URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX

T r i j e j u b i l e j i PROF. JANKO GLAZER Letos, prav na prvi pomladanski dan, je praznoval svoj petinsedem­ deseti rojstni dan prof. Janko Glazer, bibliotekar in dolgoletni ravna­ telj m ariborske študijske knjižnice, ob tem pa pesnik, prevajalec, lite­ rarni in kulturni zgodovinar, kritik in urednik. Kljub visokim letom je jubilej obhajal, tudi v krogu svojih dolgoletnih sodelavcev v knjiž­ nici, z neugnano delovno energijo, bistrim spominom in urejenim zna­ njem. Z njimi je še danes nepogrešljiv, predragocen sodelavec v m ari­ borski študijski knjižnici. Glazerjevo dolgoletno vsestransko umetniško, kulturno in znanstve­ no delo je bilo za letošnji slovenski kulturni praznik nagrajeno z naj­ višjim priznanjem — s Prešernovo nagrado. Z njo se je slovenska na­ rodna skupnost oddolžila slavljenčevemu deležu, ki ga je vstavil v zgradbo slovenske kulture. V našem nepopolnem zapisku bi se radi posebej pomudili pri Gla­ zerjevem bibliotekarskem delu in ga vsaj bežno osvetlili, da bi bilo razvidno iz celotne Glazerjeve ustvarjalnosti. Janku Glazerju je ljubezen do knjige, do slovenske in svetovne lite­ rature, zagorela že v rojstnem domu v Rušah, narodno sila zavedni vasi pod zelenim Pohorjem in na pragu tak rat močno nemškega Maribora. Ruše so v stari Avstriji veljale za »mali Beograd«. Ko se je Glazer v letih pred prvo svetovno vojno šolal na m ariborski gimnaziji, je nanj močno vplival polet mariborskih Slovencev, ki so imeli svoje družabno in kulturno žarišče v Narodnem domu, zgrajenem tik ob prelomu sto­ letja. Tam so se slovenski dijaki shajali na sestankih in se srečavali s slovenskimi kulturnim i ustvarjalci. Glazerja je že zelo zgodaj prite­ gnilo pesništvo; njegova pesem je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu 1909, ko mu je bilo šestnajst let. Iz njegove navezanosti na besedno umetnost, zlasti slovensko, je mogoče umeti ves njegov na­ daljnji razvoj in delovno usmerjenost. Po opravljeni m aturi se je Glazer na graški, dunajski, zagrebški in ljubljanski univerzi (študiral je v vojnih in prvih povojnih letih) po­ svetil študiju slavistike in germanistike, znanstvenima področjema torej, ki sta mu dali trdno podlago za kasnejše delo, predvsem v štu­ dijski knjižnici. 77