Tish.vina_*^oštniM-EMMa- p.n. Koroška "dr.France Na gradu 1 osrednja knjižnica Sušnik" Koroškem t ,.tH. H'" .. AA^ CELOVEC SREDA 19. SEPT. 1990 Letnik XLV. Štev.56(2571) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b.b. Prijave k dvojezičnemu pouku y ^ možne do 21. septembra! Te dni imajo starši na dvojezičnem ozemiju še možnost, da prijavijo svoje/ga otroka/e k dvojezičnemu pouku. Če se boste odiočiii za prijavo, boste s tem koristili svojemu otroku, ker mu boste odprli vrata v dve kulturi, mu z znanjem dveh jezikov nudili več poklicnih možnosti, mu olajšali učenje drugih (tujih) jezikov. Zavedajte se vaše odgovornosti za bodočnost otrok/a in ga/ jih prijavite k dvojezičnemu pouku! „So)idamost, ki spodbujal 7ai/ana Messner /n Ros/na Fasching sta po petdnevni gladovni stavk/ na tiskovni konferenc/ poudarili, da ju je solidarnost demokratične Koroške, Avstrije sosednjih deže/ spodbuja/a v prizadevanju za dosego ustavno zajamčenih pravic. „ Protest ni bi/ zamanj. Koroška po/itika se je s preprečitvijo šo/e v mednarodni javnosti onemogočila, k sreči obstaja tudi še druga Koroška/" Danes ženska stran Vas zanima, kako gre slovenskim ženskam? Ali so diskriminirane v dvojni meri - kot ženske in kot Slovenke? Kako (pre)ži-vijo ženske v slovenskih strukturah? Na vprašanja okrog teh tem so nam odgovorile štiri ženske. Nas pa zanima, kakšne odgovore imate na vprašanja, ki smo jih zastavili vam, naše bralke. Se strinjate z odgovori? Se počutite odgovorne za obstoj naroda ( z vzgojo otrok)? Pravice si ne damo odkupiti, Po izrecnem nasvetu zdravnikov sta pretekli petek v celovški deželni bolnici obe materi prekinili gladovno stavko za takojšnjo ustanovitev javne ljudske šole v Celovcu. Tatjana Messner in Rosina Fasching sta z dramatično akcijo pet celih dni opozarjali koroško, avstrijsko in mednarodno javnost na nestrpno, nečloveško ravnanje koroških politikov s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in pri tem doživeli množično podporo demokratičnega tabora v tu- in ino- zemstvu (Preberite tudi strani 3in4). Na tiskovni konferenci po končani stavki, priredila sta jo Iniciativa staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, sta obe materi povedali, da sta sicer telesno, ne pa moralno oslabljeni. Tako Tatjana Messner kot tudi Rosina Fasching sta poudarili, da jima daje skoraj nepopisna solidarnost pogum za nadaljevanje boja za ustanovitev javne dvojezične šole s šolskim letom 1991/92 ter da se bodo akcije za uresničitev tega cilja začele takoj. Tako obe materi kot tudi Tatjanin mož dr. Jože Messner in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm so na tiskovni konferenci poudarili, da pomeni preprečitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu ponižanje ustavnega sodišča ter da se je s tem Haiderjeva politika oblasti sama demaskirala pred vso nacionalno in mednarodno javnostjo. SPO in OVP pa da sta „talca nemškega nacionalizma". Potrjen pa da je bil tudi tristrankarski pakt, saj sta tako Hawličkova na Dunaju kot tudi Ambrozy na Koroškem kapitulirala pred Haiderjem. Ostro obsojeno pa je bilo na tiskovni konferenci tudi vmešavanje državnega poslanca Karla Smolleja, ki stavkajoči materi niti ni obiskal ter se z njima tudi ni solidariziral - tako Messner kot Fasching nista prejeli nobenega telegrama ali izjave. Podprl pa je osem mesecev star Haiderjev in Rcinprech-(čiai/e nn 2. strani) Blokada bo še ostala Na rozalskcm žegnanju so Globašani zvedeli, da namerava vojska postaviti tankovske zapreke ob cesti na Hemo. Akcijski komite je nato v ponedeijek zjutraj izvedet protestno blokado te ceste. Kot se je potem zvedeto od vojaščine, vidnih zaprek ne bo, pač pa mistijo potožiti dve cevi, s pomočjo katerih bi cesto tahko razstretiti. Vojaščina se noče odzvati povabitu domačinov, da bi diskutirati o tem, če obstaja potreba po namestitvi min, posebno še v okotju, ki je pod zaščito. Zato bodo Gtobašani z biokado ceste na Hemo še nadatjevati. Mbnmadjska ofenziva ZSO Srečanje bivših pregnancev Zveza stovenskih izse-tjencev obvešča, da ho imeta v nedetjo, 23.9. ob 14. uri v kulturnem domu v Sentprimožu svoj redni občni zbor, ki bo po dolgi tradiciji tudi tetos povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev, njihovih družin ter znancev in prijatetjev. Srečanje bivših pregnancev bodo s kutturnim programom obogatiti domači prosveta-ši. Vsi prisrčno vabtjeni! Pretekli petek so se sestali glavni odbori Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki so obravnavali aktualna narodnopolitična vprašanja - Koordinacijski odbor, odnosi med slovensko vlado in ZSO, volitve 7. oktobra 1990. Po temeljiti razpravi so odbori ZSO sprejeli naslednje sklepe: 1. Koordinacijski odbor: ZSO je slej ko prej prepričana, da naj Koordinacijski odbor deluje edinole na podlagi skupno dogovorjenega programa. Načelo odločanja v takem forumu, ki združuje različne politične tabore, ne more biti preglasovanje. ZSO vztraja na svojem predlogu o poslovniku, ki jasno definira, katera vprašanja se sklepajo z dvotretjinsko in katera z navadno večino. Koordinacijski odbor NSKS, od vsega začetka enostransko zaseden, ni sprejel predloga ZSO, da naj bi se o pomembnih vprašanjih odločalo s kvalificirano večino. Zato se ZSO v tak forum ne bo vključila, dokler ne bo rešeno vprašanje poslovnika. 2. slovenska vlada o vprašanju Koordinacijskega odbora in ostalih vprašanjih narodne politike na Koroškem ni zadostno obveščena. Zato bo ZSO v naslednjih tednih vodila razgovore s predstavniki vseh strank in komisijo za mednarodno sodelovanje v slovenski skupščini. ZSO želi razgovor s predsednikom slovenske vlade. 3. Dejstvo, da sta se v ta enostranski Koordinacijski odbor NSKS vključila tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov ter Skupnost juž-nokoroških kmetov, ki imata med svojimi volilci tudi take, ki so v narodnopolitičnih vprašanjih blizu ZSO, bi lahko imelo posledice pri naslednjih volitvah. Zato ZSO poziva KSOO in SJK, da taka politika ni v smislu široke komunalnopolitične platforme. ZSO bo v tej zadevi vodila razgovore z volilci in mandatarji občinskih list oz. mandatarjema SJK. Župan bo odstopi! ŠKOFIČE. - Župan Paul Skant (SPO) je obupal zaradi težav v svoji frakciji in bo odstopil. Samo 14 mesecev je stal na čelu občine, njegov naslednik bo po vsej verjetnosti Walter Isopp. 4. Volilni razglas ZSO za naslednje državnozborske volitve bo objavljen v naslednji številki Slovenskega vestnika. Od 12. do 14. oktobra 1990: Vestnikov hit Zaradi velikega zanimanja za Vestnikov hit 1990 Vas že zdaj prosimo za čimprejšnjo prijavo, da bomo lahko vsem omogočili udeležbo na našem potovanju. Prijave prejema uredništvo Slovenskega vestnika po telefonski številki (0463) 51-43-00-30/34 oz. pismeno na naslov Slovenski ves-ntik, uredništvo, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec. *?----------------- 19. september 1990 Bcj za šoio se nadaljuje Združitev Nemčije: definitivni konec druge svetovne vojne ' (Nadaljevanje s 1. strani) tov predlog, po katerem naj bi na javno dvojezično šolo prijavljeni otroci kot „vme-sno rešitev" obiskovali privatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve, pri čemer bi ministrstvo prevzelo stroške. „Nikdar se ne bomo dali odkupiti ustavno zajamčene pravice", je bil odločno zavrnjen ta predlog. Dr. Jože Messner je temu še dodal, da bi taka „vmesna rešitev", kot jo je imenovala Hawličkova v dogovoru z Ambrozyjem in s pristankom Smolleja, celo vnašala razdor med dijake in starše na Mohorjevi šoli, saj bi tako nastale dve kategoriji, ker bi morala ena skupina plačevati šolnino, druga pa ne. Dr. Marjan Sturm pa je po končani dramatični stavki mater poudaril, da bodo potrebne pritožbe na najvišja sodišča tako na avstrijski kot na mednarodni ravni (Evropski parlament, Evropski svet itd.). Svaril je pred tem, da je Državna pogodba neizpolnjena Občni zbor Hrvaškega kulturnega društva je 9. septembra sprejel resolucijo, v kateri opominja republiko Avstrijo na obveznosti iz državne pogodbe nasproti gradiščanskim Hrvatom. Občni zbor kritizira situacijo na šolskem področju, kjer je hrvaščina zapostavljena. Na glavnih šolah jo poučujejo popoldan kot prosti predmet, gimnazije za Hrvate pa ni. HKD opozarja na dejstvo, da, medtem ko Avstrija vehementno podpira svojo manjšino na Južnem Tirolskem, na Gradiščanskem niti ni možno postaviti dvojezičnih napisov. Zatika se tudi na deželni ravni, tako na primer uradi ne kažejo potrebe izpeljati novele k zakonu o otroških vrtcih, ki je veljavna od septembra naprej. Kot pozitivno pojmuje HKD televizijske oddaje „Dobar dan, Hrvati". Ker pa živi precejšnji del gradiščanskih Hrvatov na Dunaju, je neohhodno potrebno, da bi bilo možno oddajo sprejema tudi po regionalni dunajski televiziji. tokrat bila žrtev Haiderjeve brezkompromisne politike slovenska narodnostna skupnost, da pa se to že kmalu lahko zgodi drugim skupinam. Dr. Jože Messner je ob koncu tiskovne konference še povedal, da namerava orga- Po več kot enournem delovnem razgovoru s predstavniki iniciative je Janko-witsch na dobro obiskani tiskovni konferenci dejal, da pozdravlja njeno ustanovitev, saj pomeni ustanovitev take skupine obogatitev za vsako demokratično stranko. Da je prišlo do ustanovitve skupnosti prav v koroški socialistični stranki, pa je Jankowitsch še posebno poudaril in menil, da bo ta iniciativa še dobila vseavstrijsko razsežnost. Tiskovni konferenci, ki jo je vodil govornik iniciativne skupine Tomaž Ogris, sta prisostvovala še deželni poslanec mag. Peter Kaiser ter dr. Dieter Antoni, kandidat koroških socialistov za državni zbor. Oba sta se zavzela za novo kakovost v manjšinski politiki koroške SPO ter podprla gladovno stavko Tatjane Messner in Rosine Fasching za takojšnjo ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Dr. Antoni se je dalje izrekel za ustanovitev posebnega parlamentarnega odbora za narodnostne skupnosti v naslednji lcgislativni dobi avstrijskega parlamenta. To zahtevo je podprl tudi Janko-witsch. Tomaž Ogris je kot govornik iniciativne skupine slovenskih socialdemokratov predstavil načrte te skupine ter pred nekaj dnevi ustanovljen komite „Narodne skupnosti za Vranitzkega". nizirati za svoje otroke do ustanovitve javne dvojezične ljudske šole v Celovcu privatni pouk. Prostor za poučevanje ter stroške za učitelja oz. učiteljico pa naj plačuje zvezno ministrstvo za pouk oz. koroški deželni šolski svet. Po tiskovni konferenci je državni poslanec dr. Janko-witsch obiskal stavkajoči materi v deželni bolnici in ju podprl v zahtevi po takojšnji ustanovitvi javne ljudske šole v Celovcu. Visoki politik SPO je tudi obiskal sedež ZSO, kjer gaje sprejel tajnik dr. Marjan Sturm. Svoj obisk na Koroškem je nekdanji avstrijski zunanji minister zaokroži! s predavanjem o temi „Narodne skupnosti v Evropi regij" v domu sindikatov. V referatu je poudaril, da bodo narodnostne skupnosti imele pomembno vlogo pri zgraditvi bodoče nove Evrope ter da se mora republika Avstrija zavedati, da bo kot zagovornik pravic narodnostnih skupnosti in drugih manšinj verodostojna šele tedaj, ko ji bo uspela manjšinska politika, s katero se tudi strinjajo njene narodnostne skupnosti. Dodal je še, da narodnostne skupnosti v Avstriji niso „dediščine za muzej, temveč gradbeni kamen za Avstrijo in s tem bodoče Evrope". Referatu je sledila živahna diskusija, v kateri je bilo izrečeno dosti kritičnih pripomb na račun manjšinske politike socialistične stranke, tako deželne kot tudi zvezne. Ustanovitev delovne skupnosti pa so v razpravi ocenili kot pozitivno, perspektivna pa bo tedaj, ko bo stranka v svoji politiki mnenje delovne skupnosti tudi upoštevala. MOSKVA. - 12. septembra. Nekaj pred 13.uro se je definitivno končala druga svetovna vojna in Nemčija je postala enotna in suverena država. Ob tem času se je v moskovskem hotelu Oktjabrskaja s podpisom mednarodnega dogovora med zmagovalkami druge svetovne vojne in nemškima republikama zaključila namreč poslednja konferenca 2+4, ki je prižgala zeleno luč za združitev Nemčije. Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika, ki bo kot taka izginila z vseh zemljevidov, se bosta uradno združili 3. oktobra, njuna enotna bodočnost pa se je dejansko začela že z „blagoslovom" Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije. Kot je znano, so se zunanji ministri konference 2+4 - Baker, Ševardnadze, Dumas, Hurd, Genscher in predsednik vlade NDR De Maiziere - morali dogovoriti o zunanjih aspektih nemške združitve in o posledicah, ki jih bo le-ta imela na mednarodni ravni. "Dogovor o zaključnih pravilnikih, ki zadevajo Nemčijo" (kot se pač glasi v celoti) vsebuje deset členov in določa nemške meje, številčno razsežnost nemške vojske ter možnosti nameščanja tujih vojaških enot na nemškem ozemlju. Nemški vladi se z dogovorom obvezujeta, da Nemčija ne bo nikoli sprožila vojne, iz Nemčije naj bi nasprotno prihajale samo mirovne pobude. Napadalna vojna je po včerajšnjem dogovoru protiustavna in jo je po zakonu treba kaznovati. Nemčija se na ta način odreka možnosti, ki jo je dopuščala dosedanja (zahodna) ustava, po kateri bi si ZRN lahko pridobila nova ozemlja (šlo je prav za priključitev Vzhodne Nemčije). Današnja meja s Poljsko bo ostala dokončna nemška meja. Nemčija se prav tako odreka proizvajanju in posesti jedrskega, kemijskega in biološkega orožja, v štirh letih pa se bo število nemških vojakov znižalo na 370 tisoč. Sovjetske čete se bodo umaknile najkasneje do leta 1994, dotlej pa se bo na vzhodnonemško ozemlje lahko namestila edinole nemška obrambna teritorialna vojska, medtem ko bodo enote "zaveznikov" lahko ostale samo v Zahodnem Berlinu. Šele po umiku sovjetskih čet se bodo druge nemške vojaške enote lahko umestile na vzhodno ozemlje (medtem ko tuje vojske sploh ne bodo imele vstopa na ta konec združene Nemčije). V vzhodnih nemških deželah pa prav tako ne bo mogoče nameščati jedrskega orožja. Podpis dogovora so zunanji ministri proslavili z ruskim šampanjcem in v družbi sovjetskega predsednika Gorbačova, ki je začasno zapustil zasedanje vrhovnega sovjeta, da bi pri-sostoval temu zgodovinskemu trenutku. Dr. Peter Jankow;fscb, mag. Peter Kaiser, dr. DieterAntoni in Tomaž Ogris na tiskovni konferenci Deiovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Zahvata/Dank Zahvaljujeva se vsem posameznikom, kulturnim in političnim organizacijam, vzgojnoizobraževalnim ustanovam, pisateljskim društvom iz Avstrije, Slovenije in Italije. Rdečemu križu iz Slovenije, Izvršnemu svetu in predsedstvu republike Slovenije za izrečeno solidarnost. Široki val podpore in simpatije naju je bodril in nama dal čutiti, da nisva sami. Sodelavkam in sodelavcem v Zvezi slovenskih organizacij ter vsem drugim, ki so pomagali, se še posebej zahvaljujeva za neumorno obveščanje javnosti in organizacijo solidarnosti v dneh gladovne stavke. * * * Wir danken allen Einzelpersonen, kulturellen und politischcn Organisationen, Erziehungs- und Bildungs-einrichtungen, Schriftstellervereinigungen aus Ostcr-reich, Slowenien und Italien, wir danken dem Roten Kreuz Slowcniens, der Regicrung und dem Priisidium der Republik Slowenicn ftir dic ausgedruckte Sotida-ritat. Die breite Welle der Unterstutzung und Sympa-thie machten uns Mut und gaben uns das Gefuhl, nicht allein zu sein. Den Mitarbeiterlnnen im Zentralverband s)owcnischer Organisationen und allen andercn, die mit-halfen, danken wir noch besonders ftir das unermudliche Informieren der Gffentlichkeit und fiir dic Organisa-tion der Solidaritiit wahrend der Tage des Hunger-streiks. Tatjana Messner-Zeirhen m Rosina Pa.se/ung Vse večja podpora slovenskim socialdemokratom /niciativna skapina oz. Delovna skupnost avstrijskih narodnostnih skupnosti v avstrijski socialistični stranki uživa vse več/o podporo ne le znotraj deželne stranke, marveč tudi s strani zveznega vodstva .SPO. Tako je zunanjepolitični govornik stranke in državni poslanec dr. Peter danko tvitsch pretekli četrtek v okviru svojega obiska na Korožkem močno podpri delovanje in cilje iniciativne skupine. Po pel!!; Ju eh gladovne sTu^ke v poslopju ara