Štajerski TEDNIK Aktualno Videm z Dotrajana šolska igrala postala predmet politične igre -40 % Darja Gajšek in Andrej Hofer Glasba združuje, povezuje in zdravi! COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 2 Ptuj, petek, k 99. septembra b 2022 petek, 9. 9. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 70 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Spodnje Podravje, Slovenija z Popolnoma kaotično stanje na trgu električne energije Od 9. 9. 8. SEPTEMBER 2022 št. 36 TV-spored do 15. 9. 2022 SPORED Nataša Bešter »Vsak dan želim najti kaj lepega in zabavnega, k ttisto, kar polepša dan« Bo tudi pitna voda za 100 odstotkov dražja?! Sunkovita rast in nihanje cen električne energije iz dneva v dan zaostrujeta pogoje poslovanja številnih podjetij. V Komunalnem podjetju Ormož, kjer neuspešno poskušajo zakupiti električno energijo od septembra naprej, so ob trenutnem gibanju cen izračunali, da bi se lahko voda podražila celo do 100 odstotkov. Več na strani 3. Simon Rosc S Njegovo skladbo prepevajo celo Španci! N Aktualno Slovenija z Ptuj med teroristično najbolj ogroženimi mesti  Stran 2 Podravje Ptuj z Korak k izgradnji nove ceste v Rabelčji vasi  Stran 3 Foto: ČG Turizem Ptuj z 35 let gostilne Amadeus: goste zanima samo lokalno  Stran 9 petkova izdaja  Stran 12 Podjetje FraMa iz Lenarta z Ptuj, Žabjak z Male kmete goljufa za velik denar Ko so krajani pritisnili na pristojne, so se stroji le pognali  Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Črna kronika Policija z Slovenija je samooskrbna – s konopljo Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 9. septembra 2022 Videm z Dotrajana šolska igrala postala predmet politične igre Ptuj z Visoka ogroženost zaradi terorizma O kriterijih se je za vprašati … V Sloveniji je 11 občin, ki jih je Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) uvrstila v najvišji razred po oceni ogroženosti za terorizem (zelo visoka stopnja tveganja). Med njimi je tudi Ptuj. Foto: pexels.com Na območju Slovenije terorističnega napada še ni bilo. Kriterijev, po katerih je Uprava ocenjevala ogroženost slovenskih občin v primeru terorizma, je več kot 30. Tveganje predstavljajo nesreče v zračnem, železniškem in pomorskem prometu, potencialne nesreče z nevarnimi snovmi in jedrske nesreče ter pojavi nalezljivih bolezni. Dodatni kriteriji so demografska slika, večji objekti javnega pomena (dvorane, cerkve oziroma stolnice, stadioni, bolnišnice), objekti energetskega značaja in energetske pregrade, letališča, nakupovalna središča, državni protokolarni in drugi objekti, skladišča blagovnih rezerv, vojaška infrastruktura, pomembni kulturni spomeniki, izobraževalne ustanove, turistična središča, podjetja z več kot tisoč zaposlenimi na enem mestu … Državnim službam, ki skrbijo za zaščito in reševanje ter izdelujejo varnostne načrte, ocene tveganja in druge programe sicer ni za oporekati, ne nazadnje opravljajo zelo pomembno delo. Vendar pa bi lahko dejali, da so ocene, zakaj za Ptuj velja tako visoko tveganje, bolj administrativne kot dejanske narave. Na prvo žogo bi pomislili, da visoka ocena tveganja za možnost terorističnega napada v mestu Ptuj izhaja iz nevarnosti, ki jo predstavljajo Ptujsko jezero ter večja podjetja z okoli tisoč sodelavci na enem mestu (denimo Perutnina Ptuj). Dejansko pa je občina največje posamično število točk dobila zaradi nevarnosti letalske nesreče (!?), železniške nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi ali nesreče zaradi bolezni. Visoko število točk je dobila tudi zaradi vrtcev in šol. Za vrtec bi oceno še lahko sprejeli, saj so dejansko vse enote skoncentrirane v mestu. Nerazumljive pa so točke za višješolske ustanove, na Ptuju so to sicer samo ustanovice. V primerjavi z univerzitetnima mestoma Ljubljana in Maribor smo le ubožna visokošolska provinca. Na oceno tveganja so vplivali še število prebivalcev in gostota poselitve Foto: pexels.com (tudi s številom prebivalcev Po podatkih URSZR so bili najbližji v se lokalna skupnost nima kaj Trstu (1972), na Reki (1995) in Duprida pohvaliti, saj se zmanj- naju (november 2020). šuje oziroma stagnira), regijska bolnišnica, Ptujsko jezero, nakupovalna središča, turizem, kulturne ustanove in spomeniki. Da z ocenami nekaj ni v redu, daje vedeti podatek, da sta Ptuj in Krško v oceni tveganja za možnost terorističnega napada ocenjena z enakim številom točk, ob dejstvu, da v Krškem deluje nuklearka, ki verjetno predstavlja bistveno višje tveganje. Po oceni URSZR je v državi tveganju terorističnega napada najbolj izpostavljena Ljubljana, sledijo Maribor, Koper, Celje, Brežice, Novo mesto, Kranj, Ptuj, Krško, Jesenice in Murska Sobota. Med regijami je najvišje tveganje ocenjeno za posavsko. Branje dokumenta „Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi terorizma“ daje občutek, da gre za dokument zaradi dokumenta. Primerjali bi ga lahko z malo bolj obširno seminarsko nalogo z izrazito pripovedno vsebino z opisom vsega živega o terorizmu: zgodovino, vrstah in oblikah terorizma, trendih v terorizmu, orožju, ki je uporabljeno v napadih, navedbo pomembnejših terorističnih napadov … Res pa je tudi, da dokument, ki bi vključeval bolj natančne informacije, ne samo splošnih opisov in povzetkov, ne bi bil javno dostopen in bi bil označen kot tajni. Tako da: še ena listina zaradi listine očitno. Mojca Zemljarič Za varnost otrok bo vedno poskrbljeno Del otroških igral pri Osnovni šoli Videm je dotrajan, kar ni novost niti skrivnost. Ob rednem letnem pregledu je zunanji izvajalec ugotovil, da so podporni stebri gugalnice dotrajani, je pojasnil ravnatelj Robert Murko in dodal, da so z ugotovitvami seznanili tudi občino. Ob začetku šolskega leta si jih je ogledal še župan Branko Marinič, ki pa je odgovornost za stanje igral pripisal vodstvu šole in mnenje delil na družbenem omrežju. Ravnatelj očitke zavrača in zagotavlja, da so igrala redno vzdrževali. Z županovim zapisom so Murka prvi seznanili starši, ki so opazili objavo. Ravnatelj je bil nad zapisanim presenečen. Zunanji izvajalec je namreč 29. julija opravil redni letni pregled igral in pri tem ugotovil, da lesena gugalnica ni več ustrezna. »Z ugotovitvami izvajalca smo seznanili občino in jo prosili za popravilo oz. nabavo novih, aluminijastih igral, saj so slednja trajna,« je pojasnil Murko. A vodstvu šole je bilo že takrat očitano neskrbno ravnanje. Nato je sledil nov pregled igral, ki naj bi ga, tako ravnatelj, naročila občina, o obisku preglednika pa šole ni seznanila. »Izvajalec je bil korekten in je svoj obisk najavil, tako da je bil ob njegovem obisku na podružničnih šolah prisoten hišnik, na matični jaz. Potrdil je naše ugotovitve, ob tem pa je bilo jasno vidno, da je bila tudi dotrajana gugalnica, enako kot ostala lesena igrala, vzdrževana, prebarvana. Imamo namreč tudi po 15 let stara lesena igrala, ki še vedno služijo svojemu namenu, pri dotrajani gugalnici pa je najverjetneje šlo za slabšo kakovost.« A če so na šoli menili, da je zgodba o igralih z dodatnim pregledom zaključena, so se zmotili. Že dan potem so gostili zdravstvenega inšpektorja, ki se je oglasil na podlagi prijave. »Inšpektor nepravilnosti ni ugotovil, kar pomeni, da smo ukrepali v Foto: OŠ Videm V okviru rednega letnega pregleda na OŠ Videm je bilo ugotovljeno, da je del lesenih igral dotrajan. Župan Branko Marinič je krivdo za obstoječe stanje pripisal vodstvu šole. skladu z zakonodajo in predpisi.« Župan Marinič je v svojem zapisu na družbenem omrežju še oznanil, da je na prvi šolski dan obiskal vse tri šolske lokacije, torej podružnični šoli na Selih in v Zgornjem Leskovcu ter matično šolo v Vidmu. »Moj glavni namen je bil, da se sam prepričam, ali je v neposredni okolici šol in vrtcev poskrbljeno za varnost otrok in ostalih udeležencev na javnih prometnih poteh.« Ob obisku šolskih poslopij se županu sicer ni uspelo oglasiti niti pri vodjih podružnic niti pri otrocih ali pri ravnatelju Murku. Slednji poudarja, da je bilo in bo za varnost otrok in ostalih udeležencev vedno poskrbljeno. Sicer pa je bil prvi šolski dan po besedah ravnatelja Murka odličen in vesel. »Čutila se je sproščenost, videti je bilo nasmejane obraze.« Šolski prag je prvič prestopilo 42 otrok, vseh osnovnošolcev pa je 465. Osnovna skrb v letošnjem šolskem letu bo poleg rednega dela še odprava učnih in čustvenih primanjkljajev. »Šolanje na daljavo, ukrepi, ki so omejevali druženje, so vplivali na otroke, odzivajo se drugače, kot so se pred korono. Učitelji se še dodatno izobražujemo na tem področju, zato verjamem, da se bomo uspešno soočili tudi s temi novimi izzivi.« Mojca Vtič Ptuj z V mestu le nekaj posebnih košev za pasje iztrebke Kam z vrečko, polno pasjih iztrebkov? Na problematiko pobiranja pasjih iztrebkov smo opozorili že večkrat. Težava na tem področju pa je tudi pomanjkanje košev za tovrstne odpadke. Številni sprehajalci psov polne vrečke nosijo zelo daleč. Ponekod so se na koših pojavile celo nalepke, da je odlaganje iztrebkov med komunalne odpadke prepovedano, zato so v dilemi, kam jih sploh odložiti. Pogosto tako končajo kar v naravi ... »Leto in pol na sprehajalni poti od ptujskih term do pešmostu ni košev za smeti. Razlog naj bi bil vandalizem. Nekdo jih je bojda ukradel. Ampak to ne more biti sprejeto kot dejstvo, koše je treba nadomestiti. O tem sem že obvestil občino, ampak se doslej ni zgodilo nič,« je opozoril Mirko Vamberger, lastnik psa, ki se redno sprehaja na tej lokaciji. To pa je le del problema. Izkušnje sprehajalcev kažejo, da je tudi sicer košev na najbolj frekventnih ptujskih sprehajališčih premalo. Tudi v drugi smeri, proti Kagerju in Puhovemu mostu ob nasipu, ni niti enega samega koša za smeti. Posledično veliko odpadkov konča v naravi, na tleh. Tudi na nasprotnem bregu reke, ob poti, ki vodi proti Ranci, bi gotovo bilo smiselno postaviti več zbiralnikov odpadkov. »Zgled bi si lahko vzeli le malo naprej, v Zabovcih, pri postajališču za avtodome, kjer je to zgledno urejeno,« je dodal naš sogovornik. Na Ptuju je le nekaj posebnih košev, ki so namenjeni za zbiranje prav te vrste odpadkov in opre- mljeni z vrečkami. V podjetju Javne službe Ptuj pravijo, da vrečke s pasjimi iztrebki sodijo v obstoječe koše za komunalne odpadke: »Nekaj namenskih košev je bilo nameščenih na Panorami v sklopu ureditve sprehajalnih poti, vendar so sprehajalci pogosto kar cel paket vrečk odnesli s seboj in tako za ostale sprehajalce ni bilo vrečk na razpolago. Je pa dolžnost lastnika živali, da ima povodec in vrečke za iztrebke vedno s seboj. Na terenu zaznavamo tudi vandalizem s poškodovanjem košev, ampak te težave sproti odpravljamo z namestitvijo novih košev. Nalepk o prepovedanem odlaganju iztrebkov v Foto: ČG Kam sploh sodijo polne vrečke pasjih iztrebkov? navadne koše nismo namestili mi, smo pa bili o njih obveščeni. Sproti jih odstranjujemo, saj zavajajo sprehajalce, zato se marsikje vrečka z iztrebki znajde v naravi.« Ponekod so koše za pasje iztrebke postavili in jih nato odstranili Cena koša za pasje iztrebke znaša okrog 350 pa vse do tisoč evrov, odvisno od tipa in izvedbe. Na občini opravijo, da dodatnih namenskih košev ne bodo nameščali. V občini Kranj so sicer pred leti postavili namenske koše za pasje iztrebke, a so jih lani odstranili. Razlog pa: visoki stroški vzdrževanja, ki so letno znašali okrog 30.000 evrov (praznjenje, nameščanje tulcev ...). V neposredni bližini odstranjenih so namestili več navadnih košev za mešane komunalne odpadke. Tudi sicer se – v luči racionalizacije – občine ne odločajo pogosto za postavitev košev v naravnem okolju, na mestnem obrobju, ker je to bojda drago. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 9. septembra 2022 3 Spodnje Podravje, Slovenija z Visoke cene elektrike pretresajo komunalna podjetja Direktorica Pavla Majcen: »Položaj je kaotičen« Sunkovita rast in nihanje cen električne energije iz dneva v dan zaostrujeta pogoje poslovanja številnih podjetij. Zaradi nastalih okoliščin je trenutno v škripcih tudi Komunalno podjetje (KP) Ormož, ki ima elektriko zakupljeno do konca letošnjega septembra. Avgusta objavljeni razpis za dobavo elektrike so zaradi previsoke ponudbene cene razveljavili, je povedala direktorica Pavla Majcen. »Pravim, da smo v kaosu. Vrednost cene v ponudbi je bila skoraj desetkratnik dosedanjega zneska! Razpis smo razveljavili, nato smo se odločali o dveh možnostih: ali ponudnika iskati na evropskem portalu javnih naročil ali pa skrajšati obdobje, za katero zakupujemo elektriko. Odločili smo se za slednje, iskali bomo ponudbe za trimesečno obdobje do konca leta. Glede na to, da cene električne energije vsak dan nihajo, padajo in rastejo, se bojimo, da bi lahko dobili še višje ponudbene cene ali pa ne bomo niti dobili ponudbe, kar se v zadnjem času že tudi dogaja. Prisotno je izrazito dnevno nihanje cen na borzi, danes je cena za megavatno uro 500 evrov, jutri 900, 1.000 ali še več,« je poudarila Majcnova. Brez elektrike vodooskrba ne deluje Sogovornica je pojasnila, da so vpliv višjih stroškov električne energije preračunavali v cene gospodarskih javnih služb za vodovod in kanalizacijo. »Izračuni pokažejo strašne cene. Sploh ne vem, kako to komentirati, razložiti oziroma operirati s temi zneski. V letu 2020 je strošek elektrike za distribucijo pitne vode predstavljal 17 odstotkov cene, za letos smo načrtovali, da bo dosegel 24 odstotkov strukture cene, naslednje leto bi znašal že 65 odstotkov. Do sedaj smo denimo za strošek elektrike letno plačevali 120.000 evrov, glede na trenutne cene bi to bilo desetkrat več, torej 1.200.000 evrov. To je nazorna primerjava, kam letijo stroški Foto: KG KP Ormož je za elektriko letos povprečno mesečno plačeval 21.000 evrov. Po edini prejeti ponubi, ki so jo v podjetju zaradi previsokega zneska zavrnili, bi po novem mesečni strošek elektrike znašal 130.000 evrov. Foto: MZ Pavla Majcen, direktorica KP Ormož: »Za naslednje mesece smo z elektriko v zraku in ne vemo, kaj bo. Začasno so cene nekoliko padle in bi se lahko nadejali ugodne rešitve, a je nedavna zaustavitev plinskega toka borzne cene elektrike ponovno pognala v nebo. Za potrošnike, torej uporabnike, to ne pomeni nič dobrega.« Tudi Komunala Ptuj v podobnem položaju kot ormoška Komunalno podjetje (KP) Ptuj ima električno energijo po besedah direktorja Janka Širca zakupljeno do konca leta. Dobavitelja za naslednje obdobje so junija iskali z razpisom, a niso prejeli nobene ponudbe. „Glede na informacije, ki jih imam s slovenskega prostora, je postala praksa, da se distributerji na razpise ne prijavljajo. Kot kaže, smo se nato kupci prisiljeni neposredno pogajati s prodajalci elektrike, ker elektriko enostavno potrebujemo. Ponudbe distributerjev gredo do 12-kratnika trenutnih cen. Če bomo prisiljeni elektriko kupovati po takšni ceni, se bo to odrazilo na zneskih na položnicah, breme bodo nosila gospodinjstva. Izdelali smo simulacijo podražitve za primer, če bi morali kupovati elektriko po ceni, kot je bila ponujena ormoški komunali. To bi pomenilo od 70 do 100-odstotni dvig cen naših storitev (pitna in odpadna voda / m³). Mi bomo v kratkem šli še v en razpis. Če ne bomo dobili ponudbe, bomo šli v neposredna pogajanja. V tem primeru nam drugega, kot pristati na pogoje distributerja, ne preostane. Na ravni zbornice komunalnega gospodarstva si prizadevamo, da bi država limitirala najvišjo dopustno ceno elektrike tudi za komunalna podjetja. Le tako lahko zaščitimo gospodinjstva pred podražitvijo komunalnih storitev in višjimi cenami na položnicah,“ je poudaril Širec. električne energije. Menim, da bo to za potrošnike nevzdržno. Sploh ne vemo, kaj pričakovati, kakšne bodo ponudbe. Lahko se zgodi, da ponudbe niti ne bomo dobili. V primeru, da do konca septembra ne dobimo dobavitelja, sledi dnevni odkup, kjer pa so cene lahko zelo visoke. Ponudba distributerja bo odvisna od cene, ki jo bo 'ulovil' na borzi. Brez elektrike vodooskrba ne deluje. Res je katastrofa.« Foto: ČG Za kubični meter vode cena višja tudi do 100 odstotkov? Cena za m³ pitne in odpadne vode bi se lahko glede na kaotično situacijo s cenami elektrike po napovedi direktorice KP Ormož na položnicah dvignila s sedanjih 2,3 na 4,5 evra, kar predstavlja za občane oz. potrošnike v najslabšem primeru tudi do 100-odstotno podražitev. Majcnova je še dodala, da dejansko rastejo vsi stroški poslovanja. »Sedaj so dvignili neobdavčeni znesek za nadomestilo za prehrano na delovnem mestu, pričakovana je rast stroškov dela, ker sicer Elektrika za deset mesecev: 1,3 milijona evrov Mariborska Energija plus je dobavitelj električne energije za. Po okvirnem sporazumu za devetmesečno obdobje od začetka letošnjega leta do konca septembra znesek za nakup elektrike znaša 189.000 evrov. Na razpis Komunalnega podjetja Ormož za dobavo električne energije za naslednjih deset mesecev, od letošnjega oktobra do konca julija 2023, je ponudbo edina predložila Energija plus; vrednost je bila 1,3 milijona evrov. Zaradi nedopustno visoke cene je Komunala razpis končala brez izbire ponudnika. ljudje ne bodo zmogli plačevati vsega tega, za naslednje leto je napovedano ponovno zvišanje minimalne plače, zrasli so stroški prevozov, da ne govorimo o rasti cen energentov. Ne vem, res ne vem, do kam bo vse to šlo. Karkoli načrtovati za naslednje leto je nemogoče.« Mojca Zemljarič Ptuj z Občina odkupila zemljišče, pridobivajo gradbeno dovoljenje Korak k izgradnji nove ceste v Rabelčji vasi Naselje Rabelčja vas je v zadnjih letih postalo izjemno poseljeno, primerne dovozne ceste pa še vedno ni. Prvi, zelo pomemben korak v tej smeri je zdaj vendarle narejen. Mestna občina Ptuj je namreč uspela dobiti lastninsko pravico na delu zemljišča, potrebnem za nadaljevanje gradnje dela dovozne ceste. Kdaj bo ta naložba izvedena, pa je odvisno od tega, koliko časa bo trajalo pridobivanje gradbenega dovoljenja in kdaj bo zagotovljen denar za gradnjo. Prvi pogoj, da se 'cesta nesmislov' sredi mesta uredi, je izpolnjen. Po dolgih letih iskanja konsenza z lastniki zemljišč na tem območju so vendarle našli skupni jezik. »Odkupljena je bila površina v velikosti 201,5 m², za ceno 24 evrov na m². V tem trenutku še ne vemo, kdaj bomo nadaljevali gradnjo, saj moramo predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje,« so potrdili na ptujski občini. Pojasnili so, da je lastnica zemljišča sprejela ponujeno ceno, vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo manjkajočega dela ceste pa je že oddana. Ko bodo pridobili gradbeno do- Prodano tudi zemljišče, ki je bilo v lasti DUTB Zelo verjetno bo ta del mesta kmalu še gosteje poseljen. Zemljišča v Rabelčji vasi je DUTB novembra lani prodala družbi LT interier z Vrhnike. Višine kupnine zaradi zavez v pogodbi niso želeli razkriti. Tudi podjetje Tames, ki je zgradilo zadnji blok na tem območju, ima nove načrte, vendar je njihova realizacija odvisna (tudi) od gradnje ceste v tem delu mesta. voljenje, bosta izpolnjena dva od treh potrebnih pogojev za začetek del. Tretji, enako ključen, je zagotovitev potrebnega denarja za gradnjo v občinskem proračunu. Glede na dejstvo, da bodo gradili le manjkajoči del, 200 metrov ceste, to najbrž ne bo tako velik finančni zalogaj, da ga ne bi zmogli. Vsekakor je spodbudno, da se zadeve po več kot desetletju končno odvijajo v pravo smer. Vedno bolj poseljena soseska že leta čaka na 'dostojno' cesto Naselje Rabelčja vas je izjemno gosto poseljeno, v prihodnje bo bržkone še veliko bolj. Stanovanja Foto: ČG Občina je odkupila del zemljišča, ki ga potrebuje za gradnjo preostalega dela ceste. v zadnjih zgrajenih blokih so šla za med. Tames ima še več načrtov na tem območju. Tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je prodala eno svojih velikih zemljišč. Dostop do samega naselja, med drugim od Peršonove ceste do »vila« blokov in številnih hiš, nikoli ni bil optimalno urejen. Gradnja dodatnih stanovanjskih kapacitet v zadnjih letih je stanje poti do elitnega naselja le še poslabšala. A druge ceste do svojih domov stanovalci nimajo. Novo povezovalno cesto čakajo že leta. Ta bo šla mimo Sparove trgovine do novozgrajenega dela ceste ob novem bloku. Trenutno je urejena dvopasovnica mimo novega bloka in pri trgovini, vmes je travnik. Končno naj bi oba konca v kratkem tudi povezali. Ne nazadnje bo občina na račun načrtovanih novih gradenj v tem delu mesta imela precej priliva iz naslova komunalnega prispevka, kar bo pokrilo strošek komunalnega opremljanja, pa tudi gradnje manjkajočega dela ceste. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 9. septembra 2022 Majšperk z 26. občinski praznik Projektov je veliko, razvoj občine ni vprašljiv Kreativnost Majšperčanov, delovni zanos društev, povezanost krajanov in krajank se je pokazala v bogati beri prireditev ob občinskem prazniku; teh je bilo skoraj 50. Zavzetost vodstva občine pa se kaže v projektih – tistih, ki so še na papirju, in tistih, ki so vsem vidni v obliki gradbišč ali že zaključenih del. Poletje je čas, ko investicije potekajo najbolj intenzivno. Na Bregu na mestu nekdanjega t. i. ležečega nebotičnika že nastajajo nova parkirišča, začela se je gradnja kompetenčnega centra. Slednji projekt je vreden okrog 1,7 milijona evrov, pod streho naj bi bil še letos, končan pa prihodnje leto. Na Bregu je občina postavila tudi plezalno steno, gradijo se kolesarske povezave. V Majšperku bodo ob pomoči Ministrstva za infrastrukturo in Evropske unije v boljše kolesarske povezave investirali več kot tri milijone evrov, zgrajenih pa bo kar 5,5 kilometra stez. »Dolgoročno načrtujemo še kolesarsko povezavo z Makolami, proti Poljčanam in Slovenski Bistrici, vendar je ta projekt za zdaj še na idejni ravni,« je zaupala župa- nja Darinka Fakin. Ob kolesarskih stezah gradijo tudi pločnike, za izgradnjo pločnika v Stopercah je država pristopila k izbiri izvajalca. Ob vseh državnih in evropskih projektih bo občina z lastnimi sredstvi Foto: ČG Darinka Fakin, županja občine Majšperk obnovila še 3,5 kilometra cest oz. 14 odsekov ter postavila oz. obnovila javno razsvetljavo v vrednosti 160.000 evrov. Dobrih 300.000 evrov bo letos porabljenih še za ureditev pokopališč in vežic. Na pokopališču na Ptujski Gori je na novo urejeno parkirišče, postavljen je žarni zid, podobo prostora pa dopolnjuje edinstvena skulptura iz križev umetnika Franca Tobiasa. Na spodnjem delu pokopališča v Majšperku bo urejen prostor za raztros pepela, v Stopercah pa je bila v začetku poletja blagoslovljena obnovljena poslovilna vežica. Občina v tem letu zaključuje tudi krog vlaganj v gasilski vozni park. Zadnja v nizu pridobitev je nova avtocisterna PGD Majšperk - Breg. Investicije v gasilstvo se s tem ne zaključujejo, saj se gasilci že pripravljajo na izdelavo projektne dokumentacije za obnovo gasilskega doma v Stopercah. Razvitost gasilstva v Majšperku je na zavidljivi ravni, pa tudi ostala društva v Majšperku aktivno in bogato ustvarja- • kleparstvo • tesarstvo • krovstvo • nadstreški • kovinske fasade • montažne hale VG invest d.o.o. Majšperk 22d 2323 Ptujska Gora 041 223 756 info@vginvest.si www.vginvest.si JŵĺůĈŅĈÿĈŵżħżĺĈōüŬůáƺŅħĺƁnüÿħŅĈeáķŷŬĈůĺ jo. Bojazen, da se bodo dejavnosti društev po dveh letih kovidnega zatišja zelo zmanjšale, se na srečo ni uresničila. »Društva se prebujajo. Kar me še posebej veseli in navdaja s ponosom, pa je angažma mladih.« Županja je izpostavila še razprodana zemljišča v novem naselju v Majšperku ter pripravljeno dokumentacijo za izgradnjo centra integrirane domske oskrbe, kjer načrtujejo sobe za domsko oskrbo starejših, sobe za dementne, sobe za domske skupnosti in varovana stanovanja. Objekt je načrtovan v novem naselju v Majšperku, njegova realizacija pa je pogojena s sredstvi države. »Projektov v izvajanju je veliko, prav tako za zdaj šele prijavljenih in pripravljenih. Želim si, da bi obdržali takšen tempo tudi v prihodnje, sicer pa ima občina Majšperk še veliko potenciala za razvoj,« je zaključila županja Darinka Fakin, ki se vsem iskreno zahvaljuje za sodelovanje. Mojca Vtič Trnovska vas z Občinskega prostorskega načrta vsaj še leto dni ne bo Duh je že ušel iz steklenice Ker centralna čistilna naprava stoji za večnamensko dvorano, torej v središču Trnovske vasi, so jo sklenili preseliti na primernejši kraj. Ta naj bi bil nekje na obrobju občine, kot primerna lokacija pa se je pokazala njiva v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, ki leži ob južnem obvodnem jarku. Zahteva po poplavni študiji »Še zmeraj sem prepričan, da je to odličen prostor za čistilno napravo, a so nam na Ministrstvu za okolje in prostor dejali, da je tamkajšnje območje poplavno in da bomo morali, če bomo hoteli čistilno napravo seliti, najprej naročiti poplavno študijo. Vsi vemo, da to pomeni preložitev sprejetja prostorskih aktov za nedoločen čas, zato smo se selitvi odrekli. A duh je že ušel iz steklenice, birokratsko kolesje se je zavrtelo in ga ni več mogoče ustaviti. To pomeni, da nas čaka izdelava poplavne Komunalni prispevek za novo naselje Trnovski svetniki so že na prejšnji seji občinskega sveta menili, da bi bil komunalni prispevek za novo stanovanjsko naselje po veljavnem odloku za investitorja previsok. Za vsako hišo bi namreč moral plačati približno 17.000 evrov, zato so sklenili, da bodo s posebno pogodbo razmejili obveznosti investitorja in občine. Po novem bo komunalni prispevek za investitorja ugodnejši, če bo sam zgradil določeno komunalno infrastrukturo, nato pa jo prenesel na lokalno skupnost. Na parcelah v novem naselju bo zdaj infrastrukturo zgradil investitor, ob regionalni cesti pa jo bo financirala občina. Komunalni prispevek na posamezno stanovanjsko enoto bo tako namesto prvotnih 17.000 znašal od 9.000 do 10.000 evrov. študije za celo občino, ne glede na to, ali bomo čistilno napravo selili k jarku ali ne,« razlaga župan Alojz Benko. Greznična gošča nič več na njive? Hkrati z zahtevo po poplavni študiji pa se je na tapeti znašla tudi greznična gošča, ki po novem vsaj uradno ne bo več smela pristati na njivah. »V Trnovski vasi še nismo sprejeli odloka o obveznem odvozu greznične gošče, saj nismo hoteli finančno dodatno obremenjevati občanov, a zdaj ne bo šlo drugače. Sprejeti bomo morali ustrezen odlok in njegovo izvajanje tudi zaračunati, za deponiranje gošče pa poiskati koncesionarja na Ptuju ali v Lenartu.« Vendar izdelava poplavne študije ni edina ovira na poti do sprejema novega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je osnova za vsako gradnjo. Poleg »vodarjev« imajo namreč težave tudi s kmetijskim ministrstvom (MKGP). »Nekaterim kmetijskim zemljiščem Foto: SD Občinskega prostorskega načrta v Trnovski vasi ne bo vsaj še leto dni, saj je morajo pred tem izdelati poplavno študijo. v Trnovski vasi in delu Biša bi radi spremenili namembnost; za razvoj občine namreč nujno potrebujemo dodatne gradbene parcele. A v pogajanjih z ministrstvom smo ugotovili, da se naše evidence o zemljiščih močno razlikujejo: pri MKGP vztrajajo, da gre za 16 hektarjev, po naše pa gre samo za tri hektarje. Glede na naše izkušnje bo postopek usklajevanja trajal vsaj pol leta. Tudi poplavna študija bo sprejetje OPN zavlekla za vsaj leto dni, do takrat pa imamo zvezane roke.« Večno neizpolnjene obljube Benko pravi, da se mudi, saj občani čakajo, da čim prej začnejo z investicijami, kakšnih 50 vlog za gradnje so že prejeli. Z vsakim se pogovarjajo in jim pojasnjujejo, kaj se dogaja, skušajo rešiti individualno, kar se da. Tudi sami nestrpno čakajo na novi OPN, da vanj končno umestijo prepotrebno širitev športnega parka, za katerega jim je Sklad odstopil zemljišče. »Zaradi teh nerazumno dolgih procedur ljudje obupujejo in mnogi opuščajo prvotne načrte, kar je škoda, saj ne koristi kraju. Še vsaka vlada, pa naj bo leva ali desna, je ob prevzemu oblasti obljubljala, da bo skrajšala in poenostavila postopke, potem pa vedno dobimo samo še več birokracije. Z direktorico spodnjepodravske skupne občinske uprave Alenko Korpar sva se že dogovorila za sestanek, da skupaj pripravimo strateški načrt, kako bomo čim hitreje in čim lažje prišli do tega prepotrebnega prostorskega dokumenta.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 9. septembra 2022 5 Gorišnica z Forminčani na okopih, ker jim je občina zaprla cesto Središče ob Dravi z Poslovna cona Lipje Prometni znak, ki razburja krajane 700.000 evrov za komunalno opremo Nekateri krajani naselja Formin v občini Gorišnica so nezadovoljni zaradi omejitve prometa na cesti, ki ob kanalu povezuje Gorišnico in Formin. Občina Gorišnica je samo nekaj dni po odprtju novega športnega parka, ki je ob tej cesti, postavila prometni znak, ki dovoljuje vožnjo le kolesarjem, traktoristom in voznikom konjskih vpreg. Gorišniški župan Jože Kokot je zaprtje ceste sicer večkrat javno napovedal, a da se bo to zgodilo tako nenadoma, sredi poletja in dopustov, dejansko le nekaj dni po otvoritvi dolgo pričakovanega športnega parka, se bližnji krajani, zlasti Forminčani, niso nadejali. Prometni znak o prepovedi vožnje za vsa vozila, razen kolesa, traktorje in vprege, je v vasi sprožil val ogorčenja. Bil je že tudi tarča vandalizma. Čeprav sta od njegove namestitve minila dva meseca, nekateri krajani Formina situacije nikakor ne morejo sprejeti. Na vodstvo občine so naslovili dopise, s katerimi utemeljujejo svoje nezadovoljstvo, predlagali so tudi možne rešitve. Občina znake postavila po sklepu občinskega sveta Sklep o novi prometni ureditvi na cesti, ki vodi ob kanalu mimo športnega parka proti Forminu, so gorišniški občinski svetniki potrdili na seji v mesecu juniju. V osnovnem gradivu ni bilo te točke dnevnega reda, dodali so jo neposredno na seji. Vprašanje je, ali je sklep pravno vzdržen in kot takšen zadostuje, da lahko občina na javni poti, ki poleg tega niti ni v njeni lasti (lastnik ceste so Dravske elektrarne Maribor – DEM), spreminja prometni režim. Najbrž bi morala občina za spremembo prometnega režima spremeniti vsebino odloka o kategorizaciji občinskih cest, ki določa dejansko rabo javnih cest. Po naših informacijah tega ni naredila. Zato je pravna vzdržnost postavljenih prometnih znakov in upoštevanje le-teh najverjetneje na trhlih nogah. Tako je tudi vprašanje, ali bi globa, če bi kdo kršil prometno ureditev, ki nima osnove v odloku, vzdržala … Znak celo DEM-u prepoveduje vožnjo po njihovi cesti Forminčani se ne morejo sprijazniti, da jih občina o spremembi Občina Središče ob Dravi začenja s komunalno in prometno ureditvijo poslovne cone (PC) Lipje. Dela v vrednosti blizu 700.000 evrov bo izvedlo Komunalno podjetje (KP) Ormož. Foto: MZ KP Ormož bo središko PC Lipje opremilo s prometno in komunalno infrastrukturo. Pogodbo sta župan Jurij Borko in direktorica KP Ormož Pavla Majcen sklenila 6. septembra. Foto: MZ Enaka prometna znaka sta postavljena ob cesti z gorišniške in forminske strani. Eden je bil medtem tarča vandalizma, saj so ga neznanci odstranili. Avtomobili nevarni, večtonski traktorji pa ne? V vaški iniciativi poudarjajo, da je vožnja z ogromnimi traktorji, ki smejo uporabljati cesto ob kanalu, lahko za kolesarje ali pešce nevarnejša kot vožnja z avtomobilom. Cesto lahko uporabljajo vsi traktoristi, tudi tisti v tranzitu, saj tabla ne omejuje vožnje zgolj na lastnike kmetijskih zemljišč ob tej cesti. »Tranzitni večtonski traktorji predstavljajo bistveno zmanjšanje prometne varnosti,« so izpostavili. prometnega režima ni obvestila, kaj šele, da bi jih predhodno povabila na kakšen razgovor o tem ali sklicala zbor krajanov. »O postavitvi znaka za omejitev prometa ni bila izvedena nobena strokovna ocena dejanskega stanja prometnega režima oz. rizična presoja. Prav tako v procesu odločanja o postavitvi znaka nista sodelovala svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu niti lokalna policija, ki pozna varnostno in prometno problematiko kritične ceste. Občina v odločanje ni vključila DEM, ki jim je z dotičnim znakom prepovedala vožnjo z avtomobili po cesti (parceli), ki je v njihovi lasti. Občina dodatne dopolnilne table glede izjeme za DEM ni postavila,« v pismu, ki ga je naslovila na vodstvo občine, med drugim navaja vaška iniciativa Formin. Pot ob kanalu bližnjica do občinskega središča Postavitev znaka z varnostnega vidika po mnenju iniciative ne predstavlja bistvenega povečanja prometne varnosti. Pojavlja se dvom, da v določenem delu celo zmanjšuje varnost udeležencev v cestnem prometu. Navajajo tudi vključevanje na prometno zelo obremenjeno glavno cesto Ormož–Gorišnica, kjer je preglednost na 'ipsilon' križišču zelo slaba. Nemalo krajanov Formina je za pot do Gorišnice (v vrtec, šolo, trgovino, zadrugo, cerkev, na pošto, občino, športno igrišče, pokopališče, do zdravnika …) uporabljalo javno pot ob kanalu, po kateri od sredine julija vožnja z motornimi vozili, z izjemo traktorjev, ni več dovoljena. Pot je bila najkrajša in med lokalnimi prebivalci veliko v uporabi. Po novem morajo narediti ovinek po glavni cesti, ki je verjetno nevarnejša, pot pa daljša. Kaj predlagajo Forminčani? V iniciativi so dodali, da obsojajo vandalizem nad znaki (enega od njih so neznanci odstranili), in poudarili, da si želijo vzpostaviti dialog med vaško skupnostjo in občino glede urejanja prometnovarnostne situacije na dotični cesti. Navedli so nekaj predlogov, s katerimi bi po njihovem mnenju lahko na cesti zagotovili višjo stopnjo prometne varnosti. Cesto bi lahko razširili, uredili bankine, namestili hitrostne ovire, prepovedali tranzitno vožnjo večtonskim traktorjem, razširili in na novo asfaltirali prečno povezovalno cesto od naselja proti kanalu ... Med drugim so še predlagali, da bi bila vožnja z avtomobili izjemoma dovoljena krajanom naselja Formin in da bi se na njej vzpostavilo območje umirjenega prometa, kjer bi veljala omejitev hitrosti vožnje 30 km/h. Treba pa je tudi povedati, da vsi krajani omejitvi prometa na tej cesti ne nasprotujejo. Mojca Zemljarič Idejo o poslovni coni je središka občina po besedah župana Jurija Borka začela razvijati že v letu 2008. V naslednjih letih so za lokacijo izdelali OPN in OPPN ter izvedli arheološke raziskave terena. Zemljišča so bila (neprodana so še vedno) v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS. Prodali so pet parcel v skupni velikosti 1,9 hektarja. Prodaja je bila dokaj zahteven zalogaj, saj so zemljišča po različnih kanalih intenzivno oglaševali pet let. Prvi investitor je zemljišče kupil v letu 2020, naslednje leto pa še trije. »Sklad smo nato zaprosili za parcelacijo na pet parcel. Te so se vrisale, sledili sta cenitev in javna dražba. Investitorji so zemljišča kupili za ceno 11,5 evra, brez DDV. Za prvo fazo cone smo pripravili tehnično dokumentacijo in v začetku letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje za prometno in komunalno opremo. Maja smo objavili javni razpis za izbiro izvajalca, izbrani ponudnik je KP Ormož. Razširili bomo obstoječo dostopno cesto na farmo, ki vodi v cono, zgradili pločnike in javno razsvetljavo, v coni bomo uredili dovozno cesto do vseh parcel ter zemljišča v celoti komunalno opremili (voda, fekalna in meteorna kanalizacija, jaški in cevi za elektroinštalacije ter optiko). Podjetje Plinovodi bo namestilo plinsko inštalacijo. Zemljišča, na katerih bomo gradili ceste in komunalno opremo, je Sklad brezplačno prenesel na občino, tako da so v naši lasti. Vrednost pogodbe s KP Ormož je 696.000 evrov, dela se bodo začela ta mesec in predvidoma končala maja naslednje leto. Razdelitev projekta na dve leti tako nam kot izvajalcu s finančnega ter časovno-organizacijskega vidika ustreza. Za letos načrtujemo izvedbo del v vrednosti okoli 150.000 evrov. Avgusta smo se prijavili na razpis MGRT za možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Vlogo bo treba še dopolniti, a četudi z njo ne bi uspeli, bomo projekt sposobni financirati z lastnimi proračunskimi sredstvi,« je pojasnil župan Borko, ki imen investitorjev zaenkrat javno še ne želi razkriti, ker je takšen dogovor. Borko je sicer povedal, da so to domača podjetja iz elektro, strojne in lesne dejavnosti. »Računamo na 25 delovnih mest,« je dodal. MZ Podravje z PP z znatno rastjo prodaje 31 milijonov evrov dobička Skupina Perutnina Ptuj je lani beležila 342 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 16 odstotkov več kot leto prej. Skupaj so proizvedli in prodali več kot 113.000 ton mesa in izdelkov, kar predstavlja 11-odstotno rast, leto pa zaključili s skoraj 31 milijoni evrov čistega dobička, kar je le malenkost manj kot leta 2020. Ptuj z Birokracija zamika ureditev križišča Krožišče pod gradom šele čez nekaj let Križišče Maistrove in Raičeve ulice pod ptujskim gradom že precej let kliče po ustreznejši ureditvi. Ker gre za stičišče dveh cest različnega ranga, ena je namreč občinska, druga pa državna, je za predvideno krožišče potrebno soglasje obojih. »Točkovno trikrako nesemaforizirano križišče bo preoblikovano v krožišče. V fazi projektiranja smo od ministrstva za infrastrukturo pridobili tudi odločbo za odstopanje projektiranih rešitev od veljavnih predpisov. Zaradi težav pri odkupih zemljišč in pri pridobivanju potrebnih soglasij od pristojnih soglasodajalcev je potrebna novelacija projekta, ki bo naročena še letos,« so terminski plan predstavili na Direkciji RS za infrastukturo. Temu bodo sledili odkupi potrebnih zemljišč ter sklenitev sporazuma o sofinanciranju z MO Ptuj. Foto: ČG Pod gradom v naslednjih letih načrtujejo ureditev krožišča. Začetek gradnje je odvisen od tega, kako hitro jim bo uspelo urediti birokratske zadeve in kdaj bodo zagotovili finančna sredstva. To naj bi se zgodilo v prihodnjih letih. Umestitev krožišča na tem odseku bi bila dobrodošla, saj trenutna prometna ureditev ni optimalna, zato prihaja pogosto tudi do zmede. K boljši prometni varnosti na tej cesti, na kateri je bilo v zadnjih letih veliko nesreč, pa bodo prispevala dodatna vlaganja v nadaljevanju, v smeri proti Grajeni. DK Foto: ČG Generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić Generalni direktor Enver Šišić je sicer izpostavil, da je bilo minulo leto zahtevno: »Kljub temu smo z učinkovitim vodenjem in upravljanjem vseh poslovnih procesov ustvarili odličen poslovni rezultat,« je dodal prvi mož skupine s skoraj 4000 zaposlenimi v Sloveniji, Bosni in Hercegovini (BiH), Srbiji in na Hrvaškem. Na povečanje prihodkov je vplival predvsem večji obseg prodaje v BiH, Srbiji in Avstriji. Prodajo izdelkov iz perutninskega mesa so povečali za dobrih 5 %, tako da je dosegla skoraj 41.000 ton. Kljub težkim razmeram zaradi epidemije so nadaljevali intenziven investicijski cikel, pri čemer so za različne investicije namenili 26 milijonov evrov. Sta Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 9. septembra 2022 V središču 6 Podravje z FraMa iz Lenarta še vedno na starih poteh Male kmete goljufa za velik denar: »Stiska je bila, kaj O »nešportnih« potezah podjetja oziroma trgovine FraMa iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki se oglašuje kot »pravi naslov za malega kmeta«, smo že večkrat poročali. Po tem, ko se je javno izpostavil Frančišek, ki nikoli ni dobil že leta 2014 plačanega traktorja, lani pa Dušan, ki je vplačal kosilnico za 3.400 evrov in ostal brez nje, se je pred kratkim oglasil še Branko iz Obale. Povedal je: »Na žalost goljufij podjetja FraMa ni videti konca in tudi jaz sem žrtev prevare. V njihovem spletnem katalogu sem izbral in 4. aprila naročil vodno stiskalnico za sadje v vrednosti 865 evrov. Isti dan so mi poslali predračun v elektronski obliki, naslednji dan pa še v fizični obliki na dom. Kupnino sem nemudoma poravnal na njihov transakcijski račun. Rok dobave naj bi bil od osem do 12 dni. Do danes plačanega blaga ali vrnitev kupnine nisem prejel.« Zadevo je prijavil tudi policiji. Čuček obljublja: »Vse bo rešeno v roku naslednjih mesecev ...« Za nakup so se oškodovanci dogovarjali z ustanoviteljem in direktorjem trgovine FraMa Miranom Čučkom Bezjakom, ki je na spletni strani naveden tudi kot vodja prodaje. Kdaj bo Branko dobil stiskalnico za sadje? »Stiskalnico bo gospod iz Kopra dobil dostavljeno do 15. septembra s tovornjakom. Malo je bila bolezen vmes, pa težave ...« je tarnal Čuček. Kdaj bo Dušan dobil kosilnico? »Imeli smo težave, zaprti smo bili deset mesecev. Stvari rešujemo postopoma. Vse, kar ni bilo izvedeno, bo v roku meseca in pol dobavljeno. Vse se rešuje, bila je huda stiska,« je pojasnil. Kdaj bo Frančišek dobil traktor, ki ga je plačal že pred osmimi leti? »To pa na žalost ni bilo v moji moči,« je dejal Čuček in zatrdil, da mu ni on prodal traktorja, ampak prejšnje podjetje Servostan, odločitev prejšnjega podjetja pa noče komentirati, ker je bil tam »samo zaposlen« in ne odgovorna oseba. Zgolj kot zanimivost: direktorica Servostana je bila Čučkova žena ... In kaj pravi Čuček na opozorilo tržnega inšpektorata, ki kupcem svetuje previdnost? »Bilo je desetmesečno zaprtje. Trudimo se. Vse bo v roku naslednjih mesecev rešeno. Huda stiska je bila, kaj naj vam rečem,« je poudaril. kaznivo dejanje. Čuček je organe pregona prepričal, da finančne težave, v katere je »nenadoma« zabredlo takratno podjetje, potem ko je Frančišek denar že nakazal, rešuje po svojih najboljših močeh ... »Preslepitve v konkretnem primeru ni mogoče potrditi,« so tožilci zapisali v obrazložitvi sklepa o zavrženju Frančiškove kazenske ovadbe. V času, ko je Frančišek kupil traktor, je trgovina FraMa spada- Na tržnem inšpektoratu samo »ugotavljajo« in opozarjajo Tržni inšpektorat RS je zoper podjetje FraMa izvedel že več inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov, na svoji spletni strani je 16. junija objavil tudi opozorilo ter potrošnikom svetoval dodaten razmislek in previdnost pri odločitvi za nakup njihovih izdelkov. »Ugotovljeno je bilo, da podjetje, ki nudi izdelke za obrt, industrijo ter kmetijsko mehanizacijo, po naročilu in poplačilu s strani potrošnika naročenega in plačanega izdelka ne dobavi v predvidenih rokih oziroma ga ne dobavi niti pozneje, prav tako potrošniku v zakonsko določenih rokih zaradi nedobave ne vrne kupnine. Po določbah Zakona o varstvu potrošnikov namreč velja, da mora podjetje, če čas izročitve v pogodbi ni Foto: Sta Glavna tržna inšpektorica Andreja But se zaveda spornih praks podjetja FraMa. določen, svojo obveznost izpolniti takoj, najpozneje pa v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica mag. Andreja But. »Če podjetje ne izpolni svoje obveznosti, mu potrošnik določi primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Če podjetje niti v do- datnem roku ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe, pri čemer mu mora podjetje nemudoma vrniti vsa opravljena plačila. Ker zgoraj navedeno podjetje ni spoštovalo obveznosti, mu je bilo izdanih že več upravnih in prekrškovnih odločb, prav tako je proti njemu zaradi nespoštovanja izdanih odločb uvedenih več izvršilnih postopkov,« je dodala inšpektorica. Propadli Servostan in afera rezervni skladi Foto: Splet Za nakup so se oškodovanci dogovarjali z ustanoviteljem in direktorjem trgovine FraMa Miranom Čučkom Bezjakom, ki je na spletni strani naveden tudi kot vodja prodaje. Frančišek, ki je leta 2014 plačal traktor, pa ga nikoli ni dobil, je plačal odvetnico, ki je po neuslišanih opominih spisala ovadbo zaradi poslovne goljufije. Vendar so jo kranjski okrožni tožilci oktobra 2015 zavrnili, ker ni bil podan sum, da je osumljeni storil naznanjeno Podjetje FraMa se še vedno oglašuje in išče Ptuj z V Žabjaku naj bi z asfaltiranjem zaključili še ta mesec Ko so krajani končno pritisnili na pristojne, so se stroji Krajani Žabjaka so junija na sestanku z vodstvom ptujske občine in predstavniki izvajalca, Komunalnega podjetja (KP) Ptuj dobili zagotovilo, da bo investicija zaključena do sredine avgusta, ko naj bi zaprli tudi deponijo. Dogovorjenega roka se gradbinec ni držal, številne ceste so še vedno razkopane, krajani pa zgroženi: »Prahu je ogromno, fasade bomo morali na novo barvati, žaluzije in ograje so videti, kot da so stare sto let. Kdo nam bo povrnil stroške? Leto in pol potrpežljivo čakamo, pa se do zdaj ni zgodilo nič.« Prejšnji teden so se obrnili na pristojne in medije, sledila je akcija in ta teden so eno izmed cest vendarle začeli asfaltirati. Drugod naj bi zaključili do konca meseca. Dela na Slovenskogoriški cesti so še vedno v teku, čeprav bi jih po predvidenem terminskem na- črtu morali zaključiti že junija. Tudi podaljšani rok, 1. september, je že mimo, stroji in delavci Cestnega podjetja Ptuj pa so še vedno na terenu. A to še zdaleč ni edina skrb krajanov tega dela mesta. Foto: ČG Deponija še vedno deluje. Vsakodnevno čakanje pred semaforji in pot po makadamu do doma sta njihova stalnica že leto in pol. Del naselja je popolnoma razkopan. »Praši se že leto in pol. 14. junija smo imeli občani sestanek z županjo, ki se je zavzela, da se zadeve čim prej uredijo. Dogovorili smo se, da bodo v dveh mesecih, torej do sredine avgusta, zaključili vsa dela v Žabjaku in Rogoznici. Urediti bi morali fekalno in meteorno kanalizacijo ter asfaltirati ceste. Podizvajalec naj bi do tega roka umaknil vse z deponije in očistil ceste. Do danes se ni zgodilo absolutno nič. Več mesecev zadeve stojijo, deponija v jami pa je še vedno aktivna,« je konec minulega tedna pojasnjeval mestni svetnik Alen Iljevec. Ker so se naveličali čakanja, so o stanju obvestili medije, vodstvo občine in (pod)izvajalce. Nato so se stvari začele odvijati ... Cesto, ki vodi do deponije, so končno začeli asfaltirati. Krajani: »Kdo nam bo plačal nastalo škodo?« Kanalizacijske cevi so bile že zdavnaj skorajda povsod položene, na asfaltiranje pa so krajani čakali mesece. »Milijon delovišč je, vsi delajo preko rokov. Gradi se tudi dom, kjer pa zgledno čistijo cesto,« je o investicijah v tem delu mesta povedal Iljevec. Kar se tiče projekta, ki ga izvaja Komunalno podjetje Ptuj s podizvajalci, imajo veliko pomislekov. Hiša Tine Gabrovec stoji v bližini novonastale deponije, ki so jo odprli namensko za projekt gradnje kanalizacije: »Kozarci se nam tresejo, ko se mimo vozijo težki tovornjaki. Prahu je toliko, da sploh ne moreš sedeti zunaj. Uni- Štajerski TEDNIK petek z 9. septembra 2022 petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 naj vam rečem ...« la pod okrilje podjetja Servostan, d. o. o., ki ga je vodila Čučkova žena Mojca Čuček Bezjak, njegova primarna dejavnost pa je bila upravljanje lenarških stanovanj. Zaradi neuspešne prisilne poravnave je bilo iz registra poslovnih subjektov izbrisano avgusta 2018. Pred tem je bil Servostan vpleten v odmevno afero rezervni sklad. Upravnica okrog 400 etažnim lastnikom v različnih blokovskih naseljih v Lenartu dolguje kar 441 tisoč evrov rezervnega sklada, so leta 2017 poročali na TV Slovenija v oddaji Tarča. »Do zadnjega nam je lagala, kazala ponarejene bančne izpiske, ki jih je sama natisnila na računalnik, da je naš denar na računih,« je za oddajo izjavila ena od oškodovank. Kakorkoli, danes trgovina FraMa deluje v okviru novoustanovljenega podjetja FraMa, d. o. o., njen lastnik in direktor pa je Miran Bezjak Čuček. Sporne prakse končno na sodišču? Danes Čuček očitno stavi na karto pandemije, ko omenja desetmesečno zaprtje. Jutri se bo morda izgovarjal na vojno v Ukrajini, če sodišče njegovim praksam ne bo končno naredilo konca. Tudi Dušan, ki je pred kratkim v trgovini FraMa naročil in plačal prešo za sadje, je Čučka in trgovino kazensko ovadil zaradi goljufije. In za zdaj Foto: Sašo Švigelj 82-letni Frančišek iz okolice Škofje Loke je že leta 2014 po predračunu kupil traktor, ki ga nikoli ni dobil. Prijave na tržni inšpektorat in izvršba brez učinka Novembra 2019 smo pisali o 82-letnem Frančišku iz okolice Škofje Loke. V katalogu, ki ga je brezplačno prejel na domači naslov, je našel ponudbo, ki se ji ni mogel upreti: traktor Impodan 404 za 11.900 evrov. S panoramsko streho vred je zanj julija 2014 plačal 12.150 evrov, vendar ga nikoli ni dočakal. »Živčno so me uničili, zdaj pa vozim 45 let star traktor. Če ne bi bil mehanik, da ga sam popravljam, bi mi že zdavnaj crknil,« je dejal ob obisku. Avgusta lani smo poročali o Dušanu, ki je v trgovini FraMa naročil kosilnico in zanjo po predračunu plačal 3.400 evrov. »Verjamem, da z gospodom, ki že od leta 2014 čaka na svoj traktor, nisva osamljena primera. Me pa čudi, kako je mogoče, da lahko nekdo pri nas tako goljufa ljudi in nemoteno dela dalje po sistemu staro podjetje, novo podjetje, ista imena. Koga ščitijo institucije, ki bi morale biti na strani potrošnika?« se je lani spraševal Dušan. Zdaj pa je povedal: »Prijavili smo jih na tržni inšpektorat. Pošiljali so jim kazni, pa ni bilo nekega odziva. Dali so izvršbo na finančno upravo v Celje in do danes se ni zgodilo nič. Ko sem spraševal upravo, kaj se dogaja, mi je uslužbenec pojasnil, da pozna podjetje in da je pred mano še dolga vrsta. Ne vem, kdo lastnika tako ščiti, ker zdaj vem, da ima že iz preteklosti precej svinjarij. Odsvetovali so mi tudi, da si najamem odvetnika, če pa potem 'padajo' stvari.« Foto: Sašo Švigelj nove kupce ... je imel več sreče kot Frančišek. Kot pojasnjuje Dušanov odvetnik Giani Flego, je mariborsko okrožno tožilstvo zavrglo ovadbo zoper podjetje FraMa oziroma pravno osebo, zoper Čučka pa se bo postopek nadaljeval. »Kazenski postopek zoper fizično osebo Miran Čuček Bezjak se bo nadaljeval s številnimi drugimi postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj,« je zatrdil Flego in dodal, da je zoper Čučka po Dušanovem nareku spisal tudi odškodninsko tožbo. Tistega, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. Če je pri tem nastala velika premoženjska škoda, pa je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let. Robert Marin Spodnje Podravje z Projektiranje novega vodovoda Cevovodi tudi čez zasebna zemljišča le pognali misleke, povezane s to investicijo, imajo tudi številni drugi krajani, ki živijo na tem območju in s katerimi smo govorili. Nesprejemljivo se jim zdi, da se ta investicija vleče tako dolgo. A izvajalec zatrjuje, da za zamude obstajajo objektivni razlogi. Širec: “Urejali smo marsikaj, kar sprva ni bilo predvideno.” Foto: ČG čili so nam ograjo, žaluzije, fasada je rjava. Cesta je bila pripravljena za asfaltiranje že septembra lani. Sami smo bili pripravljeni plačati asfalt, pa so rekli, naj še počakamo. Nadzornika, gospoda Štrafela, ni na spregled. On je tisti, ki bi moral skrbeti, da se projekt izvaja dobro in skladno s terminskim načrtom, zato je menda plačan.« Enake po- Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, je dejal, da je na zahtevo krajanov prišlo do dogovora z investitorjem, MO Ptuj, da se bodo asfaltirale vse ceste, tudi tiste, ki sprva niso bile predvidene, in zgradila ostala potrebna infrastruktura: »Zaradi dodatnih in nepredvidenih del se je zamaknilo izvajanje del na kanalizaciji v Žabjaku.« Dodatno so izvedli meteorno kanalizacijo v Zechnerjevi ulici in na kanalu mimo Zelenega gaja ter trgovine El dar. V Zechnerjevi so uredili še javno razsvetljavo, naknadno so se dogovorili tudi za asfaltiranje dveh odsekov, Frasove ceste in ceste mimo Zelenega gaja. Zaradi napake projektanta so morali na enem delu poglabljati novozgrajeni kanal. »Probleme smo imeli tudi s pridobitvijo zapor na Slovenskogoriški cesti za prekop čez cesto, dela je bilo treba prilagajati tudi izgradnji plinovoda in telekomunikacijskih vodov. Zaradi teh dodatnih del je posledično prišlo do sprememb terminskih načrtov tudi pri podizvajalcih in njihove velike zasedenosti. Kitak in Colas, ki izvajata asfalterska dela, ne moreta v dogovorjenem roku izvesti vseh del. Na omenjenem območju poteka tudi obnova državne ceste, ki jo izvaja Cestno podjetje Ptuj. Z njimi je treba uskladiti termine izvedbe, saj navezave kanalizacije in druge infrastrukture posegajo v območje njihovega gradbišča, zato nekaterih del nismo mogli prej izvesti oziroma še niso zaključena,« je razloge za zamude pojasnil Širec in dodal, da so se od začetka izvajanja projekta bistveno spremenile tudi razmere na trgu, nekateri materiali naj bi se zelo podražili, določenih (npr. cevi) pa na trgu sploh ni bilo. Predvideni načrt za dokončanje gradbenih del je konec tega meseca, za zapiranje deponije pa oktober 2022. V tem tednu, ko so krajani pritisnili na izvajalce in podizvajalce, so se stroji vsaj v delu ulic pognali. Končno so začeli asfaltirati eno najbolj obremenjenih cest, in sicer v smeri proti deponiji. Ostale naj bi zaključili v naslednjih dneh. Dženana Kmetec Po več letih stanja na mestu se je lani začelo projektiranje regijskega vodovoda. Projektantski biro Dr. Duhovnik med drugim projektira skupne povezovalne cevovode v dolžini 72 kilometrov in pripadajočo infrastrukturo. Cena za ta del projektiranja je dobrih 552.000 evrov. Direktor projektantske družbe Primož Duhovnik je županom občin Spodnjega Podravja na septembrski seji kolegija pojasnil, da je idejna zasnova za projekt bila izdelana že v preteklosti. Naslednja faza je bila priprava idejnega projekta, ki so ga projektanti pregledali s predstavniki občin. Te so na dokument podale določene pripombe, ki jih je projektant tudi sprejel. „Nekaj sprememb je v dolžinah in premerih cevovodov. Premere cevovodov spreminjamo na predlog upravljavca, Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Namesto 25 cm se bodo na določenih trasah vgradili premeri 30 cm, največji tudi 40 cm. Smo v fazi priprave projekta do gradbenega dovoljenja (DGD), naslednji korak bo pridobivanje mnenj soglasodajalcev in pridobitev gradbenega dovoljenja, enotno oziroma skupno za celoten projekt – sklop ena. Faza, ki jo trenutno izdelujemo, je groba umestitev cevovodov v prostor, da dobimo predvideni obseg posegov na zemljišča, ki bodo sestavni del gradbenega dovoljenja. Povezovalni cevovod, kot izhaja že iz idejnega projekta, Foto: MZ Primož Duhovnik iz družbe Dr. Duhovnik, ki projektira povezovalni del vodovoda skozi več spodnjepodravskih občin. ne poteka izključno po javnih, temveč tudi zasebnih površinah. Za posege na zasebna zemljišča bomo v glavnem potrebovali soglasja fizičnih oseb.“ Kaj je zmotilo župana Alojza Benka Župani posebnih pripomb na predstavljeno poročilo projektanta niso imeli. Edini se je oglasil Alojz Benko iz Trnovske vasi. Zmotilo ga je, da v slovenjegoriškem predelu manjkajo tri prečrpališča. Brez možnosti priključitve na novi cevovod bi lahko ostala gospodinjstva, ki se neposredno navezujejo na primarni vod ali pa bi voda do nekaterih gospodinjstev prihajala z večmesečnim zamikom, je dejal trnovski župan in dodal: „Ustvarjali bi se tako imenovani žepi. Pričakoval sem boljše sodelovanje upravljavca vodovoda (KP Ptuj) in občine. Manjkajo prečrpališča za Sv. Trojico in Cerkvenjak ter črpališče za Vitomarce v središču Trnovske vasi. Te tri lokacije v idejni zasnovi niso vključene in moramo to na nek način urediti.“ MZ Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 Kmetijstvo 8 COLOR CMYK stran 8 petek z 9. septembra 2022 Podravje z Pošten sistem ocenjevanja škode je tehnično neizvedljiv Eni bodo prejeli drobtinice, drugi še tega ne Kmetje te dni izpolnjujejo vloge za uveljavljanje škode po suši. V nekaterih občinah, npr. v Kidričevem, se je zbiranje že zaključilo. Kolikšna je škoda, še vedno ni znano, znano pa je, da bo kmetom poplačano z drobtinicami, vsaj če sklepamo po preteklih izkušnjah, le optimisti pa pričakujejo izplačilo odškodnine še letos. Zbiranje vlog za uveljavljanje odškodnine zaradi suše je torej v polnem teku, na terenu pa je kljub utečenemu sistemu obilo nasprotujočih si informacij. V eni izmed občin so dejali, da aplikacija za vnos vlog Ajda še ne deluje, bojda zaradi kibernetskega napada na Upravo za zaščito in reševanje, v drugi občini so isti dan povedali, Najprej pravna podlaga, potem ukrepi Šele ko bo vlada sprejela sklep, s katerim bo potrdila končno višino škode in razglasila naravno nesrečo, bo znano, kateri ukrepi bodo sprejeti, pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu. To naj bi se zgodilo predvidoma novembra, so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici. Izplačil kmetom kljub vladnim obljubam o trudu pa letos skorajda ni pričakovati. »Skeptičen sem do napovedi vlade, da naj bi bila odškodnina kmetom izplačana že letos, še posebej če za izkušnjo vzamemo zgodbo o napovedanem odkupu pšenice od slovenskih kmetov,« je dejal dolgoletni kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Foto: KGZ Ptuj Največ škode, nad 80 %, je na njivskih površinah na območju z izrazito peščenimi plitvimi tlemi Ptujskega in Dravskega polja, od Kidričevega, Hajdine, Ptuja, Markovcev, Dornave, Gorišnice do Ormoža. da aplikacija deluje, a še niso znane ocene škode po katastrskih občinah in za posamezne kulture. Dragomir Murko iz ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje pa je zagotovil, da deluje vse, kot mora. Zaposleni na občinah imajo do konca septembra čas, da podatke iz vlog pretipkajo in vnesejo v aplikacijo Ajda. V Kidričevem so z zbiranjem vlog pohiteli. »V naši občini imamo preko 300 kmetij. Pogosto se zgodi, da so na vlogi napačno navedeni gerki, poljščine, in ker ne želimo slabe volje med kmeti, smo nekoliko skrajšali rok oddaje,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Foto: Mojca Vtič »Živali ne moremo stradati« Posledice suše trpijo tudi haloške kmetije, kmetije na Pohorju in v Slovenskih goricah. »Travniške površine so bile ožgane in govedorejcem manjka osnovna krma. Ker so to eno- ali dvokosni travniki, je izpad še toliko bolj boleč,« je povedal Peter Pribožič iz KGZ Ptuj. V Majšperku se rok za oddajo vlog izteče 19. septembra, do sredine tega tedna je vlogo oddalo manj kot deset kmetij. Med kmeti, ki še niso oddali vloge, je tudi Boštjan Žunkovič iz Grdine pri Stopercah, ki pravi, da po njegovih informacijah podatki o škodi še niso znani. Njihova kmetija deli zgodbo drugih haloških kmetij, ki so letos utrpele škodo na travinju. »Paše že dva meseca ni, tako da moramo krmiti bale, ki so bile pripravljene za zimo. Pokrmili smo že 30–40 bal,« je dejal Žunkovič. Krme ne bo dokupil, saj je povsod primanjkuje, ob tem pa so cene izredno visoke. Če je lani cena okrogle bale sena znašala 30 evrov, je letos 50. Žunkovič zato že razmišlja o zmanjšanju staleža. »To je skrajni, a edini ukrep. Živali ne moremo stradati,« je dejal. Pomoč države bo seveda dobrodošla, a odškodnina ne bo rešila manka, izredne pomoči kmetijam, ki so ostale brez krme, pa ne obstajajo, je povedal Brodnjak. Ob tem je priznal, da sistem, ki velja za ocenjevanje škode po suši, ni pošten do vseh kmetov. »Odstotek oz. zgornji limit poškodovanosti se določi za celotno katastrsko občino, vemo pa, da imamo območja v isti katastrski občini, ki so stoodstotno poškodovana, spet druga pa je suša le malenkost prizadela. Morali bi pregledati vsako parcelo, če bi želeli pošten sistem, vendar to tehnično ni izvedljivo,« je iskreno povedal Brodnjak. Kot je slišati na terenu, vsako leto nekdo izgubi, nekdo pridobi. Koliko pa lahko pridobi kmet? »Kmetije so ob prejšnjih izplačilih škod prejele kvečjemu do pet odstotkov ocenjene škode,« je s podatkom postregel Ivan Brodnjak. Prva neuradna ocena kaže, da je samo do konca avgusta zaradi suše nastalo za približno 70 milijonov evrov škode, je nedavno izpostavil poslanec Tomaž Lisec. Od vlade pričakuje, »da nemudoma pripravi resne ukrepe, da se kmetje v pripravi na zimo ne bodo še vedno spraševali, ali so sploh sposobni preživeti zimo, če sta že suša in draginja povzročili zadnje izdihljaje slovenskega kmetijstva.« Mojca Vtič Slovenija, Podravje z Izplačila zavarovalnic zaradi naravnih nesreč Izplačale slabo milijardo evrov odškodnin Slovenske zavarovalnice so od leta 2009 zaradi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, izplačale za več kot 917 milijo- Zavarovalnica Triglav: nov evrov odškodnin. Dejanska škoda je občutno večja. Leta 2014 so zaradi snega, žleda in poplav zavarovalnice izplača- Pri naravnih nesrečah ni le skupno slabih 45 milijonov evrov, žled, sneg in poplave pa so v enem mesecu povzročili za 429 milijonov evrov škode. očitnega trenda Gre sicer za podatke zavarovalnic, ki so članice Slovenskega zavarovalniškega združenja (SZZ), ki ne pokrivajo celotnega slovenskega zavarovalnega trga. Največ odkškodnin zaradi toče Največ izplačanih zavarovalnin v obdobju med letoma 2009 in 2020 je bilo iz naslova toče. Od 917 milijonov evrov odškodnine so zavarovalnice samo zaradi toče izplačale 301,18 milijona evrov, na drugem mestu so požari (251,7 milijona evrov), a so v to kategorijo vključeni vsi požari, ne le tisti, ki so nastali zaradi naravnih nesreč. Na tretjem mestu je vihar oziroma močan veter. Zavarovalnice so v tem obdobju izplačale 148 milijonov evrov zaradi viharjev. Zavarovalnice so sicer največ odškodnin v tem obdobju izplačale leta 2017 (93 milijonov evrov) ter v letih 2020 (90,5 milijona evrov) in 2014 (88 milijonov evrov), leta 2015 pa so izplačale slabih 39 milijonov evrov. Kot je še razvidno iz podatkov SZZ, so zavarovalnice leta 2010 največ odškodnin izplačale zaradi toče (22,4 milijona evrov), poplav (20 milijonov evrov) in požarov (17 milijonov evrov). Leta 2014 so zavarovalnice največ denarja izplačale zaradi poplav (21,3 milijona evrov), požarov (21,1 milijona evrov) in žleda (20,8 milijona evrov). Leta 2017 pa so slovenske zavarovalnice izplačale 28,8 milijona evrov zaradi viharjev oziroma močnega vetra, 24,8 milijona evrov zaradi požarov in 21,3 milijona evrov zaradi toče. Sicer pa SZZ zaznava očiten trend upadanja števila sklenjenih zavarovanj pri požarnih in stanovanjskih zavarovanjih, kjer so naravne nesreče ena od pomembnejših zavarovanih nevarnosti. »Pri stanovanjskem zavarovanju je upadanje izrazitejše,« so še pojasnili. Foto: MV V največji slovenski zavarovalnici Triglav potrjujejo, da je bilo v zadnjih letih več ekstremnih vremenskih pojavov kot pred tem. »Več je toče in viharjev, prav tako so tovrstni dogodki bolj intenzivni. Pred nekaj leti nas je denimo presenetil žled, pogostejša je tudi spomladanska pozeba,« so povedali v zavarovalnici. Obseg in vpliv množičnih škodnih dogodkov, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov, v posameznih letih zelo nihata. »Ni nekega očitnega trenda navzgor ali navzdol,« so še dejali v Triglavu. Zavarovalnica Triglav je najmanj odškodnin zaradi naravnih nesreč izplačala v letih 2011 in 2015. V obdobju med letoma 2010 in 2021 je povprečna letna ocenjena vrednost škod iz naslova množičnih naravnih škodnih dogodkov v Skupini Triglav znašala okoli 22 milijonov evrov. »Kot je razvidno iz nerevidiranega polletnega poročila o poslovanju v letu 2022, ocenjujemo, da škode, ki so nastale v prvem polletju letošnjega leta, na ravni Skupine Triglav znašajo 21,6 milijona evrov, pri čemer so majska in junijska neurja s točo v Sloveniji povzročila za 16,6 milijona evrov škode,« so še zapisali. Ob tem ugo- tavljajo, da se povpraševanje po premoženjskih zavarovanjih vsakokrat poveča neposredno po večjih naravnih nesrečah, kot so poplave, toča, ujme in podobno. Toda zavarovanost ostaja na enaki ravni. Po ocenah Zavarovalnice Triglav pa je ta premajhna glede na posledice tovrstnih dogodkov. Pri zavarovalnici Generali največ izplačane škode zaradi poplav V zavarovalnici Generali so dejali, da so v zadnjih 15 letih največ škode zaradi svoje silovitosti in tudi pogostosti povzročile poplave, ki so v preteklosti zahtevale tudi človeška življenja. Pri tem v zavarovalnici Generali opažajo, da množične naravne nesreče morda za nekaj časa resda povečajo zanimanje za povečanje varnosti in sprožijo vprašanja o varovanju premoženja ter premislek o ustreznem zavarovanju le-tega, vendar ne vplivajo bistveno na povečanje zavarovanosti. K temu po njihovi oceni več prispeva ozaveščanje, da lahko z zavarovanjem ustrezno poskrbimo za varnost svoje nepremičnine, ki običajno predstavlja tudi največji delež premoženja. V zavarovalnici Generali sicer še zaznavajo, da se vse več ljudi odloča za zavarovanje nepremičnin. Mihael Korsika Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Turizem petek z 9. septembra 2022 9 Ptuj z 35 let gostilne Amadeus Slovenija z Povečani stroški energentov Goste zanima samo lokalno Upajo na dodatne ukrepe Ptujska gostinska in turistična delavka Mira Korošec piše zgodbo ptujskega gostinstva in turizma že 35 let. V tem času ji je uspelo obnoviti in vliti novo življenje kar trem starim ptujskim objektom: gostilni Amadeus v Prešernovi ulici, Mali hiški, ki sprejema turiste od leta 2018, in hiški Minka, ki jo je obnovila v letu 2020 in jo poimenovala po muci Minki. V teh letih je skupaj s kolektivom in družino, ki jo nesebično podpira, previharila marsikatero težko uro. V 35 letih so bila obdobja vzponov in padcev, najhujše pa je bilo koronsko obdobje, ki je marsikaterega gostinca pripeljalo na rob obupa, mnogi lokali so tudi nehali delovati. Po sprostitvi ukrepov se je tudi sama najprej soočila z dilemo, ali nadaljevati z gostinsko dejavnostjo ali ne; ostala je namreč brez nujno potrebnega kuharja. Tik pred zdajci ji je po šestmesečnem iskanju le uspelo pridobiti drugega kuharja. Skupaj s kolektivom so si oddahnili, zadovoljni, da bodo lahko delali še naprej. Vsi delajo s polno paro, z obiskom so zadovoljni, vsi skupaj pa s strahom čakajo, kaj bo prinesla jesen. Poleti je bilo gostov celo več kot lani. Najbolje se prodajajo jedi s sliko Na tablo, s katero jih vabijo v gostilno, so napisali lokalno, doma- Člani posebne skupine Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) in turističnih združenj so na delovnem sestanku govorili o vplivu zadnjih podražitev na njihovo delovanje. Kot so ugotovili, nekatera turistična podjetja še ne beležijo bistvenega povečanja stroškov, saj imajo aktivne pogodbe o zakupu energentov, je pa vse več takih, ki se že spopadajo z visokimi podražitvami. Foto: TGZS Rebeka Mežan: »Turistična podjetja, ki imajo aktivne pogodbe o zakupu energentov, še ne beležijo bistvenega povečanja stroškov, druga pa se že spopadajo z visokimi podražitvami.« Foto: Črtomir Goznik Mira Korošec narasli, zato so se povišale tudi cene hrane. Sezono rešili zadnji trenutek »V začetku junija letos je bilo še posebej kritično. Spraševali smo se, ali bomo zvozili, bomo lahko nadaljevati z dejavnostjo ali pa se bomo prisiljeni priključiti tistim gostincem, ki so bili zaradi pomanjkanja kadra prisiljeni prenehati z gostinsko dejavnostjo. Bila sem žalostna, skorajda že obupana. Po 35 letih dejavnosti sem pričela razmišljati o tem, kaj se mi je zgodilo. Včasih koga slišimo, ko reče, kaj je narobe z onim gostincem, da je zaprl gostilno, in začneš iskati vzroke pri sebi, kaj si narobe naredil, kaj se je zgodilo. Očitno je, da v taki dejavnosti sam ne moreš nič. Nič mi ne pomaga lep vrt, lep lokal, če ni kadra. Tik pred zdajci smo dobili drugega kuharja in tako zadnji trenutek rešili sezono. Že lani pa smo zaradi koronskih razmer uredili tudi vrt na dvoriščni strani objekta. Z obiskom gostinskega vrta smo zadovoljni, zadovoljni so tudi gostje, da jih lahko postrežemo na prostem. Letos prevladujejo Francozi, Čehi, Poljaki, nekaj je Nemcev in Avstrijcev, vračati so se začeli tudi Italijani,« je povedala Mira Korošec. stran 9 Ko je delo, ne razmišljaš o drugem Foto: Črtomir Goznik Babičini štruklji s kislo smetano in ocvirki če, dobro. Vse že takoj ob prihodu zanima, kaj to pomeni, zanima pa jih samo lokalno. Štajerska kuhinja se meša z drugimi kuhinjami, predvsem avstrijsko. Kljub temu jim je uspelo sestaviti jedilnik z značilnimi lokalnimi jedmi. Gostom jedilnik vedno predstavijo z zadnje strani, kjer imajo naštete lokalne dobavitelje surovin. Te surovine, iz katerih pripravljajo jedi, se začnejo pri domačem mlinu Korošec v Zabovcih. Vse to pri njih vzbudi zanimanje, da se lažje odločijo. Štruklje jim ponujajo na različne načine, dodali pa so še babičine s kislo smetano in ocvirki. To je trenutno hit med njihovimi štruklji. Opažajo, da gredo najbolje v promet vse jedi, ki so na jedilnem listu predstavljene v sliki. Amadeusovi natakarji že pravijo, da bodo prihodnje leto imeli na jedilnikih samo še slikice. V ponudbi poudarjajo piščanca, predvsem na ajdovi kaši. Letos gostje veliko povprašujejo po ribah, na njihovem jedilniku so sladkovodne ribe, predvsem postrv iz bližnjega ribnika in smuč. Tudi pečen krompir v pečici gre gostom zelo v slast. Kmetija Hrga jih oskrbuje z mladim sirom, ki ga pripravljajo na različne načine. Jedilnik so skrčili, tako da ponujajo manj, a v glavnem lokalno. Glavnino sladic predstavljajo orehovi in sladki štruklji, pripravljajo pa tudi zavitek iz jabolk, testa in kreme na moderen način, gibanico in sladoled z bučnim oljem, ker želijo predstaviti bučno olje in njegovo vsestransko uporabo. Trenutno težav s surovinami še nimajo, imajo stalne dobavitelje, a se tudi že dogaja, da jim vsega, kar potrebujejo, ne morejo dobaviti. Bojijo pa se tudi eksplozije cen. Že sedaj imata olje in mast enormne cene. Stroški surovin so Foto: Črtomir Goznik V apartmajskih hišah Mala hiška in Minka se domači in tuji turisti izjemno dobro počutijo. Na balkonu hiške Minka s pogledom na ptujski grad se lahko sončijo. Turistka iz Škotske je bila navdušena; to je razkošje, ki ga redko lahko užiješ. Kakšna pa je podpora lokalnega okolja? So gostinci na Ptuju prepuščeni samim sebi? »Ko je delo, niti ne razmišljaš o tem niti se ne obračaš na nikogar. Delaš, da delo v danem trenutku čim bolje opraviš. Delavci so tudi že izmučeni, z menoj vred. Potrpimo, jim govorim, kaj bo, ko čez mesec ali dva ne bo več turistov in ne domačih gostov, tudi zaradi višjih cen. Ko so gostje, moraš delati, da bodo zadovoljni, da jih ne odženeš. Vem, da ni enostavno. Lahko bi sodelovali na prireditvah, pri različnih kuhinjah, saj nas vabijo, tudi podpirajo z reklamnim materialom. Možnosti so, vprašanje pa je, kdo lahko sodeluje. Ne vem, kako se lotiti enega dogodka, če so naše zmogljivosti v celoti zasedene z delom v lokalu. Nimamo rezervnih sodelavcev. Če želiš, da bodo delavci zadovoljni, da bodo delali, morajo imeti prosto. Poleti so vsi naši delavci, razen mene, lahko koristili dopust,« je razložila. Veliko kulturnih dogodkov, a premalo zabave, pravijo gostje Male hiške in Minke V Mali hiški v glavnem bivajo tujci, Čehi, Poljaki, Irci, prevladujejo pa Angleži in Francozi. Zasedena je z družinami in pari, ki ostanejo na Ptuju več dni in od tu hodijo na izlete. Dogodkov je na Ptuju poleti dovolj, včasih jih je toliko v enem dnevu, da človek že ne ve, kam bi jih poslal. To so večinoma kulturni dogodki, gostje pa iščejo tudi zabavo, ki je na Ptuju ni, takšno, ki se dogaja ob večerih na ulicah in trgih in za katero ni treba plačati vstopnine. »Morda bi bilo dobro, da bi nekdo razmišljal tudi o takšni zabavi. Verjetno ni gostinca, ki ne bi bil pripravljen tudi finančno podpreti takšne zabave, da bi glasbeniki na naših terasah igrali ob večerih uro ali dve in bi krožili po mestu. Na Ptuju resnično manjka ulične zabave. Mesto je sicer gostom všeč, le zabava zvečer jim manjka,« je Mira Korošec povedala o tem, kaj tuji gostje pogrešajo na Ptuju. MG Kot je znano, je vlada že sprejela več ukrepov, ki omejujejo cene energentov, ter začasno znižala DDV za elektriko, zemeljski plin, les za kurjavo ter daljinsko ogrevanje. »Dejstvo pa je, da so trenutne podražitve take, da terjajo hitro sprejetje dodatnih ukrepov, na kar smo na delovnem sestanku tudi opozorili. Predlagali smo postavitev kapice za najvišjo ceno električne energije, znižanje praga povečanja stroškov energije kot pogoja za dodelitev pomoči na 1,5-kratnik lanskih stroškov ter povečanje deleža podražitve na 50 % stroškov nad pragom. Zavzeli smo se še za povečanje finančnega praga za dodelitev pomoči, izvzetje pogoja, da je podjetje upravičeno do pomoči, če podražitev ni preneslo v višje prodajne cene, ter za ponovno uvedbo ukrepa skrajšanega delovnega časa,« je povedala Rebeka Mežan, strokovna sodelavka TGZS, in dodala, da svoja stališča usklajujejo tudi z ostalimi zbornicami. SD Trnovska vas z V večnamenski dvorani nujno prezračevanje »Ljudje se dobesedno kuhajo« Vse večje zaprte prireditve se v Trnovski vasi odvijajo v večnamenski dvorani, ki jo mnogi najamejo tudi za zasebna praznovanja. Toda poleti je v dvorani zelo vroče, saj v njej ni klimatskih naprav, kar je, kot opozarja podžupan Alojz Fekonja, težava predvsem letos, ko je še posebej vroče, zato bi bilo treba čim prej urediti prezračevanje. Foto: SD V dvorani bi bilo nujno treba urediti prezračevanje. »Kadar je kakšna gostija in je na kupu veliko ljudi, se ti dobesedno kuhajo, saj je v dvorani nevzdržno,« se z njim strinja svetnica Andreja Krajnc. Župan Alojz Benko je predstavil polletno realizacijo proračuna oz. rebalansa: »Investicije se že po običaju selijo v drugo polovico leta, letos je to še posebej izrazito. Roki za dokončanje večine investicij so z izjemo gradnje kolesarke, ki poteka po načrtih, mimo, izvajalci so že zaprosili za podaljšanje. To smo sicer odobrili, a le do konca oktobra, ko imamo občinski praznik. Morda bi lahko odprli še kakšen projekt, a menim, da to glede na trenutne cene materialov in zasedenost izvajalcev ni smiselno. Samo eno sejo še imamo v tem mandatu, zato predlagam, da ga zaključimo brez obremenjevanja novega mandata.« Benko zato meni, da je premalo časa za pripravo projekta za prezračevanje dvorane, saj bi morali najprej najeti strokovnjaka, ki bi ocenil, katera oblika prezračevanja bi bila najprimernejša, potem bi bilo treba pripraviti ponudbo, sprejeti rebalans, izbrati izvajalca … Za vse to po njegovem ni več časa. Tudi ob pobudi Andreja Arnuge, da je v sedanjem proračunu premalo denarja za prizidek h gasilskemu domu in da bi bilo treba sprejeti rebalans, da se objekt še pred zimo pokrije, je dejal, da ta nima smisla, saj je izvedba strehe že potrjena. »V načrtu razvojnih programov smo gradnjo prizidka predvideli že lani, a se je prestavila v letošnje leto. Zagotovili smo 25.000 evrov, gasilci imate nekaj svojega denarja, torej ni nobene bojazni, da prizidek do konca leta ne bi dobil strehe.« SD Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 9. septembra 2022 Ptuj z Prva premiera v novi gledališki sezoni 2022/2023 Knjigarnica SKRIVNOST SE IMENUJE ERICH ŠLOMOVIČ Pred časom sva z bralskim prijateljem Andrejem izmenjala poletne knjižne naslove, klepetala sva o znanih in manj znanih novitetah ter o knjigah, ki so naju najbolj pritegnile v zadnjem letu. Najina bralska okusa sta nekoliko različna, morda bi lahko rekla, da sva dokaj klasična v razlikovanju ženskih in moških bralskih interesov. Saj veste, da bralci raje segajo po realističnih pripovedih, po zgodovinskih, vojnih, športnih in podobnih romanih, biografijah, potopisih in tako naprej. Bralke pa uživamo v bolj poetičnem čtivu, če se lahko tako izrazim. No, oba sva navdušena nad umetnostjo v vseh pojavnih oblikah – od likovnih in glasbenih del do odrskih desk. In je res, da je skromen delček mojega branja z domače knjižne police, vse ostalo pa si izposodim v knjižnici. V nasprotju z omenjenim bralskim prijateljem, ki skrbno izbira, naroča in kupuje knjige ter ne zahaja v knjižnico. Tako se je Andrej skoraj začudil, da ne poznam knjige Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič. No, da sploh ne poznam možakarja s tem imenom in priimkom. Nekaj se mi je svitalo, a kaj več od tega, da sem to ime že slišala, se nisem spomnila. Takoj mi je spodbudil bralsko zanimanje, saj je navedel resničnost dogodkov v zvezi s Šlomovičem, ki je bil izjemen zbiralec in poznavalec slikarskih del pred drugo svetovno vojno in je še zelo mlad deloval v Parizu. Seveda sem si to knjigo izposodila, njena avtorja sta dva, vsem dobro znani domači pisatelj Slavko Pregl (1945) in Leon Pogelšek (1963), v literaturi neznanec. Roman, ki nosi UDK oznako 82-311.2, se začenja s Prologom, kjer je kratko pojasnjen zgodovinski okvir romana: Erich Šlomovič je bil rojen v bogati židovski družini trgovcev v Vinkovcih na Hrvaškem leta 1915. Nekateri viri pa omenjajo rojstvo leta 1901 v Bosni. Kot rojstni datum ni povsem dokazljiv, tako je tudi s Šlomovičevo smrtjo. Kot je zapisano v knjigi, naj bi bil ustreljen 1. 1. 1943, četudi so za vse talce, žrtve nemškega nasilja, o katerih ni nespornih dokumentov, kot datum smrti uradno beležili 9. 5. 1946. Po drugi verziji naj bi končal v mobilni plinski celici. Avtorja na začetku izpostavita, da je bil Šlomovič v vsakem primeru zelo mlad v Parizu, kjer ga je v svojo galerijo na Rue Laffitte vzel Ambrosie Volard (1866–1939), ki je veljal za enega najpomembnejših trgovcev s sodobno francosko umetnostjo na začetku 20. stoletja. Avtorja sta roman razdelila na 64 kratkih oštevilčenih in naslovljenih poglavij. Naslovi le-teh so zanimivi, sočni, povedni stavki iz posameznega razdelka. Na primer: »A bi me ti lahko imel rad?«, »Pridi ven, da ti razbijem gobec pa glavo!«, »Lepa gospa, vam na uslugo.«, »Ni vic v kavi. Štos je v sistemu!«, »Modigliani, pravi Modigliani v mojih rokah!«, »Marš ven! Prišla sta brez kurca na svatbo!« in tako naprej. Enako kot so sočni naslovi, tako življenje opisujeta avtorja. Šele po par straneh romana sem zaznala, da je glavni literarni junak z imenom Leon soavtor in resnični akter zgodbe. Kot piše na koncu romana, je le-ta nastal na podlagi resničnih dogodkov, ki mu jih je povedal Leon Pogelšek. Ta je od leta 1984 prodajal starine in umetnine najprej na bolšjaku v Ljubljani, nato v Trstu, Beljaku, Gradcu, Zagrebu in Beogradu. Roman sem brala z neko nostalgijo, saj so opisani prostori nekdanje države Jugoslavije, ki sem jih tudi sama poznala. Predvsem Zagreb, glamurozno in postavljaško mesto s hotelom Eksplanade in kuharsko zvezdo Stevom Karapandžo(1947), čigar kuharico še hranim in si jo je mogoče izposoditi tudi v knjižnicah po Sloveniji. V romanu je najti tudi nekoč vrhunsko ponarejevalnico umetniških del iz vasi pri Pančevu, kjer so ustvarili (mislim: ponaredili) več kot 1200 slik vrhunskih evropskih slikarjev ter jih okoli 450 uspešno prodali po celem svetu, tudi v galerije in muzeje. Roman obsega 451 strani, tu pa je, tako za bralski občutek, odlomek s strani 277: Malo je še pohajkoval po mestu; naj ga vidi čim več ljudi. Dobro mu gre in dobro je razpoložen. Sladko vseeno mu je bilo, če ga izza kakšnega vogala opazuje kdo iz ekipe inšpektorja Kerina. Sredi noči bo izginil in se sredi naslednje vrnil. Šel je proti domu in med potjo naletel na Kristino, ki se je s psom vračala s sprehoda. Stekla mu je v objem, kot da se ni med njima nič zgodilo … Priznam, da sem ta roman brala nekoliko »diagonalno«, saj sem očitno pričakovala več glede na zgodovinskost in samo tematiko ter literarni prostor. Ob tem se sprašujem, le kakšno zgodbo je iz te snovi napletel nekoč tudi pri nas cenjeni pisatelj Momo Kapor (1937–2010) in kakšen je film Donator (1989), ki ga je o Erichu Šlomoviču posnel režiser Veljko Bulajič. Prijetno druženje s knjigami želim! Liljana Klemenčič Virginia Woolf danes še bolj živa kot kdajkoli Prva predstava oz. premiera v MG Ptuj v novi sezoni bo uprizorjena 11. septembra. To je drama Kdo se boji Virginie Woolf, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Eminentna gledališka zasedba: Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk, pod režisersko taktirko prav tako eminentnega režiserja Ivice Buljana, asistent režije je direktor MG Ptuj Peter Srpčič, bo zagotovo ponovno navdušila. Obeta se še ena vrhunska predstava, ki ji bodo ob gledalcih zagotovo zaploskali tudi kritiki. Drama Kdo se boji Virginie Woolf Edwarda Albeeja je ena najslovitejših in najpogosteje uprizorjenih dram 20. stoletja. Ko so jo leta 1962 prvič uprizorili na Broodwayu, je kritike razburila, občinstvo pa navdušila. Imela je kar 664 ponovitev. Podobno je bilo tudi s slavnim, še vedno občudovanim filmom z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966. Tudi prva Virginia Woolf, legendarna uprizoritev v režiji Mileta Koruna z Dušo Počkaj v vlogi Marte in Jurijem Součkom kot Georgeem ter Marijo Benko in Danilom Benedičičem v vlogi mlajšega para (1964), je označila novo ero v gledališki igri. Sledilo ji je še deset slovenskih uprizoritev, ki so bile vse zasnovane kot vrhunski izziv igralcem ter intelektualni in čustveni izziv gledalcem. Njena aktualnost se ni izgubila, ni se postarala. Tako je s svojimi osrednjimi temami, kot so zahteva po uspehu, mit o srečni družini z otroki, preplet iluzije in resnice, še danes bolj živa kot kdajkoli, so povedali snovalci najnovejše predstave Foto: Toni Soprano Meneglejte Utrinek s predstave: Branko Šturbej, Nataša Barbara Gračner in Klara Kuk Kdo se boji Virginie Woolf. »Mešata se navdušenje in vznemirjenje. Navdušenje, ker sem že lahko videl rezultate tega našega študija. Vznemirjenje, ker je le-to premiera. Na vprašanje o tem, zakaj v tem času ponovno igrati Virginio Woolf, bi lahko samo odgovoril hvala bogu, da smo se tako odločili. Ko gledamo, kaj v bistvu bruha iz ozadij naših življenj, je postalo to dogajanje v srečanju teh dveh parov, to perverzno nasilje, ki ga izvajajo drug nad drugim, neverjetno aktualno. Pravzaprav bolj ne bi mogli zadeti trenutka, kot smo ga,« je pred premiero povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič, tudi asistent režiserja predstave Ivice Buljana. Predstava s premiero komaj začenja svojo pot. Ljubitelji odličnih gledaliških predstav, ki v zadnjem obdobju nastajajo v koprodukciji MG Ptuj in drugih gledališč, si jo bodo lahko ogledali tudi oktobra in novembra. Kljub temu da sodi v nekoliko resnejši žanr, bo zaradi vrhunskih igralcev in vsega drugega, kar jo spremlja, zagotovo postala uspešnica nove gledališke sezone, je prepričan tudi direktor MG Ptuj. Vse načrtovane predstave v Ljubljani, vključno s premiero, so že razprodane. MG Ptuj z Ruth Korthof v Galeriji Luna Umetnost iz zavrženega materiala Nizozemka Ruth Korthof je inženirka, ki se je podala v umetniške vode, da bi oblikovala trajnostno umetnost. Danes trajnostno umetnost povezujejo z umetniškimi deli, ki nas spodbujajo k razmišljanju o trajnosti. »Ruth Korthof se je vključila med umetnike, ki v svojih umetniških praksah uporabljajo nestrupene, trajnostne materiale. Trend recikliranja in sočasna kritika potrošništva sta jo napeljala v vode recikliranja zlomljene keramike. Svoja umetniška dela ustvarja iz zavrženega materiala, iz katerega ustvarja nove podobe ter tako odsluženim predmetom ponudi nov namen,« je na odprtju razstave povedala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik. Tako nastajajo umetniški predmeti v keramiki, npr. krožniki, posode, figurice z glavno upodobitvijo, ki povzema znan motiv iz zgodovine holandskega slikarstva. Njena barvna shema je modro-bela, kar ji narekuje zlomljena keramika. S svojimi umetninami, ki jim je vdihnila novo življenje, nas umetnica popelje v nizozem- Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Luna razstavlja nizozemska umetnica Ruth Korthof, ki se je usmerila v oblikovanje trajnostne umetnosti. ski svet sodobne keramike. Ruth Korthof je obiskovalce razstave pozdravila v slovenščini. Začela se je namreč učiti lepega slovenskega jezika. V Ljubljani živi eno leto in Slovenijo obožuje. Poročena je z diplomatom, zato veliko potuje po svetu. Življenje po svetu jo je navdihnilo za nenavaden pristop k njemu. Ob zlomljeni keramiki umetniško ustvarja tudi iz zlomljenega stekla, odpadne plastike oz. plastenk za vodo. Rada pripoveduje zgodbe ljudi, ki Foto: Črtomir Goznik V umetnine nizozemska umetnica reciklira vse vrste predmetov. ji prinesejo te zlomljene delčke. V svetu je veliko zlomljenega – tako v naših življenjih kot v življenju umetnice. Lepo pa je, ko iz tega nastane lepota. Včasih to lepoto vidi, včasih tudi ne. Kljub temu pa upa, da skozi svojo umetnost lahko prikaže lepoto zlomljenega. Zelo je počaščena, da lahko razstavlja v Galeriji Luna. Zahvalila se je lastniku Silvu Ambrožu in njegovi ženi za prijazno gostoljubje, kustosinji razstave Doroteji Kotnik ter vsem drugim, ki so ji nadvse prijazno pomagali pri izvedbi razstave, ki je tudi prodajnega značaja. Prav tako se je zahvalila tudi vsem obiskovalcem. Razstava Ruth Korthof bo v Galeriji Luna na ogled do 15. oktobra. Odprla jo je ptujska županja Nuška Gajšek, ki je vesela, da umetnica razstavlja na Ptuju, in upa, da s tem postaja tudi malo Ptujčanka. MG Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 9. septembra 2022 11 Spodnje Podravje z Tri desetletja Perutninarske zadruge Ptuj Pionirji organiziranega perutninarstva v Sloveniji V Perutninarski zadrugi Ptuj (PZP), ki združuje 160 kooperantov – rejcev perutnine – so praznovali 30 let delovanja. Jubilej so proslavili na svečani prireditvi, na katero so povabili člane in poslovne partnerje. Direktorica PZP Liljana Štalcer Zupanič je poudarila, da njihov jubilej sovpada še z dvema za zadružno dejavnost pomembnima obletnicama, tj. 150 let organiziranega zadružništva v Sloveniji in 50 let ponovne ustanovitve slovenske zadružne zveze. »Obletnice dokazujejo, da so kmetje v stanovske organizacije povezani že dolgo obdobje,« je dejala direktorica Štalcer Zupaničeva ter spomnila, da živimo v obdobju, ki ga zaznamujejo zgodovinske prelomnice. »Smo v času novih prilagajanj in novih prioritet. Zaznamujejo ga spreminjajoča se narava v povezavi s podnebnimi spremembami. Znašli smo se v globalni krizi, zavedamo se daljnosežnosti njenih posledic. A vseeno verjamem v vse nas. Združeni zmoremo pozitivno energijo, imamo znanje, izkušnje, jasno vizijo in cilje. Povezovanje je ključnega pomena, saj v globalizaciji sam ne moreš nastopiti ali pa težko. Zadružniki ste steber naše zadruge. Uspelo nam je zgraditi sodobno in uspešno organizacijo, ki je pomembno vplivala na razvoj kmetij. Organizirana reja perutnine ima na štajerskem koncu več desetletij trajajočo zgodovino, naši zadružniki ste pionirji perutninarstva v Sloveniji. Začetki so bili skromni, perutnina se je redila Ustanovnim članom jubilejne plakete Vodstvo PZP je na prireditvi ustanovnim članom podelilo jubilejne plakete. Prejeli so jih Simon Toplak, Peter Šegula, Albin Druzovič, Jože Peršuh, Friderik Horvat, Jože Hedl, Janez Fatur, Milan Brodnjak, Marijan Heler in Alojz Prelog. Za častna člana je zadruga imenovala Simona Toplaka in zlatega podvinskega atleta Kristjana Čeha, ki želi po končani športni karieri delati v kmetijstvu. Posebno priznanje za strokovno in prizadevno delo so podelili sodelavcu zadruge, tehnologu za področje vzreje Mirku Kekcu. Foto: MZ Ustanovni člani v družbi direktorice zadruge Liljane Štalcer Zupanič, predsednice Danijele Težak in tehnologa Mirka Kekca tudi na podstrešjih in v pomožnih kmetijskih objektih. Danes prevladujejo sodobni hlevi, reja dosega rezultate, za katere verjetno v preteklosti sploh niste verjeli, da so dosegljivi.« »Pogajanja s PP so naporna, zahtevna in konstruktivna« Predsednica PZP Danijela Težak je poudarila, da je v zadružnem sistemu pomembno sodelovanje, predvsem prenos dobrih praks med člani ter pomoč v smislu solidarnosti. Zadruga ima sklad tveganja za primere škode zaradi višje sile, bolezni in drugih nezgod. Članom so na voljo kreditni sklad, računovodske storitve ter pomoč pri administraciji. »Osnovni namen zadruge ni ustvarjanje dobičkov, temveč ustvarjanje najboljših možnih pogojev za delo članov, torej rejcev.« Težakova se je dotaknila odnosa s Perutnino Ptuj. Ocenila je, da so lastniki v vodstvo podjetja postavili ljudi, ki odlično zastopajo njihove interese. »Zato je delo vodilnih v zadrugi toliko večji izziv. Pogajanja med nami so naporna, konstruktivna in zahtevna. Ključnega pomena pa je, da se zavedamo, da skupaj sledimo istemu cilju, to sta razvoj in rast celotne skupine Perutnine Ptuj, katere del smo tudi mi, zadružniki, kar želimo ostati še v naslednjih desetletjih. Danes pa je res poseben dan, dan za praznovanje. Zato bomo težave in skrbi pustili ob strani.« Šišić verjame v dobro sodelovanje Na svečanosti ob jubileju PZP je na govorniško mesto stopil generalni direktor Perutnine Enver Šišić. Strinjal se je, da lahko oboji skupaj gradijo boljšo prihodnost. »Pomembno je, kako rešujemo določene težave oziroma izzive. Vedno smo znali najti pot. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnosti.« Direktor Šišić je vodstvu zadruge izročil spominsko plaketo in skulpturo petelina avtorja Oskarja Kogoja. Zadružnikom sta ob jubileju čestitala predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktor KGZS Janez Pirc. Za glasbeni utrinek so poskrbeli tamburaši iz Gorišnice, za smeh in dobro voljo pa igralec Vlado Novak v vlogi Gajaša. Mojca Zemljarič Ptuj z 20. jubilejne grajske igre 2022 Poklon srednjeveški mestni tradiciji Jubilejne grajske igre bodo letos potekale pod geslom Vitez in njegov paž. Srednjeveško dogajanje se bo začelo že v petek, 9. septembra, z gala grajskim viteškim večerom. Skozi večer in sobotno dogajanje nas bo vodila branjevka Urška Vučak Markež z Dravske ulice. Svečani govor bo imela vicedomina Marija Hernja Masten, predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Podelili bodo spominske zahvale vsem, ki z društvom sodelujejo že 20 let. Knez Bojan bo ob tej priložnosti mladega oprodo z viteškim udarcem povzdignil med viteze. Zaplesali bodo člani plesne skupine Pellegrina, z glasbenim prispevkom pa bosta gala večer obogatila člana iz Herzogstadt Burghausna, Hilde na harfi in Mathias na violini (skupina glumačev in glasbenikov). Ne bo pa manjkala niti zgodba vite- za Parzivala, ki je v naših krajih našel smisel življenja in sveti gral. Po končani prireditvi bo sledila napitnica na turnirskem prostoru, večer pa bo obogatil še bruhalec ognja. V soboto dopoldne se bodo že po tradiciji pred popoldanskim osrednjim dogajanjem na turnirskem prostoru skupine 20. jubilejnih grajskih iger predstavile mestu, meščanom in županji. Iz Žužemberka bodo prišli Seiersbergensis Tumulus, iz Spuhlje tlačani, predstavila se bo Šaleška gospoda TD Šalek, KD Lonca, Društvo varuhov kladiva, baron Janez Breuner, glumači Arbadakarba, Verein Bluot Graz, Ojstriška gospoda, vitez Celjski, vitez Hinko Sodinski pl. Gall, vitezi okroglega sodčka, Simbiosis – Sožitje Ptuj in drugi. Ob gostovanjih in drugih dogodkih so grajske igre vsako leto osrednji dogodek Foto: Črtomir Goznik Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj ohranja tradicijo zgodovinskih običajev mesta in gradu. Foto: zasebni arhiv Z ustanovnega sestanka v kleti Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj so ustanovili: zakonca Brigita in Bojan Miško, zakonca Franc in Iris Mlakar, Boris Zajko in Karmen Ivančič ter Emil Milan in Marija Hernja Masten. Prvi predsednik je bil Boris Zajko, zatem je društvo vodil Rado Škrjanec, sledila je Vesna Masten, nato Karmen Ivančič, v tem obdobju pa društvo vodi Marija Hernja Masten. Leta 2003 so društvo ustanovili, ker so želeli oživiti srednjeveško mestno tradicijo, ki se izvaja z obnavljanjem in obujanjem zgodovinskih dogodkov, kulturne dejavnosti, razstavami, izdajo publikacij ter drugimi prireditvami. Foto: Črtomir Goznik Na turnirskem prostoru bodo tudi letos potekali viteški boji, ne bo manjkalo glasbe, plesa in cirkusa, obratovala bo grajska birtija Pri poštnem rogu ter vinotoč vinogradnikov VTC-13. društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Člani oz. njihove skupine sodelujejo na vseh turističnih prireditvah, vsako leto pa tudi na grajskem prazniku Burgfest v partnerskem Burghau- snu. Tudi otroški tabor je eden od njihovih dogodkov, prav tako grajski večer, tradicionalna pa je tudi Jurijeva tržnica. Predvsem pa je pomembno, da se društvo, ustanovaljeno leta 2003, povezuje s podobnimi društvi v Evropi in po svetu. To bo 20. jubilej praznovalo v letu 2023. MG Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 9. septembra 2022 Črna kronika 12 stran 12 Destrnik z Lani zalotili 166 prehitrih voznikov Slovenija, Podravje z Kako učinkoviti so modri odsevniki ob glavnih cestah Skozi Jiršovce z več kot 90 km/h Lani pod kolesi končalo 7.500 glav divjadi Medobčinski redarji so lani na Destrniku nadzirali hitrost na točkah, ki so jih občani izpostavili kot nevarne. Foto: SD Največ kršiteljev, skoraj 64 odstotkov, je lani na območju občine Destrnik hitrost prekoračilo za 10 do 20 kilometrov na uro. Gre za ceste Levanjci–Desenci, Janežovci–Jiršovci ter državne in občinske ceste v naselju Destrnik. Kot ugotavlja prvi med redarji Robert Brkič, se je izkazalo, da so bili občani upravičeno zaskrbljeni. Na omenjene točke so postavili samodejno merilno napravo, ki prekrške slikovno dokumentira. Največkrat je merilna naprava hitrosti merila v Janežovcih pri hišni številki 6, in sicer 24,5 ure, v tem času pa odkrila 117 voznikov, ki so premočno pritiskali na plin. V Jiršovcih 52 so v osmih urah in pol namerili 37 prehitrih voženj. Čeprav so se svetniki velik del prve polovice letošnjega leta ukvarjali z razpravo o tem, kako umiriti promet skozi Levanjce (s križiščem), številke za lani niso tako skrb vzbujajoče. Radar je pri hišni številki Levanjci 24 stal 9,5 ure, v tem času pa odkril 12 kršiteljev. Medobčinska redarska služba je na območju občine v letu 2021 skupaj opravila 48,5 ure meritev in evidentirala 166 prekoračitev hitrosti. Če zbrane podatke primerjamo z letom 2020, ugotovimo, da se niso nič kaj spremenili, saj je takrat radar »delal« 24, torej pol manj ur, pri tem pa zabeležil 85 kršiteljev. Največ kršiteljev, skoraj 64 %, je hitrost prekoračilo za 10 do 20 km/h, kar pomeni, da so bili kaznovani s 120 evri globe in tremi kazenskimi točkami. Osem voznikov je mimo merilnih točk zapeljalo od 30 do 50 km/h na uro hitreje od dovoljene hitrosti, kar jim je prineslo 1.000 evrov globe in devet kazenskih točk. Največja izmerjena hitrost, 91 km/h, je bila lani ugotovljena v naselju Jiršovci. SD Podravje z Največ drog zasežejo mejni policisti na Gruškovju Slovenija je samooskrbna – s konopljo Policisti so na mejnem prehodu Gruškovje do junija letos 40-krat zasegli prepovedano drogo, v začetku avgusta so zabeležili 23 zasegov, v največ primerih konopljo in konopljino smolo ter amfetamin (spid). Večje število tovrstnih primerov v letu 2022 policisti pripisujejo tudi sproščanju pandemičnih ukrepov in povečanemu prometu turistov. Zasege prepovedanih drog so na našem območju opravili še v Središču ob Dravi in Zavrču. Količina zaseženih vrst prepovedanih drog se spreminja iz leta v leto, odvisno od tega, koliko droge odkrijejo že ob vstopu v Slovenijo na meji s Hrvaško in v Luki Koper oz. v notranjosti države in Foto: PU Maribor pri preiskavah mednaroV začetku avgusta so mejni policisti na dnih kriminalnih združb. Gruškovju opravili 23 zasegov prepoveNa Policiji so v letnem podanih drog. Med zaseženimi drogami ročilu o drogah še zapisali, prevladuje konoplja. da geografski položaj Slovenije, družinske in druge povezave članov kriminalnih združb v Sloveniji ter državah Zahodnega Balkana in Evropske unije omogočajo obstoj in delovanje mednarodno organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s prepovedanimi drogami ter se hitro odzivajo na povpraševanje in ponudbo. Število zasegov prepovedanih drog na mejnih prehodih Gruškovje Zgornji Leskovec Zavrč Ormož Središče ob Dravi 1. 1. – 30. 6. 2021 28 0 0 0 3 1. 1.– 30. 6. 2022 40 0 7 0 1 Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je leta 2016 ob glavnih državnih cestah začela nameščati modre odsevnike. Ti naj bi s cest odvračali divjad, da bi bilo povoženj čim manj. Pa so odsevniki dosegli namen? Na DRSI odgovarjajo pritrdilno. Število povožene divjadi se na letni ravni sicer spreminja, lanske številke pa so denimo med najvišjimi v minulem desetletnem obdobju. DRSI je s približno 35.000 modrimi odsevniki opremila stebričke ob 420 kilometrih državnih cest. Leta 2016 je za namestitev odsevnikov poskrbel velenjski ERICo Inštitut za ekološke raziskave; vrednost sklenjenega posla je bila dobrih 24.000 evrov. Med letoma 2019 in 2021 je imela DRSI pogodbo za namestitev zvočne signalizacije in modrih odsevnikov sklenjeno z Visoko šolo za varstvo okolja Velenje. Vrednost pogodbe je bila 452.000 evrov. »Pogodbena dela so vključevala dobavo odsevnikov, namestitev, dvoletno vzdrževanje in monitoring učinkovitosti,« so pojasnili na direkciji. Po njihovi oceni so se odsevniki izkazali kot učinkovita rešitev. »V primerjavi z letnim povprečjem za štiri leta pred namestitvijo odvračal se je izkazalo, da ta na parkljarje dobro učinkujejo, najbolj na srnjad. Število povoženih parkljarjev je bilo po namestitvi modrih odsevnikov v proučevanem obdobju 2019/20 manjše za 15 odstotkov, povoženj srnjadi je bilo 20 odstotkov manj. V obdobju 2020/21 je bilo povoženih parkljarjev v primerjavi s štiriletnim obdobjem pred namestitvijo odsevnikov manjše za 14 odstotkov, povoženj srnjadi je bilo 16 odstotkov manj. Z monitoringi smo ugotovili, da se je število povoženih parkljarjev, zlasti srnjadi, zmanjšalo. Zato je odsevnike smiselno na- Foto: ČG LZS ocenjuje, da so se trki parkljarjev v prometu po namestitvi modrih odsevnikov ob cestah, za katere je DRSI odštela blizu pol milijona evrov, zmanjšali za približno deset odstotkov. meščati predvsem na odseke, kjer prevladuje srnjad, to je v pretežno odprto kmetijsko krajino; tam sta preglednost in vidnost odsevnikov največji.« Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) direkciji glede učinkovitosti odsevnikov prikimavajo, čeprav so lanske številke o povoženi divjadi precej visoke. Lani je zaradi trka na cesti poginilo 4.712 srn in srnjakov, vsega skupaj pa 7.490 glav divjadi. V letih 2015 in 2016 so bile številke približno enako visoke, sicer pa se iz leta v leto spreminjajo in so prikazane v tabeli. Vsak dan povoženih od 15 do 20 srn in srnjakov Po podatkih LZS je v Sloveniji vsak dan povoženih med 15 in 20 glav srnjadi. V obdobju 2010–2018 je pod kolesi vozil poginilo 47.000 srn in srnjakov, 1.359 jelenov, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. Foto: Pexels.com Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. Število povožene divjadi in srnjadi v 10-letnem obdobju Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Do 1. 9. 2022 Vsi povozi 8.071 7.595 7.541 7.167 6.919 7.512 7.020 7.266 6.436 7.490 3.791 Povozi srnjadi 5.204 5.260 4.909 4.758 4.385 4.821 4.688 4.292 4.000 4.712 2.676 Vir: LZS, po podatkih lovskih družin LZS: »Desetodstotno izboljšanje« V LZS so povedali, da se je stanje glede povožene divjadi po namestitvi odsevnikov izboljšalo za približno deset odstotkov. Največji učinek je bil po njihovi presoji v letu 2016, ko je DRSI odsevnike začela nameščati, upad povoženj parkljaste divjadi je bil v primerjavi s prejšnjimi leti 30-odstoten. V obdobju dveh let je bilo zabeleženih nekaj manj kot deset odstotkov trkov. Pomembno je, da večina upravljavcev lovišč, v katerih sta bili nameščeni zvočna in svetlobna signalizacija, ukrep ocenjuje kot zelo spodbuden. Praviloma beležijo manj povoženj kot prej. Seveda pa noben ukrep, kar velja tudi za modre odsevnike in zvočna opozorila, ne more biti popolnoma učin- kovit, zato bo do trka z divjadjo še vedno prihajalo – sploh tam, kjer vlada velik nemir, kjer so prisotni potepuški psi ali pa se gibajo neodgovorni rekreativci, ki sredi noči čutijo potrebo po tem, da z baterijskimi svetilkami zahajajo v življenjski prostor divjadi. Zaradi vsega naštetega je divjad neposredno in nenehno vznemirjena. Zelo pomembno je tudi, da se problematike trkov vozil z divjadjo začne zavedati sleherni voznik – tudi njim so namenjeni modri odsevniki. Zavedati se moramo, da so nameščeni na zelo problematične odseke cest, kjer je velika nevarnost, da pred vozilo zaide divjad. Zato je nujno, da so vozniki na odsekih, ki so opremljeni z modrimi odsevniki, še posebej previdni in prilagodijo hitrost vožnje. Mojca Zemljarič Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami in nevihtami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije. Jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 17 do 23, na Goriškem in ob morju okoli 25 °C. OBETI: V soboto in v nedeljo bo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa bodo še nastajale krajevne plohe ali nevihte. Vir: PU Maribor Policisti ocenjujejo, da je slovenski črni trg dokaj dobro založen z vsemi vrstami prepovedanih drog, ob tem pa analize zaseženih prepovedanih drog kažejo visoko stopnjo njihove čistosti, predvsem heroina, kokaina in amfetamina. Glede na število odkritih prirejenih prostorov za gojenje konoplje in nezakonitih nasadov konoplje (v letu 2021 jih je bilo zabeleženih 8.211) policisti sklepajo, da Slovenija vsaj na tem področju spada med samooskrbne države. MV Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Rokomet Za uvod sosedski derbi, na katerem se je nazadnje iskrilo Stran 14 Rokomet Cilj je obstanek, pogledovali pa bodo proti sredini lestvice Stran 14 stran 13 Atletika Izjemno četrto mesto ptujskih mlajših mladincev Stran 15 Strelstvo Ormožan Tomaž Blazinšek novi državni prvak Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1., 2. in 3. SNL 1. SNL: Celjani bodo visoka ovira za Olimpijo Prvoligaši bodo s tekmo 9. kroga zaključili prvo četrtino sezone, na sporedu pa so izjemno zanimivi dvoboji. Lokalni derbi bo med ekipama Domžal (6. mesto) in Kalcerja (5.), geografsko blizu sta si tudi Sežana (9.) in Nova Gorica (10.), ki se bosta pomerili v derbiju začelja. Resnični derbi kroga bo v soboto zvečer odigran na stadionu Z'dežele, kjer bodo Celjani (3.) gostili Olimpijo (1.). Ta še vedno ne pozna poraza, tudi po osmih krogih ima stoodstotni izkupiček – 24 točk. Past v tem obračunu se za Olimpijo skriva v podatku, da so Celjani na zadnjih štirih tekmah trikrat zmagali (Bravo, Gorica, Koper) in enkrat remizirali (Maribor). Dvig forme pri varovancih ukrajinskega trenerja Romana Pilipčuka je očiten, suverena zadnja zmaga na Bonifiki je le še okrepila njihovo samozavest. Lahko Rozman in druščina storita to, kar ni uspelo še nobeni ekipi v tej sezoni? Po zanimivosti bo le malo zaostal dvoboj med Muro (4.) in Koprom (2.). Muraši so v sezoni doživeli le dva poraza, Koprčani tri, a imajo Primorci kar pet točk več od Prekmurcev! Muri točke odnašajo številni remiji … Maribor (7.) bo proti Bravu (8.) iskal izhod iz krize igre in rezultatov. Obe ekipi sta med tistimi, ki so doslej najbolj razočarale svoje privržence. Bravo gole težko dosega, Maribor jih veliko prejema, zato so napovedi v tem dvoboju še posebej nehvaležne. Bravo in Maribor sta v prejšnjem krogu remizirala, a sta do tega prišla na povsem različna načina: Bravo je v zadnji minuti prejel gol za izenačenje (proti Kalcerju), Maribor pa je gol za izenačenje zabil (proti Taboru). Šumarji želijo splezati tudi čez Triglav Po šestih odigranih krogih v 2. ligi so nogometaši Aluminija na vrhu točkovno poravnani s Krko, ki prav tako kaže odkrite ambicije za preboj v 1. ligo. Kidričani in Novomeščani v tej nameri še zdaleč niso sami, vsaj še Nafta, Rogaška in Ilirija se lahko štejejo med kandidate, ne gre pa pozabiti na Bilje in Beltince. Varovanci trenerja Roberta Pevnika so v nedeljo v Lendavi pokazali, da se znajo spopadati tudi s pritiskom derbijev in številčne domače publike. Odigrali so kolektivno izjemno tekmo, kot vedno pa so pri tem izstopali nekateri posamezniki. Tokrat so bili to Nik Marinšek, Marko Brest in Andraž Borovnik. Marinšek v letošnji sezoni doživlja izreden preboj, ki ga je nakazal že v sezoni 2018/19, ko je pod vodstvom takratnega trenerja Oliverja Bogatinova kot zelo mlad igralec dobil priložnost na kar 21 tekmah v 1. ligi! V naslednjih sezonah njegov razvoj ni bil tako skokovit, vmes je bil 'posojen' celo v drugo ligo k Šmartnemu. V sezoni 2021/22 je pod vodstvom Oskarja Drobneta in Roberta Pevnika igral na večini tekem v začetni enajsterici, učinek na mestu zadnjega zveznega igralca pa je bil le soliden. V novi sezoni je 23-letnik iz Slovenskih Konjic dobil drugačne naloge. Trener Pevnik ga je pomaknil nekoliko bliže vratom tekmecev. To se je izkazalo za zadetek v polno, saj Marinšek zadeva serijsko, na šestih tekmah se je prav tolikokrat vpisal med strelce. Z goli raste samozavest, zato ni čudno, da je nevaren tudi iz na videz nemogočega položaja ali tudi iz velike oddaljenosti od gola. Marko Brest je v Kidričevo prišel Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so doslej na domačem igrišču vpisali remi z Ilirijo in zmago z Brinjem. Proti Triglavu upravičeno ciljajo na novo zmago. pred lansko sezono iz Drave. Takoj si je pridobil zaupanje trenerjev in je od samega začetka dobival lepo minutažo. A prehod iz druge v prvo ligo se je tudi v njegovem primeru izkazal za zahtevno nalogo, tako da je sezona minila tudi z nekaterimi razočaranji. Vrnitev v drugo ligo je v njegovem primeru pomenila dobrodošlo spremembo, s pridobljenimi izkušnjami je sedaj stabilen igralec, ki lahko izkorišča ves svoj potencial. Po celotnem igrišču ga je dovolj, z rednim prihajanjem do priložnosti pa je nevaren tudi za gol tekmeca. Odraz tega sta dva dosežena gola, zmore pa še več. Lepo presenečenje je bil v Lendavi Andraž Borovnik. V igro je vstopil ob polčasu, nato pa je asistiral pri dveh zadetkih, zelo dober pa je bil tudi v ostalih prvinah nogometne igre. Kidričane naslednja tekma čaka že v petek, ko bodo na svojem stadionu gostili Triglav. Gorenjci so zaenkrat največje razočaranje med ekipami v drugi ligi, zasedajo namreč zadnje mesto. Le ena osvojena točka – za domači remi s Krškim – je malo za klub, ki je še v sezoni 2019/20 igral med prvoligaši. Kranjčani so pred sezono izgubili najboljšega strelca Tima Matića (prestopil je v Celje), ki je lani dal kar 21 golov. Posledice so vidne, saj so se na dosedanjih šestih tekmah le trikrat veselili zadetka, od tega dvakrat proti Krškemu. Za nameček so pred tednom izgubili še enega napadalca Anela Hajrića (prestopil je v Rogaško), tako da se jim v tej sezoni ne piše nič dobrega. Nestabilno poslovanje kluba otežuje delo izkušenemu trenerju Safetu Hadžiću (nekdaj Olimpija), ki lahko računa predvsem na zelo mlade igralce. V ekipi najdemo tudi nekdanjega igralca Aluminija, Korejca Dohyuna Kima (tudi Krka, Domžale). Tenis z WTA-turnir v Portorožu 3. SNL – vzhod: Cirkulančani pred težko nalogo V vzhodni skupini tretje lige bo zelo zanimivo v nedeljo v Cirkulanah, kjer gostuje Videm. Moštvo trenerja Damjana Vogrinca je v precejšnjih škripcih, saj je na štirih tekmah dalo le en sam gol, posledično pa osvojilo tudi eno samo točko. Reševanje iz nastale situacije bo proti Vidmu, moštvu z vrha lestvice, vse prej kot lahka naloga, a lokalni derbiji vedno prinašajo vsaj kanček negotovosti in nepredvidljivosti. Bo tudi tokrat tako? Zanimivo bo tudi v Račah, kamor se odpravlja ekipa Drave. Moštvi loči le ena točka, tako da zmagovalec nikakor ni vnaprej znan. Zanimi- vo je, da so Račani kar šest od sedmih točk osvojili v gosteh (zmagi v Šmartnem in Dravogradu), doma so ob porazu z Vidmom remizirali s klubom Posavje Krško. Je to priložnost za Dravo? Jože Mohorič 2. SNL, 7. krog: Aluminij – Triglav Kranj (v petek ob 18.00), Ilirija – Kety Emmi & Impol Bistrica (v soboto ob 16.30). 3. SNL – vzhod, 5. krog: Cirkulane – Bosch Bračič Videm (v nedeljo ob 16.30). Košarka, odbojka V Slovenijo prihaja tudi Emma Raducanu Košarkarji z Belgijci za četrtfinale EP, odbojkarji z Italijani za finale SP V teh dneh se s kvalifikacijami začenja največji slovenski teniški dogodek leta, WTA-turnir serije 250 v Portorožu. Dekleta se bodo borila za skupni nagradni sklad, ki je nekaj več kot 250.000 dolarjev. Med obilico izvrstnih igralk z vsega sveta bosta med posameznicami nastopili tudi naši najboljši igralki Kaja Juvan in Tamara Zidanšek, med dvojicami pa Andreja Klepač in Dalila Jakupovič. Zasedba v Portorožu bo res sijajna, nazadnje se je za nastop v Sloveniji odločila tudi Emma Raducanu (na fotografiji), so potrdili organizatorji. Igralka iz Velike Britanije je lani presenetljivo zmagala na odprtem prvenstvu ZDA, letos pa je v New Yorku izpadla že v prvem krogu. Zaradi hitre- Slovenka košarkarska reprezentanca je z eno samo prasko (poraz z BiH) v Kölnu opravila s skupinskim delom evropskega prvenstva. V 'skupini smrti' so ugnali Litvo, Madžarsko, Nemčijo in nazadnje v obračunu za 1. mesto še Francijo. Prvo mesto v skupini v nadaljevanju prinaša določene prednosti, za začetek lažjega tekmeca v osmini finala. Branilci naslova evropskega prvaka iz leta 2017 se bodo v osmini finala pomerili z Belgijo, ki je v skupini A v Gruziji osvojila 4. mesto. A pozor: Belgijci so dosegli tri zmage, med drugim so ugnali celo Špance. Osmina finala (10. in 11. september), razpored tekem za soboto, 10. septembra (v Berlinu): - ob 12.00: Turčija – Francija; - ob 14.45: Slovenija – Belgija; - ob 18.00: Nemčija – Črna gora; - ob 20.45: Španija – Litva. V primeru zmage proti Belgiji Slovence v četrtfinalu (v sredo, 14. 9.) čaka zmagovalec dvoboja med drugouvrščeno ekipo skupine C (Ukrajina ali Hrvaška) in tretjeuvrščeno ekipo skupine D (verjetno Izrael ali Poljska). Slovenski odbojkarji so v domačih Stožicah storili že dva koraka naprej, z zmagama proti Nemčiji (3:1) in Ukrajini (3:1) so se uvrstili med najboljše štiri ekipe na svetovnem prvenstvu! SP v odbojki, razpored zaključnih tekem: polfinale (sobota, 10. september, Katovice): 18.00: Italija – Slovenija; 21.00: zmagovalec III (Argentina – Brazilija) – zmagovalec IV (Poljska – ZDA); tekma za 3. mesto: v nedeljo, 11. septembra, ob 18.00; tekma za 1. mesto: v nedeljo, 11. septembra, ob 21.00. ga izpada je spremenila svoje načrte in se odločila za prihod v Slovenijo. Raducanujeva je trenutno na 11. mestu lestvice WTA, a bo v ponedeljek njena uvrstitev bistveno nižja, ker ni ubranila točk z lanskega OP ZDA. Raducanujeva je ena največjih zvezdnic ženskega tenisa, tako da bo njen prihod prav gotovo dvignil zanimanje za turnir, navijači pa bodo lahko v Portorožu tako videli kar tri zmagovalke turnirjev za grand slam. Mima Jaušovec: »Mlade igralke se morajo ustaliti na touru« Mima Jaušovec, naša najuspešnejša igralka vseh časov, se je v enem od intervjujev za uradno spletno stran portoroškega turnirja dotaknila tudi sedanje generacije igralk, s poudarkom na Kaji Juvan in Tamari Zidanšek: »Zelo sem vesela, da imamo Kajo in Tamaro, ki sta med 100 na svetu. Vemo, kako velik je bil Tamarin lanski uspeh, ko se je uvrstila v polfinale Rolanda Garrosa. Ves čas je med najboljšimi stotimi. Vsaka pa ima tudi nekaj kriznih obdobij, a potem pridejo tudi boljša obdobja. Kaja je letos naredila nekaj super rezultatov (Wimbledon, Pariz) – igrala je res dobro. Obe sta še mladi, imata še veliko rezerve. Tenis je naporen šport, psihološko so prisotni pritiski iz tedna v teden. Te mlade igralke se morajo na teniškem touru ustaliti. Spoznati morajo, kaj jim najbolj odgovarja, kateri trener je najbolj primeren zanje, ob tem pa je treba zdržati tudi vsa potovanja. Zdi se mi, da naše igralke potrebujejo nekaj več let, da se spoprimejo z vsemi pritiski. Jaz verjamem vanju, lahko smo ponosni na vse rezultate in uspehe. Portorož je lepa priložnost, kljub pritisku pa verjamem v njuno igro. Želim jima vse dobro.« Prijavljeni sta namreč tudi letošnja zmagovalka Wimbledona, v Rusiji rojena predstavnica Kazahstana Jelena Ribakina (25.), in lanska zmagovalka OP Francije Čehinja Barbora Krejčikova (23.). Poleg omenjenih zvezdnic bo v Portorožu še nekaj odličnih igralk, v prvi vrsti Brazilka Beatriz Haddad Maia (15.), ki ima letos za sabo zelo uspešno sezono. Predvsem na turnirjih na travi je naravnost blestela. Med TOP 40 igralkami sveta najdemo še Italijanko Martino Trevisan (27.), Rusinjo Ekaterino Alexandrovo (28.) in Francozinjo Alize Cornet (40.). JM Do četrtfinala na turnir brezplačno Vse do četrtfinala je vstop na turnir brezplačen. Cena petkove vstopnice (četrtfinale) znaša 5 €, sobotne 10 € (polfinale), cena za ogled nedeljskega finala pa je 15 €. UR Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 9. septembra 2022 Rokomet z RK jeruzalem Ormož, liga NLB Za uvod sosedski derbi, na katerem se je nazadnje iskrilo Nazadnje sta se ekipi Jeruzalema in Maribora na Hardeku pomerili maja 2022, ko so gostje prekinili niz kar osmih uspešnih domačih tekem Ormožanov (sedem zmag in remi proti Gorenju). Sosedski derbi je bil začinjen tudi s pretepom in s kar nekaj rdečimi kartoni. »Tisti domači poraz z Mariborom še ni pozabljen. Dobro smo ga preučili in iz njega izluščili stvari, ki se nam ne smejo dogajati v soboto, če želimo sezono začeti z zmago. V pripravljalnem obdobju smo igrali po sistemu toplo-hladno in zato v jubilejno 20. sezono v elitni ligi vstopamo v nekoliko negotovem stanju. Verjamem, da nam s pomočjo navijačev lahko uspe premagati žilavi Maribor,« je pred tekmo razmišljal novi Mlajše selekcije na turnir v Sarajevo Zelo dejavne so tudi mlajše selekcije, ki so se v četrtek dopoldne podale na mednarodni turnir v Sarajevo. Barve Slovenije bosta v Bosni in Hercegovini zastopala Jeruzalem Ormož in Gorenje Velenje, Ormožani s kadeti, starejšimi dečki in mlajšimi dečki. Na turnirju nastopajo ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije in BiH. Ekipe se domov vračajo v nedeljo zvečer. kapetan vinarjev, 37-letni Tomislav Balent. Ormožani bodo novo sezono začeli brez poškodovanega Gašperja Pungartnika, čigar vrnitev si obetajo šele oktobra. Tudi v tej sezoni so cilji Jeruzalema povezani s čimprejšnjo zagotovitvijo obstanka v ligi in nato z mirno končnico. »Zagotovo se nam bo poznal odhod kapetana Bojana Čudiča z rokometnih igrišč. Z njim je bilo na igrišču vse lažje, kar so pokazale tudi pripravljalne tekme, kjer resnično nismo blesteli. Na trenutke smo kazali odlično formo, nato pa igro, ki tako v napadu kot v obrambi ni imela ne glave in ne repa. Smo pa močnejši za desno krilo Gala Cirarja, po poškodbi se je vrnil mladinski reprezentant, vratar Aleš Zemljič. Obramba je močnejša za Sebastjana Vinceka, ostali mladi fantje so leto dni starejši ter s Rokomet z Moškanjci-Gorišnica in Velika Nedelja - 1. B SRL Cilj je obstanek, pogledovali pa bodo proti sredini lestvice Rokometaši v 1. B-ligi bodo v petek s tekmami uvodnega dela začeli sezono 2022/23. V slovenski drugoligaški konkurenci bosta letos nastopali ekipi MoškanjciGorišnica in Velika Nedelja. V uvodnem krogu bosta obe gostovali, Gorišničani v Črnomlju na Dolenjskem, Nedeljani pa v Železnikih na Gorenjskem. Trenerja obeh ekip, Ivan Hrupič iz Gorišnice in Uroš Krstič iz Velike Nedelje, sta pred začetkom sezone podala poglede na priprave in igralski kader ter pričakovanja pred prihajajočo sezono in uvodnim krogom. Kako ste zadovoljni s pripravami? I. Hrupič: »Vrnil sem se v sredino, kjer sem nekoč že deloval. Kljub temu je po nekaj letih tujine nekoliko drugače, kot je bilo v prejšnjem primeru. Najprej sem seveda moral spoznati fante, nekaj je tudi zelo mladih. Zadnji pripravljalni tekmi z Veliko Nedeljo smo izgubili, a sta bili to pomembni srečanji, v katerih smo iskali možnosti in variante postavitev, ki bi jih lahko igrali na prvenstvu. Ni bilo vse idealno, a so bile vidne negativne in pozitivne stvari. Napredek se ne more zgoditi čez noč, potrebna je potrpežljivost v izgradnji ekipe.« U. Krstič: »Kot trener nisem najbolj zadovoljen z izpeljavo priprav. Nekateri igralci so priprave oddelali odlično, nekateri pa bistveno slabše oz. s slabšim obiskom treningov. Del ekipe je priprave opravil z Ormožani in tisti fantje tudi po pripravljenosti izstopajo. Kar nekaj fantov bi si v prihodnosti želeli obleči dres Jeruzalema, ampak s takim pristopom do treningov bodo težko kdaj zaigrali v elitni ligi. Glede na igralski kader, ki je za 1. B-ligo dokaj majhen, pa smo odigrali le tri pripravljalne tekme. Glavni razlog je, da smo se poskušali izogniti poškodbam, obenem pa igralcev ne preveč obremenjevati s tekmami, saj je pred nami kar 26 tekem državnega prvenstva in še pokalno tekmovanje.« Sezona bo tek na dolge proge Kakšne cilje ste si v klubu postavili pred sezono 2022/23? I. Hrupič: »Liga je vsekakor zahtevna, obeta se nam kar trda borba. Želje in cilji so vsekakor poveza- ni z obstankom, morda pa se nam ponudi tudi kaj več. Sezona bo dolga, čaka nas 26 zahtevnih tekem, Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (na fotografiji trener Ivan Hrupič) … Foto: Črtomir Goznik … in Velike Nedelje (na fotografiji trener Uroš Krstič) v sezono vstopajo s podobnimi cilji. Foto: Črtomir Goznik Zadnje srečanje Ormoža in Maribora je minilo v naelektrenem ozračju; bo sobotno bolj mirno? tem izkušenejši. Verjamem v to, da je to naša največja dodana vrednost v tej sezoni. Če se nam v sezoni vse 'poklopi', lahko mirne duše računamo na uvrstitev v sredino lestvice. Proti Mariboru pa znova pričakujem v katerih se bo zagotovo marsikaj dogajalo.« U. Krstič: »Smo novinci v ligi in osnovni cilj je obstanek v ligi. Glede na kvaliteto ekipe, ki v povprečju šteje okrog 22 let, pa menim, da bi lahko sezono končali nekje v sredini lestvice. V prvi vrsti pa želimo mladim nadarjenim igralcem ponuditi minutažo ter s tem igralne izkušnje, ki jim bodo še kako prav prišle v prihodnosti.« S kakšnim igralskim kadrom vstopate v sezono? I. Hrupič: »Večinoma gre za domače igralce, kakšnih posebnih okrepitev si klub ne more privoščiti. Nekateri bolj izkušeni nosilci igre so isti kot lani, ostalo so mlajši fantje. Obljubimo lahko samo trdo delo, potem pa bomo videli, kakšne so naše karte. Vsekakor bomo zmagovali ali izgubljali kot ekipa, posamezniki sami ne morejo storiti ničesar. Potrebne bodo disciplina igre, borbenost in predvsem kompaktna obramba – na tej veliko delamo, saj lahko iz tega izhajajo hitri prehodi v napad.« U. Krstič: »Z igralskim kadrom smo zadovoljni. Res je, da nas je malo (14 igralcev), ampak gre za igralce, ki imajo izkušnje v ligi 1. A in 1. B. Mislim, da smo na prav vseh igralnih pozicijah za 1. B-ligo dobro pokriti, tudi na pripravljalnih tekmah smo pokazali dobro uigranost in z optimizmom začenjamo novo sezono.« Na uvodna gostovanja z zmernim optimizmom Kakšna so pričakovanja pred prvim srečanjem v sezoni? I. Hrupič: »Prijateljske tekme so eno, prvenstvene pa nekaj povsem drugega, zato je realno težko govoriti o pričakovanjih. Jasno pa je, da želimo ostati neporaženi, se pa zavedamo, da je Črnomelj neugodna ekipa, zlasti v domači dvorani. Glede na igralsko zasedbo pa verjamem, da smo lahko vsaj enakovreden tekmec.« U. Krstič: »V šestih dneh nas čakata dve težki gostovanji. Že v petek, 9. septembra, v Železnikih in nato še v sredo, 14. septembra, v Dolu pri Hrastniku, kjer smo zamenjali 'domačinstvo' (tekma bi morala biti odigrana v Veliki Nedelji, op. a.). Tako bomo prvo domačo tekmo odigrali šele v petek, 30. septembra, proti Črnomlju. Prvega nasprotnika, Alples iz Železnikov, smo poskušali spoznati preko posnetkov iz minule sezone in takoj je bilo opaziti, da gre za ekipo, ki precej bolje igra na domačem terenu kot v gosteh. Verjamem, da nam uspe prikazati dobro predstavo in uspešno začeti novo 1. B-ligaško sezono.« Jože Mohorič čvrsto tekmo, zmagala pa bo ekipa, ki bo mirneje odgovorila na kakšen udarec pod pasom,« nam je ob četrtkovem obisku treninga povedal izkušeni Rok Žuran. V petek popoldne bo ekipa Jeruzalema opravila še uradno fotografiranje pred sezono, ki so ga v preteklosti finančno pokrili pri Rokometni zvezi Slovenije. V novi sezoni RZS ne plača niti tega ... Toliko o podpori krovne organizacije in glavnega sponzorja lige, od katerega klubi nimajo prav ničesar. Zato ne čudi, da je rokomet že nekaj let zakopan kot krt globoko pod zemljo. Sosedski derbi na Hardeku bo na sporedu v soboto, 10. septembra, ob 19.00. Iz kluba še sporočajo, da naročniki sezonskih vstopnic (70 EUR) le-te lahko prevzamejo pred sobotno tekmo na blagajni. Uroš Krstič Motokros z Tim Gajser Tim še naprej s Hondo: »Srečen dirkač je hiter dirkač« Slovenski motokrosist Tim Gajser bo tudi po letu 2023 še naprej član Hondine tovarniške ekipe HRC. Iz ekipe so sporočili, da je Slovenec podpisal novo večletno pogodbo, hkrati pa so podaljšali tudi sodelovanje s 23-letnim Špancem Rubenom Fernandezom. Z obema so sklenili večletno sodelovanje. »Odločitev, da nadaljujemo to neverjetno razmerje z ekipo HRC, je bila lahka,« je za uradno spletno stran dejal slovenski šampion. Gajser, ki je v četrtek dopolnil 26 let, je sezono svetovnega prvenstva v razredu MXGP sklenil na najlepši možen način – z zmago na dirki za veliko nagrado Turčije. S 43. zmago v karieri oz. 38. v kraljevskem razredu je potrdil še peti naslov svetovnega prvaka. »Zame je ekipa kot druga družina in nikjer drugje se ne počutim tako dobro kot tukaj. Vedno si rečem: srečen dirkač je hiter dirkač. Delo z vsemi v ekipi HRC je zelo prijetno. Tu mislim tako na delo z vsemi tehniki na Japonskem, z mehanikom in fizioterapevtom, zato se vedno veselim dirkanja,« je še dejal. »S Hondo sem zmagal na petih svetovnih prvenstvih, tako da se zelo dobro počutim na vozilu CRF450R. Vedno opravijo tako odlično delo pri razvoju in izboljšavah stroja, zato vem, da bom še naprej vozil motocikel, s katerim bom lahko osvojil tudi naslov številka šest v letu 2023. Velika hvala vsem mojim podpornikom po vsem svetu in veselim se srečanja z vami v ekipi HRC naslednje leto,« je sklenil Gajser. sta Po petem osvojenem naslovu svetovnega prvaka je Tim s Hondo sklenil novo večletno pogodbo. Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih petek z 9. septembra 2022 15 Atletika z Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince Izjemno četrto mesto ptujskih mlajših mladincev V Novi Gorici je konec tedna potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem je nastopilo skoraj 250 atletov in atletinj iz 28 slovenskih klubov. Odlično se je odrezala sicer maloštevilna ekipa Atletskega kluba Ptuj, ki je med mlajšimi mladinci zasedla izjemno četrto mesto. Zaostali so le za številčno veliko močnejšimi Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince Rezultati, mlajši mladinci: kladivo, 5 kg (6 nastopajočih): 1. Andraž Rajher (64,48 m); krogla, 5 kg (11): 1. Andraž Rajher (13,91 m), 3. Gašper Plavec (12,27 m); 100 m (35): 5. Marcel Merc (11,81 s), 11. Blaž Jurgec (12,08 s); daljina (11): 5. Andraž Petrovič (5,88 m); 400 m (20): 9. Blaž Jurgec (53,67 s); štafeta 100/200/300/400 m (10): 4. AK Ptuj (2.07,53 min – Andraž Petrovič, Blaž Jurgec, Paskal Rihtarič, Marcel Merc). Mlajše mladinke: troskok (11): 2. Taja Pučko (11,13 m); 100 m (46): 18. Taja Pučko (13,56 s); disk, 1 kg (9): 5. Tia Kelc (25,80 m), 7. Tija Lovše (17,14 m); kopje, 500 g (7): 5. Tija Lovše (27,23 m). Fantje, ekipno (26 ekip): 1. Mass Ljubljana 2. Krka Novo mesto 3. Kronos Ljubljana 4. AK Ptuj 5. Radovljica Dekleta, ekipno (22): 6818 6659 5525 4505 3572 1. Krka Novo mesto 2. Mass Ljubljana 3. Kronos Ljubljana ... 12. Atletski klub Ptuj 7091 6278 6115 2454 atletskimi sredinami iz Ljubljane (Mass, Kronos) in Novega mesta (Krka). Največ točk je k omenjenemu uspehu prispeval Andraž Rajher (962), in to samo za rezultat okrog 65 metrov v metu kladiva. Po mednarodnih tablicah je bil to najvišji rezultat na celotnem tekmovanju med fanti! Blizu temu dosežku sta bila le še dva atleta – Bor Tekstor (Krka, 948) in Mitja Zubin (Piran, 942), oba v teku na 110 m z ovirami. »Rezultati naših atletov in atletinj so spodbudni, nekateri tudi zelo dobri. Andraž je na svojem nivoju okoli 65 metrov. Če pravilno 'zategne', potem lahko gre tudi čez to znamko, tudi v bližino tekaškega kroga, na sam rob zelenice stadiona. Izpostavil bi tudi Tajo Pučko, ki je kot pionirka v troskoku preskočila mejo 11 metrov in izboljšala osebni rekord – zelo sem zadovoljen predvsem z njeno tehniko,« je izstopajoča rezultata komentiral trener Gorazd Rajher in se dotaknil tudi odličnega rezultata štafete 100/200/300/400 metrov: »Tukaj smo zbrali fante in jih razporedili Foto: AK Ptuj Ekipa ptujskih mlajših mladincev in mladink je odlično nastopala na ekipnem prvenstvu Slovenije v Novi Gorici. po najboljših močeh. Zagotovo bi bili sposobni še boljšega izida, a smo opravili premalo skupnih treningov glede na konkurenco. Izboljšali bi lahko predvsem predaje. Je pa to dobra osnova za naslednje leto: če bi jim dodali še kakšnega posameznika ali dva ter povečali število skupnih treningov, bi se lahko zgodilo marsikaj. Verjamem v to, da imamo možnost 'nastavitve ven- Strelstvo z Državno prvenstvo trap 2022 Ormožan Tomaž Blazinšek novi državni prvak Minuli konec tedna je v Panovcu pri Novi Gorici domači trap strelski klub ZLD Gorica organiziral 31. državno prvenstvo v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap, na njem pa so zelo uspešno nastopili ormoški trap strelci, ki so dosegli velik uspeh z osvojitvijo naslova posamičnega državnega prvaka in ekipnega bronastega odličja. Rezultati: Člani trap, posamezno 1. Tomaž Blazinšek, TOR 2. Žan Šfiligoj, BRD 3. Rok Žigante, IBI 4. Matej Žniderčič, ZLD 5. Matjaž Lepen, TOR 6. Igor Macur, VRH 7. Danijel Žižmond, ZLD 8. Boštjan Maček, TŠK 9. Denis Vatovec, VRH 13. Tadej Kostanjevec, RDG 27. Blaž Hovnik, TOR Člani trap, ekipno 1. SD Vrhnika 2. TK Brda 3. SD Trap Ormož 4. TSK ZLD Gorica 5. SD Trap Štefan Kovač MS 6. ŠSD Radgona 7. SD Rudar Globoko 8. SD Olimpija 9. SK Kunšperk V kvalifikacijah blestel Ormožan Matjaž Lepen s 116 zadetki Zavzeti treningi v sezoni so se Ormožanom bogato obrestovali, saj je njihov evropski podprvak v mešanih parih iz Azerbajdžana v letu 2017 – Tomaž Blazinšek – tokrat v svojem četrtem finalu na DP osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. Blazinšek, pred leti tudi poklicni pripadnik športne enote Slovenske vojske, je v kvalifikacijah dosegel 108 zadetih tarč (19, 21, 23, 23, 22), kar ga je po dodatnem razstreljevanju (zaradi enakega rezultata še z dvema finalistoma) uvrščalo na 6. mesto. Še bolje Foto: Strelsko društvo Trap Ormož Ormoški strelci so bili zelo uspešni na 31. DP v trapu v Panovcu pri Novi Gorici, saj so osvojili ekipni bron v zasedbi Blaž Hovnik, Matjaž Lepen in Tomaž Blazinšek, slednji pa se je veselil tudi osvojitve prvega naslova državnega prvaka. pa je kazalo drugemu ormoškemu strelcu Matjažu Lepenu, ki je dosegel najboljši rezultat kvalifikacij s 116 zadetki (24, 24, 21, 22, 25), po razstreljevanju z domačinom Ža- nom Šfiligojem pa je osvojil drugo mesto v kvalifikacijah. Rezultatska meja za vstop v finale najboljše osmerice je bila tokrat postavljena pri 107 zadetkih. Po dodatnem raz- Konjeniški šport z Kasaške dirke v Ljubljani Ljubljanska milja Janku Sagaju z Mauglijem Med zelo eminentne dirke vsakoletne kasaške sezone sodi Ljubljanska milja na 1.609 metrov dolgi stezi. Minulo nedeljo se je na ljubljanskem hipodromu Stožice pomerilo devet povabljenih slovenskih in uvoženih kasačev. Izjemno predstavo so krojili trije člani KK Ljutomer, lansko zmago pa je ubranil Maugli z Jankom Saga- 108 + 20 + 27 116 + 18 + 23 108 + 18 + 13 109 + 19 + 10 116 + 16 109 + 18 108 + 9 107 + 8 107 105 97 jem, ki je dosegel izvrsten kilometrski čas – 1:12,8, kar je rekord slovenskih hipodromov. Drugo mesto je pripadlo belgijskemu kastratu Kracku du Clocherju (1:13,7) z Jožetom Sagajem ml., tretji pa je bil italijanski kastrat Black Rock Glory (1:14,9), ki ga je vozil Mitja Slavič (vsi KK Ljutomer). Enako uspešni, tj. na prvih treh mestih, so bili člani KK Ljutomer na Veliki nagradi Ljubljane za pokal Ljutomerskega kasača. Slavil je Flori (1:15,1) s Sašem Seršenom, drugi je bil Don Saxo (1:15,1) z Jankom Sa- gajem, tretja pa Fauna V (1:17,0) z Mitjem Slavičem. Sijajen kasaški dan v slovenski prestolnici sta zaokrožila Marcello z Jožetom Sagajem ml. (1:18,7), ki je zmagal med dvoletniki, in štiriletna Under Presure z Markom Slavičem, ki je slavila v konkurenci 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 12.000 evrov (1:15,9). NŠ Foto desno: Maugli in Janko Sagaj sta z rekordnim dosežkom dobila Ljubljansko miljo. 191 + 7 188 + 3 187 + 7 187 + 3 187 184 175 173 144 streljevanju med aktualnim državnim prvakom Boštjanom Mačkom in podprvakom Denisom Vatovcem, ki sta dosegla 107 zadetkov, pa je peta dodatna zadeta tarča pri Mačku odločila, da se eden izmed dveh najboljših slovenskih strelcev ni uvrstil v finale, kar je bilo eno od največjih presenečenj tokratnega DP. V kvalifikacijah so prednost domačega strelišča odlično unov- tilov' še na višje obrate.« Končno četrto mesto mlajših mladincev AK Ptuj je v konkurenci 26 klubov izjemen dosežek. »Pred nami so samo klubi, ki imajo v svojih šolah 400 ali 500 otrok, mi jih imamo 150, od tega veliko več v atletski šoli kot v mladinskem pogonu. Glede na to smo seveda zadovoljni z doseženim, če pa bi v ogenj poslali še kakšno orožje več, bi lahko celo trkali na vrata stopničk. Fantje – in seveda tudi dekleta – so se res borili, dali so vse od sebe, čeprav smo se zaradi zastojev na tekmo v Novo Gorico vozili več kot pet ur,« je zaključil Rajher. V petek bo v Ljubljani potekal atletski pokal za člane in članice, udeležili se ga bodo tudi nekateri člani AK Ptuj. čili domači strelci iz Gorice in Brd; kar trije so se uvrstili v finale. Brez finala je presenetljivo ostal Vitomarčan Tadej Kostanjevec (105) na 13. mestu, tretji Ormožan, Blaž Hovnik, pa je osvojil 27. mesto. konca predvidene serije 35 tarč je Blazinšek zgrešil le trikrat in imel veliko ter neulovljivo prednost (štiri zadete tarče) pred Žanom Šfiligojem, zato je sodnik finale končal že po 32 tarčah in razglasil Tomaža Blazinška za novega državnega prvaka. Zmaga za Blazinška v polfinalu, Lepen brez uvrstitve v superfinale Ormožana Blazinšek in Lepen sta streljala v drugi polfinalni skupini, v kateri so se za dve mesti v superfinalu pomerili štirje reprezentanti. Po petnajstih tarčah je prvi presenetljivo izpadel 14-kratni državni prvak in dvakratni olimpijec Boštjan Maček, v dodatnih desetih tarčah pa je bil manj natančen tudi Ormožan Matjaž Lepen in se je poslovil od nadaljnjega tekmovanja. V drugem polfinalu je z dvajsetimi zadetki zmagal Tomaž Blazinšek, le tarčo manj je zadel domači favorit Matej Žniderčič. V drugem polfinalu je zmagal Rok Žigante iz Ilirske Bistrice pred domačim asom Žanom Šfiligojem iz Brd. Blazinšek z veliko prednostjo predčasno zmagal v finalu V finalu je Ormožan Tomaž Blazinšek streljal zelo natančno, saj je v prvih dvajsetih strelih zgrešil samo dve tarči in si nabral prednost ene tarče pred najbližjim zasledovalcem Rokom Žigantejem. Brez odličja je ostal Matej Žniderčič, po 25 tarčah pa se je z osvojenim bronastim odličjem poslovil tudi Rok Žigante. Do Jože Mohorič Na ekipni tekmi Ormožani bronasti, zmaga za Vrhniko Ormožani pa so se odlično odrezali tudi v ekipnem tekmovanju na DP, saj so v kvalifikacijah dosegli tretji najboljši rezultat s 187 zadetimi tarčami. Enak rezultat sta dosegli tudi ekipi Gorice in Štefana Kovača iz Murske Sobote, zato so te tri ekipe razstreljevale za odločitev o tem, kateri dve ekipi se bosta pomerili v dvoboju za 3. mesto. Ormožani so bili najbolj natančni s petimi zadetki, izpadla je Murska Sobota, nato pa so bili s tremi zadetki uspešnejši še od Gorice, s katero so se nato pomerili v dvoboju za ekipni bron. V petih serijah po pet tarč (boljša serija prinese 2 točki, izenačena 1 in poraz 0 točk) so Ormožani zmagali v dvoboju z Gorico s skupnim rezultatom 7:3 in se po lanskem četrtem mestu ter naslovih državnih podprvakov v letih 2016 in 2019 tokrat veselili še ekipnega brona. Ormoška ekipa je nastopala v postavi Matjaž Lepen, Tomaž Blazinšek in Blaž Hovnik. V dvoboju za zlato je Vrhnika (191) premagala Brda (188) z rezultatom 7:3 in po lanskem bronu slavila ekipni naslov državnih prvakov. Simeon Gönc COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 Šport, rekreacija 16 petek z 9. septembra 2022 Futsal z 1. SFL, KMN Meteorplast Šic bar Z odlično atmosfero in zagnanostjo do višje stopničke V petek se začenja nova sezona tudi v prvi slovenski futsal ligi, kjer bo letos nastopalo osem ekip, lani jih je devet. V lanski končnici se je za izstop iz vseh tekmovanj odločil FC Litija, nato pa je svoje klubske aktivnosti »zamrznila« še ekipa FC Ptuj. Novinec v prvi ligi je ekipa Sevnice. Član prvoligaške druščine pa ostaja KMN Meteorplast Šic bar, ki je lani v rednem delu zasedel 5. mesto, nato pa proti Ptuju obstal v četrtfinalu. Na relaciji Ptuj–Ljutomer pa je bilo pestro tudi v premoru med sezonama, saj je prišlo do kar štirih prestopov. Prvi je bil trenerski, saj je moštvo iz Prlekije prevzel hrvaški strateg Robert Grdović, ki je zadnji dve leti vodil FC Ptuj. Temu so sledili R. Grdović: »Takrat smo nastopali brez nekaj igralcev, kljub temu pa prikazali res dobro predstavo. Na žalost smo izgubili po penalih, čeprav smo že streljali za zmago. Ker smo kasneje takoj igrali tekmo za tretje mesto, smo bili zaradi malega števila igralcev že precej utrujeni. Turnir je bil odlična preizkušnja za prvenstvo, ki pa je vendarle drugačno tekmovanje. Začetek prvenstva prihaja zelo zgodaj, rad bi imel še kakšno pripravljalno preizkušnjo, a se moramo s tem sprijazniti. Prvo tekmo sezone igramo v Zagorju z Mlinšami, začnemo pa z željo po osvojitvi treh točk.« trije igralci iz lanske ptujske zasedbe: vratar Klemen Anžel, Thomas Pihler in na koncu še Denis Knežević. Robert Grdović je spregovoril o pripravah na sezono in pričakovanjih. Kako ste se znašli v Ljutomeru? R. Grdović: »Ekipo sem poznal že iz prejšnje sezone, še posebej iz četrtfinala končnice. V klubu je zelo dobro vzdušje, tudi ekipa je kljub mladosti zelo kakovostna. Fantje imajo odličen odnos do treningov in dela, tudi sam pa vedno poudarjam, da me zelo veseli delo z mladimi. Prostora za napredek je veliko, v prvi vrsti pa želimo ustvariti kompaktno sredino, ki bo konkurenčna vsem v ligi. Ciljamo na uvrstitev med štiri najboljše klube v Sloveniji.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Robert Grdović, trener KMN Meteorplast Šic bar »Če bi dodali še kanček ...« Z vami so s Ptuja prišli trije igralci. R. Grdović: »Gledal sem na igralne položaje, ki v Meteorplastu niso bili povsem 'pokriti'. Ob vratarju Lovrenčiču imamo tako sedaj še Anžela, ki je v preteklosti že bil del te ekipe. Po mojem mnenju bo dodana vrednost moštva. Naslednji je Pihler, ki je levičar, ob tem pa zelo raznolik igralec – gre za izredno hvaležnega igralca z zelo dobrimi osebnostnimi in igralnimi karakteristikami. Ker je Gašperič odšel k velikemu nogome- Kako komentirate ukinitev ekipe FC Ptuj? R. Grdović: »Zelo mi je žal zaradi tega, a to se v futsalu dogaja tudi v drugih državah, sam to poznam iz Hrvaške. Do tega prihaja, ko je večina dogajanja v klubih odvisna od enega samega človeka. Nogometna zveza mora več narediti v tej smeri, da pomaga malim sredinam pri organizaciji šol futsala. Lahko pa razumem glavnega sponzorja ptujskega kluba, ki ima druge prioritete. Žalosten pa sem zaradi tega, ker je bilo delo na Ptuju dobro zastavljeno, v dveh letih smo prišli do finala pokalnega tekmovanja in do polfinala državnega prvenstva. Če bi dodali še kanček, bi bila možnost za naskok na sam vrh, a se je sedaj obrnilo drugače. Proti temu ne moremo storiti ničesar, v življenju prihajajo tudi padci. Upam, da se bo v prihodnosti klub znova postavil na noge.« stran 16 tu, nam je manjkal igralec na položaju pivota, zato je bil logičen angažma Denisa Kneževića, ki sem ga v lanski sezoni zelo dobro spoznal. Malo nas je v zadnjem obdobju presenetil odhod 18-letnega Alena Ruisa v Italijo. Ostali smo brez zelo kvalitetnega igralca, a vseeno sem zelo zadovoljen s sestavo ekipe, saj imamo dobro pokrite vse igralne položaje.« Pokazatelj dobre pripravljenosti je bil tudi turnir v Kopru, kjer ste z Dobovcem igrali 1:1. Superpokal Vrhničanom: FK Dobovec – Siliko Vrhnika 3:4 (1:2) Siliko Vrhnika je novi superpokalni prvak Slovenije v futsalu. V finalu je ekipa trenerja Mileta Simeunovića s 4:3 premagala državne prvake, ekipo Dobovca. Tekma je bila odigrana na Dnevu slovenskega futsala, ki so ga tokrat v Spodnjem Dupleku organizirali člani KMN Slovenske gorice. Obračun v Spodnjem Dupleku je imel še posebej slovesno noto: kapetan Dobovca Rok Mordej je Damirju Puškarju – legendarni vratar je poleti sklenil bogato športno pot – izročil umetniško delo. Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.15: Domžale – Kalcer Radomlje; V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Gorica; OB 20.15: Celje – Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: Bravo – Maribor; OB 17.30: Mura – Koper. 2. SNL RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 16.30: Brinje Grosuplje – Nafta 1903, Vitanest Bilje – Rudar Velenje; OB 18.00: Aluminij – Triglav Kranj; OB 19.00: Krka – Jadran Dekani; V SOBOTO OB 16.30: Ilirija 1911 – Kety Emmi & Impol Bistrica, Krško – Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 16.30: Rogaška – Fužinar Vzajemci, Primorje – Roltek Dob. 3. SNL – vzhod Footgolf z Državna liga, 7. in 8. krog v Radencih RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Podvinci – Koroška Dravograd, Zavrč – Posavje Krško, Rače – Drava Ptuj, Avto Rajh Ljutomer – Šmartno 1928, Premium Dobrovce – Brežice 1919 Terme Čatež, Dravinja – Šampion; V NEDELJO OB 16.30: Cirkulane – Bosch Bračič Videm. Krajnc končno med zmagovalci tudi v državni ligi V Radencih sta v soboto in nedeljo potekala 7. in 8. krog državne lige footgolf. Udeležilo se ga je 50 igralcev. V dveh dneh se je na tekmovanju, ki ga je na igrišču Paričnjak organiziral domači Foofgolf klub Pomurje, dogajalo veliko zanimivega, tudi tokrat pa večini igralcev v dveh dneh ni uspelo zadržati iste ravni nastopov. Še najbolj je to uspelo v veteranski konkurenci Simonu Sladiču (Bovec) in Milanu Kristoviču (Ptuj), ki sta oba dneva končala pri vrhu v svoji konkurenci. Prvi dan je bil najboljši član ptujskega kluba Uroš Krajnc, ki je tako na sedmi tekmi letošnje sezone postal še sedmi zmagovalec. Za Krajncem je izjemna sezona, v kateri je dosegel nekaj izjemnih izidov, zmaga na tekmi državne lige pa je le še potrditev zelo konstantne forme. Lep ekipni uspeh so dosegli domači igralci. Kar šest se jih je uvrstilo med najboljšo deseterico. Za dopolnitev ptujskega uspeha sta z uvrstitvijo med deseterico poskrbela Žan Susman in Dejan Novak. Drugi dan so domačini naredili še korak naprej in so zasedli prva tri mesta, takoj za njimi pa sta se uvrstila ptujska aduta Ian Emeršič in Uroš Krajnc. 4. Dejan Kvas (Sport club M) 5. Sandi Mertelj (Ptuj) 6. Franc Nani Matjašič (Sport club M) 7. Renato Hvalec (Pomurje) 8. Mário Polach (Slovaška) 9. Viktor Hotko (Ptuj) 10. Peter Dirnbek (Sport club M) Foto: ČG Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj) Zadnja kroga bosta na sporedu 17. in 18. septembra na igrišču v Olimju. Državna liga footgolf (Radenci) Rezultati 7. kroga, moški: 1. Uroš Krajnc (Ptuj) 2. Sandi Podgoršek (Pomurje) 3. Mihael Wajs (Pomurje) 4. Nik Kolar (Pomurje) –4 –4 –3 –2 5. Gaj Rosič (Bovec) 6. Martin Maric (Pomurje) 7. Žan Susman (Ptuj) 8. Viktor Belak (Pomurje) 9. Simon Detellbach (Pomurje) 10. Dejan Novak (Ptuj) –2 –2 –1 0 0 0 +45 1. Simon Sladič (Bovec) 2. Leon Šuntner (Sport club M) 3. Milan Kristovič (Ptuj) 0 1 2 Letošnji turnir presegel vsa pričakovanja Foto: CG Željko Barunčič, Milan Malek, Maja Debenec in Marko Kovačević so bili finalisti letošnjega turnirja. 1. Damijan Kaučič (Pomurje) 2. Nik Kolar (Pomurje) 3. Matej Lorenčič (Pomurje) 3. Ian Emeršič (Ptuj) 5. Uroš Krajnc (Ptuj) 6. Sandi Podgoršek (Pomurje) 7. Endi Curk (Bovec) 8. Iztok Ogrizek (Ptuj) 9. Mihael Wajs (Pomurje) 10. Gaj Rosič (Bovec) –7 –5 –4 –4 –3 –2 –2 –2 –2 –1 +45: 1. Peter Dirnbek (Sport club M) 1. Simon Sladič (Bovec) 3. Milan Kristovič (Ptuj) 3. Viktor Hotko (Ptuj) 3. Mário Polach (Slovaška) 6. Renato Hvalec (Pomurje) 7. Leon Šuntner (Sport club M) 8. Dejan Kvas (Sport club M) 9. Sandi Mertelj (Ptuj) 10. Franc Nani Matjašič (Sport club M) 3. KROG: ŽNK Ptuj – Nona Pomurje Beltinci (v nedeljo ob 17.00 na Mestnem stadionu). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Gerečja vas – Stojnci, Boč Poljčane – Središče; V NEDELJO OB 16.00: Gorišnica – Apače, Bukovci – Markovci, Grajena ANpro – Hajdina. 1. liga MNZ Ptuj Rezultati 8. kroga, moški: Bowling z Ptuj Open 2022 Bowling center Ptuj je tudi letos tradicionalno gostil zaključni turnir tekoče sezone. Udeležilo se ga je kar 74 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Najmlajši udeleženec turnirja je štel šele deset, najstarejši pa kar 85 let. To je dokaz, da je bowling šport za vse generacije. V kvalifikacijah je bilo treba za uvrstitev na mesta, ki vodijo v četrtfinale, podreti 1176 kegljev, torej 196 kegljev na igro. Prva tri mesta v prvem krogu tekmovanja so zasedli Nikola Zorič (1378), Maja Debenec (1376) in Željko Barunčič (1375), ki so v povprečju podrli več kot 229 kegljev na igro, kar je izjemen rezultat. Nato je 16 četrtfinalistov odigralo še dodatne štiri igre, ki so se prištele tistim šestim iz kvalifikacij. Med njimi so bili tudi člani ptujskega Ženska liga 3 4 4 6 7 8 10 1 1 2 2 2 4 5 5 6 7 JM kluba, in sicer Gregor Miložič (1276), Črtomir Goznik (1223) in Bojan Klarič (1214). V polfinale se je izmed domačinov uvrstil Gregor Miložič, ki je pred zaključnimi igrami zasedal odlično 4. mesto s povprečjem 208,5 podrtega keglja na igro. V finalu so se med seboj pomerili štirje najboljši posamezniki: Milan Malek, Maja Debenec, Željko Barunčič in Marko Kovačević. Le-ti so v sklepnem delu tekmovanja odigrali samo eno igro. Zaslužene zmage se je veselil Milan Malek, član kluba BK Strike iz Maribora, ki je podrl 279 kegljev. V celotni igri je kar 11krat vrgel 'strike'. Drugo mesto je zasedel šele 11-letni član BK Zagreb Marko Kovačević z 235 podrtimi keglji, tretje mesto pa si je priigrala najboljša posameznica na turnirju Maja Debenec, članica BK Feniks iz Ljubljane, na 4. mestu pa je pristal Željko Barunčič. ČG RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož – Rogoznica, Pragersko – Hajdoše; V NEDELJO OB 16.00: Podlehnik – Makole Bar Miha, Skorba – Tržec. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija – Dornava Digitalpartner.si, Oplotnica Senčila Senica – Zgornja Polskava, Leskovec – Polskava avtop. Grobelnik. Prosta je ekipa Mladinec Lovrenc. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 Vzhod RAZPORED 2. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Rogoznica Gostilna Muršič – Središče; V PETEK OB 17.30: Dornava AAS – Borovci, Cirkulane – Grajena, Markovci – Gorišnica. Prosta je ekipa Podvinci. +35 Zahod RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.30: Podlehnik – Gerečja vas, Pragersko – Tržec, Apače – Leskovec, Skorba – Hajdina. +40 RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.30: Spodnja Polskava – Mladinec Lovrenc, Videm – Ormož, Hajdoše – Majšperk, Pohorje Oplotnica – Zgornja Polskava. Rokomet z Liga NLB RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL Grosist Slovan – Urbanscape Loka; OB 19.00: Krka – Celje PL; V SOBOTO OB 17.00: Gorenje Velenje – Riko Ribnica; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Maribor Branik, Koper – SVIŠ Ivančna Gorica, Dobova – Trimo Trebnje; OB 20.00: Slovenj Gradec – Krško. 1. B SRL (m) RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.30: Alšles Železniki – Velika Nedelja; OB 19.00: Črnomelj – Moškanjci-Gorišnica; V SOBOTO OB 19.00: Frankstahl Radovljica – Herz Šmartno, Jadran Hrpelje-Kozina, Dol TKI Hrastnik – Sevnica, Ljubljana – Škofljica; OB 19.30: Butan Plin Izola – Grosuplje. 1. ženska liga – modra skupina RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Trgo ABC Izola – Z'dežele; OB 19.00: Litija – Mlinotest Ajdovščina; V SREDO, 14. 9., OB 20.00: Krim Mercator – ŽRK Ptuj. Tekma Krka Novo mesto – Velenje je bila odigrana v četrtek. Futsal z 1. SFL RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 20.00: ŠD Mlinše – KMN Meteorplast Šic bar, KMN Sevnica – KMN Bronx Škofije, KMN Oplast Kobarid – Futsal klub Dobrepolje; OB 20.30: Siliko Vrhnika – Futsal klub Dobovec. JM Štajerski TEDNIK petek z 9. septembra 2022 petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Intenziven teden. Jesenski dnevi vam bodo prav koristili in dali poseben zalet. Bodite nekoliko bolj prožni in poskrbite za to, da najdete svoj notranji mir. Energije vesolja se bodo zasukale v vašo korist. V ljubezni boste postali mnogo bolj ustvarjalni in kreativni. BIK (21. 4. – 20. 5.) Ljubezen daje, oživlja in obuja. Nakazano je, da boste gradili na notranji modrosti in se končno odločili in stvari postavili na svoje mesto. Finančno stanje bo nekoliko bolj nestanovitno in tako vas čaka veliko nekih izdatkov. Toda delo krepi človeka in njegov značaj! DVOJČKA Aktivni stratovulkan se nahaja v vzhodnih ekvadorskih Andih. Leži na oddaljenem območju istoimenskega nacionalnega parka v provinci Sucumbíos. Visok je 3562 m. Od leta 1541 je izbruhnil več kot 25krat, najnovejši izbruh je iz leta 2017, ki se še vedno dogaja, največji pretekli izbruh pa je bil leta 2002. Med tem izbruhom je dim iz vulkana dosegel višino 17 km, piroklastični tok pa do 7 km od stožca. ALTAMIRA - jama s paleolitskimi stenskimi slikami v Kantabriji v severozahodni Španiji, ITALA - starolatinski prevod Svetega pisma, OPAVA - češko mesto ob istoimenski reki v moravski Šleziji (21. 5. – 20. 6.) Teden bo v svojem bistvu dinamičen in tako boste na svoj način naredili analizo. Zdi se, da boste projektom, ki jih piše za vas življenje, postopoma kos. Septembrski dnevi vnašajo v vaš vsakdan obilico romantike in skladnosti. Blagodejno na telo bodo delovali pogovori in sprehodi v naravi. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podravje z Letošnja akcija Poletje na morju se je končala Zadnji izlet na morje z obilo zabave in smeha 3. septembra se je zaključila letošnja kopalna sezona bralcev časopisa Štajerski tednik in poslušalcev Radia Ptuj, ki so se na naše vabilo in povabilo Turistične agencije ATP ob sobotah z avtobusom odpravili na slovensko obalo, v Simonov zaliv v Izolo. Intuitivne sposobnosti se vam bodo povečale in tako se boste ravnali po notranjem občutku. Reka življenja gre svojo pot in sami boste tisti, ki imate v rokah vesla usode in tako plujete novim dogodivščinam nasproti. V ljubezni sledi nekaj več prijetnosti in romantike. LEV (23. 7. – 22. 8.) Z neko posebno energijo vas bodo navduševale skrivnosti in skrita pota preteklosti. Kljub navideznim problemom, ki jih piše življenje, se boste lahko velikodušno lotili tistih zadev in projektov, za katere menite, da jih morete izpolniti. V pogledu službe sledi finančni uspeh! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Narava bo kmalu dokazala zrelost in se čez čas odpravila k počitku. Tako je jasno, da se krog usode vedno vrti in da je nekdo nekoč zgoraj in čez čas spodaj. Nakazano je, da bo odgovornost v času, ki prihaja, nekaj normalnega. Zdi se, da bo jesen za vas v vseh pogledih izrazito plodna. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Strmite po tem, da se vam odprejo nova vrata usode, to se bo zgodilo zelo kmalu. Jasno je razbrati, da se lahko izpolnijo vaše srčne želje in da morate zaupati v lastno moč kot v moč življenja. Potrebovali boste duhovni premislek in tako ugotovili, da se vse odvija po nekem namenu. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Privlačila vas bo resnica duhovnih veščin in iskali boste, kar vas bo razvedrilo. Na svoj način boste pridobili možnost, da se okopate v smislu preobrazbe in da se odpravite naprej. Na delovnem mestu dobite nalogo, ki ji ne boste kos takoj, ampak čas je in ostaja na vaši strani. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Kocka odločitve bo padla in čas je, da se na pravilen način odločite. Še vedno imate čas, da se organizirate in si določite določene smernice, ki vam bodo tako vodilo kot spodbuda za naprej. Se vam ne zdi, da bi se lahko z ljubljeno osebo predajala ljubezni kje na morju v soju mesečine. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Postanete zelo samozavestni in se energično lotite vseh nalog in zamisli. Ni dobro, da odlašate in partnerjeva podpora vam bo dobrodošla. Pridobili boste močno željo po raziskovanju in po odkrivanju novih obzorij. Koristila vam bodo znanja preteklosti, kot tudi mistike. Foto: MF Že 12. leto zapored so se ljubitelji morja, predvsem s Ptuja in okolice, Ormoža in Slovenske Bistrice, odzvali na naše povabilo in poletne sobote preživeli v San Simonu ali Simonovem zalivu v Izoli. Gre za zelo priljubljeno in lepo urejeno izolsko kopališče, kjer je v vročih dneh na voljo tudi dovolj sence. Tako kot vse sobote poprej, že od 25. junija, so se izletniki na pot podali v zgodnjih jutranjih urah z dvema avtobusoma. Dan so pre- živeli v vodi, na ležalnikih v senci borovcev in akacij, na poti po Izoli s turističnim vlakcem ter ob sprehodih po lepo urejeni obali, ki pelje na eni strani do Izole, na drugi pa do ostankov rimske vile, igrišča za odbojko na mivki, do toboganov, centra vodnih športov ter nato do naravne morske plaže Belvedere in Strunjanskega zaliva. Zaključka sobotnih kopalnih izletov v Simonov zaliv se je v soboto, 3. septembra, udeležilo 90 najbolj zvestih ljubiteljev slovenskega morja. Med njimi je bilo 60 takih, ki so preživeli poletne sobote na eni izmed izolskih plaž več kot osemkrat, zato so se tokratnega izleta udeležili brezplačno. Prvi jutranji postanek ob kavi, čaju in rogljičkih je bil tradicionalno v hotelu A v Žalcu. Dopoldne v Simonovem zalivu je bilo njihovo, okoli 15. ure pa se je začela zabava ob hrani in pijači ter plesu ob živi glasbi skupine Smile. Na voljo so bile dobrote z žara in pijača, pridne gospodinje pa so s sabo prinesle obilico sladkih dobrot. Z udeleženci so se družili tudi Marjan Nahberger in Majda Fridl z Radia Ptuj ter Patricija Peshev in Borut Cvetko iz podjetja ATP. Smeha in zabave ter plesa je bilo v izobilju – tudi ob zabavnih nagradnih igrah. Dobra volja in zabavna glasba pa sta privabili tudi številne druge kopalce, ki so preživljali sobotno popoldne v Simonovem zalivu. Mf DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Na življenje boste pogledali nekoliko bolj filozofsko in se odločili, da stvarem na svoj način pridete do dna. Pomagali vam bodo sprehodi po vrtu in lahko se pozanimate o naravnem načinu življenja. V ljubezni bodo dnevi morda nekoliko bolj tihi in namenjeni premišljevanju. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Simbolizirani boste z morskim dnom, kar pomeni, da postanete nekoliko bolj skrivnostni, neraziskani in blizu vam bo svet tišine. Vezani v veliki meri poglobite odnos in napredujete v trdnosti, kar vam bo veliko pomenilo. Za nevezane bo veljalo, da je Amorjeva puščica blizu. Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 9. septembra 2022 Kirgizistan, Ptuj z Silk Road Mountain Race Bernarde Jurič Bernarda uspešna tudi na najtežji gorski kolesarski dirki Nekaj čez polnoč je 27. avgusta v glavno mesto Kirgizistana, Bishkek, na cilj 1900 km dolge enoetapne kolesarske dirke po gorah Kirgizistana srečno prikolesarila slovenska vzdržljivostna kolesarka Bernarda Jurič iz Pleterij. Gre za najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu, ki jo je prekolesarila kot druga ženska na svetu v solo kategoriji. Ponosna in hvaležna je, da jo je prekolesarila kot prva Slovenka. Začetek dirke je bil 12. avgusta ob polnoči v Oshu, južnem delu Kirgizistana. Traso je določil organizator, vmes so bile kontrolne točke, ki so bile časovno omejene. Traso je bilo treba odpeljati in preživeti. Na startu je bilo 170 udeležencev, med njimi 18 žensk, od tega 11 v solo kategoriji, ostale v paru. Bernarda je bila na cilju zelo zadovoljna, traso ji je uspelo prepeljati, v cilj zapeljati kot druga v kategoriji solo. 1900 km dolgo pot je prekolesarilo le okrog 75 kolesarjev. »1900 km in okrog 37.000 višinskih metrov preko številnih skoraj nevoznih in neprehodnih prelazov – ne samo za koze in osle, tudi za kolesarje. Za enega, dolgega 10 km, sem potrebovala kar šest ur, tudi višje kot 4000 m. n. v. Brez spremstva in pomoči tretjih oseb, v pogojih od skoraj plus 48 stopinj Celzija podnevi do razbijanja ledu zjutraj, orkanskega vetra, snežnega meteža, z masko preko ust zaradi zaščite ustnic.« Tako je Bernarda na kratko opisala pot po gorah Kirgizistana, Svilene gorske ceste, koder so nekoč tovorili svilo. Tako je v svojo kolesarsko zgodbo vpisala še eno kolesarsko dirko, ki jo je v celoti izpeljala. Človek je zadovoljen in ponosen, da mu je uspelo tudi na tej dirki, ki velja za najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu. Še bolj kot to pa so jo prevzele naravne lepote Kirgizistana, izjemna in neponovljiva toplina in velikodušnost njenih ljudi. Brez maske proti opeklinam ni šlo Že lani je želela prekolesariti Silk Road Moutain Race, a jo je morala zaradi opeklin na ustnicah tik pred ciljem končati. V Kirgizistan je letos tako prišla poravnat neporavnane račune, četudi je v tem času imela v načrtu Aljasko, kamor pa ni mogla, ker je bila prepozna za nakup letalske karte. Razmere so bile zelo podobne kot v letu 2021. Že drugi dan na poti je uvidela, da brez ma- ske na nadmorski višini od 1000 do 4000 metrov ne bo šlo, sicer bodo njene ustnice znova zapečene. V prvih treh dneh dirke je bila na 1400 m. n. v., na plus 48 stopinj Celzija, ob poti pa nobene sence, dreves. Edina zaščita, ki ji je pomagala, je bila maska. To je podaljšalo čas poti, imela pa je tudi nekaj težav s kolesom, od zvitih diskov do poškodovanega dinama itd. »Kolovozna pot je že nadstandardna pot, mi smo vozili po melišču, kamenju, takšnem in drugačnem. Zelo težko je bilo kolesariti na tej dirki, doživela sem tudi snežni metež. Skoraj bi ostala tudi brez šotora, orkanski veter ga je odpihnil na drevo.« Foto: zasebni arhiv Kirgizistan je ena sama naravna lepota, nedotaknjena narava, v kateri (še) ni smeti. Foto: zasebni arhiv V Bishkek, glavno mesto Kirgizistana, je prikolesarila kot druga ženska na svetu v solo kategoriji. Na jedilniku kruh, marmelada in čaj Na poti je spala v jurtah ali pa v šotorih. Jedla je predvsem kruh, pa tudi marmelado in čaj. Druge hrane skorajda ni bilo, občasno pa si je lahko privoščila tudi konzervo graha. V njihovih trgovinah ne najdeš ničesar takega, kar bi si kupil kolesar (frutabelo, snikers, sendvič), na voljo so večinoma lokalni pridelki. Na hrano z žlico pa ima bolj slabe spomine. »Prvi dan dirke sem se ustavila v enem od jurta kampov. Zaželela sem si nekaj na žlico. Jed je na zunaj spominjala na naš bograč, tudi krompir je bil v njej. Ko pa sem z žlico zajela kos mesa, na katerem so bile na taci še črne blazinice, ne vem, za katero meso je šlo, mi je želodec dobesedno dvignilo. Še drugi dan mi je bilo slabo – tudi zaradi razmišljanja o tem, za katero žival je šlo. To me je izučilo, da nisem več jedla drugega kot suh kruh,« je povedala Bernarda o svoji tokratni hrani na 1.900 km dolgi gorski poti. Naše haloške vasi in zaselki so ogromni v primerjavi z naselji, mimo katerih je vozila v Kirgizistanu. V glavnem so njihove vasi podobne kupu jurt. Neverjetno dobrosrčni in srečni domačini »Na tej poti, ki je v glavnem vodila skozi divjino, nedotaknjeno naravo, v kateri ni smeti, sem srečala čudovite ljudi. Niso bogati, imajo pa neizmerno veliko, odprto srce. To se človeka izjemno dotakne, na nek način sem se čustveno prepojila. Zgodba teh ljudi, teh nomadov, te njihove odprtosti se me je zelo dotaknila. Vse bi ti dali. Še tisto malo sladkorja, ki ga imajo, delijo. Imajo malo, ampak veliko. V teh razmerah pozabiš tudi na vsakdanjo kavo, brez katere, ko si doma, ne moreš, na mobitel.« Svilena gorska pot je začetek civilizacije. To je bila nekoč pot, po kateri so tovorili svilo iz Pekinga v Instanbul, v obratni smeri pa začimbe. Na to ob poti spominjajo še skulpture kamel, natovorjenih s prtljago. Kot je znano, si Kitajska prizadeva oživiti to cesto. Bernarda pa si želi, da bi v Kirgizistanu narava še dolgo časa ostala takšna, kot je danes, tako prvinska, tako divja, da še dolgo ne pride do bitumenskih cest in električnih »bajkerjev«. Ptuj z Pisatelj Igor Plohl o levu Rogiju in njegovi življenjski zgodbi »Mater, jim vsem pokažem!« Gost Knjižnice na prostem, ki jo je nedavno pripravila Krščanska adventistična cerkev Ptuj, je bil pisatelj Igor Plohl. Podrobneje je predstavil svojo zadnjo slikanico Lev Rogi premaguje ovire, ki je nastala po resničnih dogodkih. Samo močni, pogumni, vztrajni, tudi trmasti ljudje, ki se borijo kot levi, lahko ponovno srečno in zadovoljno zaživijo ter opravljajo svoj poklic po hudi nesreči. Pisatelj je namreč čez noč postal paraplegik. Dvakrat so mu poskušali vzeti upanje. Prvič zdravnica v Soči, ko ga je najbolj potreboval, drugič pa član društva paraplegikov, češ da s težavami, ki jih ima, ne bo mogel delati. Njegov avtobiografski roman Ne domišljaj si je zato tudi neke vrste odgovor vsem tistim, ki so dvomili o njegovi novi življenjski poti invalida. Stavek iz knjige »Mater, jim vsem pokažem!« je v bistvu njegovo zelo jasno sporočilo, da bo zmogel premagati najhujše bolečine, ker je prepričan, da se njegovo življenje z nesrečo ni končalo, da ne bo zapečkar, da bo še naprej polno živel, učil, kolesaril, potoval, tako kot pred usodno nesrečo. V življenju se velja potruditi tudi takrat, ko ti včasih kdo reče, da nima smisla, da iz tebe ne bo nič ali da je pretežko. Treba je vztrajati in se boriti tako kot Igor Plohl in »njegov« lev Rogi, ki ne samo pripovedujeta, temveč tudi osveščata o tem, da so invalidi kljub svojim oviram predvsem ljudje, ki niso nič manj vredni in želijo živeti kvalitetno. V življenju pa je vse lažje in lepše, če imaš veliko prijateljev, ki te spodbujajo, ki ti pomagajo. »Meni so moji prijatelji izjemno stali ob strani, zame so zbirali de- nar, kupili avto, me v bolnišnici obiskovali, me spodbujali in bodrili. Ob strani so mi stali tudi moji sorodniki, pa tudi nekdanji učenci. Z vso to pomočjo mi je bilo v življenju veliko lažje. In če imaš toliko moči, lahko kot invalid velikokrat rečeš – zmorem! V romanu opisujem dve leti svojega življenja po usodni nesreči. Nekoč sem rad kolesaril, potoval, počel vse tisto, kar lahko počnejo ljudje, ki lahko hodijo. V nekem trenutku pa se je tako rekoč čez noč vse spremenilo. Nekaj dni prej, pred 25. junijem 2008, so me moji starši prosili, da bi prišel domov pomagat prekriti hišo, ki Foto: Črtomir Goznik Bogata pisateljska bera: prva slikanica Lev Rogi – sreča v nesreči je pri Založbi Pivec izšla leta 2009. jim jo je razkrilo hudo neurje. Ker sem imel na praznični dan čas, sem se z veseljem odpravil domov. Ko smo že skoraj končali, se mi je tik pod vrhom lestve zlomil klin, padel sem približno tri metre v globino in si zlomil hrbtenico. Poškodba je bila zelo huda. Nikoli ne bom pozabil, ko je dan po prvi operaciji k meni prišel zdravnik, ki me je operiral, in mi povedal, da je na žalost poškodba hrbtenice tako huda, da po njegovem mnenju ne bom nikoli več hodil. Takrat sem razmišljal o vseh stvareh, za katere se mi je zdelo, da sem jih za vedno izgubil. Bal sem se, da ne bom nikoli več planinaril, kolesaril, potoval. Zelo hudo pa mi je bilo tudi zaradi tega, ker sem se bal, da ne bom nikoli več opravljal svojega poklica,« se spominja Igor Plohl. Iz mariborske bolnišnice so ga preselili v Sočo, kjer je srečal nekaj strokovnjakov, ki so mu res zelo stali ob strani in pomagali. Naučil ga je, kako si čim bolj razgibati noge, kako okrepiti mišice na rokah, saj potrebuje močne mišice Foto: Črtomir Goznik Igor Plohl na rokah, ki nadomeščajo njegove noge. Po osmih mesecih, ki jih je preživel v bolnišnici, je končno prišel domov, k staršem v Vičance, saj takrat v resnici ni bil sposoben samostojnega življenja. Lev Rogi najde srečo Danes znova opravlja svoj poklic. Po poklicu je učitelj, zaposlen v bolnišnični šoli na Pediatrični kliniki UK Maribor. Osnovnošolce uči geografijo ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Preselil se je v Lenart, v blok, kjer živi povsem samostojno in neodvisno. Ukvarja se tudi s športom, zelo rad kolesari, ima posebno kolo, ki mu omogoča, da kolo poganja zgolj z rokami. »Svojo zgodbo po nesreči sem predstavil v slikanici z naslovom Lev Rogi najde srečo. V njej spregovorim o tem, kaj se mi je zgodilo, kako sem na nek način našel srečo, kako sem samostojno zaživel, kako sem začel znova opravljati poklic in srečno živeti. Ilustrirala jo je priznana slovenska ilustratorka Urška Stropnik Šonc iz Velenja. Njeni liki so barviti, polni optimizma, nekega veselja, ki pri otrocih in tudi odraslih ne vzbujajo pomilovanja, ampak pozitivizem,« pove Igor Plohl, katerega slikanice so izšle tudi že v ZDA. Ameriška urednica je njegove slikanice videla v Bologni, na največjem knjižnem sejmu otroške literature v Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 9. septembra 2022 19 Slovenija z Obvezna registracija kokoši na dvorišču Bodo stroški višji od cene živali? na svetu Veljati je začela evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali, ki prinaša obvezno registracijo za obrate, ki se ukvarjajo z rejo kopenskih živali. Največ razburjenja je uredba povzročila med lastniki kokoši na podeželju, ki perjad gojijo zase, po jajca pa pridejo tudi sosedje in vaščani. Evropski birokrati so izgubili stik z realnostjo, so zmajevali z glavo nekateri; zakaj bi bilo treba popisovati teh nekaj kokoši za »domačo rabo«, so se spraševali drugi. Foto: zasebni arhiv »Toplina in velikodušnost ljudi v Kirgizistanu je izjemna, neponovljiva. Človek kar ne more verjeti, da so danes na svetu še taka območja,« je povedala Bernarda Jurič. Vsi so srečni in zadovoljni, četudi ne živijo v razkošju, kot ga poznamo mi. Rojstvo nove knjige Reveži civilizacije Za Bernardo Jurič je zgodba letošnje gorske kolesarske dirke po Kirgizistanu nadvse pomembna tudi zato, ker se je rodila nova knjiga, ki bo nosila pomenljiv naslov: Reveži civilizacije. Kot me je navdušila narava, tako so me navdušili ljudje, njihove otroke sem vzela za svoje, pravi. Kirgizistan velja za drugo najbolj revno državo na svetu. »Velikokrat sem se vprašala med potjo, kdo je večji revež: ali mi, ki živimo v izobilju, ali oni, ki imajo tako malo, a so veliko bolj zadovoljni kot mi. Ko sem se ob jutrih pogrela v kakšni jurti, sem pogosto uzrla čudovite prizore; prizore, ki te prevzamejo, ko ostaneš brez besed, ko vidiš v objemu cele družine, njihovo crkljanje, neobremenjenost s časom, s tem, ali so naredili domačo nalogo, ali bodo pravočasno prišli v vrtec, šolo. Ni nobenih frustracij, kot jih ima človek v razvitem svetu, tudi ženske so v svojem poslanstvu zelo zadovoljne. Četudi življenje ni lahko, je zelo težko, zadovoljstva ne skrivajo. Otrokom že dotik, še tako majhna pozornost, pomeni veliko. Gre za drugačen svet, a kljub temu ne čutijo nobenega pomanjkanja,« je povedala Bernarda o rojstvu nove knjige, ki jo želi spisati do poletja 2023. Prav gotovo bo drugačna od njene prve knjige, saj je ne bo toliko vezala na kolesarjenje, temveč bolj na življenje, čustva, občutke, primerjavo med »bogato« in »revno« civilizacijo. Kam Bernardo vodi nova pot? Pravi, da ima vedno veliko poti. Te pa so zelo odvisne od limita na banki in dni dopusta. Pred petimi leti se je ponovno rodila na avstralskih cestah, takrat je dejala, da se bo vrnila čez pet let. Ponovna pot v Avstralijo bo tako v letu 2023 neke vrste nagrada za 50. rojstni dan, ki ga bo praznovala v puščavi, pod zvezdami. Nekdo si pač zaželi harmoniko, govejo juho, pražen krompir, Bernarda pa si želi doživeti nekaj drugega. Načrtuje pa tudi dve krajši poti; ena je v Maroko, druga pa je pot na Aljasko. MG Evropi. Dobesedno zaljubila se je v zgodbo Rogija in ilustracije. Ko je izvedela, da gre tudi za resnične zgodbe, jih je želela izdati tudi v ZDA. Ker ameriški otroci niso navajeni na toliko besedila v pravljicah, slikanicah, jih je bilo treba prirediti in bistveno skrajšati. Zdaj za ameriški trg pripravljajo že novo slikanico z naslovom Happy Again. Pri založbi Holiday House v New Yorku imajo namreč projekt slikanic za predšolske otroke. Z njim uvajajo otroke v branje na način, da je na eni ilustraciji samo ena poved. Upajo, da bo projekt končan letos. Kmalu bodo njegove slikanice začeli prebirati tudi na nemško govorečem območju. Namesto harmonike, goveje juhe 50 let v puščavi, pod zvezdami Foto: pexels.com Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin umirjajo žogico. Pripravili bodo podzakonski akt, ki naj bi omogočil izjeme za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno, domačo uporabo. V tem primeru živali ali njihovi proizvodi ne smejo zapustiti »obrata«. Določiti pa bo treba zgornjo mejo, do katere še velja reja za domačo uporabo. Kdor bi jajca ali kokoši prodajal sosedom, bo moral kokoši označiti, kar naj ne bi bilo prezahtevno. Na upravi za varno hrano pravijo, da registracija ne bo predstavlja- la velikega stroška. Izpolniti bo treba določen obrazec, podatke rejca bodo vnesli v register, stroki pa bodo tako na voljo podatki, ki so koristni ob morebitnem izbruhu bolezni. Kaj pomeni »registracija ne bo predstavljala velikega stroška«, še ni znano. Pri skromnem zaslužku ob prodaji sosedom vsak dodatni strošek zareže v to »žepnino«. Sopredsednica društva Samooskrbni.net in vodja projekta Zazdravje.net Sanja Lončar je nedavno povedala, da jo skrbi, ker so vse nove evropske uredbe usmerjene v vse večjo koncentra- 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Pisana in modna jesen v Qcentru Ptuj V minulih dneh je v Qcentru Ptuj potekal velik kasting za modno revijo, na kateri so se SUHGVWDYLOLQRYLREUD]LòRWURFLQDMVWQLNLLQSUHGVWDYQLNLVWDUHMŕHJHQHUDFLMHNLũHOLMR skupaj s Qcentrom ustvarjati nove uspešne zgodbe. Vezi s Ptujem so ostale Foto: Črtomir Goznik Zadnja slikanica Lev Rogi premaguje ovire in avtobiografski roman Ne domišljaj si! Pisati je začel po naključju »Zakaj sem v bistvu začel pisati knjige? Dobrodelno prireditev so zame pripravili tudi moji nekdanji učenci na OŠ Bojana Ilicha v Mariboru. Na koncu prireditve sem prebral pravljico z naslovom Lev Rogi. Če besedo preberete nazaj, dobite ime Igor. Kaj to pove? Da je zgodba o levu Rogiju pravzaprav moja zgodba. Na tak način sem želel otrokom sporočiti, kaj se mi je zgodilo, zakaj sem na invalidskem vozičku in kako želim nadaljevati svoje življenje. Vse to sem povedal v obliki pravljice o levu Rogiju. Po dobrodelni prireditvi me je obiskal ravnatelj te OŠ, mi predlagal, da bi lahko učenci pri likovnem pouku narisali ilustracije za mojo zgodbo o levu Rogiju in oboje dali v šolsko knjižnico, da bo ostal lep spomin na to dobrodelno prireditev. V resnici pa se je zgodilo nekaj veliko lepšega. Moja prijateljica je te otroške ilustracije pokazala v mariborski založbi Pivec, kjer so se odločili, da bodo na podlagi tega izdali mojo prvo slikanico z naslovom Lev Rogi – sreča v nesreči. Tako sem začel pisati knjige, čisto po naključju,« je svoj pisateljski začetek predstavil Igor Plohl. S Ptujem, kjer se je leta 1979 tudi rodil, je Igor Plohl povezan že od nekdaj, danes predvsem preko prijateljev Pavle Potočnik Bela in Petra Bela, ki živita na Ptuju. Pogosto je gost na njunih odličnih kosilih. Belova sta ga tudi prijavila v oddajo Dan najlepših sanj, kjer so mu pomagali uresničiti veliko željo, potovanje na safari v Afriko. Bila pa sta tudi navdih za zadnjo slikanico Lev Rogi premaguje ovire, saj so se nekoč skupaj odpravili na izlet v Prekmurje in naleteli na nekaj arhitektonskih in drugih ovir. »Namen te slikanice je namreč ravno to: javnost osveščati o arhitektonskih in drugih ovirah, s katerimi se srečujemo gibalno ovirani invalidi. Predstavljeno pa je tudi, kako lahko nekomu na vozičku pomagamo,« je povedal pisatelj, ki otrokom rad razloži, da so invalidi ljudje kot vsi ostali. »Tudi mi smo veseli, ko nam gre vse po načrtih, ko smo uspešni in nas imajo drugi radi. Toda tudi mi smo nesrečni in žalostni, ko ni vse tako, kot si želimo in načrtujemo. Želim si, da bi javnost invalide videla v vsej naši pestrosti.« MG cijo moči velikih koncernov in vodijo v popoln odmik od naravnih načinov prehrane. »Pod pretvezo skrbi za zdravje se indirektno skriva konec domače reje perutnine, saj bodo stroški predlagane registracije večji od cene same živali,« je poudarila Lončarjeva, ki se boji, da bi bil to tudi konec posvojitve živali s farm, ki so jih lahko do zdaj domači rejci kupovali po en evro, namesto da bi zanje odšteli od petdo desetkrat več. »Idej, kako do skrajnosti omejiti samopreskrbo, elitam očitno ne zmanjka.« GT Izbrani kandidati in kandidatke se bodo predstavili na veliki Qcentrovi modni reviji, ki bo v  ‡–”— ’‘–‡ƒŽƒ ˜ •‘„‘–‘ǡ ͸ͺǤ •‡’–‡„”ƒǡ‘†ͷͽǤ—”‡†ƒŽŒ‡Ǥ‘- sebnost te edinstvene modne revije bo predvsem v tem, da bodo manekenke in manekeni ‘•‹Ž‹ ‹ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŽ‹ ‘„Žƒ«‹Žƒ ‹ modne dodatke iz trgovin, ki †‡Ž—Œ‡Œ‘˜ƒŒ˜‡«Œ‡ƒ—’‘˜ƒŽ‡ ‡–”—ƒ–—Œ—Ȃ˜ ‡–”— ƒ —Š‘˜‹Ǥ •‡ǡ ƒ” „‘•–‡ ͸ͺǤ septembra videli na modni pisti, Œ‡ †‡Œƒ•‘ ‘« ƒŒ–‹ ‹ —’‹–‹ ˜  ‡–”—Ǥ  •˜‘Œ‹‹ ‘„Žƒ«‹Ž‹ ‹ modnimi dodatki bodo sodelo˜ƒŽ‹‹•ƒ›ǡ ǡ ƒƒǡ ‡’ ‘ǡ ‘ƒ• ’‘”–ǡ ’‘”–• ‹”‡ –ǡ Ž‘™ƒ– Š ‹ ‹–ƒ’—”Ǥ ƒ †‡‘racijo prireditvenega prostora „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ ǡ ‡’ ‘ ‹ ‹•ƒ›ǡ œƒ „”‡œŠ‹„‡ ˜‹†‡œ ‘†‡Ž‘˜’ƒ‡ƒ—–› •–‹–—–‡Ǥ”‹- †”—ā‹–‡•‡ƒŒ„‘ŽŒŽ‘ƒŽ‹‘†‹ ”‡˜‹Œ‹ ƒ –—Œ— Ȃ ˜ •‘„‘–‘ǡ ͸ͺǤ •‡’–‡„”ƒǡ ‘† ͷͽǤ —”‡ †ƒŽŒ‡ ˜  ‡–”—–—ŒǤ „ ‘„‹•—  ‡–”ƒ –—Œ ’ƒ •‡ —•–ƒ˜‹–‡ æ‡ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‹ ’‘”–•†‹”‡ –Ǥ ƒ •‘ ƒ”‡« ’”‹’ravili izjemno ponudbo, kar ͿͶǦ‘†•–‘–‘œ‹āƒŒ‡ ‡‹œ„”ƒ‹Š‹œ†‡Ž‘˜Ǥ”‹•”„‹–‡•‹—†‘„ƒ ‹ ‘†ƒ 撑”–ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ ’‘ ‹œŒ‡‘ —‰‘†‹Š ‡ƒŠ Ȃ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‹’‘”–•†‹”‡ –ƒ–—Œ—Ǥ ‡˜‡†ƒ ’ƒ Œ‡ –”‡„ƒ ’‘•”„‡–‹ –—†‹œƒŽƒ«‡ā‡Ž‘†«‡Ǥ ‡–‡” –—Œ ‹ƒ ‹œŒ‡‘ —Ž‹ƒ”‹«‘ ponudbo, ki jo odlikujejo eni ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š Šƒ„—”‰‡”Œ‡˜ ’‘ ‡Œ— –—Œ«ƒ ‹ –—Œ«ƒ‘˜ Ȃ†‘„‹–‡Œ‹Š˜‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ƒ āŽ‹ ‘ǡŒ‡”’‘—ŒƒŒ‘•Žƒ•–‡Šƒ„—”‰‡”Œ‡ǡ ’‹æ«ƒ«Œ‡ „—”‰‡”Œ‡ǡ Š‡‡•‡„—”‰‡”Œ‡ǡ †˜‘Œ‡ „—”‰‡”Œ‡ ‹ Š‘– †‘‰‡ǡ ’‘Ž‡‰ –‡‰ƒ ’ƒ seveda najboljše izbrane speciƒŽ‹–‡–‡ƒāŽ‹ ‘Ǥ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 9. 9. 2022 Zdravstveni globus 20 petek z 9. septembra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Huda utrujenost je znak za krvno bolezen ali rak Bolečina – akutna ali kronična Prav vsakdo je že kdaj občutil bolečino. Bolečina je neprijetna čutna ali čustvena zaznava, ki je povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Bolečina je lahko akutna ali kronična. Akutna bolečina je krajšega trajanja, vezana je na poškodbo tkiva (npr. zlom, opeklina, padec, pooperativna bolečina) ali pa je simptom bolezni (npr. miokardni infarkt). Ima svoj namen – umik od sprožilca bolečine, počitek. Ponavadi po umiku sprožilca postopoma izzveni. Nezdravljena akutna bolečina lahko preide v kronično bolečino. Kronična bolečina je pogosto dolgotrajna in ponavljajoča se bolečina, ki ni nujno povezana z dejansko poškodbo tkiva. Pogosto pri kronični bolečini ne najdemo jasnega kazalnika oz. vzroka za bolečino ali pa le-ta ni sorazmeren z zaznavo bolečine. Pojavnost kronične bolečine v Sloveniji je po podatkih iz leta 2019 približno 22-%, kar pomeni, da približno vsak peti odrasli Slovenec trpi za kronično bolečino. Pojavnost kronične bolečine s starostjo narašča – pri starejših od 60 let trpi kronično bolečino skoraj vsak tretji prebivalec (30,5 %). Najpogostejša je kronična bolečina v križu (63 % bolnikov s kronično bolečino), sledijo ji bolečine v sklepih, okončinah, mišicah ter glavoboli. »Ne borite se s svojo bolečino; ne morete je premagati. Paradoks okrevanja je predati se, da lahko zmagate. Sprejeti, česar ne morete spremeniti, naredi razliko.« Na zaznavo bolečine vplivajo biološki (spol, fizična pripravljenost, genetska osnova, imunost), psihološki (samopodoba, verovanje, čustvovanje, osebnost, naravnanost) in socialni dejavniki (družina, izobrazba, ekonomski status, odnosi). Zato je interdisciplinarni pristop k zdravljenju kronične bolečine najuspešnejši. To pomeni, da v zdravljenju poleg zdravnikov različnih specialnosti sodelujejo še strokovnjaki z drugih področij: stran 20 Pojavnost krvnih bolezni je v Sloveniji vsako leto višja. Krvne bolezni in krvni rak se pojavljajo pri vseh starostih, simptomi pa so splošni, zato je pot do diagnoze včasih dolga. Eden od značilnih simptomov je huda utrujenost, pojasnjujejo strokovnjaki. Specialistka internistike in hematologije Irena Preložnik Zupan je povedala, da je najbolj značilen simptom krvnih rakov huda utrujenost, poleg tega pa je naštela še hujšanje, izgubo apetita in izrazito nočno znojenje. Posamezne bolezni pa lahko bolnikom sicer povzročajo še druge težave. Pri krvnih rakih in krvnih boleznih je po njenih besedah zelo pomembna preiskava krvne slike, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. Specialist hematologije Samo Zver preiskavo krvne slike, ki po njegovih besedah stane le nekaj evrov, zato imenuje kar »hematološki elektrokardiogram«. Foto: Pexels.com fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, delovni terapevti, manualni terapevti, hipnoterapevti ... Tak pristop vključuje zdravljenje bolečine z zdravili, invazivnimi in manj invazivnimi postopki (operacija, blokade, TENS-terapija), z masažami, akupunkturo, vedenjsko-kognitivno terapijo, čuječnostjo, hipnozo, psihološko pomočjo in socialnim svetovanjem. Med zdravljenjem kronične bolečine je zelo pomembna zavezanost in aktivno sodelovanje bolnika v samem procesu zdravljenja. Kronična bolečina ima negativen vpliv na kakovost posameznikovega življenja, na njegovo socialno, družinsko in delovno okolje. Predstavlja velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. V Splošni bolnišnici Ptuj imamo Foto: Črtomir Goznik Barbara Pečovnik, dr. med. protibolečinsko ambulanto, ki je letos julija praznovala 30 let obstoja. V ambulanti zdravimo bolnike z akutno in kronično bolečino ter bolnike z bolečino zaradi raka. Zdravljenje bolečine v ambulanti obsega medikamentozno zdravljenje, zdravljenje z blokadami in v primeru potrebe napotitev k specialistom drugih strok in v druge ustanove. Prizadevamo si, da bi v našo ambulanto ponovno vpeljali akupunkturo. Veseli smo, da se je kontinuiteta naše ambulante ohranila vseh 30 let. Ustanoviteljica protibolečinske ambulante je bila Majda Šarman, dr. med., in to leta 1992. Kasneje se ji je z delom v ambulanti pridružila še Karmen Pišek Šuta, dr. med. Obe sta ambulanto uspešno vodili vsa leta, o čemer priča veliko zadovoljnih bolnikov, ki smo jim ublažili bolečine, nekaterim tudi na zadnji poti. Še naprej si prizadevamo s strokovnostjo in predanostjo zdraviti bolnike z bolečino. Barbara Pečovnik, dr. med. Foto: Pexels.com Svoji osebni zgodbi sta delili tudi dve bolnici. Tudi sami sta kot enega izmed bolj značilnih simptomov navedli veliko utrujenost. Milena Bolčina je tako pojasnila, da je njen osebni zdravnik ob njenih zdravstvenih težavah sprva posumil na prehlad, kasneje pa na pljučnico in vnetje mehurja. Ko jo je začel močno boleti trebuh, je samoplačniško opravila ultrazvok, od koder so jo napotili na urgenco. Po treh mesecih so ji diagnosticirali folikularni limfom. Veliko vlogo pri diagnosticiranju krvnih rakov in drugih bolezni imajo ravno družinski zdravniki, ki so prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom, prav tako običajno posameznike spremljajo daljše obdobje. Postavljanje diagnoz je lahko zelo zahtevno. Nekateri bolniki svoje simptome in zdravstvene težave opišejo zelo dobro, drugi pa slabše. Zato morajo družinski zdravniki postavljati dobra vprašanja, je pojasnila družinska zdravnica Vesna Pekarović Džakulin. Izpostavila je pogum ljudi s težkimi diagnozami, ki jo vedno znova navdušuje. Direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic je poudarila pomen zgodnje diagnostike. Po pogovoru z bolniki v društvu namreč opažajo velike razlike med tistimi, ki so jim diagnozo postavili razmeroma hitro, in tistimi, ki so jim diagnozo postavili pozno. Slednji se v bolnišnici pogosto zdravijo daljši čas, zdravljenje pa je bolj naporno. Sta Pomagajmo si Z jabolčnim kisom tudi nad glivice na nohtih Jabolčni kis je že stoletja preverjeno pomagalo za premagovanje in preprečevanje najrazličnejših tegob. Razkrivamo vam, kaj vse dobrega se skriva v jabolčnem kisu. Jabolčni kis deluje protibakterijsko, kar pomeni, da zavira razmnoževanje bakterij. Pomaga pri zelo smrdečem znoju, pikih mrčesa in sončnih opeklinah. V ta namen prizadeto mesto preprosto na- mažemo z nerazredčenim kisom, pri zelo močnem znojenju stopal ali glivicah na nohtih pa pripravimo 15-minutno kopel, v kateri kis razredčimo z vodo v razmerju 1 : 4. Dober za prebavo Jabolčni kis preprečuje, da bi se v črevesju preveč razmnožile slabe bakterije. Za čiščenje črevesja ga je treba piti redno, obenem pa bo odpravil prebavne težave, kot sta zaprtje in napihnjenost. Kar zadeva prebavo, kisu pripisujejo tudi številne druge koristi. Tako naj bi pomagal pri zgagi in refluksu, uravnaval količino kisline v želodcu, učinkoval naj bi razstrupljevalno, topil maščobe in zaviral tek. Nikoli ne pijte nerazredčenega Foto: Pexels.com Največja napaka, ki jo delamo pri pitju jabolčnega kisa zjutraj na tešče, je, da ga pijemo premalo razredčenega ali celo nerazredče- nega. V tem primeru si celo škodimo, saj lahko poškodujemo zobno sklenino in sluznico požiralnika ter želodca. Prav zato je ključno, da pripravimo mešanico, ki je dovolj razredčena. V dva decilitra vode moramo primešati le eno čajno žličko jabolčnega kisa, ko napitek pijemo zjutraj za prebujanje presnove. Za zaščito zobne sklenine si po vsakem kisovem napitku splaknite usta z vodo in počakajte s ščetkanjem zob vsaj 30 minut. Vodica za ustno higieno Za zdravljenje vnetij in poškodb v ustni votlini si pripravite ustno vodico iz pol žlice jabolčnega kisa in enega kozarca vode. Vodico lahko uporabite tudi za beljenje zob, vendar z njo ne smete pretiravati, Zakladnica vitaminov, mineralov ... Jabolčni kis so v nasprotju z drugimi vrstami kisa že od nekdaj uporabljali predvsem v zdravstvene namene. V obliki zdravilnega tonika ga je uporabljal Hipokrat, njegove pozitivne učinke na zdravje pa so poznali tudi stari Egipčani. Tradicionalno pripravljamo jabolčni kis iz jabolčnega vina, torej v osnovi iz fermentiranih jabolk. Tej alkoholni pijači dodamo kisove bakterije, ki spremenijo alkohol v kis, pri tem pa so vitamini in minerali iz jabolk popolnoma nedotaknjeni. Med fermentacijo se pojavijo dodatne hranljive snovi. V jabolčnem kisu so tudi minerali: kalij, kalcij, magnezij, natrij, fosfor, klor, žveplo; elementi v sledeh: železo, fluor, baker, mangan, silicij, cink in bor; vitamini: B1, B2 in B6, folna kislina, vitamin C, vitamin E in betakaroten (provitamin A); balastne snovi; tanin; flavonoidi z antioksidativnim delovanjem; aminokisline; encimi in organske kisline, kot sta ocetna in citronska kislina. saj je kis tako močan, da sčasoma lahko načne zobno sklenino. Neželeni stranski učinki Vsako zdravilo ima tudi stranske učinke in nič drugače ni pri jabolčnem kisu. Če ga pijete kot napitek, se lahko pojavijo stranski učinki zaradi kisline. Pri občutljivem želodcu ali črevesju se zato pred uživanjem jabolčnega kisa posvetujte z osebnim zdravnikom. Da se izognete draženju grla, pijte jabolčni kis razredčen. Pomnite, da kisa nikoli ne nanašamo na občutljivo kožo, saj jo lahko razdraži in izsuši. Med nosečnostjo je uporaba jabolčnega kisa dovoljena, o priporočljivih količinah pa se posvetujte z zdravnikom. Enako velja za diabetike. MK Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 petek z 9. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 9. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA PREDNOSTI ZA VAS: INFO@VRATA-TUNING.SI tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. OSOJNIKOVA 12, PTUJ SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Ž FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 02 / 780 04 240 BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. stran 22 XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO www.novareha.si PREDNOSTI ZA VAS: IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. Lepi spomini ne bledijo! XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ KMETIJSTVO 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. KUPIM traktor, lahko tudi v kompletu s priključki. Tel. 041 680 684. PRODAMO grozdje na brajdah (kvinton in jurko). Tel. 031 680 243. PRODAM filter za vino, plošče 20 x 20. Tel. 031 494 853. PRODAM grozdje z brajd (gemaj). Tel. 041 220 193. UGODNO prodam bikce, mesnati tip. Tel. 041 893 594. PRODAM grozdje (laški rizling) v Dravinjskem Vrhu in ječmen. Tel. 031 244 074. NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerke v začetku nesnosti, prodajajo; možnost dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAJO grozdje na brajdah (gemaj, kvinton in jurko) in dve leseni kadi. Tel. 766 80 41. KOLOFON PRODAM trgatev na brajdah (kvinton). Tel. 051 214 560. Direktor: Drago Slameršak PRODAM dva inoks soda (200 in 380 l). Tel. 041 768 188. Prodamo belo in rdeče vino ter belo grozdje. Cena po dogovoru. Tel. 031 771 935. PRODAM trgatev rdečega grozdja (kvinton), Pobrežje 120. Tel. 02 764 38 01 ali 051 230 821. KUPIM bikca limuzin. Tel. 070 298 475. ZASEBNI STIKI Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si MOŠKI, 60 let, iz Pomurja, vezan, s SŠ izobrazbo, želi spoznati žensko za občasna skrita srečanja, vezano, ločeno, samsko, leta niso pomembna, lahko malce močnejše postave, ni pogoj. Tel. 031 449 727. PRODAMO - v celoti obnovljeno dvostanovanjsko hišo v Dornavi, v izmeri 287,70 m2, letnik celovite obnove 2021, skupno 482 m2VWDYEQHJD]HPOMLåĆD Cena: 190.000 EUR tel.: 051/455 010 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 stran 23 Oglasi in objave petek z 9. septembra 2022 23 Glej, zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, dedka in pradedka ob boleči izgubi naše mame Franca Mikša 20. 11. 1938 – 24. 8. 2022 Marije Mlakar IZ GORIŠNICE 97 IZ SPODNJEGA LESKOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali ob tej žalostni uri slovesa, z nami molili na molitveni uri in našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Posebej hvala tovarišem gasilcem iz PGD Gorišnica, pogrebnemu podjetju Mir in domačemu župniku g. Ivu Holobarju za opravljen pogreb s cerkvenimi in gasilskimi častmi. Iskrena hvala ge. Silvi za molitev, pevcem cerkvenega mešanega pevskega zbora Sv. Marjete za odpete pesmi in mašo zadušnico, g. Branku in ge. Bernardki za prebrane besede slovesa. Srčna hvala vsem, ki ste našega ateka spoštovali in ga boste ohranili v lepem (ali trajnem ali večnem) spominu. Žalujoči: žena Frančka, hčerki Zdenka in Marica ter sinova Ivan in Milan z družinami Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče in darovane maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pevkam, govorniku in podjetju Mir. Vsi njeni Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj a n i n e j l b Va ,1‡/1,' ”'¦%, www. ww w.av avto tobu busn snipreevo vozii.eu .eeu ‡',& , Ž:Hz -( &, 1 ( * ‡ ( 1 ,ĭ  ,  : ,1 - Œ‡',‡|:('1,.‡H 2022) (30. 9. – 6. 10. AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NC N CG CG GN NC C C C       NA A    HYY. .QQLN LNţţ@ @ HM NA A    HY/ Y/ Y /SSTI /STI TI@ U @Ĝ UQ @Ĝ@L @L LN NRRD D       U UDĜ DĜD DQQMHG MHG TQ MH TQ@G Q@ @G G  WON  ON ONKO KODM KO DMYYHHNM NM U 'N NSSDK DKT 2 2UUDS DSHH2S 2SDE 2SDE DE@M E@M M .GQ G HC C R@U R @UMD @UM MD MNS MN NSQ SQ@ @M MIIHH HM YYT TM@ M@MIH MIHHA MI A@YD A@ YDM M M URR@J @J UDĜ ĜD DQQ ţHUU@ @F FKK@ @RRA A@ @ HM MY@ Y@ Y@A A@ @U@ U@ R RJT JTOH O MN MN 2LH L KD D NF FKD KDCH CH URH RH NF FKKDCH DC D CH UN NC CD DMH MH Y UN NC CHĜ ĜHHUJ UJK UJ JKIKITĜ ITĜ TĜDM DM D MHUB BD DM MN N SRćLWQLF] GQLEEUH]VNUEQLKS G QH]]DPXGLWH GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHćLPS 7XULVWLćQRDDJHQFLMR$73 5DGLR7HGQLN3WXMLLQ7 GUXåER5 Re R eze zerv rvac rv acijijje: Tu ac Turi rist ri stič st ična ič na age g nc ncijja AT ncij ATP, P,, Dom omin inoo ce in cent nter er Ptu tuj,j,j, 070 70 244 150 50, 0, pa p tr t ic icijijja. a.at atp@ at tp@ p g gm mai ail.l.lco com m. Štajerski TEDNIK petek, 9. 9. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 9. septembra 2022 Slovenija z Izbor Miss Slovenije uspel Vatikan z Vojska za varovanje papeža Najlepša je očarljiva Vida Milivojša Iščejo 25 gardistov Slovenija je konec tedna dobila novo mis. Laskavega naziva se je na prireditvi v Bra- Švicarska garda v Vatikanu, najmanjša vojska na svetu, se bo pred jubilejnim letom slovčah razveselila 24-letna Vida Milivojša, ki je postala tudi mis simpatičnosti. Za prvo 2025 nekoliko povečala. Zato išče nove člane: mlade, zdrave in visoke katoličane iz Švice. spremljevalko so razglasili 26-letno Hano Klaut, šopek treh najlepših pa je dopolnila Švicarska garda, elitna in pisa22-letna Talita Sofija Komelj. no oblečena enota, katere glavna Foto: Mediaspeed/Svet24 Finalna prireditev Miss Slovenije 2022 je potekala na »Skupnem placu« v občini Braslovče, pod enim izmed največjih kozolcev v Sloveniji. Projekt Miss Slovenije pod geslom »Podpirajmo slovensko, podprimo Slovenijo« podpira lokalno. Vsako leto s finalno prireditvijo in povezanimi dejavnostmi izpostavljajo kraje, za katere menijo, da niso dovolj opaženi, glede na to, koliko lahko Sloveniji (in tudi svetu) predstavijo in ponudijo. Rdeča nit projekta je »Podjetništvo na podeželju«, ki sporoča, da smo lahko uspešni tudi na podeželju. Raznolikost, naravna in kulturna dediščina namreč ponujajo priložnosti za poslovne uspehe na različnih področjih in za razvoj podeželja. Finalistke so se v prvem izhodu predstavile v kreacijah oblikovalke Tanje Basle, v drugem izhodu pa v večernih oblekah salona Poročni kotiček. Na odru prireditve, ki jo je povezovala Maja Zupan, mis Slovenije 2017, so se zvrstili številni nastopajoči. Zapeli so tudi člani zasedbe BOOOM!, nastopili sta državni prvakinji v plesni kategoriji show dance Lina Novak in Tjaša Fale. Pred občinstvo sta stopila priljubljena Alya in 6 Pack Čukur, predstavila pa se je tudi štajerska zasedba Baya. Krono Miss Slovenije 2022 je oblikovala prva spremljevalka izbora 2019 Tinkara Smolar Kraner, doktorska študentka znanosti in inženirstva materialov. V duhu varovanja okolja in zmanjšanja potrošnje naravnih virov je kot osnovni material krone izbrala aluminij, izdelan iz 75 odstotkov zavrženih in v proces vrnjenih različnih aluminijevih zlitin. Material je bil po ustrezni obdelavi lasersko razrezan in ukrivljen v ovalno obliko. K rumeno zlati barvi krone, ki predstavlja uspeh in tudi prestiž izdelka, so dodali zelene kristale, ki simbolizirajo naravo, optimizem in harmonijo. Barvna kombinacija odlično opisuje letošnje prizorišče finalnega izbora – barve sonca in hmelja: občino Braslovče. NS naloga je varovanje papeža in 108 hektarjev velikega Vatikana, trenutno šteje 110 pripadnikov. Pred jubilejnim letom 2025, ko naj bi Vatikan obiskalo več milijonov romarjev, namerava število pripadnikov povečati za 25 na 135 oz. za skoraj 23 %. Na razpis za gardiste se lahko prijavijo neporočeni moški iz Švice, stari od 19 do 31 let. Biti morajo katoličani, dobrega zdravja, z brezhibnim ugledom, visoki najmanj 1,74 metra. Imeti morajo končano osnovno usposabljanje v švicarski vojski. Poročijo se lahko šele po petih letih služenja v švicarski gardi. Za pomoč kandidatom je švicarska garda odprla nov medijski urad v Švici. Ta bo usklajeval delo obstoječega urada za zaposlovanje v Švici, fundacij, povezanih s švicarsko gardo, in njenih nekdanjih Foto: pexels.com pripadnikov, so sporočili v četrtek. Garda, katere glavna naloga je varovanje papeža, od ustanovitve leta 1506 zaposluje izključno moške, a bi se to lahko spremenilo. Nova vojašnica švicarske garde v Vatikanu, ki naj bi jo začeli graditi leta 2026, bo zgrajena tako, da bo lahko sprejela tudi ženske, če jim bodo papež Frančišek ali njegovi nasledniki to dovolili. Sta slovenski klet, vstal, gre za o tv js n že su , v žensko et. Namesto da bi dedec raje v kl *** h pizdah. l(ast) pri veliki jz a ic p ti bi je Težko *** koj odpeljali pir, da so ga ta om kr el eb d pridelal tako ije. Sosed je letos na zaprti oddelek psihiatr mije. *** zelo poredko u se , ku rč u eh milnem m življenje živi v Čeprav že celo *** uk dol. d vsakim klob re p m a d o, p od ka Ko ga imam p a še *** vse več komajd h ji a p ko , kruhom s trebuhom za di čezenj. vi Kako iti danes j ka AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Negotova jesen v slovenskih naravnih zdraviliščih Ta konec tedna bo v znamenju jubilejnih 20. ptujskih grajskih iger. Dru- vih prenočitev. Primerjalno pa so zdravilišča v sedmih mesecih ob domači štvo Cesarsko-kraljevi Ptuj bo jutri s povorko po starem mestnem jedru rasti (36 odstotkov več gostov in 22 odstotkov več prenočitev) zabeležila že po tradiciji povabilo na igre, ki bodo potekale na turnirskem prostoru. skoraj enak rezultat kot leta 2019. Zgolj iz naslova prihodkov pa bodo fiPripravili so zanimiv program, s katerim se vračajo v srednji vek, v ob- nančni rezultati zagotovo boljši kot leta 2019. Na poslovne rezultate pa bo dobje, ko je Ptuj še posebej cvetel. bistveno vplivalo nerazumno povišanje cen energentov. Z izjemo redkih Že danes pa bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu potekal gala graj- zdraviliških družb, ki jim je lansko leto še uspelo zakupiti električno energiski viteški večer, posvečen 20-letnici grajskih iger, na katerem se bodo s jo za letos po ceni okoli 54 evrov za kilovatno uro, na žalost večina plačuje spominskimi zahvalami zahvalili vsem, ki z društvom sodelujejo že 20 let. bistveno več, do absurdnih 63 odstotkov več kot lani. Slovenski turistični Z viteškim udarcem pa bodo ob tej priložnosti med viteze povzdignili mla- promet je po številu prenočitev že skoraj dosegel raven iz leta 2019. Od dega oprodo. Ob igrah si lahko Ptujčani in drugi obiskovalci mesta ogledajo še številne razstave v galerijah in na razstaviščih. Številne možnosti ponujajo tudi številni športni objekti na prostem, v naravi. Veliko bo vsak sam zase naredil že s sprehodom po Ptuju in v njegovi okolici. Najbolj vztrajne pa tako kot vedno vabita Boč in Donačka Gora. Marsikdo pa se bo v teh dneh ustavil tudi pri ptujski klopci ljubezni na drugem najvišjem vrhu v MO Ptuj, na Gomili. Slovenska naravna zdravilišča so predstavila podatke o poletni sezoni 2022. Tujci so se letos sicer začeli vračati, a jih je bilo v primerjavi z letom 2019 za 35 odstotkov manj, za Foto: Črtomir Goznik 37 odstotkov pa je bilo manj njiho- Letošnje ptujske grajske igre bodo že 20. po vrsti. januarja do julija 2022 smo zabeležili 3,2 milijona turističnih prihodov in več kot 8,6 milijona turističnih prenočitev oz. za 145 odstotkov več prihodov in za 119 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju leta 2021. Tuji gostje so ustvarili dva milijona prihodov (237 odstotkov več) ter 5,1 milijona oz. 220 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju leta 2021. Največ prenočitev med tujimi turisti so ustvarili gostje iz Nemčije. Po prihodih in prenočitvah pa so domači gostje še vedno na prvem mestu. V prvem polletju letos smo zabeležili 1,11 milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj. Burghausen, ki je tudi partnersko mesto Ptuja, je mesto, ki se ponaša z najdaljšo grajsko utrdbo v Evropi. To je tudi pravilen odgovor na vprašanje o tem, katero mesto se ponaša s to utrdbo. Nagrado bo prejela Alenka Funtek s Ptuja. Danes sprašujemo, koliko historičnih glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe šteje zbirka glasbil v ptujskem gradu. Zbirka je nacionalnega pomena. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. septembra. MG NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko historičnih glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe šteje zbirka glasbil v ptujskem gradu? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.