Bped. tn abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	1.-15.	MAJA	1953.	Leto	IV. - Štev. 64
UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.—	lir,	6	mesečna	300,—	lir.
Samooznačba naših prednikov
leta 1873
MOLIMO PO SLOVENSKO, PRIDIGO IMAMO PO SLOVENSKO, NAUK IMAMO PO SLOVENSKO, TRUDIMO SE PO SLOV ENSKO, DAVKE PA PLAČUJEMO PO LAŠKO IN TUDI PIJAN1MO SE PO LAŠKO, KER SLOVENC! NIMAMO VINA.
Vlada naj napravi
Minilo je že osem. let od konca druge svetovne vojne in z njenim zaključkom, se je zrušila tudi fašistična vlada, ki jo je povzročila. Beneški Slovenci sc uvali, da bo nova demokratična Italija končno priznala tudi njim tiste svoboščine, ki jim jih je fašizem odvzel. Pričakovali so, da oblasti ne bodo več ovirale njihovega kulturnega, gospodarskega in to itičnego, razvoja. Za dosego tega cilja so se beneški Slovenci pridružili v narodnoosvobodilni borbi svojim bratom in demokratičnim Italijanom, ko so se borili proti racifašizmu. žrtve, ki so 'ih v tej borbi doprinesli so jim dale polno pravico, da sc pričakovali enkrat za vselej konec tv stega raznarodovanja njihove rodne zemlje, ki je trajalo že skoraj 80 let.
Njihovo pričakovanje je bilo zaman. Po uradih, v šoli in celo v cerkvi še vedno prepovedujejo rabo našega materinskega jezika. Tiste, ki so se potegovali za to pravico, so na najbrutalnejši način preganjali. Mnogo so jih zaprli, tako da je v tem povojnem obdobju lilo mnogo beneških Slovencev prisiljenih, da so se pred preganjaiijem zatekli v bližnjo republiko Jugoslavijo, že večkrat smo p o-testirali zaradi takšnega postopka, že večkrat smo posredovali pri oblasteh naše pokrajine in celo pri rimski vladi, vendar ni vse to nič pomagalo in pri nas niso bile uveljavljene tiste svoboščine, ki jih po vsej pravici zahtevamo. Vlada je ostala in je še vedno brezbrižna nasproti vsem kršitvam naše svobode, ki se dun za dnevom dogajajo.
Sramotno nacional-šovinistično in protislovensko stališče številnih osebnosti, ki so sedaj na oblasti v naši deželi in ki imajo oporo v dobro znanih videmskih Časopisih, obstoj oboroženih tolp v Be-r.eški Sloveniji, o katerih je že večkrat pisal naš tisk in dejstvo, da oblasti proti tem tolpam ničesar ne ukrenejo, še povečujejo odgovornost vlade, katere dolžnost je da napravi red.
V Beneški Sloveniji je v veljavi pravo narodno preganjanje. Nezaslišano in sramotno je, da pri nas vsakogar, ki skuša braniti svoje narodnostne pravice, ne Blede na njegovo politično opredelitev, Smatrajo tudi policijski organi kot proti-dtžaven in Italiji sovražen element. Tak Človek mora potem nositi vse posledice, to lahko izvirajo iz take krive obtožbe. Nikakor ni dopustno, da so nekateri fanatični fašisti še vedno na važnih upravnih mestih in da izkoriščajo svoj položaj ® upravi zato, da nas preganjajo, škandalozno in nezaslišano je, da po Bene ški Sloveniji lahko še vedno svobodno krožijo nevarni trikolo/istični tolovaji, ki so odkrito povezani z neofašizmom in Ce bolj škandalozno je videti, da ti navadni zločinci živijo v druščini z najvidnejšimi predstavniki demokristjanov.
Tu mora vsekakor poseči vmes vlada, ker ni ogrožena samo naša svoboda, am-Pv.k celo naš obstoj. Vlada nikakor ne sme estati gluha spričo tega našega poziva.
Ne zahtevamo ničesar več kakor tisto, nam pritiče. Zahtevamo svobodo, zahtevamo da se z nami postopa tako, kako/ z ostalimi italijanskimi državljani, Sl'htevamo da se republikanska ustava, to je plod antifašistične borbe, uveljavi ludi v naši deželi. Zahtevamo končno, tì(/ pokrajinske oblasti v Vidmu prenehajo smatrati kot anthtalijansko to naše ljudstvo, ki je vedno zvesto služilo Itali/O in jo služi še danes, samo zaradi te-0a ker govori nek jezik, ki ni italijanski *n je odločeno ta svoj jezik tudi ohraniti.
n r
Fašistični rop slovenske imovine v Gorici je potrjen
Pod vodstvom našega odgovornega urednika je bila prejšnji teden posebna delegacija beneških Slovencev v avdijen-ci pri videmskem prefektu, dr. Mozziju.
Delegacija je zaprosila tega vladnega zastopnika v naši pokrajini naj bi posredoval pri rimski vladi za to, da bi pod-vzela energične ukrepe proti nezakonitim odredbam, ki jih krajevne oblasti izvajajo na škodo pripadnikov slovenske narodne manjšine v videmski pokrajini.
Gospod prefekt je priznal resnost nekaterih podrobnosti, ki mu jih je delegacija obrazložila in je obljubil svoje zanimanje. Zahteval je, da naj mu predloži naša delegacija pismeno poročilo v katerem naj navede vsa dejanja, ki jih je napravil kdor koli in za katere se smatra, da so bila škodljiva koristim našega
prebivalstva. Obljubil je tudi, da bo pod-vzel stroge ukrepe proti kršiteljem.
Gospod prefekt je poleg tega priznal, da je pri nas enak položaj kakor v \ al-daosti, kjer je pred prihodom v Videm vršil svojo službo. Pri nas, je priznal, govorimo neko slovensko narečje (patuti) kakor govorijo Valdesi francoski »pa-tud«. Pozabil pa je omeniti, da so Valdesi zaščiteni s posebnim avtonomnim statutom, medtem ko je za nas Slovence v videmski pokrajini, kar se tiče avtonomije, ostalo samo pri obljubah. Ker pa je naš položaj ravno tak, kot je pravilno priznal, kakor pri prebivalstvu v Val-daosti, zato je potrebno, da vlada izvede deželno avtonomijo tudi pri nas, ker je to edina rešitev, ki nam lahko zajamči, da bodo naše narodne, politične in gospodarske pravice zaščitene.
Sodišče v Benetkah je zavrnilo tožbo, ki jo je v imenu bivše goriške »Trgovsko obrtne zadruge« vložil proti državnemu erarju Josip Klanjšček zaradi lastnine Ljudskega doma v Gorici. Goriški Ljudski dom je leta 1904 zgradila slovenska Trgovska obrtna zadruga v Gorici in so imele v njim svoje sedeže slovenske kulturne- in gospodarske organizacije. Leta 1S30 pa je stavbo nasilno zasedla fašistična stranka in jo preimenovala v »Časa del Littorio«, slovenski Trgovski obrtni zadrugi pa je fašistična stranka imenovala za likvidatorja svojega zvestega člana ing. Luigija Faleschini-ja. Ta je stavbo, ki je bila tedaj vredna poldrugi milijon, »prodal« fašistični stranki za 400.000 lir.
1111 l 11111 11111111 l 1111 ' 1111 IIH.l 1111111111 M 111111 ■ 11 III I t.l 111111111 111111111111 1111 >1111111111111 Il l| H lil I lil lil I I | U l 1111 « « 1111111111111111I I1111MIII1111II11I I I l.l l
Prepovedana materinščina
Za vsako izgovorjeno slovensko besedo po pet lir giobe
Pred osmimi meseci so oblasti ustanovile v Sv. Petru Slovenov strokovni tečaj za zidarje in mizarje. Ta tečaj obiskuje približno 60 otrok in bolj odraslih mladeničev iz raznih občin nadiških dolin. Tem otrokom je preskrbljena brezplačna vožnja tja in nazaj, saj imajo tudi avtobus na razpolago. Opoldan imajo brezplačno kosilo. Povedati moramo, da smo za ta dober začetek v korist našega revnega prebivalstva ob.astem iz vsega srca hvaležni. Ugotovili pa smo
V prihodnjih številkah bomo začeli z objavo vrsto člankov o delovanju oboroženih tolp v Beneški Sloveniji. V njih bomo prikazali senzacionalne podrobnosti o zločinskem delovanju najbolj nevarnih tolovajev, ki še danes okužujejo našo deželo.
in ugotovil bi vsak bistroumen človek, da ustanovitelji tega tečaja nimajo namena, da bi tam izučili naše otroke v dobre oelavce. Njihov cilj je, da na tem tečaju vzgojijo otroke v duhu sovraštva do svojega jezika in do svojega naroda.
Izvedeli smo namreč, da so takoj po ustanovitvi tega tečaja učitelji prepovedali otrokom govoriti med seboj slovenski. Ta prepoved je seveda pri otrokih naletela na gluha ušesa. Potrebno je bilo podvzeti bolj stroge ukrepe, za kar so se nekateri učitelji pokazali takoj pripravljeni. Sklenili so, da morajo otroci za vsako izgovorjeno slovensko besedo plačati po pet lir globe. Tiije učitelji, ki učijo na tem tečaju, sc slovenske narodnosti. Določili so celo otroke ki morajo zapisovati vsako slovensko besedo, katero izrečejo njihovi tovariši. Za popisovanje izgovorjenih slovenskih besed imajo c.tjoci vrstni red. Postavljen je vsak teden drugi in dokaz, da naši otroci ljubijo svoj materni jezik je ta, da se niti tisti, ki popisuje, ne more izogniti strogemu ukrepu, ki zahteva od njega denarno kazen. Tistim otrokom, ki se učijo za mizarje, so ukazali napraviti leseno skrinjico. Ob sobotah zračunajo, kolike besed je vsak izgovoril med tednom. Takšna stroga disciplina je, da mora vsakdo, ako ima denar aii ne, globo plačati. Denar zberejo v škatlico, v kateri je že nad dva tisoč lir, ki jih je plačalo 16 mizarjev. Izključeni so mlajši otroci, ki se učijo v drugem prostoru
bolj lahke stvari. Izključeni so tudi zidarji. Ne smemo pozabiti, da imajo tudi zidarji in druga skupina mlajših svojo škatlico v katero plačujejo denarne globe za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Ce bo ta tečaj dolgo časa trajal, bodo ustanovitelji obogateli, kajti naši otroci ne morejo od mar. j, da ne bi govorili slovenski.
Italijanske oblasti se niti ne zavedajo, kakšne posledice ima in bo imela njihova raznarodovalna politika v Beneški Sloveniji. Po eni strani pišejo po časopisih in kričijo v svet, da v Nadiških dolinah ne obstojajo Slovenci, po drugi strani pa jih njihova politika izdaja, in P''ej ali slej jih bo svet obsodil. Vprašamo jih torej, čemu silijo naše otroke plačevati po pet in deset lir globe za vsako izgovorjeno besedo'.' V šoli učijo otroke italijanščino. In če so otroci Italijani kot eni trdijo, zakaj torej morajo plačati globo za izrečene besede?
Naša dolžnost je, da povemo resnico. V Beneški Sloveniji so bili, so in bodo Slovenci. Plačevanje glob za vsako izgovorjeno besedo v šoli ne pomeni nič drugega kot strah italijanskih oblasti pred splošnim narodnim vstajenjem. Zalo se poslužujejo vseh sredstev, la bi preprečili to narodno prebujenje in vstajenje,
Mi, beneški Slovenci, pa jim po domače povemo, da iz te moke ne bo kruha!
liMIII|IIIMilllltlilili|llili|ilil!l;l:lil!lililil!lil!lilii:iilllllililili|iiiii|!lililll!lllllili|i|||i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|i|{|i|i|i|i|i|i|i|il<|i|ililli:t!l!llllllllllllllllllllll!lllll»lllllllllllllllllll
Stranke in kandidati
Volilna borba se je začela z množico lepakov, s katerimi so prekrili zidove mest in manjših krajev v naši pokrajini. V našem volilnem kolegiju za poslansko zbornico (Videm Gorica-Bellu-no) je stopilo v borbo naslednjih 10 strank, ki jih navajamo v istem vrstnem redu, kakor so bile vložene njihove liste: 1) KPI (komunistična partija Italije); 2) MSI (movimento sociale italiano); 3) PSI (partito socialista italiano); 4) PLl (partito liberale italiano); 5) PRI (partito republicano italiano); 6) Avtonoinia socialista; 7) PSDI (partito socialista democratico italiano); 8) DC (democrazia cristiana); 9) PNM (partito nazionale monarchico); 10) Alleanza democratica.
Za 15 poslanskih mest v tem okrožju se poteguje 144 kandidatov.
Za volitve v senat je predložilo kandidatno listo samo osem strank ali političnih skupin. Beneška Slovenija je za se-
Po vojni so goriški Slovenci vložili več vlog, med drugim tudi na predsednika vlade De Gasperija z zahtevo, da jim povrnejo njihovo imovino. Ker so vse vloge ostale brezuspešne, je edini še živeči član zadruge in likvidacijskega odbora, Klanjšček, tožil državni erar, ki si je po vojni prilastil Ljudski dom kot »last« bivše fašistične stranke. Po večletnem zavlačevanjem procesa je beneško sedišče sedaj zavrnilo tožbo, češ, »da je brez pravne podlage«, »da je pretekel predpisani rok,« da član likvidacijskega odbora nima pravice zastopati zadruge« itd. Talco je bil v »demokratični« Italiji sankcioniran fašistični rop na škodo slovanske imovine v Gorici.
V slovenskih krogih v Gorici je ta razsodba izzvala veliko ogorčenje. V teh krogih poudarjajo, da je predsednik vlade De Gasperi leta 1945 Slovencem obljubil vse manjšinske pravice in jim tudi priznal, da se upravičeno pritožujejo za-ladi zatiranja. Isti De Gasperi pa ni kasneje ukrenil ničesar, da bi bile storjene krivice popravljene in da bi bila Slovencem povrnjena materialna škoda.
Morda se bo vsemu svetu zdelo neverjetno, kar se dogaja beneškim Slovencem pod današnjo »demokratično« italijansko vlado, kajti svet pozna gotovo no vo ustavo italijanske republike, ki s svojimi členi zagotavlja narodnim manjšinam v Italiji enakopravnost z ostalimi državljani. Zagotavlja nam svoboden kulturni, gospodarski in socialni razvoj. In svet misli, da italijanska vlada ravna z beneškimi Slovenci po določilih ustave. Fc vedati pa moramo, da bo vedel ves svet, da italijanske oblasti ne spoštujejo tiste ustave, katero so izglasovali tudi člani sedanje vlade. Člani sedanje vlade so gotovo vedeli že ob sprejemu nove ustave, da ne bodo spoštovali tistih členov, ki ščitijo manjšinske pravice Slovencev v Italiji. Toda vrinili so jih vseeno v ustavo, ker se je takrat bližala mirovna konferenca v Parizu in treba je bilo pokazati svetu, da bo v Italiji po rovi ustavi svoboda in demokracija za vse državljane.
Danes beneški Slovenci spoznavajo, da se jim ne godi nič bolje kot pod fašističnim režimom. In ker imamo beneški Slovenci pravico do lastnega svobodnega kulturnega razvoja, zahtevamo od vlade, da spoštuje ustavo in da podvzame po trebne ukrepe, da se preprečijo sistemi raznarodovanja kakršne smo zgoraj opisali.	Izitlor	Predan.
natorske volitve razdeljena v dve volilni okrožji. V volilnem okrožju v Tolmezzu bc-clc volili volivci iz Zapadne Eeneške Slovenije in Rezije, v volilnem okrožju Čedad, pa bodo volili prebivalci Vzhodne Eeneške Slovenije.
V naslednjem navajamo imena kandidatov v obeh okrožjih:
Volilno okrožje Tolmezzo: Fadini Domenico (PCI), Candussio Pietro (MSI), Marangoni Vittorio (PSI), De Antoni Aleandro (PLl), Antoniacomi Ferdinando (PNM), Piemonte Ernesto (PSDI), Fa n toni Luciano (DC), Marchetti Romano (Avtonomia socialista).
Volilno okrožje Čedad: Pellegrini Giacomo (PCI), Quarantotto Adriano (MIS), Solari Fermo (PSI), De Pappi Raimondo (PNM), Cosattini Giovanni (PSDI), Fellizzo Guglielmo (DC), Taverna Archi-mede (PLl), Angeli Giobatta (Avtono-mia socialista).
PRI NAS IN PO SVETU
DENARNI OBTOK V ITALIJI — Konec februarja je znašal narodni obtok v Italiji 1.328,8 milijard lir, februarja 1952 1.211,9, februarja 1951	1.090,5, fe-
bruarja 1950 pa 1.001,6 milijard lir.
PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKEM PRORAČUNU —• V italijanskem državnem proračunu za finančno leto — 1. julija 1953 do 30. junija 1954 — so predvideni izdatki 2.231.000 milijonov lir in dohodki 1.814.000 milijonov lir. Iz tega nastaja primanjkljaj 417.000 milijonov Primanjkljaj v tekočem proračunu znaša 497.000. Izdatki za vojsko v novem proračunu dosežejo 488.870 milijonov lir, to je 6% manj kakor v sedanjem proračunu.
NOV STATUT ITALIJANSKE UNIJE V FLRJ — Italijanska unija za Istro in Peko je poslala SZDLJ v proučitev osnutek novega statuta, ki ga je hkrati dala v diskusijo svojim osnovnim organizacijam. Načrt statuta ustreza novim pogojem in spremembam v političnem in družbenem življenju Jugoslavije in omogoča pripadnikom Italijanske unije še uspešnejše delo na kulturnem in političnem področju.
ZNIŽAN PROGRAM ZDA ZA POMOČ TUJINI — V obveščenih krogih potrjujejo, da bo Eisenhov.er predložil kongresu znižan program za pomoč tujini, ki bo za dve milijardi nižji od programa, ki ga je predložil Truman. Celotni znesek za pomoč tujini bo po mnenju izvedencev verjetno znašal šest milijard dolarjev namesto 7 milijard in 600 milijonov. Dokončni znesek bo verjetno določen šele po sestanku atlantskega sveta v Parizu.
NEREDI V TUNIZIJI — V Tunisu so neznanci izstrelili nekaj strelov iz strojnice proti tuniškemu ministru za trgovino Ben Raisu, ki pa ni bil zadet. Ranjen je bil neki agent, ki ga je spremljal. Drugi atentat je bil izvršen tudi na podpredsednika občinskega sveta v Tunisu, Ka-stallija. Kastalli je bil hudo ranjen in so ga morali odpeljati v bolnico. Osem ur po atentatu je policija aretirala atentatorja v neki vili, kjer so našli večjo količino orožja.
IZ NAŠIH VASI
PACUH — Dne 18. aprila nas je za večno zapustiu naš vaščan Skuderiri Jožef, star 57 ljet.
GORENJA DREKA — Dne 27. aprila je umrli naš vaščan 80 ljetni stric Tona (Eokcu). U Bokcovi družini se je zarjes ustavila smsrt z njeno koso, saj so bli zadeti u kratkim cajtu kar trije družinski člani. Bog jim daj večni mir an pokoj !
GRMEK
VODOPIVEC — Družini Kjabaj Lucijana se je pred kratkim rodila čičica. Novorojenki an materi želimo pouno zcravja.
PODLAK — Dne 25. aprila smo imjeli noviče u naši vasi. Poročila se je Rukin Ivanka z Loosli Paveljem iz švice. Mlademu paru želimo pcuno sreče an vesejd.
BOfeTNE — Družini Feletič Gino se je pred kratkim roaiu puobič. Za ime so mu dal Marko. Oče se nahaja sada u Belgiji.
GORJANI
E UMAR MONS. ISAIA ISOLA
Pred kratkim e umar Monsignor Isaia Isola, u starosti 80 ljet. Ranci Mons. Isola e bi nevoud škofa Francesco Isola an e biu zatuo dobro poznan ne ko j tu naši okuolici, ma tu cjeli Furianiji.
SEGRA SV. JURIJA — Preteklo nede-jo smo praznovali tu naši vasi Sv. Jurija, patrona naše fare. Organizana ne ba »pesca di beneficenza« (srečolov) z bogatimi premji. Dosti judi te bo, med nje-mi so paršle še naše kumunske autoritadi an muzika od orfarotrofija »Tomadini« iz Vidma.
TORJAN
JE UMRU’ NAŠ VICEŠINDIK
Po dougi an mučni boljezni je umrii na svojim duomu naš vicešindik Cudicio Franc. Vest o smrti našega vicešindika
je zlo pretresla uso našo okuolico, ker je biu mož pošten an delaven.
Na pogreb je paršlč pouno ljudi na čelu katjerih je biu naš šindik s cjelim ka-munskim konsejam.
10000 LIR ZA OTROŠKI VARTEC
»Cassa di Risparmio« iz Vidma je podarila našemu otroškemu vartcu 10.000 lir. Starši naših otrok se za dar zahvaljujejo, ker ie »Cassa di Risparmio« s tjem pokazala, de se rimar spomni na našo vas.
Ljudje bi pa željeli, de bi governo se odločiu za plačati vojno škodo za hram, kjer je otroški vartec.
1 OJ DA
GRIVO’ — Dne 15. aprila, Fioiindo Bertolutti iz Fojde e bi pokraden tu naši vasi za 8000 lir. Za to tatvino Bertolutti toži, de je napraviu Oskar Dani iz naše vasi, takuo so tega človeka karabinerji aretirali an spravili u paražon u Čedad.
PODCERKEV — Tudi u naši vasi so se tatje profitirali. Pred kratkim so pokradli Eeligoj Gildi, ki ima Crai, 7000 lir. Tatvino so prijavili karabinerjam iz C&mpeja.
FRAPOTNO
Prcvincjalne upraune oblasti so sprejele prošnjo našega kamuna za prositi posojilo 8 milijonou lir potrebnih za kriti deficit karminske bilance. Posojilo to naš kamun plaču u teku 30 let.
SV. LENART SLOVENOV
ZGRADITEV NOVIH HIŠ U NAŠIM KAMUNU
Pretekli tjedan so dal na ašto za zgradit dve nove hiše Ina-Casa u našim ka-munu. Ašto ie udobila impreža Toso ini iz špjetra. Te dve novi hiši boju nvjele šest stanovanj an za tisto djelo nardit so oblasti določile 12 milijonou lir.
KRAVAR — Za ebnoviteu naše ejerkve, ki je bila u caitu vojske zlo poškodovana, so oblasti dodelile 2 milijona lir. Takuo tudi raša cierkou bo končno obnovljena.
SKRUTOVO — Dne 24. aprila je za večno zapustiu tele svjet naš vaščan Gu-jon Anton. Rajnik Gujon je biu dobro poznan po vseh r.aših vaseh, ker je biu dougo ljet kamunski impjegat.
KOZICA — Muost, ki peje čez reko Kozico ani ki veže našo vas s poljem an senožeti, ki so na drugi strani reke, je
Miinnin ■ i • 111 ■ 11 ■ 11 ■ ■ i ■ i ■ 1111 • ■ 1111111 ■ ii mi n iiiiiitit ii ■ i 1111111 ■ 11 ti 111 n 111111 m m in 11111 nn im
SV. PETER SLOVENOV
r
REZIJA
Si
Dne 5. maja bo paršu u špjeiar onorevole Mariano Rumor, podtajnik ministr-stva za poljedelstvo (Ministero dell’Agricoltura). Podtajnik bo sprejeu i naši vasi slovenske šindike iz Nadižke doline katjerim bo razložiu več problemou, ki se tičejo bonifikacije naših gorskih kra-jeu.
Troštamo se, de telikrat naši šiniiki ne boju pozabil povjedat rimski mu po
I I II 1111 I i II I 11 I I I I 11 11 11 I 1111 I 11 II I 11 11 11 I lili | I Udii I I I I IM 1 M I 11 | I I I I I I | | | |'| I I l|,| | || | III | IH H il.llllllllllllllllllH
glavarju, de je trjeba u naši daželi spremenit politiko naj bo na gospodarskim socialnim ali narodnem področju Naši ljudje so siti obljub an zatuo želijo, de se jim varnejo stari privilegiji, ki so jih inijel u starih cajtah.
ŠTEVILO VOLIUCEU U NAŠIM KAMUNE
Iz podatkou, ki so bili ugotov jeni na kamunskil oficihu je razvidno, de je bič konec aprila tega lieta upisanih u špje-tre na volilnem seznamu 2086 voliuceu
SO V OD N J E
ŠTEVERJANCI PRI MONSIGNORI U 7RINKU
Dne 19. aprila je obiskal našega velikega prof. mons. Ivana Trinka peuski zbor iz št-everjana na Goriškem. Goriški bratje so mons. Trinku parntsli tud ljepo darilo.
« • *
Pretekli mjesac so na našim kamune razpravljal o novi ejesti, ki naj bi vezala našo vas z dolino. Kakor smo pa čui pravit, še sada njeso določil po katjerl strani naj gre ejesta. Nekatjeri so za to, de bi ejesta vodila pruot Jeronišču, drugi pa tardijo, de bi blo buojše, če bi ejesta šla buj na ushotìni (est) strani naše vasi, de bi bli takuo povezani s ejesto, ki vodi iz Sovodenj na Livek an se potlé sreča s ejesto, ki peje u Gabrovco. Ta ejesta bi manj koštala, zak bi bila buj kratka. Kakor se je izvjedalo, je governo nakazal za zgradit to ejesto 7 milijonou lir. Tuo pa sevje de nje zadost, de bi se zgradila usa ejesta pa čeglih bi bila kratka. S tjem denarjem bi se lahko začela djela potlé bi muorli pa prekinit an višno čakat do novih voliteu, de bi nam dali potrjeban denar za dokončat djelo.
STRMICA — Poročila sta se Medveš Irma (Drejova) an Podoreščak Pio (Zetu) iz naše vasi.
PECNIJE — Pred kratkim so začel djelat zadnji del poti, ki veže našo vas z Jeroniščem. Za to djelo so uzei 21 dje-louceu, ki ga vodi podoreščak Jožef. Dje-louci imajo 500 lir na dan plače, poročeni imajo 100 lir več.
* * *
Dne 17. aprila je umrla naša vašč&nka Petričič Bepa, stara 73 ljet. Pogreba, ki je biu drugi dan, se je udeležilo dosti ljudi.
NEPREVIDNI PUOB — Zlo hudo se je penesrečiu Gošnjak Peter, sin Guljelma, star i4 ljet, ker se je obesiu za kamjotv, ki je pelju slučajno skuozi Sovodnje. Puob je stau med makino an rimorkjo an na adnim ovinku ga je stisnilo u trebuh zlo hudo. Peljal so ga hitro u špitau, kjer bo muoru se zdravit, če ne bo komplikacij, precej dougo.
SREDNJE
GNIDOVCA — Nesieča ne počiva — Zlo huda nesreča se je pripetila Kaučičevi družini. Njihova devet ljet stara čiii-ca Marija je blizu hiše pobrala ročno bombo an ker je mislila, de je to igrača, se je začela z njo igrat. Bomba je kar naenkrat eksplodirala an hudo ranila neprevidnega otroka. Uso u karvi so jo hitro peljal u videmski špitau, kjer so ugotovil, de ima zlo hudo ranjeno desnn oko an še več drugih ran po telesu.
* * *
Pretekli petek popoldne je nek železničar iz Krmina zagledou na škarpati ob železniškem tiru hudo razmesarjeno truplo. O tem ie hitro povjedu karabiner-jem, ki so ugotovili, de je ponesrečeni, Elio Koščak iz naše vasi an stanujoč u Krminu par posestniku Losetti Amadeju. Pokojni Koščak je pred dnevi zapustiu djelo an zatuo višno je zavoj obupa napraviu samomor. Kar je tozadeuna komisija pregledala truplo so nesrečneža pejali na britof.
PODBONESEC
NEPOŠTEN IMPJEGAT JE BIL
STRAFAN
Nje dougo od tega, ki se je muoru zagovarjati pred videmskim tribunalom rag. Jussa Umberto, star 27 ljet, doma iz Pe-tejaha. Jussa je biu impjegat na kamu-nu u Podbonescu an si je pardaržavou del denarja, ki bi ga muoru dat dižoku-panim djeloucem. Kar so tuo zvjedali karabinerji so ga hitro denunejal an zatuo ga je videmski tribunal štrafu na 4 mjesce an deset dni paražon a an na plačilo tri taužent lir multe.
MARSIN — Zlo hudo se je ponesrečila Zorza Elena, stara 40 ljet, doma iz naše vasi ko je šla po Čedadu. Tjela je iti čez ejesto, ki gre pruot Gorici an u tistem momentu je privozu tuod automo-bii an jo povozu. Nesiečno ženo so hitro pejal u špitau an njeno stanje je zlo resno.
DREKA
Na zadnji seji je provinejalni odbor (Giunta provinciale di Amministrazione) odobriu sklep našega kamuna za sprejem u službo tehnika, stroške za kupit ir.aterjal za gradnjo vodovoda na Peternel an finansiranje za gradnjo ejeste Trir.ko-Trušnje.
Na pobudo našega župana in še neka terih drugih so na sestanku županov, ki je bil v Dogni, razpravljali kako rešiti problem brezposelnosti v tem delu naše dežele. Brezposelnost se je namreč v zadnjem letu zelo povečala, posebno med težaki. Vlada je sicer obljubila s tako-zvanim »legge per la montagna« izboljšanje gospodarskega položaja v gorskih krajih in tudi omejitev množičnega izseljevanja v tujino, a to ni dovolj, da bi dobilo tolikšno število brezposelnih zadosten zaslužek za preživljanje.
Zupani so sklenili, da zaprosijo toza devne oblasti, da bi se zavzele za najpo trebnejše kraje in sicer: 1) zaprosili bo do, da bi rudnik v Rajbelju jemal na delo samo najpotrebnejše brezposelne iz gorskih krajev iz Rezije in »Canai del Ferro« in 2) da bi se nadaljevalo dele iezov na reki Reklanica, ki je bilo de loma že pričeto v Kluži (Chiusaforte), a je bilo potem iz neznanih vzrokov prekinjeno. Tu bi lahko dobilo več delavcev zaposlitev za najmanj tri leta
S temi deli bi se lahko rešil vsaj začasno problem velike brezposelnosti, ki tako muči naše ljudi, seveda, če bodo k temu pripomogle oblasti.
POGOZDOVANJE PLANINE JAMA-KOT
Odbor trgovske zbornice (Camera di Commercio) je odobril več predlogov, ki jih je predložila gozdarska sekcija (Se zione Forestale), ki se tičejo pogozdovanja in izboljšanja občinske planine Ja-ma-Kot. To planino bodo namreč v krat kem pogozdili. Sprejet je bil tudi predlog, da bi se v visokih gorah gojila v večji meri mlada drevesa.
V SPOMIN POGREŠANIH V VOJNJ
Naša občina je preteklo nedel o poča stila spomin pogrešanih v vojni. Ob tej priliki se je brala za vse pogrešane \ vojni maša. Bilo je več govorov, med drugimi je govoril tudi naš župnik in žu pan Letič, Cerimoniji je prisostvovalo ze-
lo mnogo ljudi iz vseh vasi naše doline
RAVENCA — Ni še dolgo od tega, kc smo pisali, da so pričeli pripravljati prostore za otroški vrtec (Scuola Materna), ki t-odo v šolskem poslopju. Delo lepo na preduje i.n bo dokončano še ta mesec in tako se bo pričel tudi pouk za najmlajše;
BELI POTOK — Danes povemo prai lepo novico in sicer, da kmalu ne nome več popolnoma odrezani od sveta; n epe ljali bodo namreč v našo vas telel >n. Te lefon bo v vaški gostilni in se ga bomc lahko vsi posluževali kadar ga bomo po trebovali. »TELVE« je že pričela z nape ljavo in kmalu bo delo končano.
Nova napeljava telefona v našo vas j« zelo velikega pomena. Beli potok je r.amreč zelo zakotna vas in smo zlasti v zimskem času popolnoma odrezani od ostalega sveta. Oblasti bi morale poskrbeti sedaj še za napeljavo električne luči, ki je nimamo.
Za to tako koristno javno delo se mo ramo zahvaliti tudi našemu listu, ki je Venomer objavljal naše prošnje in pravil vsemu svetu, da so nas vsi pozabili, ker se ni za nas do danes nič ali prav malo storilo in tako spomnil oblasti, da tudi mi obstojamo.
Gotovo se še spominjajo kakšni prostrani gozdovi so se razprostirali nekdaj v naši ckolici. Žalosten pa je pogled na današnje; namesto stoletnih orjakov so le gobčave in nekaj mladih dreves, kajti med vojno in tudi po vojni izsekavanje ni imelo meja in tudi pogosti plazovi so povzročali vedno mnogo škode. Da bi se vsaj deloma zacelile te hude rar.e, ki so jih napravili naši bivši neprevdarni gospodarji, so oblasti poskrbele, da se bo pogozdilo povsod tam, kjer je bil gozd iztrebljen. V ta namen so ustanovili »Cantiere di rimboschimento«, kjer je zaposlenih že en mesec 40 mož. Zasadili bodo več tisočev smrek in mecesna. Poskrbeli bodo tudi za preprečitev plazov, ki na pravljajo ob hudih nalivih in tudi pozimi zaradi snega veliko škodo.
P. A.
(votanti) od katjerih je -029 moških an 1057 žensk.
Volišč (sezioni elettorali) bo use skupaj pet an buodo postavljeni u telih krajih: špjetar — učiteljišče (Istituto Magistra le), Špjetar — osnoune šuole (scuole elementari), Petejah, Gorenji Barr.as an Ažla.
NOU TELEFONSKI CENTRALIN
Cajti se sada modernizirajo an zatuo tudi u špjetre je blo petrjebno, de se postavi nou telefonski centralin, za zadc-voiit use tiste ljudi, ki želijo imjeti na svojim duomu telefon. An rjes, »TELVE« je postavila centralin, ki lahko sprejme 5li aboniranih.
GORENJI BARNAS — Zadnji cajt je biu, de so peskarbjel za postavil nou nabiralnik za pošto u naši vesi. Piej smo muorli nosit pisma u druge vasi an tuo je blo zlo nerodno, ker srno zgubljali dost cajta brez potrjebe. Prou se nam zdi, de na tjem mjestu povjemo, de naj pošta skarbi, de se bo nabiralnik izprazniu usak dan.
PETEJAH — Iz Rima so poslal našemu šindiku Birtiču (Birti...) telegram, de je vlada nakazala potrjeban denar za parpejat vodo u našo vas Ljudje so zlo zadovoljni te novice an se troštajo, de boju začel hitro z djelom, zak potrje b-a po dobri pitni vodi je velika, posebno sada, ker gremo pruot vročini.
ČEDAD
AUTOBUS VIDEM - ČEDAD - STARA GORA
Od 3. maja do 29. novemberja bo vozil iz Vidma do Čedada an Staro goro vsako nedeljo autobus. Vozni red je sledeči:
Odhod iz Vidma (piazza Venerioj ob telih urah: 6.05; 8.05 an ob 15.
Odhodi iz Čedada (piazza Duomo) ob telih urah: 6.25; 8.25 an ob 15.20.
Odhodi iz Stare gore u Čedad an Videm ob telih urah: 7.15; 9.30; 12.05 an ob 17 uri.
Prihodi u Videm (piazza Venerio) ob telih urah: 8; 12.50 an 17.45.
Odhodi iz Čedada ob 8.25 an 12.30 imajo zvezo z autobusnimi progami Trst-Cedad-Tarčent an Cedad-Stupca.
biu pred kratkim kci.čan. Tisto djelo je koštalo en milijon an pcu lir. Zgradiu ga je imprežar Bertolissi iz Fojde. Muost je lepuo zgrajen an zatuo so naši ljudje iz vsega srca hvaležni cblastem an graditelju.
HRASTOV JE — Kadar se je vraču iz Kozice darmi s svojim- kolesam, e naš vaščan 27 ljetni Ivan Tomazetič bij povožen od Emila Trušnjaka, ki se je vozu na motorju. Tomazetič je muoru zatuo iti h mjedihu, ketjeri je na čempar-ni nogi muoru nardit 8 Štihu, želimo, de bi hitro ozdravu.
HOSTNE — Naša vaščanka Gizela Predan ie dne 26. aprila rodila u čsdadskim špitalu eno ljepo čičico. Cičica je prvorojenka. Materi an novorojenki želimo pouno zdravja,
TUPANA
NOVA MLEKARNA U BREZJAH Dne 26. aprila smo tu naši vasi mjeii inauguracjon (otvoritev) nove mlekarne, ki smo jo začeli djelati pred tremi ljeti. Ta dan je paršlo še nekej poglavarjem iz Vidma, ki z njih predičo so perniatili našo vas za to iniejativo. Tud naš šindik e naredu dan diškors an nam obe-ču, ki preče no če začeti djelati za nam parpejati vodo.
KARNAHTA — Dne 23. aprila e umar žuan Tomažin ( Fabel ), u starosti 82 ljet. Funeral e bi drugi dan na tikerega te paršlo pouno ljudi iz več vasi naše okuolice. Ranek Žuan Fabel e bi najbuj te stari mož naše vasi. Fameji an cjeli parentadi izrekamo našs iskreno sožalje.
PLATIŠČE — Breginjski kumun ima na pruodaj dan lot gozda za približne 2C00 kubičnih metrou drv an lesa za muc. Duo če tuo kupit muora se lošti dakordo z treginjskimi občinskimi oblasti.
BRDO
ZA ZVILUP TURIZMA NASE
DOLINE
Pred kratkim so tu Vidme mjeli no riunjon težje od »Consiglio del Circolo speleolcgico«. Iz te riunjoni smo zvjeda-ii, ki »Società Alpina Friulana« (Furlansko planinsko društvo) na če tele mjesac storti Stampati dan epuskul ilustrativ kraških jam, ki so t-u Zavrhu. Ta na tjem opuskulju no če biti pi;lene sause karakteristike naših jam; tudi karto gcografi-ko sr. več fotografij no če publikati.
Za zvjedati kam na gre finiuàt voda, ki na je tu jami Dóvica, so varg i notre k.c-lor an takoviš smo zvjedali, ki tà na potém zvjera tu Njivici na kraju Mostič. To d'elo so nardili težje od »Circolo speleologico« tu Vidme.
Takoviš z interesamentom Planinskega društva iz Vidma naša dolina na če usak dan beti buj poznana od sveta an špe-rajmo, ki tuo to če parnesti interesa za zvilup turizma naše doline.
AHTEN
U kratkim no če začet djelati nov muost ta na Malino blizu Rekluža, To djelo e »Geiiio Civile« (Tehnični urad) že aprovou an to če koštati ejeske dva milijona lir. Djelo te bo apaltano od
impreze Elpi Cudini iz Rovereda.
* * *
Dne 19. aprila naša konzumna koperar tiva ne mjela riunjon za aprovacjon bilance preteklega Ijeta.
NESREČA PAR DJELU — Naš vaščan Pietro Croatto se je hudo ponesrečiu par djelu an zatuo so ga muorli pejati hitro tu špitau, kjer o bo muoru se zdraviti najmanj 30 dni.
SUBID — Tri smartne kose — Pretekli mjesac smo mjeli tu naši vasi kar tri smarti. Umarli so: Peterchiutto Terezija, stara 80 ljet; Skubla Giuditta, stara 75 ljet an Sigura Alojz, star 56 ljet.
MALINA — Pretekli tjedan je šlo djelat tu fornaž (opekarna) u Milan 12 dje-louceu iz naše vasi.
  milnimi   uk
POŠTA
K. I. — Plati&če — Pregledali smo vaše zadevo in smo ugotovili, da postopajo-z vami protizakonito. Svetujemo Vani, da javite kršilce zakona sodnim oblastem.
O. K. — Sv. Peter Slovenov — Vašo pravljico nismo mogli objaviti zaradi pomanjkanja prostora. Upamo, da pride na vrsto prihodnjič.
S. P. —- Cernay (Francija) —• Hvala za dopis. Objavili ga bomo pozneje, ko bomo posvetili vso številko »Matajurja« našim emigrantom. Kaj podobnega naj bi pisali tudi prijatelji.
Štev. 64--------------
IVAN TRI N KO
»MATAJUR«-
Stran 3*
Določiti, kedaj so se Slovenci naselili na Furlanskem, ni lahka reč; do kot so segali po širni ravnini, se more vsaj približno ugotoviti iz toponomastike ; kaj in kako se je ž njimi godilo, se ve in se ne ve.
Najbrže so začeli siliti v Italijo že v drugi polovici šestega stoletja skupno z Avari ali pa tudi sami na svojo roko. Za Sotovo se ve (iz Pavla Dijakona), da so Imeli prve čase pogoste boje z Langobardi, v čegar oblast so bile prišle Furlanija in beneško-lombardske pokrajine. Zdi se pa, da so se nastanili s presledki in v raznih skupinah. Podkaninski Rezi-
ZGODOVINSKI OBRIS
stvo ugoden prostor. Mimo tega so bila rjih selišča pomešana z romanskimi; zato ni čuda, da so se polagoma potujčili. Sicer pa je bila v XV. stoletju slovenščina še zelo razširjena po Furlaniji. Kdaj je izginila, o tem se ne la nič točnega povedati.
Sedanji Slovenci prebivajo po dolinah in hribih, raztezajočih se od goriških Brd do Kacinovega pogorja. Razdeljeni so v tri glavne skupine: v Rezijane, v Tar-čentske (Terske) in šenpeterske Slovence.
Zgodovina Rezijanov je v zvezi z zgodovino Možniške opatije (Abazzia di
ram
kih večinoma nemška imena, Navzlic tem fevdalcem so si bili Slovenci zasnova : polagoma za svojo potrebo posebno upravo, ki so si jo ohranili in okrepili tudi tedaj, ko je patriarhat prišel v roke Benetkam. Ta modra ljudovlada jim je prepustila precejšnjo svobodo, jih ščitile proti fevdalcem ter jih obdarila z novimi privilegij ami, posebno z oproščenjem različnih davkov in doneskov. Njih dolžnost je bila čuvati beneško mejo proti Nemcem, kar so oni zvesto izpolnjevali, tako da jih vlada v listini iz leta 1492. naziv-Ija: Fideles nostri incolae montanearum et convallium.
Imeli so torej precejšnjo avtonomijo, dasi so bili tu in tam podvrženi še vednc
jurisdikciji, sicer bolj navidezni nego de jsnski pravici starih furlanskih fevdalcev. Organizacija slovenskih skupin je bila strogo demokratična. V najlepši obliki, precej modro in natančno zamišljena, je obstojala med šenpeterskimi Slovenci. Hišni gospodarji posameznih vasi so skrbeli za skupne vaške zadeve, katere so obravnavali v sosedni ah, t. j. v vaških zborih, katerim je predsedoval po hišnih gospodarjih med seboj izbrani dekan. Vasi, katerih je bilo približno 40, so bile združene v dve skupini, ali Banki (mizi) imenovani, po središčnih vaseh Landar in Mersa, Landarska Banka in Merska Banka. Vsaka Banka je imela svojega glavnega dekana, katerega so volile podrejene vasi. Landarski Banki so bili podvrženi prebivalci Nadižke in So-vodnjiške doline, Merski pa Sentlenartske in Kožiške, Vsaka vas je imela svoje zastopnike pri svoji Banki, ki so se zbirali v sejo, kadar so to zahtevale skupne zadeve.
(Se nadaljuje)
""""".............. i. I M Ml III ■ 1111 lil IH 11 UM l n n Milinim l-l-ll Ml 111111111111111|| ||||||||||||
TINAC
an nje$à
(Pravca u špjetarskem narečju)
MIRSKA DOLINA
«oi niso veliko sorodni ostalim berrettai Slovencem, a ti se zopet razlikuje-med seboj, ker eni se zdijo bolj nr«a-*fco-srbskega značaja, drugi pa so bolj dividilo Slovenci.
Prvotno zasedeno ozemlje je bilo prete) obširnejše nego sedanje. Tako se lah-^ trdi, da je bil dobršni del, ali pa tu-® cel takozvani Železni Kanal (Canale tel Ferro) od Pontebe doli slovenski, do-^bi se danes nahaja slovenski živelj sa-v postranski rezijski dolini. Furlan-tea ravnina pa ni ohranila nobenega ko-^ka za Slovence.
Da so bili v starih časih razširjeni v Urokih plasteh po srednji in dolnji Fur-lataji do reke Tilmente (Tagliamento) ti še čez, o tem priča veliko število do 2daj ohranjenih, ponekod na furlansko ^kroženih, čisto slovenskih imen. Tudi ^kre listine iz XII. in XIII. stoletja pri-**20 o navzočnosti obilega slovenskega tvija v onih krajih, kajti vsebujejo lepo levilo krasnih staroslovenskih krajevnih tl osebnih imen. Toda zgodovina tega Slovenskega elementa je precej nejasna 1,1 nepopolna. Ne ve se za gotovo, kdaj kako so bili zasedli Slovenci one krate- Morda so bile proste naselbine raz-v,Sčene po zemljiščih, opustošenih in ^Puščenih vsled burnega prehoda selečih ** narodov; morda so bili ostanki sloven-ttfh vojakov, ki so se borili v Italiji skup-1,0 ž Avari in se na povratku ustavili, ‘kr so dobili neobljuden in za poljedel-
Moggio), ki je bila ustanovljena leta 1115 po želji in oporoki koroškega grofa Kocelja, v čegar lasti je bil železni kanal. Opatiji je bilo darovanih mnogo posestev, med njimi tudi Rezija. Benediktinci so imeli polno cerkveno in posvetno oblast nad to deželico, ki jim je nosila precej koristi. Leta 1409 ie nastala iz opatije prosta komenda, ki pa si je pridržala vse prejšnje pravice. Med onimi, ki so jo vživali je bil tudi sv. Karol Boiomejski. Leta 1717 si e Beneška ljudovlada prisvojila vse skupaj in od tedaj je postala Rezija samosvoja občina in župnija.
Tarčentski ali Terski Slovenci so bili vsled neredne razpoložitve njih zemljišč vedno razkosani med seboj ter podvrženi raznim fevdatarjem in v cerkvenem oziru priklopljeni raznim furlanskim župnijam. Zato pa nimajo skupne zgodovine.
Najzanimivejša je zgodovina šenpeter-skih Slovencev, ki so irr.e'i posebno upravno organizacijo. Sprva so prišli pod vlado Frankov, ki so bili uničili langobardsko kraljestvo in so bili raztegnili svojo c-blast čez vse slovenske in tudi hrvaške dežele. Pozneje so prišli pod oglejske patriarhe, katerim so bili nem ški cesarji podelili knežjo oblast nad vso Furlanijo. Ker so bili vsi ti patriarhi posebno začetkom iz nemških rodovin, so večkrat podajali svojcem v fevde razne kraje, tudi slovenske; vsled tega nosijo stari, razrušeni gradovi po gorskih obron-
Tinac ie biu kukar adàn »deseti brat« Beneške Slovenije. Četudi bogate družine, nje teu čut za bit tadorna. Njekšna skriuna muoč ga je gnala, de je rnuoru hodit od vasi do vasi, od hiše do hiše po naši Slovenščini. Adni so pravli, de je zmješan, ti druz pa, de je buj učen an pymetan ko usi špjetarski profesorji. Ga nje luožu nobedan tu žaki ne po slovensko, ne po furlansko, ne po talijansko, ne po njemško.
Tinac se nje nikul obriu, rjedko kadà umiu. Bargeške an jopo je imeu takuo obiekane, de se nje poznalo katjere far-be so bile. Cereuje je imeu nimar use razkopane an podplate s špajam al z be-ko parvezane za nogó. Okuol šije je imeu ardečo culo an rauno takuo okuole kla-buka ardeč pas. Je nimar nosu na ra-manàh za pet metrou na drog zavitega »retikolata«, katjerega je po useh hišah glihou an ga prodaju. Nikul pa ga nje mogeu prodat. S tistim »retikolatom« se je odpar pot u usako hišo. Nikul nje uprašu za jest an jedu je le kadar mu je kajšan ponudu od svoje voje. U nobeni hiši pa se nje pozabu prosit »bučo vina«, takuo, de se je punokrat zatačiu s »retikolatom« dou pod pot.
Tinaca so imjeli usi radi zatuo ker je fciu nimar veseu an usakemu je znu po vjedat kajšno debelo, de se je muoru smejat. Ankrat je Tinac paršu u Pisker-jovo hišo. Oča an sin sta sedjela usak u svojim kotu an sta se gledala ku sarše-na. Skregala sta se bila takuo jezno, de Tinac nie mogu spravit besjede iz njih ust. Hiša ie bila rjeuna: je imjela samuo adno kambro u katjeri je spau očš. Sin pa je muoru hodit spat u hljeu tje na listje. Sin se je teu ženit an je teu, de cča mu pusti kambro, ker nevjesta nje tj el a iti spat tje h oucam.
Tinac je tarkaj djelu okuol njih, de sta mu končno povjedala za njih kreg
an usak svoje ražone. Tinac je lepuo po-slušu adnegà an druzega an potlč je ustù na noge an je jau sinu: »Ce si kristjan, napravi znamunje sv. križa.« An sin se je lepuo žegnu an ko se je žegna-vu mu je Tinac jau: »Al ne vidiš, de oča je gor na čele, sin pa šelč dol na trebu-se. Očš je gor nad sinom an sin dol pod cčetom. Ti muoraš bit podložen očetu an pustit njemu kambro an če baba ne bo tjela iti spat s tabo tje h oucam, pusti jo na cedilu.«
Na tele besjede Tinaca, oča an sin sta se posmejala an u hišo se je povarniu mjer.
Ankrat je Tinac sreču u Cedade več parjateljeu. Adni so mu plačal »bučo tega čarnega«, ti druz pa »bučo tega bjele-ga«. Kadar bjelo an čarno vino se zmje-šata kupe, se začneta kregat. Takuo ;e Tinacu začelo strašno krulit po trebuhu, de so ljudje gledal za njim. Zatuo ga je bilo špot. Nimar buj ga je napenjalo, nimar buj je u njim garmjelo an Tinac je takuo hitro zastopu, de to bjele an to čarne nejčeta bit kupe an de prjet al potlé bota tjela iti uón:	od sprjfet al
odzat....
De se ne zgodi nesreča na sred placa je Tinac letéu tje na »Zluodju muost« an ker ga je nimar buj zvijalo u trebuhu, se je parsloniu gor na zid, glavo je pa dar-žii tje nad Nedižo.
Ljudje, ki so šli mimo so mislili, de se če vrejč dol pod muost an so hitro par-tekli mu bliz an ga daržal za nogé an za roké an ga vlačil proč. On pa je za-ueku na usò muoč, de naj ga pustijo za vojo božo. Ce bjelo an čarno mu ne dasta mjerù, jih varže dol u Nedižo oba. Nje biu še kompliu povjedat kakuo je z njim, ki bjelo an čarno sta let j eia, adno za drugim dol u Nedižo.
Tinac je umru, ki nje dougo od tuod.
Klenkac.
Alasio
da Sommaripa fra Gregorio
Rojen okoli leta 1578 v Sommativi del Bosco v Piemontu, umrl pa je 1. 1626 najbrž v samostanu S. Marcello v Rimu Leta 1596 je bil v rojstnem kraju preoblečen v redovnika, nato se je šolal v Rimu; leta 1601 je z grofom R:imcndom della Torre Valsassina prišel v Devin. Naslednje leto je tu bral novo mašo. Vodil je novo naselbino redu servito v v Devinu. Pozneje je živel še v Genovi, leta 1615 pa ga zasledimo v Rimu; tu je menda ostal do smrti.
Pisati je začel že zgodaj in to v italijanščini in latinščini. Za nas je važno, da se je v Devinu naučil slovenščine in da se je lotil dela, s katerim je hotel ko ristiti slovenskemu narodu in pa redovnikom olajšati izvrševanje duhovniške službe. Leta 1607 je namreč dal v Vidmu natisniti svoj »Vocabolario Italiano e Schiavo« — to je prva ohranjena katoliška slovenska knjiga (prva slovenska knjiga je izšla leta 1551 — izdal jo je protestant Primož Trubar).
V tem slovarju je Alassio zbral 2633 italijanskih in slovenskih besed. Samo s tem si redovniki — neslovenct ne bi mogli dosti pomagati — zato je pred slovarjem natisnil nekaj zgledov, kako se slovenske besede sklanjajo in spregajo, zadaj pa je dodal še italijanslco-slo-venske pregovore, nekaj primerov, kako naj pridigar začne in zaključi pridigo v slovenskem jeziku; da bi kateheti laže učili slovenske otroke, je napisal še najpotrebnejše molitve (očenaš, češčenoma-rijo, vero, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi pa še očitno spoved) ; končno beremo tam še pet slovenskih narodnih cerkvenih pesmi, ki so se pele v cerkvi ob glavnih praznikih. Pisano je vse to v italijanskem pravopisu, a ne dosledno.
Kot primer naj sledi
POPOTNI POGOVOR
V (iandante): Buon di padrone. — Dobro jutro Gospudar.
P (aesano): Buon dì e buon'anno. — Dober vam Bug dai.
V..’ Che cosa di buono hauremo da desinare? — Cai dobriga bomo imele za cusset?
P.: Tutto quello, che vi piacerà. — Kar vam bo vssech.
V.: Io voglio buona carne, e miglior pesce. — Jest chiem dobro messò inu bui siga riba.
P.: Ve ne daremo. — Vam borne dale. Korsu lavatemi le mani & andate a ta-ucla. — NÙ muitese roke inu pcite k’ miso.
V.: Dateci del miglior vino, che riabbiate. — Daite nam bulsiga vina, ker imate. — & anco di quella ribolla di Frossecco tanto buono. — Ina se tistiga ribulla Prossecana tolicaì dobriga.
P.: Eccouela qui. — Le io tu.
V.: O l’è bella. — O’ ie lepa. — Brin--desi. — Pomasi vam Bug.
TRINKO ;
ciiiiiiitiiiiiiiiiii mi untimi illuminili iiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii n iiihiiiiiiiiiii n u n luninimi ululimi
CRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Bratec in sestrica
'^ojdemo o svojem času,«
*Oče, jaz bi šla takoj : in mama pride ^ta in vsi pridemo in bo lepo.«
"fi imaš še časa.«
^boga deklica je govorila, kakor da bi
Ertila bližnjo smrt. Kmalu je legla. Dajo je zgrabila
V
l’eden dni je grozovito trpela. Vročica , te vidno uničevala. Grlo je imela hu-°teklo.
Prišel je zanjo poslednji dan.
Avlama, mama!« je težko izpregovori-. »Videla sem... toliko rož... toliko... le-! Tam, glej !... vidim... na mizi... pri bU. Vidiš?«
taem ie za nekoliko časa dostavila : *^&ma, grem... gremo...«
sirotica moja, kam?« j^a Polje... Oče, pokaži solnce!... Kje
Potem je nepopisno milo zaječala.
»Mama, boli... boli!...«
A uboga mati jo je negovala in zraven žalovala in obupavala. Jok ji je silil v cči in ji stiskal grlo...
Vsaka pomoč je bila brez uspeha. Tar krat ni bilo še izna.jdeno zdravilo za davico.
Zadnji dan ni mogla več dihati. Davilo jo je strašno. Zvijala se je v posteljici, stresala se in se zdaj pa zdaj krčevito dvigala ter zopet padala.
Oči ie imela izgubljene, motne, lice zar teklo, pekoče, ustnice zažgane, bledoviš-nieve.
»Mama... piti... žejna!...«
In kapljico po kapljici so ji spuščali v zasehla usta; a bilo je, kakor da bi par dale na razbeljeno železo. Deklica se je vsakikrat silno stresla, ko je začutila
hladno vodo v ustih, in je ni mogla požreti.
Bolečine so bile neznosne.
Mahoma se je malce pomirila; motno je izpregledala in, spoznavši mamo, težko vprašala:
»Mama!«
»Kaj, srček moj, sirota!«
»So, ali so... so hiše... v nebesih?«
»Da, zlate palače, duša moja. Molči, molči, dete moje!«
»Ali boli gori?«
»Ne boli, sirotica; gori je vse dobro.«
Zopet je zamižala in umolknila. Dihar Ja je hitro in težko. Bila je bleda.
Kmalu potem ji sapa zopet zastane. Zvije se strahovito, vzpne se kvišku in zopet pade kot kamen in usteča se ji za-penijo. ,
Sapa ji je piskala skozi zateklo grlo.
Neznosne muke, zadnje muke!...
Bilo je že pozno na večer.
V sobi se je slišal jok in vzdihovanje. Navzoči so bili vsi domači in nekatere ženice; a proti svršetku ni mogel nihče vztrajati notri; celo bolničin oče je zbežal iz sobe, tako se je deklica vsem smilila.
Edina mati se je krčevito tiščala posteljice in z nadčloveško močjo prestala do konca.
Zur.aj ja bila najkrasnejša noč. Ščip j-: seval nizko na obzorju, a zvezdice so veselo migljale in med listnatim drevjem je šumel hladen vetriček.
Mala bolnica je umirala.
V poslednjih mukah je nezavestno s srce trgajočim glasom venomer klicala mamo.
»Mama! Mama! Mama! —----------------------
Mam!... Mam!... Ma!... Ma!... Ma!...«
In tako neprenehoma vedno s labe j e skoraj pol ure
Uboga mati je pa ihtela, vila roke in mrla v bolesti in obupnosti, ker ni mogla pomagati detetu, ki jo je do zadnjega zdihljaja klicalo na pomoč!...
Naposled je deklica utihnila za vedno...
Zvezdice so se smejale in veterc je šumel in šumel v jasno noč, ko je mala duša odplula v nebesa.
V sobi je medlo brlela luč; malo izmučeno, mrzlo truplo je počivalo in onemogla mamica je v nezavesti ležala na tleh ob hčerkini postelji-------------------
A malček?
Takoj od začetka so ga bili poslali od hiše k sorodnikom; a ti so imeli velik križ ž njim, ker ga ni bilo mogoče uto-lažiti brez sestrice.
Po njeni smrti, ko so doma že vse lepo
prekadili in očistili radi bolezni, se je vrnil vesel, da se bode zopet igral z de* klico.
A ni je bilo!
Klical in vpraševal je; a ni je bilo! Manjka ga je tolažila ali izguba mu je bila neznosna.
Seveda ni vedel, kaj je smrt; a klical je in jokal vse dni za sestrico. V malem srcu je vendar slutil nekaj nedoločnega, groznega, posebno ker je videl vse žalostne, in zvečer se je tiščal le matere.
Zanj ni bilo več nobenega tolažila. In vendar otroci tako lahko vse pozabijo! Naš deček pa ni mogel. Niti jesti se mu ni ljubilo več. Domače je začelo skrbeti radi njega.
Neka dobra deklica, katero sta prej včasih trpela v svoji družbi, se mu ja približala, da bi ga tolažila. Dobremu dekletcu se je revček zasmilil.
Milo se ji je storilo, ko ga je videla v solzah.
»Molči, molči!« mu je rekla. »Ne jokaj več, saj bom jaz pri tebi, da se bova skupaj igrala.«
Deček se je srdito razkoračil pred njo, stisnil pesti, zamižal, stresel glavo in zakričal na vse grlo:
(Nadaljevanje sledi.)
ZA NAŠE DELO
Djelo na njivi
Sada je ta pravi cajt za usjati sjerak an fižou. Zemlja muora bit pa dobro pognojena an globoko prekopana ali preorana. Zlo dobro pognojit muorate posebno njivo u katjero buosta sjerak usjal, če buosta tjel u jesen mjet ljepe panogle.
Krompjer muorate dobro okopat ar mu porahljat zemljo, de ga ne bo zadu-šu pleveu. Muorate pa takuo djelat, de mu bo nimar ostala potrjebna mokrota u zemlji.
Zlo važno je u telim cajtu, de lepuo pregledate po useh njivah, kjer ste usjal krompjer za ugotovit, de se nje zaležu koloradski hrošč (dorifera), ki je narhuj-ši krompjerjeu sovražnik Kar bo krom-pjerjevo listje dobro zraščeno an ureme gorkuo, je narbuojš, de krcmpjer poškropite z eno parstuotno bordoško brozgo (solfato di rame) u katjero premješate tud eno par stuo škropilnega DDT (Ge rasoi 1). Tisto škropenje varje krompjer, de mu ne pride blizu koloradski krošč an druge škodljive boljezni.
... okucl vinjik
Proč je trjeba odrjezat nepotrjebne po-ganke na starem Ijesu vinjik an parščip-nit rodne poganke za drugim ali tretjem listam nad zadnjim grozdičem. Listou izpod grozdičem an varšičkou mladik, ki boju služil za rodni ljes drugo ljeto ne smijete preščipovat.
Sada je tud cajt, de se začne s par vim škropenjem vinjik al s žveplanjem, de ne bo paršla takuo peronospora ali druge boljezni. Tisto djelo buosta nar-ljeuše nardil, če buoste vinjike škropil z eno* parstuotno bordoško brozgo (solfar to di rame), katjeri premješate tud 1 kg. škropilnega žvepla (zolfo) na usa-kih 100 litrou vode-brozge. Bordoška brozga — mješanica bakrove galice (solfato di rame) an japnenega mljeka — muora bit pravilno parpravljena, de bo zarjes za k j ek nucala an de ne bo razjedala ali smudila listja od vinjik.
.. u kljeti
še naprej u kljeci blizu drugega vina, bi se pokvarilo še zdravo vino an tud vinska posoda. Kljet je trjeba od cajta dc cajta prezračit, a tuo djelo muorate nar-dit samo takrat kadar so jasne an hladne noči ali zguodaj zjutraj. Dobre je tud, de od cajta do cajta zažgete u vinski kljeti malo čistega žvepla (zolfo). Kar zažgete žveplo naj bo kljet zs nekaj dni dobro zaparta., de se takuo notar use di-žinfeta.
Zvišejmo pardjelak sena
Usak kmet muora skarbjet zatuo, de to imeu u hljevu več, ki more živine. Takuo bo imeu tud dost hljeuskega gnoja, ki par usjeh dcbruotah kupljenih umetnih gnojil ostane še zmjeram »kraj gno-
ia«. Za ridit dost živine je sevjeda po-trjebno mjet tud dost sena. Zatuo ga je potrjeba pardjelat več kot se more, a na kajšno vižo?
Parvo je trjeba prisiliti z dobrim gnojenjem naše senožeta, de nam buodo nudile bogate košnje. Muoramo jih očistit od mahu, kamenja an škodljivega garmovja. Posjati muoramo z dobrimi travami use tiste prazne prastore, kjer trava ne raste. Po usaki košnji je prou, de se polije po senožeti z gnojnico ali posuje pepeu.
Drugo je trjeba, kjer gozdovi vam ne aajo dost interesa, jih stribit an iz tega sveta nardit nove traunike.
Tretje je trjeba sjat dobre trave, ne tajšne, ki so zmješane s plevelom.
n it 11 ■ 11111 im iiiinn umil h m umil i n mu ih ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini.il1.11111 mn in ih i i mn hiiiiiiiiiihhhihiii
Prehod od sena na travo
Zunaj je sadà ratalo gorkuó an zatuc je trjeba gledat, de je kljet nimar čista an de ne buodo paršli notar zavoj gor-kuote škodljive bakterje. Vina ne smije te puščat u odpartih posodah. Ce je vino postalo kislo ali cikasto ga muorate preča spravit ven iz kljeti an ga hitro ponucat al ga prodat. Ce bi ga pustili
Trava je začela zelenit an zatuo bo trjeba preča začet s frišnim fuotrarn. Usak živinorejec muora u tjelem cajtu dobro gledat, de bo živina počasi se na-vadla na zelen fuotar. Zelen fuotar ima u sebi več vode, je več obsežen an za-tuo ga živina buojš prebavlja kot seno. Ker so ridilne sostance u zelenim fuotru buj zredčene, ga muora živina pojest več kot sena, če bo tjela bit sita. Zavoj tegà se čreva an želodec u tjem cajtu zlo raztegnejo. Ker je trava lažje prebavljiva, se muorajo prebauni sokovi u želodcu počasi parvadit novemu fuotru an zatuc r.aj bo ta prehod doug najmanj 14 dni Živini je trjeba dajat u jasli počasi travo ali pa jo usak dan več zmješat med seno.
Duo bi kar naenkrat začeu dajat živini frišno travo, je nagobarno, de ušafa živina drisko, de jo bo napenjalo, de jo zapré al pa, de dobi kakšno drugo bolje-zen. Najbuj nagobarno je pa, de se napne
Kakuo sadimo fižou
Ponavadi se sadi fižou u pani polovici maja mjesca, kadar nje več nagobarno-sti slane. K usaki rakli je trjeba posaditi 6-12 fižolou. Fižou potrebuje eporo, tuo so rakle. Rakle muorajo bit diuge naj manj 2 metra an pou, takuo se bo lahko zrastou. Fižou se narljeuše ovija po ta kih raklah, ki so raskove (hropove), kot na primer ljeskove, gabrove ali smrjeko ve. C sc* rakle previč debele, se fižou ne muore okuol njih ovijati, zatuc ne nuca j te rakle, ki so debele več kot 3-4 centimetrom Rakle naj buodo u varsti an deleč ene od druge 60 do 80 centimetrou.
Rakle se lahko upičijo prej kot se sadi
fižou ali pa šele takrat, kar je fižou že eno kvarto visok. Rakle je trjeba zmjeram globoko upičit u zemljo, de jih ne more izrit vjetar.
Kar buosta okopaval fižou, gledajte, de ne poškodujete mladih rastlin. Ce je suša, je dobro, de fižou zalivate z vodo.
Če prase sili u gnojnico
Dostikrat vidimo, de praseta, ki pridi-jo iz svinjaka grejo radi u gnojnico ali u kakšno drugo umazano vodo, de se po njej valjajo an zatuo pravijo ljudje, de je prasé umazana žival. Djelajo mu krivico, če ga takuo imenujejo. Ljudje, ki pravijo, de se prasé u gnojnici »hladi«, imajo prou, zak prasé poljeti zlo tarpi, če mu manjka voda. Duo bo teu mjet zdrave praseta, naj napravi blizu svinjaka malo jamo z vodo, kjer se bo lahko valjalo prasé an se hladilo. Saj nje po trjebno, de je jama s cementom napravljena. Glauno je, de se u njej usak tekaj cajta lahko zamenja vodo. še buojš je, če prase enkrat na dan operete s čisto vode. Ne smijete ga prat pa s previt' marzio vodo, zak bi mu lahko škodo djelala. Duo redno umiva praseta bo inni nimar zdrave an boljezni se jim ne buodo takuo lahko p ar j eie
Sjerak muorate sadit gosto
Ne pozabite, de sjerak muorate zmje-raj sadit gosto, saj imate buj pozno cajt za ga razredčit. Najbuj slabo je kadar u njivi ostanejo veliki oplazi, kjer sjerak manjka. Izruti je dosti lažje, kot še enkrat posadit ali pod.sjat,
Za usjat 100 kuadratnih metrov, površine ie trjeba usadit najmanj četart ki logrdtria sjerkovega zrnja. Ct le muort-a, spravita zguodaj sjeme u zemljo, Zguod-r je, seteu je buoiša od pozne
(l]lll!lllllllll!lll:llllll|:IIIIMI|i|ll:llllMIIIMIIIIIlllllli:illllllilllllllllilllll:lll!IIMII;lllllllll.lllllilllllllll:ll:lllM.IIIII I 11111111111111111111111111111
•	•	VI	11	V»	•	•
ran an mm par živi
Usaka rana na koži so odparta urata skuoze katjere proderjajo notar infekcije u živinsko teluo. Zdrava an nepoškodovana koža varuje živinsko teluo od usjeh infekcij. Koža je kot obrambni zid pruot sovražniku.
Ne pozabite, de infekcije na koži se jih ne muore videt lahko z očmi. So takuo drobne, de jih more človek videt samuo z mikroskopom ali drobnogledom. Mikroskop ali drobnogled je tak aparat, de skuozi anj se vidijo stvari tud po več taužentoukrat buj velike kot so Infek-c onou je več varst, ki bi bluo preveč
Menjava denarja
6975 5650 625 157 148 1655 25 12 680
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Francoski frank (100 fr.) švicarski frank Sterlina karta Avstrijski šiling Belgijski frank Zlato po gramu
dougo za jih naštjet. Povjedal vam bomo le kakuo se zdravijo.
Rane, ki so po telesu, jih muorate le-puo oprat, če so umazane, pctlé jih dižin-ft.tajte s sulfonamidnim prahom an po-tié lepuo na uzkriž cvežita, če je tuo mogoče. Drugač muorate obvezo djet na rano s cerotam.
Koloradski hrošč (dorifera)
Tisti kmeti, ki so ušafal u njih njive koloradski hrošč muorajo tuo hitro po-vjedat kmetijskemu r.adzorništvu (Ispettorato dell’agricoltura). Tam bodo jih naučil kaj naj muorajo nardit an bodo tud dal potrjebna sredstva za uničit tistega hudega škodliuca krompirja.
Sol za praseta
Njeka sol, ki se imenuje Anforac, če jo premješate med jedi za praseta an kokoši, vam bo dosti pomagalo pri živali za hitrejši porast u teži. Tista sol ima u sebi vitamin B 12 an jo lahko kupite na agrarji.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Po kg.
j; ve
VOH
Jemce
Ovce
Ko_é
Kozliči
Jarta
Praseta
Krave mlekarice
L.	210	0	rod
»	240	»	2W.
»	255	»	275
»	155	»	17»
»	90	»	100
»	335	»	420
»	330	»	355
»	265	»	275
RE	JO		
	Po	gla	vi
L, 145000 do ISUUOO
Jenice bieje	» 1	15000 » 180000
Praseta za rejo	»	5000 x 7500
PERUININA	- ZAJCI	- JAJCA Po kg.
Kokcši	L.	650 do 700
Piščanci	»	750 » 800
Race	»	525 » 575-
Purani (dindje)	»	550 » 600
Zajci	»	275 » 295
CiBeta	»	100 » 250
JSjCa usako	»	24 » 26
ŽITARICE		Po kuintalu
Ušenica	T	7700 do 7800
Sjerak	»	5680 » 5770
Ušenična moka	»	8400 » yòOO
Sjerkova moka	»	725o » 7350
Ušenični otrobi	» SENO	5150 » 5300 Po kuintalu
Detjelsko seno	L.	4400 do 4759
Navadno ceno	»	3350 >: 3a59
GRADBENI LES		
	Po	kubičnem m.
Bukovi hlodi	L.	15000 do 16009
Orjehevi hlodi	»	17000 » 18509
Cerješnjovi hlodi	»	17000 ■> 18009
Smrjekovi hlodi	»	15500 » 16250
Kostanjevi hlodi	»	15000 >; 16009
Jesenovi hlodi	»	18500 » 20509
DARVA’
Bukove darvà suhe Bukove darvà surove Mehke darvà Bukovo oglje
Po kuintalu L.	800 do	859
»	750	»
»	640	>:
»	2800	»
800
700
3009
SADJE AN ZELENJAVA
		Po kg.	
Jabolka	L.	20 do	60
Krompir	»	30 »	35
Solata	»	45 »	69
Radič	»	45 »	69
SER AN MASLO			
		Po kg	
Mlekarniško maslo	L.	1000 do	1115
Domače maslo	»	900 »	959
Ser čez 2 mjesca star	»	475 »	509
Ser do dva mjesca star	»	640 »	709
Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
lu
v>,
M/ . ifth
jGjudsfia	pravfjica	:Pr6brÌS3IìÌ OSGl Ìli VOlK
v >,
4
K/
" v * ,// \1// /(///
I// (f/ (■■
>■ V// ' (f ' ut
Na lepem sočnem travniku se mirno pase osel. Kar naenkrat se mu prikaže
požrl s trnom v kopitu. »Izderi mi trn«, prosi osel, »potem me lahko brez skrbi
izza grmovja velik sestradan volk. Osel se ga silno prestraši, a da bi zakril volku
požreš.« Volku se zdi ta predlog pameten in začne ogledovati kopito, da bi zagledal
svejo strahopetnost, začne z vso silo brcati ob tla. Volk, ki je bil radoveden,
trn. Osel izrabi ugoden položaj in brcne volka, da mu razbije vse zobe. Volk za-
vpraša osla zakaj brca tako močno ob tla. Zviti osel mu hitro odgovori, da se mu
i
tuli od velike bolečine in beži kar so ga nesle noge v bližnji gozd. Od takrat se
je pravkar zadrl velik trn v kopito ii» da bi bilo zelo nevarno za volka, če bi g»
osel mirno pase tn volkovi se jih izogibljejo, ker se boje še oslove sence.