bodo tudi druge slovenske čitalnice jednake sklepe napravile. — (Dramatično društvo) je imelo 30. okt. zvečer izreden občni zbor, prikuterem je bil g. dr. Janez Bleivveis, po povodu svoje 701etnice npor acclamationem" za častnega uda tega društva imenovan. — (Toča) je šla včeraj v sredo ob !>. uri zjutraj v ljubljanske j okolici na (J lisicah, in na Viči pri Ljubljani, — pač nenavadna prikazen v tem letnem Času. — (Brvi sneg) je pri nas pobelil včeraj t. j. v četrtek 31. oktobra zjutraj precej močno. — (Tudi butelj) mej nemškimi novi-nami, naš „Laibacher Tagblatt", se hud uje nad taborom v Dolini, in nad sklepom, zahtevati združenje Slovencev. V sredo prinaša neizmerno aboten, 8 šepavo primero podprt, in prisdjenim revnim dovtipom potresen članek „< iuiterdiimmerung". To se ve, argumenta ne ve nobednega. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne B', novembra t. 1. veselico b sledečim programom. 1. „Mlinar in njegova hči", žaloigra v petih dejanjih. 2. Plea. \Tjudno se vabijo vsi častiti gg. udje k obil-nej udeležbi ter naj blagovole tudi sposobne ne ude soboj pripeljati. Začetek ob 7 1 /y uri zvečer. Vstopnina navadna. — (Strela.) Piše se nam iz Divače 30. okt.: Ko nas je pretečeno nedeljo naš prevzvišeni gosp. škof dr. Jurij Dobrda s svojo navzočnostjo počastil in razveselil, res nij smo mislili, da se bo tako hitro naše veselje v etrah in žalost spremenilo. — Denes precej po 12. uri udarila je strelu v tukajšnje cerkve stolp, kateremu je vrh odbila in ga še nižje hudo poškodovala. Tu se je strelu razletela, se po celi vasi razkropila in mnogo Škode na poslopjih, posebno pa v hlevih na pravila. Ubila je 1 vola, li kravi, iu več prašičev v 6 hlevih. Človeka vendar nij nobenega hudo zudela, nekatere lo omumila. Ko bi bila prejo ali pozneje udarila, bil bi pa gotovo kak človek po kamenju iz stolpa letečem, iu po opekah iz streli padajočih ubit, a o poludan je bilo vse pri obedu, torej nikogar na cesti. Škoda je črez 1000 gold. I Ibogega kmeta res Emirom kaj zadene 1 — (V Mariboru) so je nabralo za pomoči potrebne družine v vojsko poklicanih re-BerviatOV vsega vkup nad 200O gold. Za ru-njence so posamezni tudi mnogo storili. — (Utonil.) Iz Semiča 20. oktobra se piše: V Kotu pri Semiču je 21. t. in. 2*/i leta star otrok po nesreči v domači vndnink lzr*a«f" n urednik Josip Jurčič. padel in utonil. — V tem mesecu umrlo je| tudi G ljudi, katerih starost znaša 438 let. — (Človešk lisjak v past ujet.) Iz metliškega okraja piše 28. oktobra „Sl.u : Nek gospodar v J. je spoznal, da krompirja le prehitro zmanjkuje, in čo bo tako šlo, ga utegne kinulu zmanjkati kljubu obilnemu letošnjemu pridelku. Gospodar bi tatu rad v pest dobil. Kako V Nekega večera uustavi li sičjo past. Okulo desete ure pride tat, stopi v klet, o joj, ostri zobje se vsade v nogo. Še huje, tat hoče nogo ueprijetnega oklepa opro. stiti, pa se pri tem delu še za roko ujame. Zdaj začne kričati, ljudje so zbude, ter hite gledat kaj je. Neljubega gosta odpeljejo v občinsko ječo, drugi dau ga pa izioče metliškej soduiji, ter le to žele, da ga tam dalj čusa pridrže, in ga prav občutno poduče, da ni) pripuščeno, ua stroške drugih živeti. Poziv. Podpisani odbor je sklenil, da priredi dno 19. novembra banket slavnostnim gostom. Naznanjajo ta sklep, prosi odbor tiste rodoljube, kateri mislijo udeležiti se omenjenega banketa, naj se oglase osobno ali pismeno tlo II. uovciulira pri gospodu ■•'ranijo llucarju (ua Marijinem trgu, pred frančiškansko cerkvijo). Cena za kuvert (z namiznim vinom vred) je določena na 5 goldinarjev, kateri naj se blagovole plačati pri oglašanji. V Ljubljani, 29. oktobra 1877. O »it O it za slavnost o dr. Jan. Bleivveiaovej sedemdesetletnici. j Zaradi dcnašnjvga irraznika uide prihodnji list v nedeljo. Diiaajflfca borza 31 oktobra. Usviruo u2>u)#rati n 2.r) TJ 35 n (J. kr. cukiui....... n 40'/, n & 58 TJ Srebro ......... . 100 — Državno umi k >...... . 58 n 10 T* C. StadLi, slikar deželnega gledališča v Ljubljani, priporoča ho p. n. občinstvu, OtobltO ka/,inain, čitalnicam m bralnim društvom M iscLcla,-va.3n.je edrev /u (lomača gledaii.-oa, veliko ali inajliouo, po najnižj ej coni. lzdulujojo no tudi poganine dlelcorctcljo- Isti prevznuljo tudi vsa dolu spadajoča v stroko barvanja es©"lo, ter jo porok za okuMiio, hitro, t ajuo in eono izvršenje. Preskrbujejo ho tudi cerkvene slllcctrije. Prijaznih naročil prosi (372-i) C. Stadler, v Ljubljani, na starem trgu št. 8, Kobni zdravnik dr. Tanzer, docent zobo^dravništva na graškem vseučilišču, ordinira v l j ubijani, v hotelu „Elefant", iz zoliozflraviiištva in zolnie tehnike vsaki dan od V« 0. do 1. ure dopoluduo, in od «/„ 3. do B. uro popoludue. njegovi zobni izdelki (c. kr. priv. antlsoptikon ustna voda, zobni prah in zobno toBto) dobivajo ho pri njom, kakor tudi pri bratih Kriupor v'/>/>-IjatU, pri lekarnarju Uirschitzu, E. M a lun in |> ii s i ii a t- o; v Kranju iuia na prodaj lekarnar A avli i k, v Škofjrj Loki trgovce Muri nje k. (371) I ET R' O H llfi Bi *9 H ea D 5 l IK a S fS a -2 S- © I « S' ■ ai n s 5*0"« g jf tu S <* M u s m i °* t. Ko c g o c -i ,__o - . e o. B S *0 o, Boa« Efl S i1 p d: s t*« i-° 2 § & pr«E. "•d s Ji s £<' * ti --. ~ •g* B s s *—s *» O Ca » (B '—" C a p ^ T c < S» W m. o o«