PREVENTIVA V OTROŠKEM ZOBOZDRAVSTVU
Tekmujmo za čiste zobe!
O preventivnem zobozdravstvu otrok in mladi-ne naše občine smo se pogovarjali z medicinsko sestro Mileno Bemat in zobozdravnico dr. Emo Kontelj iz dispanzerja za otroško in mladinsko zobozdravstvo Zdravstvenega doma enota Vič.
»Naš cilj je, da otroke in starše navadirao osnovne higiene zob, da dosežemo, da bo nega zob postala potreba vsakodnevnega življenja vsa-kega posameznika. Če hočemo to doseči, moramo seveda začeti že zgodaj, že v tretjem letu otrokove starosti. Kultura čiščenja zob«, je nadaljevala dr. Konteljeva »je toliko pomembnejša spričo dej-stva, da v naši občini en zobozdravnik zdravi 1650 otrok«. Srečo imamo, bi lahko rekli, da imamo v omenjenem dispanzerju ljudi, ki jim zobozdrav-stvena preventiva otrok veliko pomeni, da se za to delo še posebej žrtvujsjo.
Milena Bernat pa se s tem še posebej intenziv-no ukvarja. Delovno področje zdravstveno vzgoj-ne sestre, to delo namreč tovarišica Milena oprav-lja, ^e v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine izredno široko. Zajema namreč Vzgojnovarstveno organizacijo Vič-Rudnik z 12 samostojnimi enotami in 13 osnovnih šol s pod-ružnicami in manjšimi oddelki. Svoje delo je razdelila na osem področij in sicer: obdelava malih šol v WZ, delo s triletnimi otroci, obdelava prvih razredov osnovnih šol, delo v 3., 5. in 7. razredih, delo v 4. razredih, naravoslovni dnevi v
Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva organizira tudi letos tekmovanje osnovnošolcev v čiščenju zob. V preteklem letu se je tekmovalcem osnovne šole Ketteja in Murna pridružilo že 34 osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Vrhovci. In kaj to tekmovanje zajema? V vsaki šoli razredi tekmujejo med seboj. Trikrat na mesec je pregledanih po pet otrok posameznega razreda. Otrok s čisti-mi zobmi prisluži razredu eno točko. Točke ob koncu šolskega leta seštejejo, zmago-valce pa nagradijo. Torej gre praktično za dve tekmovanji. Eno je tisto v okviru šole, drugo pa v okviru slovenskih šol. Upamo, da se bo poleg vrhovške osnovne šole tega tekmovanja udeležila še katera iz naše občine!
1. in 3. razredih, delo s starši in vzgojitelji otrok in ostale dejavnosti.
Nega vsakega zobka vseh otrok
Kakšno je na primer"delo sestre pri malih šo-larjih? »V šolskem letu 1983/84 sem obiskala dvanajst vzgojno varstvenih enot. Pri prvem obi-sku sem otroke poučila o potrebi čiščenja zob in o posledicah nepopolnega čiščenja. Pripravila sem jih na prvo srečanje z zobozdravnikom. Otroke in vzgojitelje sem poučila o pravilnih zobnih ščetkah in o njih čistoči,« nam je pripovedovala Milena Bernat.« Drugo srečanje z otroki je bilo v zdrav-stvenem domu na sistematskem pregledu zobov-ja, kjer sem jim pripravila demonstracijo čiščenja, jih seznanila z nujnostjo popravljanja zob in jih poučila o pravilnem prehranjevanju«.
V prvem razredu osnovne šole se ta vzgoja dograjuje. Seveda je potrebno znane stvari nene-hno ponavljati, jih otrokom vcepljati v glavo, v podzavest, nujno pa je seveda znanje in vedenje tudi dograjevati. Zato se v prvih razredih sestra z otroki pogovarja o grdih navadah grizenja svinčni-kov, sesanja prstov. dihanja skozi usta in jih opo-zarja na posledice teh razvad. S testnimi tabletami ugotovi sestra stanje zob in vsem nazorno pokaže zobne obloge. Začne se tudi z akcijo z F. N. tabletami, ki se nadaljuje še v drugem razredu.
Lani je po sedmih osnovnih šolah potekala akcija ščetkanja zob z AF želejem. V to akcijo je
bilo vključenih 24 razredov oziroma 617 otrok. Ščetkanje je potekalo pod nadzorstvom razred-nikov.
Lahko bi sicer še veliko povedali o konkretnem delu sestre in zdravnikov in prav bi bilo, da bi to tudi storili. Toda v nobenem primeru ne bi mogli povedati vsega, ne bi mogli opisati vseh naporov, ki jih morajo vložiti za uspešno delo. Uspešno delo pa hkrati pomeni zdrave zobe. Zdravi zobje pa niso le posledica zdravstvenih delavcev, so pogojeni tudi s prizadevnostjo staršev, vzgojite-Ijev in učiteljev in seveda in nenazadnje tudi od posameznikov. Je že tako, da se na vsako akcijo vsi ne odzovemo enako. Povsod se najde nekdo, ki se vanjo ne vključi. K sreči imajo na Viču do tega vprašanja vzgojitelji in učitelji kar dober posluh. Primer je naprimer že samo ščetkanje. Vsak otrok zanj porabi tri minute. Če je v razredu 30 otrok to pomeni uro in pol dodatnega dela razrednika, ki mora bedeti nad vsakim posameznikom. In neka-teri učitelji so se tega lotili brez hude krvi, celo z navdušenjem. Rezultati seveda ne morejo izo-stati.
NINA ČOŽ