"Registered by Australian Post — Publication No. VAW 1215" CATEGORY A meSSEDGER« GIPSIIO SlOVEnCEV \J fWSTRPUJI LETNIK XXXIII številka 8 AVGUST 1988 na umetniškem, športnem in kulturnem področju. Slišali smo še govor vodje jugoslovanske trgovske delegacije. Govor je bil v enem od jugoslovanskih jezikov .Takoj zatem so nas pozdravile jugoslovanske zastavice, medtem pa so se med zbranimi obiskovalci pričeli deliti v angleškem jeziku napisani letaki o trpljenju Hrvatov. Nekoliko boljše volje smo postali, ko smo se z nekaterimi slovenskimi rojaki srečali na kosilu v nemškem paviljonu, kjer smo se lepo razživeli in tako prijetno zaključili naš obisk svetovne razstave ExP° 88- Helena Leber Ta letošnji queenslandski dogodek je že drugi take vrste v Avstraliji in to od leta 1888, ko je Melbourne bil gostitelj druge zgodovinske razstave, tako imenovane "Centinial Exhibition" in to v prostorih današnje "Exhibition Building". Za takrat tako oddaljeno Avstralijo je bilo število treh in pol milijonov ljudi zelo zadovoljivo, zanimiv pa je primer, daje takratni razstavi pred sto leti prisostvovala majhna petletna deklica z imenom Monte Punshon. Letošnji organizatorji Expa 88 pa so ob otvoritvi predstavili to sedaj edino živečo stopetletno babico kot častno obiskovalko razstave. Kaj vse se zgodi, če se dovolj dolgo živi... Mi pa se bomo mogoče potolažili s tem.da si bomo lahko ogledali naprimer naslednjo svetovno raz-, stavo, ki bo leta 1992 v Sevillu v Španiji. Mnogo prezgodaj in nepričakovano, v cvetu mladosti nas je zapustila rnša Hl'stara ^komaj 10 let je umrla zaradi možganske krvavitve. Ta žalostna vest je vznemirila in pretresla nas vse, kako hudo je njenim staršem m sestri Juliji, tega sploh ne morem napisati, ker ne verjamem, da se to bolečino lahko opise. Rojena je bila 16. aprila 1958 in je po končani srednji šoli opravila enoletni tečaj na Stott's College ter se nato zaposlila kot tajnica (legal secretary) pri odvetniku Njeno marljivost, delovnost in natančnost so vsi cenili. Želja po velikih potovanjih po svetu ji je bila delno uresničena. Zelo rada je hodila k aerobiki. Heleno smo poznali kot zelo prijazno in radodarno dekle, zase pa skromno in ponižno. . Bila je tudi dolgoletna članica SDM in svoj čas tudi clanica upravnega odbora. V letu 1977 pa je Helena sodelovala pri natečaju za Dekle slovenske skupnosti m bila je proglašena za Kraljico dobrodelnosti. Pokojnica je bila visoko spoštovana, saj je pričala številna udeležba znancev pri rožnem vencu, kot tudi naslednji dan na pogrebu. Globoko sožalje staršem Mariji in Jožetu Golenko, sestri Juliji ter ostalim številnim sorodnikom, ki trpite njeno nenadno izgubo. Anica MARK1L On Friday 29 ih of July. 1988 someone very precious to us passed away. Helen Golenko my cousin and close friend had left us. 4v I sit here and attempi to put pen to paper about someone as dear as Helen was to us and lo me personally, it is difficult to express in words how I feel over ihe loss of someone so close. Helen was the first child of Joze and Maria Golenko and was born on the 16 Ih day of April. 1958. She was the eldest sister to Julie and Sister -in- law to Albert, and in later life became an Aunt to Madeline, wlw she adored and cherished. Since I hare known Helen all my life, and she was as a big sister to me. I have always known her to be of h kind and generous nature, one who would always placed herself second to others. Although Helen never married, she had a dream and a hope that one day she would become a wife and mother, although her ambition was never to be. Helen enjoyed life immensely and was always willing to participate m other people lives, and give them her lore. She has left an impression in our lives that we shall never forget.. Helen will always be remembered by those who were closest to her and her memory will lire deep within our hearts forever and ever. Darko URBANĆIĆ Expo '88 Osemletne priprave z izdatki preko 600 milijonov dolarjev na štiridesetih hektarjih zemlje južnega dela reke Brisbane predstavlja EXPO 88. Dosedaj zabeležu-jejo to "ekstravaganco" kot najboljšo, največjo in najbolj obiskano, saj je bilo pred samo otvoritvijo 30. aprila letos predprodano že sedem in pol milijona vstopnic. Proti vsemu pričakovanju pa so organizatorji presenečeni nad velikim številom razstavljalcev, saj so pričakovali največ 30 prisostvujočih držav.prijavilo pa se jih je kar 52 in med temi je seveda najmočnejša Avstralija z šestnajstimi paviljoni. Otvoritve se je udeležilo 90.000 ljudi, v naslednjih sedmih dneh pa se je število dvignilo kar na 500.000 in če se bo tako nadaljevalo pravijo, da lahko do konca oktobra pričakujejo kar 14 milijonsko množico na Expo razstavišču. Dosedaj je bila najbolj obiskana razstava te vrste v Vancuvru v Kanadi s šest in pol milijonom ljudi. Ko pa pobrskamo N v zgodovino, dobimo podatek, da je bila prva svetovna razstava imenovana "Crystal Palace Exibition" v Londonu leta 1851 tako dobro obiskana, saj je razstavni prostor Hyde Park obiskalo v roku petih mesecev kar šest milijonov radovednežev. No, toliko za zgodovinarje, sedaj pa še nekaj utrinkov našega obiska. Lepo sončno jutro nas je spremljalo po urejenih avtocestah Zlate obale, ko smo z avtobusom potovali naproti "dogodku leta ob 200-letnici Avstralije EXPO 88". Po enourni vožnji iz Surfers Paradise smo prispeli v predmestje mesta Brisbane, kjer se je pred nami odprl pogled plavajočih belih jadrnic, kakor je iz daljave izgledalo razstavišče. Takoj smo se znašli ob vhodih, kjer smo se pridružili že veliki množici ljudi, ki so ob prijetni jutranji temperaturi veselo kramljali v različnih jezikih. kar nam je povedalo, daje razstava privabila v sončni Queensland resnično raznolikost sveta. Kljub dolgim vrstam nam ni bilo težko čakati, saj smo ob tem uživali v ogledovanju razstavnih prostorov, rumeno oblečenem prijaznem osebju in nastopajočih, ki sò nas izredno zabavali s svojimi veščinami. Moram reči, da so organizatorji v pripravi te enkratne razstave resnično uspeli, saj smo veselo dočakali vstop v notranjost tega čudežnega sveta, kjer se je pred nami odprla prava pašA za oči in meni, radovednemu bitju se je kar vrtelo od teh čudovitih barv in imenit-nosti okolja. Paviljone smo si hitreje ogledali. kot smo si mislili. Ob zapuščanju paviljonov pa nas je najbolj prevzela urejenost tropskega cvetja in zelenja, pravi raj jatam raznobarvnih, tropskih ptičev. Razstava Expo 88 predstavlja gospodarstvo, šport, turizem in umetnost posameznih držav . kot tudi posameznih obrtnikov ali ustvarjalcev. Vse je v pravem izbranem okusu in brez kiča. Za nas avstralske Slovence je bilo prijetno presenečenje ob srečanju z rojaki od vsepovsod. Z njimi smo se dogovorili, da se dobimo na kosilu v jugoslovanskem paviljonu, saj je bil to ravno dan "Jugoslavija on Expo 88". Ker so bile pred vsemi razstavišči dolge vrste ljudi, smo se bali, da bo tako tudi pred našim paviljonom. Oddahnili smo se. ko smo spoznali, da je bil naš strah zaman. Reklamni list predstavlja Jugoslavijo takole:"Crossroads of civilization, colours of my country, a true rainbow of the blue sea. green forests and white mountains"... "rich history and todays high technology and national cuisine"..Videli pa smo le bolj malo od tega, kar je obljubljala reklama, z izjemo nekaj Spomin na Heleno Dar brezplodni, dar slučajni to življenje - le čemu? Le zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt, čemu? (Puškin) TRIBUTE TO HELEN GOLENKO kristalnih in vezanih izdelkov, kosilnic in avtomobila Yugo. Okolje je na obiskovalce vplivalo zelo hladno. Celo težko pričakovano kosilo je odpadlo, ko nam je bilo pojasnjeno, da je kosilo danes samo za uradne goste. In to.kljub temu, da sva z možem in še marsikaterimi rojaki pred nedavnim na prošnjo uredniškega odbora za pomoč jugosl. razstavišču podarila 200 dolarjev v sklad za Expo 88. Ko smo že vsi klavrni odhajali, nas je himna "Hej Slovani" pritegnila nazaj k odru, kjer so avstralski govorniki govorili o velikih dosežkih posameznih jugoslovanov •meSSEnGER. GLASILO SIOVEHCEU V AVSTRALIJI NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI F.O.Box 56, Kosanna, Vic. 3084 Tel.: 436 5238 Lastnik - Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic.3095 Uredila - Edited By: Vida KODRE Upravni odbor: Peter Mandelj (administracija), Vida Kodre (tajništvo), Vasja Čuk (tehnično izoblikovanje), Jana Lavrič (knjigovodstvo in korektura), Milena Brgoč (odprava), Anica Mar-kič (dopisovanje), Sandra Krnel (english section). Redni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Peršič, Derry Maddison, Anica Markič, Marijan Lauko. Tisk - Printed By : D.&D. PRINTING Cena izvoda-price: 2 dollars per copy Letna naročnina-annual- Australia 20.-. Overseas $ 32.00 Vaše prispevke pošljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovaija pisec sam. PA ŠE TO! Brez tega ne gre, da vam ne bi predstavili še enega sodelavca, in to je "tiskarski škrat", dežurni krivec za vse napake, ki nastanejo med pripravljanjem in tiskanjem časopisov, zato se opravičujemo za napake v julijski številki Vestnika, kjer je njegovo (še dobro, da je moškega spola) sodelovanje najbolj opazno na tretji strani v prvem stolpcu zgoraj, zadnji odstavek, kjer je bilo besedilo zamenjano. Ker je še začetnik mu za danes oprostimo in njegovih napak ne bomo več naštevali, ker jih je preveč, zato pa ga prosimo, naj se prihodnjič pojavi v manjši obliki. UTRINKI NAŠIH BRALCEV V naše uredništvo je prispelo kar nekaj pohval, s katerimi bralci izražajo svoje zadovoljstvo ob prebiranju Vestnika. Te pohvale na nas delujejo precej konstruktivno in nas moralno podpirajo. Najlepša hvala! Nekatere najboljše tudi objavljamo. Čestitam, čestitam, čestitam! Iz srca čestitam vsem delavcem, ki ste toliko let vzdržali brezplačno pri urejevanju Vestnika z glavnim urednikom Marjanom Peršičem. Včeraj me je poštar presenetil z veselo novico. "Vestnik, moj preljubi sin bo ostal doma. " Čestitam Petru Mandelju in novemu uredniku ter vsem delavcem. Bog vam daj zdravja ter moči, da vam bo mogoče še vztrajati pri mpornem delu. Prazna vreča ne stoji pokonci. Ne moremo pričakovati drugega Marjana Peršič a in tudi ne moremo zahtevati, da bo društvo SDM vse podpiral. Z veseljem vam pošiljam plačilo naročnine in tako podprem moj Vestnik v domači hiši. Še enkrat prisrčne čestitke! Marcela BOLE Spoštovano novo vodstvo pri Vestniku! Celotnemu novemu vodstvu pri Vestniku čestitam; hkrati pa se v imenu zavednih bralcev tega lista zahvaljujem, da list nadaljuje pot, katera nas kulturno bogati med ostalimi narodi in narodnosti v tej naši, novi, multikulturni deželi. Vedimo Slovenci: da pisano izročilo je nepozabno izročilo! Torej pišimo dragi rojaki, da bo naš dan tudi zapisan, ne le opevan! Ivan Lapuh Uredništvo Prilagamo kopije člankov, ki smo jih zasledili v prejšnjih Vestnikih in v švedskem glasilu Naš glas. Z ZDRUŽENIMI MOČMI -SVOJ ČASOPIS Pred kratkim me je vprašala gospa M.Z., ki se je vrnila z dopusta v Sloveniji malce čudno vprašanje. Spravila me je v zadrego in o vprašanju sem potlej dosti razmišljal. Od doma je prinesla kup slovenskih časopisov in revij. Ne bom našteval imena ker jih je preveč. Gospa je nadaljevala: "Poglejte, Jože, vsi časopisi so pisani v lepi čisti slovenščini. Ali ne bi mogli Slovenci v Avstraliji imeti vsaj en svoj skupni časopis? Pobiramo podpise, ustanavljamo odbore, ustanavljamo društva, balinamo. Kaj pa skupen časopis, ki bi bil dokaz, da slovenščina tudi tukaj živi." Bil sem v zadregi, nisem našel takoj pravega odgovora. Na srečo sem se spomnil, da imam v avtomobilu Vestnik. Sel sem ponj in ga prinesel gospe M. S ponosom sem ji pokazal naslovno stran. "Za to pa nisem vedela, a Vestnik se imenuje. Tako velika zemlja pa samo štiri strani!" Prinesla je Ljubljanski Dnevnik in primerjala. Seveda v primerjavi z Dnevnikom je bil Vestnik zelo majhen. Nastal je molk. Gospa M. je obračala list in čitala. "Ne najdem dosti slovničnih napak. Zgleda, da imamo tudi tukaj sposobne ljudi. Pa vendar ne morem razumeti. Južnjaki imajo svoje časopise, Slovenci pa ne. Mislim, da je časopis del naše kulture. Dolga leta sem že v Avstraliji, veliko smo zbrali dolaijev za razna darila. Ali ne bi bili Slovenci zmožni zbrati tudi za svoj časopis. Če bi vsak prispeval le nekaj, bi lahko imeli časopis, ki bi bil v ponos nas vseh Slovencev v Avstraliji", je modrovala gospa M. Vzel sem Vestnik in rekel: "Gospa, mi že imamo časopis na katerega smo ponosni. Majhen je, a vendar je edini slovenski. Ta časopis izdaja Slovensko društve Melbourne že nad trideset let. Ali vam to nič ne pove? V tem času so časopisi z mnogo večjimi nakladami že nič kolikokrat premenjali lastnike in urednike. Mar to ni dokaz, ki je vreden spoštovanja. Vendar bi se morali vsi zavedni Slovenci zavedati, da bi z združenimi močmi lahko storili mnogo več tudi v pogledu časopisa." Morda bodo te besede, ki sem jih imel z gospo M. spodbudile slovenska društva širom Avstralije, da zamisel skupnega časopisa ni slaba. Morda bo kdo začel delati na uresničitvi te ideje. Kako naj očuvamo slovenski jezik v Avstraliji in pustiti ta naš zaklad mladim rodovom ako ne s pisano besedo Tako kot doma,bo tudi tukaj naša mladina enkrat morala nadaljevati z našimi slovenskimi tradicijami. In kako se boto zgodilo ako je ne bomo v stanju povezati s skupnim slovenskim glasilom. Jože Judnič RESNICI VOCI Kot sami dobro veste, Slovenci v Avstraliji nimamo resnično enega pravega časopisa, ki bi bil last vseh Slovencev in bi ustrezal večini slovenskih bralcev na tej oddaljeni celini. Lahko omenimo, da obstaja veliko število društvenih in podobnih glasil, vendar so si ta prostorsko vsebinsko in še kako drugače razdrobljena glede na okolje, iz katerega izhajajo, pa tudi na interese, ki jih zastopajo. Ponavadi so tudi več ali manj neodvisna do ostalih vzporedno izhajajočih glasil. Slovenci smo po številu majhen narod in od tega nas veliko živi na tujem. Peščica nas živi na tem ogromnem avstralskem kontinentu kjer smo razkropljeni tudi na tisoč kilometrov eden od drugega Pa nas niti m malo. Po uradnih virih nas je okrog 25.000 in prav ta petindvajset-tisocera množica vedno znova išče smisel, ki bi nas povezoval na osnovi našega skupnega imenovalca - to pa je slovenska narodna zavest zavest o naših koreninah, zavest o svojem poreklu, o svoji identiteti in samobitnosti, ki se v tujem svetu utaplja v tujih navadah. In prav zaradi tega, globoko čutimo in se zavedamo, da je to vzdrževanje stikov nujno potrebno, pri katerih se vzpostavlja ožja povezanost, tako med izobraženimi in manj izobraženimi, intelektualci in preprostimi vernimi in manj vernimi, mladino in odraslimi...in podobno. Že dlje časa se je med številnimi bralci porajala želja po nekakšnem večjem, obširnejšem, vsebinsko bogatejšem, poučno-informativnem predvsem pa SKUPNEM ČASOPISU, ki bo opravilo to poslanstvo da zdruzi, poveze in obogati slovenstvo z združeno pisano slovensko besedo, kulturo in tradicijo. Pa nikar si ne mislite, da tega nismo vredni. Pa še kako! Ins tem, ko smo dolgoletni Vestnik po krajšem premoru spet "spravili v pogon", se nam zdi, da smo opravili pomembno in dokaj odgovorno delo, katero smo namenili nam vsem in našim potomcem, na katere ne smemo pozabljati. Finančne težave že od samega začetka v polni meri zavirajo razvoj časopisa. Mi še vedno vztrajno upamo in želimo, da bomo z vašo pomočjo, dragi Slovenci v okviru društev in izven njih, uspeli izdajati časopis in tako bi izvode Vestnika prejemali redno vsak mesec. Še bolj bi nam bilo všeč, če bi lahko sodelovali z vašimi predlogi o izoblikovanju časopisa. Naj omenimo, da bomo v kratkem začeli z novo rubriko in sicer malimi oglasi, kjer boste lahko objavljali svoje oglase oziroma želje (kupoprodaje, zmenki...). Torej pišite nam o skrbeh, ki vas tarejo, prosite za nasvete, pošiljajte predloge in tudi sami svetujte. Zelo bomo veseli vašega pisanja in prijetno nam bo ob spoznanju da smo koristni. Urednik Drugi o Našem glasu Naš glas dobivajo tudi Slovenci, ki živijo izven Švedske, npr. v Ameriki in Avstraliji. V roke nam je prišla ocena novinarke Pavle Gruden, ki ureja slovensko stran v avstralskem priseljeniškem časopisu Nova doba. Ocena bo morda zanimiva tudi za naše bralce in jo zato objavljamo v originalu. farla GRUDEN Helena Vanii FRIZERSKI IN KOZMETIČNI SALON za popolno nego vašega obraza s kozmetičnimi preparati Clarins depilacijo • manikuro • pedikuro se priporočamo Tel.:29 3788 29 5560 972 Toorak Road, CAMBERWEEL, 3124 Penca Henderson Gì Assoc. Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih Pred seboj Imam mesečnik Nai glas, glasilo slovenskih, društev na Švedskem. SIcer Imam samo en primer (št. 56, maj 1983 In torej ne vem kakšen je bil njegov začetek •verjetno skromen kot pač začetek vsakega izseljenskega časopisa), ki že na prvi pogled potrja da so njegova vsebina, oprema, papir, tisk in slovenščina na posnemanja vredni ravni. Kar me pa najbolj preseneča, gledano s stališč izseljenca, so sledeče njegove značilnosti: 1. Ni odvisen od oglasov! 2. Ne spominja na amaterstvo! 3. Ne bavi se z nikakršno lažnjivo (klubsko) propagando! 4. Ne boji se pisati o resnici klavrnega slovenstva izseljencev! 5. Las», in to je najvažnejše, vseh slovenskih društev (na Švedskem) je! Torej je neodvisen, svoboden list v rokah urednikov, ki niso podrejeni ozkim horizontom klubske politike, katere krojači so v največjem številu skoraj nepismeni ljudje. Ima petnajst urednikov in stalnih sodelavcev med katerimi jih je pet, ki so člani izdajateljskega svega, eden pa je glavni urednik in odgovoren izdajatelj (Marjan Kramaršič). KAR PO DOMAČE.. Ne samo meni, ampak še številnim drugim slovenskim Izseljencem v Avstraliji se neprenehoma (najmanj 30 let) pojavlja vrpašanje: zaka nimamo časopisa, ki naj bi bil last nas vseh ki naj bi odgovarjal večini Slovencev v tej oddaljeni zemlji, In ki naj bi nas ravno zato, ker smo v zemlji tujih ljudi, družil. Ne razdvaja nas oddaljenost; niti nas politički predsodki ne razdvajajo več toliko kot v še nedavni preteklosti. Bilo bi ob temu pisdhju popolnoma napak spregledati slovenski mesečnik Misli, na katerega so naročeni in v katerega dopisujejo Slovenci Iz raznih krajev Avstralije. Dejstva. da je ta mesečnik predvsem verski ge že uvršča med tisk. katerega témelj je opredeljenost. Vestnik, ki že 25 let izhaja v Melbourneu kot glasilo Slovencev v Avstraliji, je predvsem klubsko glasilo. Takšen je bil tudi Avstralski Slovenec, ki bo baje zopet začel izhajati. V začasni pokoj ni odšel toliko zaradi pomanjkanja denarja, ampak zato, ker resnica v njemu ni odgovarjala interesom društva, ki ga je izdajalo, pa tudi zato, ker nI imel človeka, ki bi njegovemu zadnjemu uredniku želel in znal pomagati. Res je, da sem sorazmerno dolgo časa pri njemu sodelovala in ga tudi pomagala urejevati. Odrekla pa sem se temu dobrovol-jnemu delu zato, ker nisem imela še daljnega namena delati za kar se tedanji odbor, oziroma "zdaj sem zdaj nisem" odborniki sploh niso zanimali. Bilo mi je žal le urednika, ki je zan| noč In dan garal. Naš glas, glasilo slovenskih društev na švedskem, ki me je res nenavadno iznenadil (njegov naslov: Naš glas. Box 5039, 125 05 ALVS-JO, Svenska) mi je ponovno vzbudil vero v možnost uresničenja želje po slovenskemu glasilu za vse Slovence v Avstraliji. Potreba po takšnemu časopisu, če si želimo obdržati našo etnično identiteto, je v nebo vpijoča. In sramotna! Imamo *se za kulturen narod, pa nimamo niti toliko širokogrudnosti, da bi s sodelovanjem vseh društev zmogli organizirati izdajanje nekega glasila, (fi naj bi nas, ne samo dostojno zastopalo v mreži etničnega tiska v Avstraliji, ampak nas tudi združevalo kakor združuje Slovence Naš glas na Švedskem Novice in zanimivosti iz domovine KOPRSKA NOČ Z NAPAKO Koper, 31.julija - Med najstarejšimi prireditvami, ki v poletnem turističnem utripu v Slovenskem primorju dajejo poseben pečat, je nedvomno Koprska noč. Letos jo je že devetindvajsetič priredilo turistično društvo skupaj z zvezo telesno-kultur-nih organizacij in drugo leto bodo praznovali okroglo obletnico. Tri desetletja so dolga doba in kakovost prireditve se je nujno spreminjala. Nekaj let je tej prireditvi grozilo,'da ji bodo obiskovalci obrnili hrbet (gostinci so ji ga po svoje že), a sinoči se je v Kopru ponovno zbrala množica ljudi, željnih zabave in sprememb. Nič čudnega, saj Koper poleti nima preveč takšnih prireditev, domačini in turisti pa se kljub razmeroma hudi potrošniški krizi in draginji radi odzivajo na taka vabila. Na Titovem trgu je bilo po dolgem času spet vse polno ljudi, ki so se navduševali nad plesalci ljubljanske Kazine, promenada na ulici JLA pa je bila mnogo bolj obiskana kot lani. Čeprav so se gostinci okrog osme ure zvečer (bil je še en dan, ljudje pa so bili povabljeni na noč) zaskrbljeno spogledovali, so ure, dve kasneje imeli polne roke dela. Vse je bilo zasedeno, praznih sedežev ni bilo, iz hotela Triglav, kjer so se odločili, da ponudbe ne razširijo (in izkoristijo priložnosti za stojnice na parkirnem prostoru nasproti hotela), so prinašali na prosto mize in stole, ljudje pa so čakali, kdaj bo kdo vstal, da bodo dobili prostor. Podobno je bilo drugod. Trošili bi, a ni bilo kje sedeti, in gneča pred blagajnami in šanki je marski-koga odvrnila. Res, Koprska noč ni več taka kot včasih, ko se je s "fešto" končal folklorni festival, za katerega je po Evroviziji v iestdesetih letih izvedela vsa Evropa. Res pa je tudi, da bi se gostinci lahko potrudili z malo boljšo organizacijo, s čimer bi zadovoljili goste, pa še zaslužili bi lahko več. To, kar so ponudili letos, je bilo premalo. Na Koprsko noč imajo mnogi lepe spomine; pravijo, da bi bilo za prireditev dovolj, če bi oživili to, kar je Koper z Obalo že imel. Zal tega ni tako lahko doseči. Poleg gostincev dajejo poseben pečat prireditvi le športniki, njihov trud pa je letos pokvaril izgred pijanih nasilnikov na košarkarski tekmi med ekipama Kopra in Ježice. -•••••••••- V SLOVENIJI JE VSE MANJ POLITIČNEGA KRIMINALA T .Erti: Ocene o izjemnih varnostnih razmerah v Sloveniji so neutemeljene -Nezaupanje do ustanov LJUBLJANA, 22.julija - Slovenski izvršni svet je včerai na svoji seji med drugim obravnaval Uidi poročilo o varnostnih razmerah in drugih notranjih zadevah ter delu organov za notranje zadeve v minulem letu. V razpravi so poudarili, da so organi za notranje zadeve tako lani kot tudi letos vložili veliko naporov za obvladovanje razmer pri nas, ki jim v drugih krajih naše države pripisujejo neke posebne varnostne razmere. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Erti, je na seji izvršnega sveta predstavil poročilo o varnostnih razmerah v naši republiki. Poudaril je, da so neutemeljene ocene o izjemnih razmerah v Sloveniji, ki naj bi ogrožale ustavno ureditev. Prehod na tržno gospodarjenje po vsej državi povzroča nezadovoljstvo, ki se v različnih okoljih tudi različno kaže. Vse več je nezaupanja do ustanov, težave pa se ne rešujejo po rednih poteh, ainpak se selijo na ulice v obliki neorganiziranih prekinitev dela. Pričakovati je še več ustavitev dela in nemirov, vendar teh problemov ni mogoče prepustiti le organom za notranje zadeve. Treba je razmejiti tudi odgovornost posameznih ustanov in organizacij, predvsem pa natančno opredeliti pravico do stavk. V Sloveniji že vrsto let beležimo vse manj političnih kaznivih dejanj, ki so v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji zanemarljiva. To pa je najbrž posledica demokratičnega dialoga in zaostrene zakonitosti pri nas. Organi za notranje zadeve,,kot je poudaril Tomaž Erti, v zadnjih štirih letih obravnavajo le tista politična kazniva dejanja in prekrške, pri katerih gre za sramotitev družbenopolitične ureditve SFRJ, vzbujanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti in pa tistih sovražnih pojavov, ki vznemirjajo širši krog ljudi. Delo—Ž.H. - ••••••••••- SPOMINSKI POHOD BORCEV IN MLADIH NA TRIGLAV Rudno polje, 22. julija. Na Rudnem polju na Pokljuki se je pričel tretji dvodnevni spominski pohod borcev na Triglav, ki se ga tokrat prvič udeležujejo tudi mladi iz tolminske, jeseniške in radovljiške občine. Pred vojašnico se je zbralo več kot 120 borcev in bork, ki jih je pred začetkom poti pozdravila predsednica organizacijskega odbora Angelca Vlasta—Vidic, ki je bila tudi v sedemčlanski skupini sko-jevcev, ki se je na Triglav povzpela 20.ok-tobra 1944 ob osvoboditvi Beograda. Njihov današnji cilj je bila Kredarica, kjer so pripravili tovariški večer, naslednji dan pa se jim bodo na Triglavu pridružile še večje skupine mladincev iz vseh podtriglav-skih občin, ki bodo prišli iz treh smeri. LEP USPEH JUGOSLOVANSKIH MATEMATIKOV V AVSTRALIJI SYDNEY, 22. julija - Jugoslovanski predstavniki so na matematični olimpiadi v avstralski Canberri dobili štiri bronaste medalje in so se uvrstili na 19. mesto. Tomaž Slivnik, Rastko Marinkovič, Riste Skrekovski in Rade Todorovič, štirje izmed šestih tekmovalcev iz naše države so prišli na tretje mesto, dobili pa so tudi bronasto medaljo. Tekmovali so matematiki iz 49 držav, našim udeležencem pa sta manjkali le dve točki za eno srebrno medaljo. Medalje je razdelil sam avstralski premier. Avgusta pa bo v Novi Gorici matematična olimpiada z računalniki. -••••••••••- KRŠITVE SE NADALJUJEJO Ljubljana, 23.julij 1988 V četrtek je na vojaškem sodišču na Roški ulici potekal četrti dan sojenja Ivanu Borštnerju, Franciju Zavrlu, Davidu Tasiču in Janezu Janši, pred vrati sodišča pa se je zbrala še večja množica ljudi kot prve tri dni obravnave. Zbrani so že zjutraj pred stražo vojaške policije postavili civilno stražo, ki se je menjala vsakih 10 minut. Borca, mladinca, pionir in borec, kulturna delavca... sta s slovensko zastavo v rokah mirno stala med številnimi šopki rož, ki so jih od jutra pa do prekinitve obravnave ob 15.uri prinesli posamezniki, skupine... Sredi teh šopkov je znani slovenski gledališki igralec in pisatelj Tone Kuntner, ki se je ravno vrnil iz Avstralije položil svojo knjigo z naslovom "My House" — izdano v Sydneyu, s posvetilom za Janšo, Tasiča, Borštnerja in Zavrla v svojem imenu in avstralskih Slovencev. --•••••••••- ODGOVOR PREDSEDSTVA SFRJ PREDSEDSTVU SLOVENIJE LJUBLJANA, 22.julija Predsedstvo SR Slovenije je bilo v četrtek na svojo zahtevo obveščeno, da se kazenski postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani zoper Borštnerja, Janšo, Tasiča in Zavrla vodi v srbohrvatskem jeziku. Taka odločitev vojaškega sodišča je ne glede na določbe zveznega zakona in pravilnikov, ki urejajo njegovo delo, v nasprotju z ustavo SR Slovenije in ustavo SFRJ. Kot je sporočil republiški komite za informiranje, se je zato predsedstvo SRS včeraj po teleksu obrnilo na predsedstvo SFRJ kot najvišji organ vodenja in poveljevanja oboroženim silam SFRJ, da s hitrim posredovanjem vzpostavi v tem pogledu ustavnost in zakonitost pri vodenju omenjenega kazenskega postopka. Kot je sporočil biro za tisk in informacije predsedstva SFRJ, je predsedstvo SFRJ poslalo slovenskemu predsedniku naslednji odgovor:"Na glavni obravnavi pred vojaškim sodiščem v Ljubljani nista kršeni ustavnost in zakonitost. "V zvezi s tem je predsedstvo SFRJ zahtevalo in dobilo mnenje pristojnih zveznih organov, da je po tretjem členu zakona o vojaških sodiščih predpisano, da poteka postopek pred vojaškimi sodišči v enem od jezikov in pisav jugoslovanskih narodov. Na podlagi tega je vojaško sodišče v Ljubljani sklenilo, da bo postopek v tem primeru potekal v srbohrvaškem jeziku, strankam pa je zagotovljena pravica, da na glavni obravnavi uporabljajo svoj jezik. Glede na to na glavni obravnavi pred vojaškim sodiščem v Ljubljani ustavnost in zakonitost nista kršeni," je zapisano v odgovoru predsedstva SFRJ, ki ga je predsedstvu SR Slovenije 21. julija 1988 poslal biro za tisk in informacije predsedstva SFRJ. V zvezi s sojenjem v Ljubljani je posredoval sporočilo za javnost tudi predsednik vrhovnega vojaškega sodišča ganeral- major mag. Vojislav Šušnjar. -— •••••••••- NA KRAVJIH DIRKAH V Brunšviku so imeli 31. julija tradicionalno turistično in zabavno prireditev, na kateri so dirkale krave. Pripravilo jo je društvo Partizan Brunšvik. Privabila je več kot 2000 obiskovalcev, ki so prisluhnili Nedi Ukraden, Štirim kovačem, Magnetu in Gezi. Na dirkah je zmagala krava Linda lastnika Janeza Letine iz Brunšvika na Dravskem polju. Udeleženci so tekmovali tudi v pitju mleka, v žaganju drv, v razs-stavljanju in sestavljanju kmečkega voza in v nekaterih drugih veščinah. Predsednik društva Partizan Marjan Gril, je dejal, da so letos že osmič pripravili to tradicionalno prireditev in zanjo je bilo tudi letos vdiko zanimanja. -••••••••- JUGOSLOVANSKO-AVSTRALSKI SPORAZUM O GOSPODARSKEM SODELOVANJU Sydney, 29. julija — V navzočnosti več kot 150 avstralskih in jugoslovanskih poslovnežev, predstavnikov vladnih organov, gospodarskih in znanstveno-razisko-valnih institucij so danes v Sydneyu sklenili sporazum o gospodarskem in tehnološkem sodelovanju med državama. V imenu avstralske vlade ga je podpisal minister za trgovinska pogajanja Michael Duffy, v imenu zveznega izvršnega sveta pa predsednik komiteja za znanost in tehnologijo dr. Božidar Matič. SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vsa strani sveta.. Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Rt>ad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse.ure) Na pozabita, da ja 2a od lata 1952 ima GREGORICH dobro poznano in na uslugo «noi, ki m odpravljajo na potovanja) PRIDEMO TUOI NA DOMI (Licence No. 30218) Spominski pohod borcev in mladih na Triglav Novice in zanimivosti iz domovine SLOVENSKE MONTAŽNE HIŠE TUDI V ZDA Slovenska proizvajalca montažnih hiš Jelovica in Maries, ki sta tradicionalno že prisotna na vseh evropskih trgih, sta začela osvajati tudi ameriško tržišče. Bivalna kultura Američanov se gotovo razlikuje od naše slovenske, zato je toliko bolj razveseljivo, da proizvajalca osvajata to drugačnost in s svojo ponudbo ustrezata tudi najbolj izbirčnim in petičnim Američanom. Na evropskih trgih pa sta že tradicionalno prisotna, zato se z vedno večjo prepričljivostjo uvrščata na seznam svetovnih ponudnikov. Jelovica, ki zgradi na leto približno 200 montažnih hiš, se je z ameriškim kupcem začela pogajati že pred časom. Za pokušnjo so tako v začetku leta izvozili 16 vzorčnih primerkov hiš, ki so prestale zahtevne teste. Že junija pa je Slovenijale-sovo podjetje v New Yorku z ameriškim kupcem podpisalo pogodbo za 330 podobnih hiš, ki jih izdelujeta Jelovica in Gradiš — LIO. Posla, ki je vreden 8,5 milijona dolaijev, bi bil vsak resen izvoznik še kako vesel. Bodoči prebivalci Jeloviči-nih hiš bodo živeli na zahodni obali ZDA v državah New Jersey in Connecticut. Podpis pogodbe pa je, kot kaže, sila dobra reklama, saj se za Jelovičine hiše menda zanimata dva nova ameriška zelo resna kupca. Gotovo ima pomemben delež pri prodoru Jelovičinih hiš Slovenijalesovo podjetje W and F v New Yorku, saj se pri sami prodaji hiš prebija v vrste najelitnejših ponudnikov. Že to, da na licitacijah nas-to-pa skupaj s svetovno znanimi proizvajalci, ni od muh. Pri tem pa, kot pravi Lojze Škufca, direktor podjetja W and F, imajo v rokah še en adut - financiranje projektov. Za podjetje zato postaja prodaja montažnih hiš tiste vrste prednostno delo, ki si spodrsljajev ne sme privoščiti. Tudi zato, ker želi podjetje sodelovati pri množični gradnji tako imenovanih kondominijev, ki jih letno v ZDA zgradijo od 5 do 8 milijonov. ca ustrezata. Tudi Maries je namreč "udo -mačen" pri Avstrijcih, saj bodo letos kupili okoli 200 njihovih hiš, velikih povprečno 180 kvadratnih metrov. Marleso-ve hiše pa osvajajo tudi zahodne Nemce, kot pravi Lukič, pa prihajajo obetavne novice tudi od francoskih in kanadskih partnerjev. -•••••••• - PODRAŽITEV GORIV LJUBLJANA - Zadnje podražitve goriv, ki so letos že tretje po vrsti, seveda niso sprejeli z navdušenjem, vendar bodo po sedanjih, čeprav še neuradnih podatkih, cestarji dobili približno štirikrat več denarja kot prej. Tako bo sto od prodanega litra super bencina okoli 254 dinarjev za posodobitev cestnega omrežja. Pri cenah drugih derivatov pa je znesek za ceste nekoliko nižji. Novost je tudi ta, da se zbrani denar ne bo več kopičil v Narodni banki Jugoslavije, temveč ga bodo sproti nakazovali na račune posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste. ••••••••• TUDI SZ VELIKO DOLGUJE Med vzhodnoevropskimi socialističnimi državami je največji dolžnik še vedno Poljska s 37 milijardami dolarjev dolga, druga pa je Sovjetska zveza s 26 milijardami, pred Jugoslavijo z devetnajstimi. Madžarska dolguje 16 milijard dolaijev, Nemška demokratična republika 10, Romunija in Bolgarija po 4, Češkoslovaška pa tri milijarde. Skupaj te države dolgujejo 117,4 milijarde dolarjev. PROTI SLOVENŠČINI Tržaški župan Giulio Staffieri je razveljavil uradne dopise, napisane v slovenskem jeziku. Slovenska montažna hiša Jelovica Kako pa je pri Marlesu? Lahko zapišemo, da prav nič ne zaostaja za Jelovico. Že zato ne, ker je, prav tako na zahodni obali ZDA, postavil hišo, ki kot pravi direktor Marlesa Milan Lukič, sodi v najvišji cenovni razred. To je luksuzna hiša, velika od 600 do 800 kvadratnih metrov. Seveda so to za naše pa tudi za ameriške razmere pravi gradovi. Srečne, predvsem pa petične lastnike iz držav New York in Connecticut, bo takšna vila stala približno 2 milijona dolarjev (skupaj z zemljiščem in v celoti zgotovljena); Seveda toliko Maries ne bo dobil. Kljub temu pa bo z njimi zaslužil dobrih 100 odstotkov več kot pri klasičnih hišah, takšnih, ki so velike le od 140 do 220 kvadratnih metrov in jih bodo Američanom letos prodali kakšnih sto. V Jelovici hiše, po približnih ocenah so jih doslej zgradili 50 tisoč, ponujajo tudi Avstrijcem, Italijanom in Francozom. Kot kaže, jim slovenska proizvajal- Ti dopisi so bili ugovori slovenskih lastnikov zemljišč na spremembe urbanističnega načrta za Kras nad Trstom katere je označil kot neveljavne, ker so napisani v "tujem" jeziku. Spremembe urbanističnega načrta za to območje predvidevajo na 46 hektarih še nerazlaščene zemlje postavitev svetlobnega pospeševalnika, ugovore pa je v slovenščini poslalo okrog 20 lastnikov zemlje na tem območju. Giulio Staffieri je hkrati ukazal občinskim krajevnim uradom v pretežno strnjenih slovenskih naseljih, da ne smejo sprejemati vlog v slovenščini. O tej njegovi odločitvi bodo razpravljali v italijanskem senatu (na pobudo Stojana Spetiča) in v deželni skupščini Fur-lanije—Julijske krajine, kjer je svetovalec stranke Slovenska skupnost zahteval ustrezno pojasnilo. Proti Staffi-erijevi odločitvi so protestirali SKGZ, (Slovenska kulturno gospodarska zve- za), Kmečka zveza, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in Slovensko deželno gospodarsko združenje. -••••••••- ZEMLJA IZSUŠENA ŽE CEL METER V GLOBINO Brez namakalnih sistemov ni sodobnega kmetijstva. 0 suši, ki dobiva katastrofalne razsežnosti, so doslej poročali že iz domala vseh krajev Jugoslavije. V Sloveniji je najbolj prizadela Vipavsko dolino. Tako po zadnji oceni predvidevajo velik količinski izpad silažne koruze, krompirja, sena in detelje, ter okoli 500 vagonov grozdja. Zaradi velikega izpada krme se bo zmanjšala tudi pridelava mesa in mleka. Za omilitev posledic suše bodo izkoristili vse možne finančne vire od občinskih do republiškega sklada za pospeševanje proizvodnje hrane, proučili pa bodo tudi možnost bančnih olajšav ter republiških sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Tako kot povsod v Jugoslaviji, so tudi polja v Vojvodini videti zelo klavrna. Rastline žive zgolj zato, ker segajo korenine še globlje. Tam sicer dobivajo vlago, ne pa hranljivih snovi. Posevki so "sestradani", kar se vidi po rumeni barvi, ki ni značilna za obdobje bujne rasti. Pogled na polja je zastrašujoč. Kmetje so koruzo zrezali za silažno krmo, ker ni dala storžev. Na vseh milijon sto tisoč hektarih, kolikor jih je v Vojvodini posejanih polj, bo suša zahtevala visok davek. Jugoslovanski program za namakanje te ogromne površine pa je, žal še vedno nekje v predalih — (je povedal dr. Vrebalov direktor inštituta za poljedelstvo in vrtnarstvo).Pri tem je predvsem poudaril, da bi si morala za uresničitev namakalnih sistemov prizadevati vsa Jugoslavija, saj gre za hrano, ki je vsem nujno potrebna. PROTESTI ZARADI UMIRANJA KRKE Krška vas, 14. avgusta — Udeleženci sobotnega petega veslaškega mnogoboja na Krki so se lahko na lastne oči prepričali, kako vidno propada ena naših nekdaj najlepših rek. Ob skupnem srečanju so ob razglasitvi rezultatov zato sprejeli posebno sporočilo, ki so ga med drugim naslovili tudi na RK SZDL, skupščino SRS in njen izvršni svet. V njem ugotavljajo, da so onesnaževalci okolja, zlasti vode, spremenili Krko v odtočni kanal in greznico ter reko in njeno bližnjo okolico s starimi mlini in jezovi obsodili na propad. Da reka in življenje v njej iz leta v leto hitreje umira, posebej opazijo domačini, ribiči in veslači v spodnjem toku. Zlasti od območne vodne skupnosti Dolenjske in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in posrednih onesnaževalcev, na osnovi analize pa takojšnjo izdelavo programa sanacije. Ukrepati morajo seveda tudi odgovorni v občinah vse od grosupeljske do brežiške in organi v republiki, sicer se bodo, kot so zapisali, uprli z vsemi sredstvi, ki jih dopušča sistem. ••••••••• KARAVANSKI PREDOR Po dveh letih gradnje Karavanskega predora so do sedaj izkopali dobri dve tretjini našega dela predora. Dela zaenkrat jih bodo končali do predvidenega roka. Skupnost za ceste Slovenije je hkrati s financiranjem predora zagotovila tudi že denar za gradnjo odseka avtoceste do Vrbe in mejne ploščadi, kjer bodo opravljali obmejne formalnosti. V teh dneh bodo skupaj z Avstrijci razpisali tudi mednarodni natečaj za elektro, strojno in elektronsko opremo za upravljanje predora. Pty. Limited Quality Offset and Letterpress Printers Creative Designers Gold Stamping Raised Printing ABBOTSfORO «W N0.1 ruy AJW' ST SWKJflU ST stubleyšt\ •A8RAST 1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733 ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ Sasha Eric Photography agent for Diamond Valley Prestige Car Hire 267 HIGH ST, PRESTON, 3072 480 5360 Slovenci v Avstraliji RAZSTAVA SLIK IN ROČNIH DEL V nedeljo 14. avgusta so na Elthamu v Slovenskem društvu Melbourne odprli razstavo slik in ročnih del naših Slovencev. Razstava je bila posvečena pokojnemu Božu Lončarju. Prav gotovo ni Slovenca na Elthamu, ki ne bi poznal Bo-žota. Božo je bil dolga leta član SDM. V Avstralijo, v Melbourne je prišel z družino leta 1967 in takoj postal član društva. Kmalu se je vključil v kulturno življenje Slovencev in postal kulturni referent za društvo in za časopis Vestnik. Njegova naloga je bila, da poslika kjerkoli je bilo kaj zanimivega. Z njegovim fotoaparatom je bil povsod prisoten. Pred leti se je v njem porodila zamisel, da bi lahko v društvu vsako leto organizirali razstavo slik in ročnih del pridnih rok naših Slovencev. S pomočjo slikarjev je Božo svojo zamisel tudi uresničil. V preteklih letih so imeli priliko videti veliko del naših umetnikov. Gospa Lončar je uradno otvorila letošnjo razstavo in se vsem zahvalila, da je razstava posvečena spominu na njene- ga moža. Čestitala je vsem razstavljalcem, saj z večino svojih del prikazujejo, posebno slikarji mlajšega rodu, motive iz domovine. S tem dokazujejo, da imajo še vedno stike z domovino staršev, da jim kultura in umetniška dediščina nista tuji. Gospa Lončar se je zahvalila pripravljalnemu odboru, ki je vložil veliko truda, da je do razstave sploh prišlo. Posebna zahvala Magdi PišoteL Karlu in Lyn Beve, Dragi Gelt, Vasji Ćuku, Anici Kodila, Mileni Brgoč, Mariji Penca, Anici Markič, Dragici Gomizelj in Dragu Pro-seniku, ki je z električno napeljavo omogočil, da so bila razstavljena dela kar najlepše osvetljena. Metka Škrobar — slovenska slikarka iz Queenslanda in Magda Pišotek sta nekatere razstavljene slike podarile Slovenskemu društvu Melbourne, kar jima gre posebna zahvala. Na razstavi smo poleg slikarskih del lahko videli čudovita vezenja, prte, prtič-ke iz pravih idrijskih čipk, šopke cvetja iz svile za vsako priložnost. Rastava je v društvene prostore privabila mnogo naših ljudi in s tolikšnim obiskom so dali priznanje vsem tistim, ki so razstavljali in tistim, ki so razstavo pripravi. N.S. Na balinarskem tekmovanju, ki je bilo 31.julija, sta se pomerili ekipi SDM in Socialni klub Istra. Možakarji se se opogumili in podali v "boj" kljub zimskemu hladnemu vremenu. Končni rezultat je bil — prvo mesto je osvojila ekipa SDM v sestavi: Jože Urbančič, Virgilij Gomizelj, Aleks Kodila in Dušan Avsec. Premagano ekipo pa so sestavljali E. Segon, Armando Legovic, P.Mingon in V. Lazarič. Ko že govorim o balinanju naj še omenim, da je jugoslovanska reprezentanca mladih balinarjev na mednarodnem tekmovanju v Melbournu dosegla zelo lep uspeh. Fantje, v večini Slovenci, so osvojili drugo mesto ter si s tem priborili srebrno kolajno. Z doseženim uspehom so bili zelo zadovoljni, prav tako pa smo se ga razveselili tudi mi vsi. SLOVENSKE BARVE KAR NAPREJ POŽIVLJAJO ZELENE POLJANE Minilo je že precej časa odkar ste dragi bralci zadnjikrat brali o vašem priljubljenem nogometnem moštvu. No, nič resnega se ni pripetilo, le dejstvo, da našega časopisa nekaj časa ni bilo naokrog in navsezadnje se je naš športni poročevalec odvlekel v Kanado, pa tudi čas je neizmerno hitro minil. Sedaj smo že skoraj pred koncem sezone in mislim, da bi vas bilo potrebno malo obvestiti o naših uspehih in neuspehih. Najprej vam seveda sporočam, da nogomet na Jadranu še živi in bo z vašo pomočjo živel še dolgo časa naprej. Pa preidimo k nogometu samem. Prva polovica sezone je končala že 26.junija. No od tam naprej pa vam bom posredoval nekaj rezultatov. LaTrobe Uni.:Diggers Rest 1:3 Rezerve 3:2 Melbourne Uni. : Diggers Rest (tekma neigrana) Rezerve 1:2 Northern Suburbs : Diggers Rest 1:1 Rezerve 6:2 Diggers Rest : Phillips Institute 0:1 Rezerve 1:6 Anstey Untd.:Diggers Rest 2:1 Rezerve 3:1 Diggers Rest : Balwyn city 2:0 Rezerve 1:0 Collingwood city: Diggers Rest 3:3 Rezerve 4:1 Tako še sledijo samo štiri tekme in seveda dodatna tekma proti Melbourne Uni in ponovno bomo pustili uspešno sezono za nami. Lestvica se menjuje. Pritisk nenehno raste in to zaradi tega, ker bo letos prišlo do ogromnih sprememb v amaterski ligi. Naj vam kar sedaj podam sliko te negotovosti. Namreč po koncu te sezone namerava federacija zmanjšati število klubov in zveznih lig. Zato nam preti nevarnost razpada in to zaradi tega, ker se bo plasiralo le prvih šest uvrščenih v eno samo SUPER AMATERSKO LIGO, katera bo zamenjala sedanji dve. Torej kot vidite sami, dragi bralci šale stran in resno na delo. To pa naj bi bila naša poslednja želja videti izključitev naših barv iz nogometa. Toda trenutno se držimo solidnega petega mesta in situacija se lahko bistveno izboljša, kajti v zadnjih tekmah smo prinesli na Jadran precej točk in to so bile odvzete točke najbolje plasiranih moštev. Zato naj še enkrat opomnim, kako važno je, da tudi vi pokažete vaš interes za ta šport. In še preostale tekme v sezoni: 11.9.1988 ENDEAVOUR HILLS 18.9.1988 WAVERLEY WANDERERS 25.9.1988 HAWTHORN UNTD. V zadnji tekmi leta 2.10.1988 pa bomo na domačem igrišču igrali proti Keilor United. Pa nasvidenje do naslednje številke... Derry Maddison Joe Lopez (trener). Miki Lesnak, Ivan Glavač, Branko Ounat. Sam Gunson, Toni Biloš, Eugen Poklar, Tony Anetič (team manager) Cepijo: Robi Pizzo (kapetan), Peter Petrelis, Edy Gauchi, Stanko Gregorio in Johny Biloš. To pa je po večini tudi prvo moštvo. Stojijo: J. Lopez (trener), Johny Diamore, Bobby Bošković. Eiul Borovac, Max Vojvoda, Ivan Glavac, Alex Rosić. Cepijo: Johny Biloš, Nick Karafalis. Lou Mifsud, Derry Maddison, George Karambosanos, Mick Sweeny in še Graham Ritchie. NOVO BALINIŠČE NA JADRANU Saj resnično delajo eden za vse in vsi za enega. Pripravili so že dve stezi do samega konca in preostale tri so tudi skoraj že končane, le da se še utrjujejo. Med tem pa, ko se steze trdijo, potekajo ostala dela okrog same zgradbe. Nogometne slačilnice so bile že premeščene / ozadje balinišča, beton je končan v ospredju zgradbe, in temelji so pripravljeni za betoniranje okoli zgradbe. Tudi za odtočni kanal je bilo poskrbljeno. Resnično, ko bo to vse skupaj končano mislim, da Če se morda niste mudili v Diggers Restu v zadnjih nekaj mesecih, boste prav gotovo presenečeni nad delom, ki je bilo vloženo v gradnjo novih balinišč. Vse poteka skoraj po načrtu. Seveda trdno vodstvo Franka Vojvode ne bi dovoljevalo ničesar drugega. Vložila so se že ogromna finančna sredstva in mnoge ure prostega dela. Tu in tam pa se opazi kakšen nov obraz pri delu. Tako sem neko nedeljo po maši zašel na krstitev svoje duše na Jadran in koga sem tam srečal pri delu? Nikogar drugega kot Valterja Jeleniča. Res je delovna duša in pol. Kar se pa enotnosti balinarjev tiče, pa ne vem, če bi jo zasledili še kje drugje. se bodo marsikateremu športniku poce-dile sline za takšnim objektom. No med tem časom, ko gradnja napreduje, pa glavni odbor že pripravlja podrobnosti za veliko otvoritev tega objekta, ki bo 29. in 30. oktobra 1988. Seveda pričakujejo tudi obisk številnih Slovencev iz drugih predelov Avstralije. Prijavila pa so se tudi že vsa melbournška društva. Za dodatek k temu velikemu dnevu bo sle ila tudi otvoritev obnovljenega tenis igrišča, za katerega je bil denar v večini zbran ob prireditvi Miss Jadrana. No skratka, še bo sijalo sonce na Jadran in njihove delovne člane, kateri se toliko trudijo za napredek Slovencev iz primorskih predelov. ŽENSKE VODIJO "PLANINKO" V nedeljo, 7. avgusta, je imel Slovenski klub "Planinka" v Brisbanu svojo redno letno skupščino, na kateri je bil izvoljen odbor za leto 1988/89. Prisotnih je bilo več kot petdeset oseb. Formalni del sestanka je po okusnem kosilu otvoril dosedanji predsednik Edi Andlovec. Po kratki, a večkrat kar živahni debati so ugotovili, da je bilo finančno poslovanje kluba v preteklem letu kar zadovoljivo in da je klub brez vsakršnega dolga. Nekaj članov je bilo sicer mnenja, da ne bi bilo nič narobe, četudi bi si klub izposodil nekaj denarja . Tako bi bilo možno dokončati dela pri zgradbi, ki bi s tem postala bolj privlačna in bi pritegnila več obiskovalcev. Ena glavnih klubskih dejavnosti so pikniki, ki se redno prirejajo vsako prvo nedeljo v mesecu. To je priložnost za člane, da se sestajajo skupaj ter se ob domači hrani in osvežilni pijači malo razvedrijo, se pogovorijo med sabo, zapojejo in seveda, balinajo. Kot pri drugih naših društvih v Avstraliji sloni priprava jedače v glavnem na prostovoljnem delu žena. Tako ni čudno, če se je pri njih opazila nekakšna utrujenost, zaradi katere je le omejeno število zdržalo celo leto. Zato so člani bili mnenja, da bi bilo dobro na sami skupščini narediti seznam oseb, ki bodo v naslednjem letu skrbele za pripravo piknika. Zaradi zadovoljivega odziva je bilo tudi sklenjeno, da bosta zemljišče in dom odprta tudi vsako drugo nedeljo v mesecu. Govora je bilo tudi o tem, da bi klub dobil stalnega oskrbnika, ki bi tam tudi živel. Pooblastili so novi odbor, da to možnost dobro prouči in o rezultatu obvesti člane na posebnem sestanku. V upravni odbor so bile tokrat izvoljene v glavnem le ženske, kajti moški za to niso pokazali pravega navdušenja. Ko sem vprašal novo izvoljeno predsednico, kako bo z delom okoli doma in zemljišča, ki ga ženske same ne bodo zmogle opravljati, mi je odgovorila:"Brez skrbi, veliko lažje bo šlo, ker bomo me žene poskrbele in ukazale kaj naj se dela." Moral sem ji pritrditi, da je to odlična taktika in da bo naslednje leto za "Planinko" zelo produktivno in uspešno, seveda le če se bodo odbornice med seboj lepo razumele in če bodo znale biti tolerantne ena do druge, če pa bodo njihova gledišča različna, naj poskušajo na miren način najti kompromis med sabo oziroma ubrati srednjo pot, tako da bo volk sit in koza cela, kot se temu pravi po domače. V novem odboru so: Albina Vah — predsednica, Slava Maver - podpredsednica, Anica Čunderman - tajnica, Marija Pensijalek - blagajničarka in Pavla Pregelj nadzornica. Dolžnost pobiranja članarine pa bo opravljal Marjan Lauko — edini moški, kije sicer izven odbora. V primerjavi z drugimi slovenskimi društvi v Avstraliji je "Planinka" v dosti težjem položaju. Njeni člani ter ostali rojaki ne žive strnjeno, ampak so raztreseni med Zlato obalo in Sončno obalo, med katerima je okoli 200 km razdalje. Tudi po številu jih ni veliko, vendar se njihovo število počasi veča s prilivom rojakov iz Viktorije in Novega južnega Walesa. Zato pri "Planinki" ne moremo zaslediti istega napredka kot pri naših društvih v prej omenjenih državah. Prav zaradi tega bodo sčasoma z delom svojega kluba morali ubrati novo pot, ki bo primernejša za tukajšnje razmere, tako, da ne bpdo samo slaba kopija drugih društev. Čeprav bi bila koristna tudi večja povezanost z ostalimi društvi po Avstraliji, bo potrebno poiskati nov pristop, ki bo znal izkoristiti vrednost odlično situiranega, prostornega in lepega zemljišča, ki ga imajo. Gmotna vrednost tega zemljišča je prav gotovo znatna in škoda bi bilo, če se jo ne izrabi. Zaradi svoje lege nekako na sredi poti med Zlato in Sončno obalo, bi lahko tam nudili domače in ceneno gostišče mnogim rojakom iz drugih krajev Avstralije, ki prihajajo sem na počitnice. Seveda pa bi bilo za takšen razvoj potrebno mnogo podjetnosti in tveganja, požrtvovalnosti, pa tudi kapitala. Kot pravi znani rek: Kdor ne rizkira, ne profitira! MARIJAN PERŠIČ English Section CONCERT WAS A BEAUTIFUL EXPERIENCE I have no doubt that everyone in the audience at the Queensland Symphony Orchestra concert in The Centre on July 13 would be grateful to the ABC management for a beautiful musical experience. Among the ever-increasing population on the Gold Coast is possibly quite a large number of people who, in the past, have been patronising ABC concerts in Melbourne and other cities. Beside those, there are also many who, in the new environment, would start to appreciate the pleasures which the ABC Concert Department can offer. Many people in the large cities, especially the aged ones, are deterred from attending the concerts because of the harrowing traffic conditions and by the long distances they have to cover from their homes to the concert venues. On the Gold Coast such problems hardly exist. The Centre is situated in a position which is quickly and easily accessible from any part of the Gold Coast. The knowledge that after the concert I wouldn't have to face over half an hour driving through busy night traffic greatly enchanced my enjoyment of a great performance by the excellent pianist Jon Kimura Parker and inspiring conductor Vladimir Ponkin. Let us only hope that the ABC mana- gement was encouraged by the large attendance at this first subscriptions concert, to continue and even increase the number of performances on the Gold Coast. Also that in time the ABC will offer to the permanent residents and to the millions of visitors to the Coast its other ex-celent facility - an ABC shop in which they could browse through its interesting merchandise at leisure. MARIJAN PERSIC WATCH THIS SPACE Now that we know what we are doing, the youth this year looks more active. This month we are having a Snow Trip which was quickly booked out. It is good to see that there are interested youth but we need even more to participate to make our group successful. The Youth Committee go to the trouble of organising events which are worth nothing if we do not get everyone's support and attendance. The Vestnik will have a Youth section in every edition, so watch out for coming events and give us a go. We have good times and will welcome anyone. On behalf of the Youth, we express our deep sympathy on the sudden loss of Helen Golenko. LYDIA MARKIC SLIKARKINA POT PO EVROPI Že dolgo časa je, odkar nismo o Romani Favier-Zorzut nič pisali in vendar se je zanjo v tem času zgodilo veliko razburljivih in pomembnih dogodkov, ki bi jih bilo prav gotovo dobro napisati v naš Vestnik. SPOLETO—proslavljanje kulture, ki se vrši vsako leto v Melbournu, predstavlja za kulturnike velik dogodek. Leta 1986 je Romana Favier—Zorzut prejela za svoja razstavljena dela "Častno nagrado" (Honorary Award) in s tem dokazala njeno uveljavitev v svetu slikarstva. Slikarka je nadaljevala s svojimi deli na samostojnih razstavah v domovini. Najprej razstava v Šempetru pri Novi Gorici s slikarskim ciklusom "Potres". Ciklus "Potres" je nastal, ko je bila slikarka v času potresa leta 1976 na obisku v domovini. S slikami je hotela Romana izraziti tragično razpoloženje, ki je v tem času vladalo med prizadetimi ljudmi. Tako se slike tega cikla vsebinsko gibljejo med grozo in upanjem. Slikarka je cikel "Potres" podarila Goriškemu muzeju, za kar ji gre posebna zahvala. Lani, prav na praznik češenj pa so v veliki dvorani gradu na Dobrovem v Goriških Brdih odprli veliko razstavo slik Romane Favier—Zorzut. Slikarka je razstavljala 90 slik v treh ciklih: Avstralska zemlja, Brda in Potres. Po ogledu razstave je dr. Matjaž Kmecel takole zapisal: "Brda in Avstralija, evkaliptov grič in cvetoče češnje, vse z občutkom in fineso. Čestitam." Mislim, da nam ta stavek vsem veliko pove, da nam ni potrebno pojasnjevati vsebine slikarskih del in pohval. Z e dolgo grad na Dobrovem ni imel toliko obiskovalcev, kot jih je bilo prav v času razstave. Razstavo so si prišli ogledat vsi slikarkini prijatelji iz otroških let, domačini, znanci in skratka vsi, ki so si želeli videti, kaj je slikarka ustvarjala v teh letih. Poleg motivov iz Goriških Brd, ki jih slikarka nosi v sebi, so bili za obiskovalce zanimivi motivi iz Avstralije. Avstralsko pokrajino slikarka obravnava izredno slikovito, zlasti pa jo privlačuje rdečina puščavskega okolja, temnopolti avstralski domorodci pa se kar stapljajo s to rdečo avstralsko zemljo. Uspela razstava v domačem kraju je bila za slikarko prav gotovo največje priznanje. Izbor slikarkinih del je bil prenešen v galerijo Rika Debenjaka v Kanal ob Soči. Razstava je bila slovesno odprta oktobra in je trajala skoraj mesec dni. V tem času se je v galeriji zvrstilo mnogo ljudi,ki so odhajali obogateni z vtisi slikarskih motivov Goriških Brd in avstralskimi motivi, ki so bili za večino obiskovalcev popolnoma novi. V letu 1988 pa so se samostojne razstave nadaljevale v tujini. Carinske deklaracije je bilo treba pripraviti za Franci-lo, Nemčijo in Italijo. Razstava je v Ville VIontmorency (ena od pariških občin) je slikarko popeljala med francoske ljubitelje slikarstva, ki so z vsem občudovan- ■ -.....«k I » afp® as * iiii Snežeče jem sprejeli njena dela. Profesor slikarstva Testard je Romani Favier—Zorzut ob priliki ogleda razstave napisal:"Zelo cenim kvaliteto vaših del, prav gotovo so na visokem nivoju. Neizmernost upodabljanja in preprostost so posebno uspeli." Slike so nato potovale v Nemčijo v Dietrenbach (bližina Frankfurta). V galeriji Wagner je Romana Favier-Zorzut razstavljala že drugič. Tudi druga razstava se je za slikarko zaključila uspešno. Časopisi so o razstavi in sploh o slikarki tokrat že več pisali. Njeno izrazito oljno slikarstvo, njeno nanašanje barve v debelih plasteh in njena odločna slikarska kretnja je navdušila nemškega obiskovalca. Z razstavo v Prosvetnem domu Slovenskega kulturnega društva Opčine pri Trstu se zaključuje slikarkina pot v tujini. Obiskovalci, posebno pa zamejski Slovenci so bili nad deli presenečeni, saj slikarka prikazuje motive iz Goriških Brd in s tem je dokazala tesno navezanost na domovino, ki jo je zapustila pred več kot petintridesetimi leti. Zanimivo je, da to niso Brda oziroma domači kraji današnjega časa, ampak so te slike zamišljene kot odznan-jajoč spomin na njena mlada leta, ki jih je v Goriških Brdih preživela kot deklica. "Utrujena, vendar zadovoljna nad uspehi, ki sem jih požela ob prikazu mojih Družina avstralskih domorodcev del v Evropi, sem se vrnila nazaj v Avstralijo, kjer bom moje slikanje nadaljevala še z večjim elanom, saj sem obogatena z novimi vtisi, ki bodo prav gotovo pripomogli k mojemu ustvarjanju", je dejala Romana Favier—Zorzut. __N.S. Predstavljamo Vam... Romana Favier-Zorzut -6 - VESTNIK A VG UST 1988 Slovenski Ustvarjalci V naše uredništvo smo dobili dokaj prijetno branje o slovenski predstavi in igralcih, ki nam ga pošilja Ivanka ŠKOF. Ker prihaja z malce zamude, ga objavljamo v tej številki Vestnika. Prišli so med nas, bili so z nami in mi z njimi. Vsake skupine, ki pride iz Slovenije se večina Slovencev v Avstraliji veseli. Tokrat nas je obiskala igralska skupina - Mestno gledališče ljubljansko s Partljičevo ko-medijo "Moj ata socialistični kulak" in nas posebno pritegnila. Kljub nekoliko nerodnemu obveščanju o poteku programa v Melbournu in predstavi v delovnem dnevu, smo se zbrali v dvorani Slovenskega kluba Jadran v lepem številu. pogosto tiščati ušesa, da bi jim bobniči ne popokali. Brez kulis, le miza, nekaj stolic in na steni križ z Jezusom ter Mati Božja. Prav ta enostavnost je pritegnila pozornost in nihče ni pogrešal bogatejših kulis. Mir je napolnil dvorano. Prikazali so se prvi ustvarjalci, ki so s svojimi preprostimi oblačili in naravnem ponašanjem še poglobili tišino. Uvod v komedijo se ni vlekel na dolgo, ampak že takoj je poslušalce zagrabil vrtinec in jih ponesel k nastajajočemu višku komedije. K vrhuncu jo potiska otroška modrost, ki je naravna in prihaja ne-pretirano iz otroškega srca v vlogi dečka Tinčka. S svojimi pesmicami, ki niso bile daljše kot dva ali tri verze, je Tinček bolj jasno ocenil situacijo, v kateri so se ljudje znašli v povojnih letih, kot vsi odrasli, ki jih je ta vrtinec zajel. Velekme- paj z njimi odšli skozi tiste čase, ko smo s strahom in občutkom krivde pojedli košček mesa. Polde Bibič je postal naš oče, Jožica Avbelj naša mama, Mojca in Matjaž Partljič pa smo bili mi sami. T. Partljič, Z. Šedlbauer, I.Ban, T.Kun-tner in S.Ceijak pa naši sorodniki ali vaščani. Kratko rečeno gledalci in igralci so postali eno. Tone Partljič je v svoji komediji prikazal na humorističen način veliko tragedijo, ki je doletela naše kmetijstvo, katere posledice so vidne še danes. V dvorani so gledalci podoživ-ljali težko preteklost, a z veselimi obrazi, saj so igralci še posebno Tinček "streljali" v živo. Tinčkova vloga nepokvarjene otroške duše, je dvigala in pritegovala občinstvo. S svojo vlogo je neprestano spravljal ostale soigralce v zadrego, vedno znova zapletal stvari in pri tem vsakič odnesel celo kožo, kot se temu reče. Tematika, ki si jo je T. Partljič izbral ni bila enostavna. Lahko bi bila do smrti pusta in zdolgočasena tragedija, a avtor jo je spretno zavil v plašč komedije. Gledalci smo pozabili na svoje skrbi in na delo, h kateremu se bmo morali vrniti čez nekaj ur. Zgubili smo celo občutek, da smo v Avstraliji. Postali smo eno z Ustvarjalci, pa čeprav so bili pred nami na odru. Ustvarjalce pišem namenoma z veliko začetnico, ker si to zaslužijo. Niso potrebovali šepetalca. Če se je nekje zataknilo, tega ni nihče opazil, ker so sproti ustvarjali in reševali situacijo, brez da bi se oddaljili od teme avtoija. Iz tako popolne skupine ne moreš izluščiti imen posameznikov, vendar do-lite mi napisati, da je Tone Partljič "oče' komedije, Polde Bibič pa "oče" odrske družine. Mi gledalci smo tudi postali za nekaj ur njihovi otroci. V imenu gledalcev v Slovenskem primorskem socialnem klubu Jadran iz Mel-bourna se iz srca zahvaljujem vsem ustvarjalcem in Slovenski izseljenski matici, ki je omogočila, da so prišli med nas ljudje takih sposobnosti. Z upanjem bomo čakali na še kaj podobnega. Ivanka ŠKOF Fotografija posneta ob predstavi Moi ata-socialistični kulak v društvu SDM. Odbor kluba je že pred predstavo zaprl točilnico in uredil dvorano s stoli brez miz, tako ni bilo nobenega ropo-tanja s posodo in kozarci, kar je za igralce in gledalce mnogo bolje in kulturnejše. Že predgovor in pozdrav Toneta Partljiča je ustvaril popolno tišino v dvorani. Gledalci so občutili, da se pripravlja nekaj drugačnega kot so vajeni. Na odru tokrat ni bilo bobnov, mikrofonom, ojačevalcev, zaradi katerih si morajo ljudje tom so vzeli zemljo in jo podelili revnim, revni so morali to zemljo odstopiti državnim posestvom. Mladina je bila natrpana s frazami, ki jih je vsrkavala na mladinskih sestankih'. Le Tinček je s svojimi verzi osvetljeval dogodke, ki so zmedli odrasle. Bil je kot kepica snega, ki se je kotalila po bregu, rastla v močno kroglo, ki je utirala pot ostalim vlogam. Pozabili smo, da sedimo v dvorani. Igralcem smo se popolnoma predali in sku- (Za očetovski dan) SPOMIN NA OČETA Koledar na steni me je opomnil, da je tik pred vrati očetovski dan - dan, kije v tej moji novi deželi posvečen očetom. Ne da bi se zavedal, sem se poglobil v spomine na svojega očeta. , Bil sem še majhen kratkohlačnež,a očeta sem rad gledal pri težkem kovaškem delu Posebno zanimivo mi je bilo, ko so konji dobivali nove "čevlje". V poletnih dneh ko sem bos capljal okrog očeta, mi je večkrat ostalo kaj koničastega v moji nogici ali pa sem se celo dotaknil še neohlajenepi železa Oče me je posadil na nakovalo, pogledal ranico, jaz pa sem se počutil kakor kralj na visokem, četudi trdem sedežu. . In kako srečnega sem se počutil v cerkvi, kadar me je oče dvignil, da sem videl duhovnika, ministrante; predvsem pa cel oltar, in ne le vrh, kot ponavadi. Kljub težkemu delu je v očetovem srcu živela domača pesem. Oh, koliko njegovih in kmečkih del je bilo skončanih z lepo domačo slovensko pesmijo. Bil je še tisti čas, ko so orglice bile redek, a vesel instrument na vasi - in te je imel naš oče Kako lepo je bilo, ko smo na pred večer Svetih treh kraljev čakali, kdaj se bo pod oknom prikazala goreča zvezda z jaslicami. Mati je ugasnila luč, odgrmla okensko zaveso, nato pa smo vsi pokleknili. Možje so ob jaslicah zapeli pesem Treh kraljev Tudi očetov glas je zvenel pod to gorečo zvezdo. C as pa je doprinesel dan grenkih solza; kajti našemu ljubemu očetu se je pretrgala nitka življenja. Čeprav še nisem dopolnil deset let, mi je tadanostal v spominu za vedno. . . Kovačnica je ostala pusta kot mrtvašnica: glas kladiva, ki je donel pa vasi dan na dan - je utihnil, utihnile so orglice, utihnila je pesem in ugasnila je očetova zvezda. Ivan Lapuh OD AVSTRALSKIH DOMORODCEV DO MULTIKULTURNE DRUŽBE Ob 200-letnici začetka naseljevanja Avstralije nadaljevanje Pred prvo svetovno vojno so v Avstralijo v večjem številu začeli prihajati Jugoslovani. To so bili socialno ogroženi kmetje iz Hrvaškega Zagorja, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Medjimurja, Črne Gore, Makedonije in Slovenije. Poleg njih so se priseljevali še mladi samski moški, ki so se hoteli izogniti dolgoletnemu služenju vojaškega roka v habsburški monarhiji. Zaposlili so se v vinogradih, na plantažah sladkornega trsa, tobaka, sadja, zelenjave, v rudnikih zlata in premoga. Bili so le eden izmed členov v etnično pisani verigi emigrantov, ki so se kontinuirano priseljevali v Avstralijo, dokler tega procesa ni za nekaj časa ustavila prva svetovna vojna. Po vojni sta bila za povečanje avstralskega prebivalstva pomembna dva dejavnika: Združene države Amerike so v dvajsetih letih močno omejile priseljevanje na svoj kontinent, kar je povzročilo preusmeritev migracijskih tokov iz Evrope v ostale dele sveta; v istem času je Velika Britanija hotela številično obnoviti svoje belo prebivalstvo v imperiju, vključujoč Avstralijo. Avstralsko gospodarstvo je kljub temu, da se je v vojnem času razvila težka industrija, v prvih povojnih letih ostalo pretežno poljedelsko in živinorejsko. Možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja je bik pogojena s čimvečjim številom novih fizičnih moči. Zato je Avstralija v času med obema vojnama na široko odprla svoja vrata kar 300.000 emigrantom iz Velike Britanije, Nemčije, Italije, Grčije, Jugoslavije in Malte. Delo so našli na plantažah sladkornega trsa, riža in sadja, v premogovnikih in rudnikih zlata, pri gradnji železnice, novih naselij, v ladjedelništvu ipd., v vseh tistih sekundarnih gospodarskih panogah, v katerih se Britanci večinoma niso zaposlovali. Le ti so, kot prevladujoča etnična skupina s svojo homogeno kulturo, ekonomijo in vero, predstavljali glavnino avstralske družbe. V neangleško govorečih priseljencih so videli tekmece za delo, stanovanja in žene, kar je še naprej povzročalo močno diskriminacijo. To je bilo tako imenovano obdobje "Men, Money, Markets" (moških, denarja, tržišč). Leta 1930 je bila izdana začasna prepoved priseljevanja južnih Evropejcev (tudi Jugoslovanov). V Avstralijo so lahko prišli le tisti, ki so tam že imeli svoje najbližje sorodnike. Bližala se je namreč svetovna gospodarska kriza in z njo velika brezposelnost. Mnogi, ki so ostali brez dela, so se vrnili v svoje prvotne domovine. Avstralija je v predvojnem času sprejela še nekaj tisoč židovskih beguncev iz Avstrije in Nemčije. Druga svetovna vojna in japonsko bombardiranje Darivina v Severnem teritoriju sta Avstralce soočila z njihovim premajhnim številom (tj. 7.391.000), da bi lahko bili vojaško uspešni pri obrambi svojega prostranega ozemlja, liničena so bila transportna energetska sredstva ter naprave, zaustavljen je bil splošen razvoj države. Zaradi težnje po čimhitrejšem gospodarskem napredku in zaradi vojaških obrambnih potreb je avstralska vlada že leta 1945 začela z izvajanjem načrtnega, dolgoročnega programa priseljevanja novih bodočih Avstralcev, po katerem naj bi se vsako leto povečalo število prebivalstva za en odstotek. Čez dve leti je Avstralija že sodelovala s prvimi begunskimi (International Refugee Organization-I.R.O.), migrantskimi (International Committe for European Migrants -I.C.E.M.) in katoliškimi organizacijami v Evropi. V državah, kjer so se zbirali begunci, je ustanovila posebne odbore za selekcioniranje kandidatov za izselitev v Avstralijo. Z bivšimi vojnimi ladjami, ki so jih imele v najemu I.R.O., I.C.E.M. in katoliške organizacije za pomoč beguncem so bodoče priseljence brezplačno transportirali do Pertha, Adelaide, Mel-bourna in Sydneya. V povračilo za vožnjo pa so se morali obvezati, da ostanejo v Avstraliji neprekinjeno dve leti in opravljajo delo, ki jim je bilo dodeljeno po prihodu. Na svojem kontinentu so avstralske oblasti organizirale "hostele" - sprejemne centre in začasna bivališča v preurejenih nekdanjih vojaških zakloniščih in skladiščih volne. Od tam so na novo prihajajoče razselili po vsej Avstraliji, tja, kjer so pač bile potrebe po novih delavcih. Na ta način so v prvih povojnih letih najprej prihajali v Avstralijo samski emigranti, vajeni težkih delovnih in življenjskih pogojev ter begunci iz Poljske, baltiških dežel, Italije, Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Nizozemske, Grčije, Cipra itd. Napisala BREDA ČEBULJ-SAJKO V letih 1950-60 se je pričelo obnavljanje evropskega gospodarstva, kar je povzročilo številne migracije znotraj Evrope. Na začasnem delu v razvitejših severnih in zahodnih evropskih deželah je bilo takrat kar osem milijonom delavcev iz Mediterana in juga. Z namenom, da bi si Avstralija še nadalje zagotovila stalen priliv novega evropskega prebivalstva, je v zvezi s tem podpisala pogodbe z državami, iz katerih se je izseljevalo največ ljudi (iz Zahodne Nemčije, Nizozemske, Malte, Španije, Italije, Avstrije itd.). To je bil tudi čas madžarske revolucije, sueške krize, destalinizacije v Sovjetski zvezi, libera lizacije na Poljskem, ciprske krize in zah tev Indonezije po neodvisnosti. Vse našteto je sprožilo dodatno priseljevanje v A v stralijo. Pričelo se je množično zaposlovanje novih delavcev v velikih gospodarskih objektih — pri gradnji hidrocentral v Snowy Mountains, na Tasmaniji in v Kie-wi v Viktoriji, v premogovnikih Latrobe Valley, pri gradnji glavnega avstralskega mesta Canberre, v že močno razviti težki industriji železa in jekla v Wollongogu in Neuicastlu, v gradbeni in strojni industriji, v rafinerijah... Vendar pa je v hitrem vsesplošnem gospodarskem razvoju čeda Ije bolj primanjkovalo ženske delovne si le za zaposlovanje v tekstilni in prehrambeni industriji. Zato je konec petdesetih let, pa tudi že prej, avstralska vlada začela spodbujati priseljevanje družin in ne več zgolj samskih oseb. nadaljevanje prihodnjič PRVI SLOVENSKI TABOR AVSTRALSKI H SLOVENCEV V PLANICI 12. in 13. marec 1988 26.januaija 1988 je minilo 200 let, odkar so prvič stopili britanski priseljenci na peto celino — našo novo domovino Avstralijo. Tudi mi, avstralski Slovenci, še tako majhen narod po številu, skušamo počastiti 200—ti rojstni dan Avstralije in se tako zahvaliti naši novi domovini, da nas je sprejela. Biti ji moramo hvaležni, da živimo svobodno življenje in lahko ohranjamo svojo narodnost, kulturo in jezik. Ob visokem jubileju Avstralije, smo si Slovenci pod vodstvom Sveta slovenskih organizacij Viktorije (SSOV) zadali nalogo, da priredimo Prvi slovenski Tabor v Avstraliji, kateri naj bi nas spomnil tudi na prvi slovenski Tabor v Sloveniji pred 120-timi leti, ki je bil v Ljutomeru na Štajerskem. (Seveda so se tabori nato nadaljevali tu in tam po Sloveniji.) Povabljeni so bili vsi Slovenci širom Avstralije, da se nam pridružijo, da bi tako skupno praznovali "Vseslovensko— avstralski festival" ter s tem počastili 200-letnico Avstralije. Svet SOV je sestavil pododbor, delo in izvedbo Prvega slovenskega tabora. V pododboru sta bila po dva člana iz vsakega društva SOV in kulturni referentje le-teh. Določili so datum Prvega slovenskega tabora in sicer 12. in 13. marec (sobota in nedelja) 1988, prav tako pa so z žrebom določili, da se tabor priredi v Slovenskem društvu Planica, Springvale, Viktorija. Program tabora je vseboval kulturne, športne in razvedrilne prireditve. Vsa dela smo si med seboj razdelili. Z možem Štefanom sva prevzela kulturni del, pripravo (na prostem in v dvorani) ter slavolok ob glavnem vhodu. V soboto 12.marca so se že ob 9.uri zjutraj začela balinarska tekmovanja in tekme drugih športnih in razvedrilnih panog. Ob lO.uri je bila v lepo okrašeni dvorani sv .maša, ki sta jo darovala pater Bazilij in Tone. Dvorana je bila nabito polna. Vso pripravo, okrasitev odra in skrb za službo božjo je prevzela družina Lenko. Prostovoljni prispevki v znesku 500,— avstralskih dolarjev bodo podarjeni skladu Doma počitka "Matere Romane" v Kew-u. Ob 11.30 dopodan se je začel kulturni program, katerega sta vodila napovedovalca Jana Lavrič in Andrej Fistrič. Oba sta se predstavila gostom ter napovedala program; Jana v slovenskem jeziku in Andrej v angleškem jeziku. Prvi je pozdravil vse navzoče predsednik SD Planica Lojze Kovačič ter nato predal besedo predsedniku Sveta SOV Petru Mandelju, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen tega Tabora v Avstraliji. Za njim je prevzel besedo minister za etnične zadeve, Peter Spyker, ki je čestital Slovencem za požrtvovalno in marljivo delo pri gradnji slovenskih društev v Melbournu ter se jim zahvalil za spoštovanje, ki ga gojijo do svoje nove domovine Avstralije. Začetek kulturnega programa je bila recitacija Prešernove "Zdravljice" v angleškem jeziku, ki jo je povedal Andrej Fistrič. Črtico "Tabor" je napisal nam vsem dobro znani samouk Ivan Lapuh, katero je tudi sam prebral. "Rdeči cvet" folklorna skupina SD Planica je zaplesala dva gorenjska plesa pod vodstvom Mete Lenarčič. Marcela Bole je prebrala svojo pesem "Tabor". Njena zbirka pesmi nam je vsem dobro znana z imenom Kraški izlivi. Folklorna skupina SD Canberra je zaplesala prekmurske in gorenjske plese pod vodstvom Barbare Falež. Lidija Lapuh, mlado slovensko dekle, je mnogim Slovencem dobro znana, saj je že na večini odrov v slovenskih društvih recitirala pesmi, katere navadno zlije na papir nejn očka Ivan Lapuh. Tokrat je recitirala posebno izbrano pesem "Slovenec v novi domovini" Mladenič Lenti Lenko nam je zaigral nekaj slovenskih pesmi. Iz Geelonga so plesalci "Veseli Cankarji" zaplesali dolenjske narodne plese pod Tako obširnega gradiva še nismo prejeli in zaradi prostorske stiske v časopisu smo ga le za malenkost skrajšali. Objavljamo ga tudi v dveh delih in nadaljevanje praznovanja drugega dne sledi torej v naslednji številki Vestnika. Predsednik SSOV Peter Mandelj in napovedovalca Jana Lavrič in Andrej Fistrič. Ansambel Karantanija s pevko Anito Pahor. Lidija Lapuh ob recitaciji "Slovenec v novi domovini". vodstvom Štefke Matkovič. Novo ustanovljena slovensko-avstralska vokalno instrumentalna skupina z ime nom Bush Band SD Planica, ki jo vodi Katrina Vrisk pa nam je zapela in zaigrala skladbo z naslovom Give me a home amongst the gum trees. Pesem Waltzing Matilda , ki jo je zape la Anita Pahor ob spremljavi ansambla Karantanija pa je bila zadnja točka programa. Ves program se je odvijal na prostem na dveh odrih. Slovenske jedače in pija če tudi ni manjkalo. Vreme nam je nekajkrat ponagajalo, zato smo se morali zate či pod streho. To pa nas sploh ni motilo celo nasprotno, - ugajalo nam je, ker so bile vse stojnice nabito naložene z dobro hrano, pa še pod streho so bile. Sladko pecivo, pripravljeno po pravem slovenskem kuharskem receptu in kavica nas je tako okrepčalo, da nam tudi ploha ni mogla do živega. Mladi fantje ansambla Karantanija pa so z veselim igranjem marsikoga zmamili na plesišče, da se je tam živahno zavrtel. Tudi športniki so med seboj pomerili svoje moči, in mladi so se tudi po svoje zelo zabavali ter tekmovali med seboj. Lepo urejen kotiček pod streho je že od devete ure zjutraj vabil goste na razstavo domače obrti, ženskih ročnih del, pletenja, kvačkanja in podobno. Predenje volne nam je predstavila Jolanda Jernej-čič. Ves razstavni material so izbrale in pripravile Milena Brgoč, Lucija Smec, Meta Lenarčič, Milka Pongrac in Anica Kodila. Idrijske čipke pa sta razstavljali m klekljali dve pristni Idrijčanki, spretni tem poklicu že iz otroških let. Mnogim že dobro znani Marija Uršič in Milka Oblak. Po šesti uri zvečer smo drugi del kulturnega programa nadaljevali v dvorani, kjer je predsednik SSOV Peter Mandelj ponovno pozdravil vse zbrane goste in na kratko razložil pomen večera. Kulturni program sta tokrat vodila in povezovala Lucija Srnec v slovenščini in Lado Sluga v angleščini. Mladinski pevski zbor iz Kewja "Glasniki" pod vodstvom Katrine Vrisk nam je zapel tri pesmi. Mešani pevski zbor SDM pod vodstvom Branka Sosiča je požel lep uspeh s svojim zbranim petjem. Pevci mešanega pevskega zbora Primorskega socialnega kluba Jadran, pod vodstvom Huga Polha, pa so nam zapeli vesele viže. Pesem Moja zapuščena hiša je napisala Viki Gajšek, njena hčerka Jana pa jo je z globokim občutkom recitirala. Plesna skupina Can—Can pod vodstvom Magde Pišotek je ob prijetni živahni glasbi poskočno zaplesala in s tem navdušila občinstvo, pa kaj ne bi, saj so tako lepi, mladi in živi. Katrina Vrisk in njeni "bush-mani" so ponovno zaigrali in zapeli Give me a home amongst the gum tree in Waltzing Matildo. Oba mešana pevska zbora sta skupaj zapela pod taktirko svojih zborovodij in Hugo Polh nam je spet zaigral na havajko. Končno se je na odru pojavil kvartet "Zvon", ki je s svojim ubranim petjem oživel občinstvo. Zapeli so dve pesmi, a zaradi burnega aplavza dodali še tretjo. Saj bi fantje še peli, a ker so tudi člani ansambla "Kristal" so morali poprijeti za instrumente in zaigrati vesele viže za urne in poskočne noge. Pozno v noč, prav tja do zgodnjih jutranjih ur je zvenela prijetna domača glasba, ki jo je tu in tam prekinila za uho bolj prijetna slovenska pesem kvarteta "Zvon". In globoko v nas je zagorela misel: "Dokler bo donela slovenska pesem, bo živela tudi slovenska beseda"! Ob svitu se je vesela druščina razšla, žal pa se niso vsi le zabavali. Dežurni delavci so morali krepko prijeti metle ter pripraviti dvorano še za naslednji dan, ko se je nadaljeval Prvi slovenski tabor. Lucija Srnec Zdravniški kotiček Kuharski nasveti ODKRITJE: NAD REVMO Z MRAZOM Japonski zdravnik masira boleče in otrdele sklepe z zrakom ohlajenim na minus 180 stopinj Celzija - Na dva bolnika en zdravstveni delavec — Zdravi tudi gibanje Revmatizem je ena najpogostejših bolezni človeštva, vendar jo omenjamo nekako manj resno, ker velja prepričanje, da se zaradi revme ne umre. Kako zelo razširjena je ta nadloga po svetu, pove podatek o zahodnonem-ških logov, kjer čuti te vrste bolečine v kosteh okrog 10 milijonov ljudi. Zvezno republiko Nemčijo velja revmatizem zaradi zdravljenja, izostankov z dela in predčasne upokojitve 11 milijard na leto! Beseda revmatizem izvira iz stare grščine in pomeni po telesu in udih premikajočo bolečino. Stari Grki so poznali le sklepno obliko bolezni, tako imenovano putiko - nevšečnost, ki nastane zaradi kopičenja kristalov sečne kisline v sklepih. Putika povzroča boleča otekanja. Revma pa ni bolezen, ki bi se pojavljala samo na določenem organu ali delu telesa, zato jo težko uvrstimo v en samo medicinski predalček. Z njo se ubadajo splošni zdravniki, internisti, ortopedi, otroški zdravniki, rentgenologi itd. Za zdravljenje revme poznajo na stotine postopkov in še več zdravil. Doslej je veljalo, da je zoper revmo najbolj uspešna toplota. Pravilo je nedavno prekršil japonski zdravnik dr. Tošima Jamauči, ki revmo zdravi tako, da obolele sklepe bolnikov za prav kratek čas izpostavi strahotnemu mrazu minus 180 stopinj celzija. Rezultati zdravljenja so menda fantastični, če lahko tak sklep naredimo na temelju podatka, da se odloči za dolgo in drago pot na Japonsko na tisoče bolniko z vsega sveta. Dr. Tošima Jamauči, 37-letni specialist slovitega (modnega?) centra za revmatizem, je prišel na idejo, da bi revmo zdravili z mrazom, pred 8 leti na univerzitetni kliniki Beppu. Na tej kliniki je zdravil revmatizem s toplimi vrelci, kortizonom, toplimi oblogami in seveda operativno. Tako zdravljenje pa mnogih bolnikov ni rešilo bolečin, nekaterim pa se je stanje celo poslabšalo. Med službovanjem na kliniki Beppu je opazil, da so se bolniki, ki so jih začasno pustili domov na praznovanje novega leta, torej potem, ko so preživeli nekaj dni v hladnih hišah, nekaj malega popili in se gibali več kot običajno, počutili veliko boljše. Dr.Jamauči si je zastavil vprašanje, ali niso prav nizke temperature in veliko gibanja pravo zdravilo za revmo. Seveda zdravljenje z mrazom ni nobeno Kolumbovo jajce, težava je samo v tem, da na koži, kije dalj časa izpostavljena temperaturam pod ničlo nastanejo ozebline. Do teh pa ne pride, če v hladnem zraku ni vlage in če se temperature nižajo postopoma. Pacienti japonskega zdravnika so razdeljeni v skupine, v katerih so lažji in težji revmatični primeri skupaj, da se medsebojno spodbujajo. Na dva bolnika pride en zdravstveni delavec. Bolniki imajo obširen umik. Vsak dan plavajo v vodi, ki ima le 8 stopinj Celzija, jedo s palčkami , da si tako razgibljejo otrdele prstne členke itd. Dr.Jamauči je prepričan, da mraz, neprestano gibanje in psihoterapija vodijo k uspešnemu zdravljenju. Revmatičnim bolnikom, ki bi bili sicer zaradi bolezni osamljeni, skuša vliti novo samozaupanje. Pacienti prebijejo tudi v hladnem vremenu dan na prostem, hodijo peš po stopnicah, potiskajo invalidske vozičke, v katerih so še težji bolniki, telovadijo itd. Tehnični magnet, ki privablja v sanatorij japonskega zdravnika bolnike z vsega sveta, pa je naprava, ki jo imenujejo kriotorij. To je aparat, iz katerega piha na minus 180 stopinj Celzija ohlajen zrak. Terapijo izvajajo v prostoru, v katerem je plus 30 stopinj Celzija. Temperaturna razlika med ledenim zrakom, s katerim masirajo od revme oboleli sklep, in zrakom, ki ga vdihava bolnik, je torej kar 210 stopinj Celzija. Če slednja zima zaradi težave z nafto, mogom in drvmi ne bo ravno najbolj vroča, se bo revmatik vsaj lahko tolažil, da se kar doma zdravi po najnovejši japonski metodi. Z mrazom! OSNOVNI VZROKI IN BOJ PROTI GLAVOBOLU Glavobola ne smemo nikoli preprečevati z mamili, temveč moramo odkriti vzrok in ga odpraviti na naraven način. Dostikrat so vzrok glavobolu prebavne motnje. Pri gnitju v črevesju nastajajo strupnine, ki prek jetrne vene dospejo v jetra in odtod v kri. Živčne celice, zlasti možganske, prizadenejo te begotne, po krvi krožeče strupnine. Tudi bolezni in nadloge drugih trebušnih organov lahko povzročajo glavobol. Glavobol povzroči tudi prekomerno delo, ki izčrpava moči živčevja. Glavobol lahko povzroče prav tako druge bolezni, med njimi premiki hrbtenice pri preobremenitvah; takšen glavobol bo uspešno odpravil fizioterapevt. Glavobol lahko sprožijo tudi krvni pritisk, krvne bolezni in vnetja ledvic. Glavobol torej ni bolezen, temveč le odraz, znamenje bolezni. Jemanje mamil in strupov torej nikakor ne ustreza. Odkriti in odpraviti moramo vzrok glavobola. Vseeno pa lahko živčnim celicam dovajamo določene biokemične hranilne snovi, ki glavobol ublaže ali celo odpravijo. Posebno pri migreni je učinkovita Sanguinaria. Pri glavobolu je odlično hranilo za živčne celice zdravilo Sanguinaria, sestavljena iz hranilnih celičnih soli, hkrati pa dajemo še druga homeopatska zdravila; takšno kompleksno zdravljenje je v borbi proti glavobolu lahko dokaj uspe-šno.Preprosto, učinkovito in nestrupeno sredstvo proti glavobolu je Petadalor, pripravljen iz repuha. Tudi fizikalna zdravljenja ne smemo opustiti pri glavobolu. Tu pomagajo odvodne metode. Toplo tuširanje po tilniku in hrbtenici navzdol dostikrat deluje zdravilno. Da bi odpravili glavobol pri prebavnih motnjah, je treba s toplo vodo tuširati trebuh. Proti glavobolu je koristno dajati na tilnik obkladke s čebulo, hrenom ali zgnetenimi zeljnimi listi. Na vsak način je bolje in smotrneje zateči se h katerikoli naravni metodi, kot pa s kemijskimi sredstvi omamiti bolečino. Poglavitno pri zdravljenju glavobola je odkrivanje osnovne bolezni in njeno zdravljenje. dr. Alfred Vogel KAJ BOMO KUHALI V NEDELJO Uživanje hrane je tudi družabni in družbeni dogodek. "Povej mi kaj ješ in povedal ti bom, kakšen si," pravi stari pregovor. Pravilna prehrana je bila vedno pomembna sestavina. Včasih pri večjih opravilih na polju, v gozdu ali v vinogradu, so se ljudje morali dobro najesti že zjutraj, da so lahko opravili dolgotrajno delo od zgodnjega jutra pa do poldneva. Torej je bila hrana povezana z delom, ki so ga opravljali. Danes pa delo ni več tako fizično naporno in težko. Znano je, da so stroški za hrano mnogo nižji, kot so v nekaterih boljše razvitih državah od Avstralije. Mogoče pa imamo prav zaradi tega težave, ker pozabljamo na pravilno prehrano. Jemo vse vrste hitro pripravljenih jedi in kar je še najslabše za naš organizem je različna hrana ocvrta na olju, razni umetno obarvani napitki, polnomastni, visoko kalorični mlečni izdelki, čokolade... in še bi lahko naštevali. Posebno mlade družine z majhnimi otroki se večkrat srečujemo s podobnimi težavami, ker nam zmanjkuje časa za kuhanje, saj vemo, koliko časa je potrebno, da lahko pripravimo hrano za zajtrk, kosilo in večerjo, ki bo vsebinsko bogata, nizko kalorična, beljakovinska, vitaminska... in nasploh najprimernejša za zdrav razvoj človeŠKega telesa. Zato, ponavadi ob koncu tedna, ko je družina doma, gospodinja rade volje pripravi dobro hrano in tudi sama uživa ob kuhanju, ker ve, da ima veliko časa na voljo. Ób tem vam ponujamo odličen recept za domačo zelenjavno enolončnico, za posladek pa skutov narastek s češnjami in želimo vam dober tek. ZELENJAVNA ENOLONČNICA I majhna cvetača, 4 gomolji kolerabe, 500 g korenja, 500 g krompirja, 3/8 l mesne juhe iz kocke, 1 pečenica (ali ustrezna količina mletega mesa), sol, poper, malo začimbnega posipa, sladka rdeča paprika, šopek zelenega peteršilja. Cvetačo operemo, očistimo in razdelimo na cvetke. Kolerabo operemo, tanko olupimo in narežemo na rezine. Vso zelenjavo vložimo v lonec, prilijemo vrelo juho in damo na ogenj. Ko zavre, kuhamo na majhnem ognju 20 minut. Iz pečenice izstisnemo nadev in ga oblikujemo v majhne cmočke. Če smo vzeli mleto meso, ga prav tako oblikujemo v cmočke. Cmočke damo v lonec in kuhamo vse skupaj še pet minut. Nazadnje enolončnico začinimo in potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. SKUTNI NARASTEK S ČEŠNJAMI 1 lonček jogurta, 2 žlici sladke smetane, 1/2 kg sočne skute, 4 jajca, 80 g margarine, 120 g sladkorja, 150 g belega zdroba, 1/2 zavitka pecilnega praška, 1 limona, malo limonine arome, 500 g češenj, malo sladkorja. Margarino, sladkor in rumenjake penasto umešamo. Dodamo z vilicami zmečkano skuto, zdrob, pecilni prašek, limonino aromo, malo limoninega soka in pol prebranih, opranih in odcejenih češenj. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo primešamo. Maso damo v dobro pomaščeno posodo za narastke in pečemo 40 minut približno 200 stopinj C. Pečen narastek pazljivo zvrnemo na velik servimi krožnik. Obložimo z ostanki češenj in jih prelijemo z mešanico jogurta in sladke smetane. Če pa narastka ne maramo zvračati in ga jemljemo iz posode z lopatico, jogurt s smetano in češnje vsaki porciji pri-damo. Privoščila si boš, tudi malce goljufije!! Pokazalo bo, da si vsaj malo moža...! Malo za najmlajše JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) KAL-CABINETS STROKOVNJAKI ZA kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Ce gradite novo ab pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL D RI VE , THOM ASTO WN . 307 4 Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONÀSH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171 Syoji k svojim ! ROJAKI,KI 2ELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. \ ' OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku Specialist for kitchens Heidelberg Cabinets and vanity units Pty.Ltd. FRANK ARNUŠ 7 Longview Crt.,Thomastown, 3074 Tel.465 0263 Tel.459 7275 foto-slikar Simon Novak ' Otroški in družinski portreti na domu > Poroke v domačem okolju ali po želji Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in slično Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak Kličite na telefon: 367 8405 TANKIDS VI HARTMAN dress designer 8 Sulby PL, Tullamarine,3043 Tel. 330 3980 F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A H. 337 2665 Mesečna Obvestila Obveščamo vse zainteresirane, ki se želijo pridružiti družabni skupini za izdelovanje raznovrstnih ročnih del, da so naši sestanki ob nedeljah popoldne enkrat mesečno. Anica Kodila in Milena Brgoč nas bosta veliko naučili, je pa možno, da ju tudi mi naučimo kaj novega. Več ko se nas bo zbrab, lepše nam bo. Na bodočih razstavah pa bomo pokazale česa so zmožne naše spretne roke in kaj smo se novega naučile. Pred kratkim smo prejeli pismo Toneta Kuntnerja, v katerem tudi iskreno piše: ZAHVALA V imenu slovenskih gledaliških umetnikov, ki smo se mudili med svojimi rojaki v Avstraliji z igro Moj ata, socialistični kulak in ki smo prišli mednje kot iskreni prijatelji z umetnostjo sbvenske besede, izražam globoko zahvalo za topel sprejmi in gostoljubnost vsem, ki so nas kot iskrene prijatelje sprejeli Tone Kuntner Ljubljana, 23.7.1988 Versko in kulturno središče Kew prireja veseloigro, enodejanko z naslovom DVA GLUHA, ki bo v nedeljo 18.septembra 1988 po maši v prostorih verskega središča. Eleonora White nam pošilja izvode potrdil o prejemu denarja in dopis, v katerem se Pediatrična klinika iz Ljubljane globoko zahvaljuje za izbrani denar v vrednosti 10.264.77 ameriških dolarjev, s katerim so lahko kupili dodatne dele k ehokardi-ografskemu aparatu. Kuhinja v SDM bo od 28. avgusta dalje odprta vsako nedeljo. Člani in članice ne bodo več dežurali in s prostovoljnim delom opravljali kuhinjska dela, ampak bo to delo prevzela poklicna kuharica, ki bo seveda pripravila hrano po izbirnem domačem okusu. »če tega ie ne vei: pravila tudi dovoljujejo, da ae Izmikat udarcem nasprotnika I» V pozdrav in počastitev naših očetov prireja SDM v nedeljo, 4.septembra 1988, ob treh popoldan proslavo s kratkim kulturnim programom, modno revijo, večerjo in plesom. Očetje, ki ste člani SDM, imate prost vstop! V soboto, 10. septembra 1988, ste vsi ljudno vabljeni na Lovsko veselico. Igral bo Slovenski kvintet, postregli pa vam bomo tudi z raznovrstno pristno domačo hran°- PRIDITE V SDM Money Guidance PTY.LTD. (Licensed Securities Dealers) Stan M.L. Penca AASA, CPA Director Retirement Planners Financial Planners Superannuation Consultants MARKIC NOMINEES za vsa zidarska dela 16 Hamilton Drive, Ringwood, Tel. 876 3023 A.&E. KODILA CONSTRUCTION PTY.LTD. 66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658 Mariannes TOUCH OF ELEGANCE Floral Hire Romantic medley of 6ft to 10ft pedestals Enchanting archways with essence of spring Cloud light birdbaths Flower decor for all occasions Original high fashion Keepsakes Bridal bouquets all in high quality silks For Appointment Call 762 9129 VABILO Ponovno vabimo vse člane SDM na 34. redno letno skupščino, ki je prej-šnjikrat odpadla zaradi maloštevilne udeležbe članov in je tokrat preložena na 25. september s pričetkom ob 14.uri popoldan. IN ŠE PROGRAM PRIREDITEV NA JADRANU ZA NADALJNIH NEKAJ MESECEV: 3.september Očetovski dan 15.oktober Obletnica društva Kronanje Miss Jadrana 29. in 30. oktober Slavnostna ot- voritev balincev 12. november Ples za nogometaše 26. december 31.december Štefanovanje Silvestrovanje In, če še niste bili v našem društvu nas obiščite na eni izmed teh prireditev in seveda, dobra volja je popolnoma zagarantirana. Derry Maddison