Izhaja vsak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de.lla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (.casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštninaplačana v go t o v in i NOVI LIST Posamezna štev. lir 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 399 TRST, ČETRTEK 10. MAJA 1962, GORICA LET. XI. OB IZVOLITVI NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Huda preizkušnja za sedanjo vladno večino Zakaj sta nastal« dve za današnje razmere nenavadni fronti - Krščanska demokracija pojasnjuje - Saragat ponovno načel vprašanje združitve socialističnih sil log levičarjev, naj se v okviru sredinsko- Teh nevarnosti se seveda zavedajo zlasti levičarske vladne večine najde nov, skupn, tisti politiki, ki imajo največ zaslug in ki kandidat, in se odločil, da bo vodstvo stran nosijo največjo odgovornost za delo in u-ke do kraja podpiralo svojega uradnega speh sedanje sredinsko levičarske vlade. Ta-kandidata. . I ko je glasilo Kršč. demokracije »Popolo« v Od tedaj je njegov trud šel samo za tem ' sredo objavilo uvodnik, ki pojasnjuje, zada se prepriča čimvečje število demokri- kaj je stranka hotela, naj se za novega pred stjanskih »prostih strelcev«, naj glasujejo sednika izvoli Segni. »Stroga politična oce-za Segnija. In res je ta pri 9. glasovanju nitev —.pravi med drugim Popolo — je prejel več kot 428 glasov in tako bil izvo- zahtevala, da je stranka relativne večine v ljen za novega državnega poglavarja.. j tem posebnem trenutku prevzela pobudo, ki »PROGRAM SE BO IZVEDEL« j lahko zajamči politično ravnovesje v državi j in pomiri javno mnenje.« »Kar se je zgo-Dejstvo, da je bil Segni izvoljen tudi z dilo — nadaljuje uvodnik — služi ureditvi glasovi skrajnih desničarjev in da so pri 'in utrditvi političnega položaja in ne nje-tem važnem dejanju stranke, ki podpirajo govi preobrnitvi.« člankar ob zaključku po-sedanjo vlado, tako odločno šle narazen, je udarja, da je sredinsko-levičarska politika upravičeno povzročilo določeno zaskrblje i »kljub težkim okolnostim še vedno najspo-nost za bodoči politični razvoj. Jasno jej sobnejša, da zagotovi demokratični razvoj namreč, da je ta huda razpoka v vrstah jn pravično obnovo italijanske družbe.« vladne večine marsikaterim političnim st j »Program, za katerega smo se obvezali, da lam prišla kot naročena in jo zdaj skušajo ga izvedemo, ostane v veljavi in ga bomo vsestransko izkoristiti, da zaustavijo in po izvajali resno, postopno, s čutom odgovor-možnosti spremenijo tok sedanje notranje j nosti, brez umetnih zavlačevanj in brez od-politike. povedi.« Pričakovanje za Segnijevo poslanico šele po devetem glasovanju, ki se je zaključilo v nedeljo pozno v noči, je Italija dobila svojega novega državnega poglavarja. S 443 glasovi, se pravi le s 15 glasovi več kot jih predvideva ustava, je bil za predsednika republike izvoljen prof. Antonio Segni, zunanji minister sedanje Fanfa-nijeve vlade. Volitve, ki so že zaradi tolikih brezuspeš n i h glasovan j potekale v zelo napetem o zračju, so se proti pričakovanju spremenili, v pravi politični boj, med katerim sta se izoblikovali dve, za današnje italijanske raz mere nenavadni fronti. Na eni strani so bili večina demokristjanov in desničarji (?. misovci vred), ki so dosledno in vztrajno podpirali uradnega demokristjanskega kan tlidata Segnija. na drugi strani pa so bili socialni demokrati, republikanci, socialisti in komunisti, ki so do zadnjega glasovali za socialdemokratskega prvaka Saragata. Do zadnjega, to je devetega glasovanja pa ni nobena teh dveh front prodrla s svojim kandidatom, ker nad 100 volivcev ni maralo dati svojega glasu niti Segniju niti Saraga-lu, temveč je glasovala za druge kandidate ali pa oddajala bele glasovnice. »PROSTI STRELCI« Večina poslancev in senatorjev, ziradi katerih so volitve predsednika republike trajale pet dni, pripada demokristjanski stran ki. Ker se ti do predzadnjega glasovanja niso ravnali po sklepu strankinega vodstva, so jih pričeli imenovati »proste strelce«. Ne-edinost v vrstah Kršč. demokracije pa so takoj izkoristili desničarji ter sklenili podpreti Segnija. s čimer se je še bolj poglobil prepad med strankami sedanje vladne večine. Socialni demokrati, republikanci in socialisti so na mesto predsednika republike za to kandidirali Saragata, ker bi njegova izvolitev predstavljala najvidnejši znak in dokaz, da je s sedanjo sredinsko-levičarsko vlado nastalo novo in pomembno obdobje v italijanski notranji politiki. V Saragatu sc nadalje videli jamstvo, da novi politiki ne bo grozila nevarnost. Tega mnenja pa ni bila najmočnejša stru ja Kršč. demokracije (tako imenovani do-fotejci), ki je trmasto vztrajala pri Segniju in v določenem trenutku celo zagrozila, da bo raje povzročila krizo vlade in razbilr. stranko, kot da bi odstopila od svojega stališča. Glede na takšno perspektivo, ki bi 'mela izredno hude in morda usodne po sledice za bodoči politični razvoj v državi je glavni strankin tajnik Moro odbil pred Zvestobo sedanji politiki poudarjata tudi Saragat in socialistični prvak Nenni. Prvi je v glasilu svoje stranke »Giustizia« napi sal, da »se sredinsko-levičarska politika na daljuje in da sc bo nadaljevala.« Toda v svoji analizi sedanjega položaja je socialde mokratski prvak šel še dalje. Napisal je. da je izvor vseh nedostatkov in nevarnost' italijanske demokracije v tem, da ni močne demokratične socialistične stranke. »Izkušnja dokazuje« — pravi Saragat — da »bre/. prisotnosti močne demokratične in laične levice, kato'iški delavci nujno preidejo pod vodstvo desnice.« »V današnjem položaju — poudarja Saragat — »ni druge alternative, kot zavezni štvo med vso demokratično laično in katoliško levico.« »Toda to zavezništvo bo trhlo če ga ne bo trdno zajamčil obstoj močne socialistične demokratične stranke, takšne socialistične demokratične stranke, ki je v deželah Severne Evrope omogočil zelo visoko raven omike, ki je v Italiji še nismo dosegli.« Iz teh besed izhaja, da se je sedaj Saragat ponovno in odločno začel zavzemati za združitev socialdemokratske in socialistične stranke, ker vidi edino v tem novo politič no sredstvo, ki bi bilo sposobno pogojevati Kršč. demokracijo in preprečiti kak njen morebitni poskus, da prevzame v državi vso oblast v svoje roke, kar bi imelo za posledico, da se sedanja demokratična ureditev spremeni v režim. Prav zaradi tega, da bi vse svoje sile po svetil uresničenju tega celja, je Saragat baje odklonil Fanfanijevo ponudbo, naj prevzame mesto zunanjega ministra, ki je po izvolitvi Segnija za predsednika republike osta lo prazno. Svoje mnenje je te dni povedal tudi taj nik socialistične stranke Nenni. Potem ko je poudaril, da socialisti niso nasprotovali Segnijevi kandidaturi zaradi njegove osebe je socialistični prvak skušal zdramatizirati kar se je v nedeljo zgodilo in naglasil, da splošna politična smer ne bo odvisna od novega predsednika republike, temveč od strank, vlade in parlamenta, kajti tako med drugim določa ustava, že bližnja bodočnost — pristavlja Nenni — pa bo pokazala, če bo Kršč. demokracija ostala zvesta sklepom, ki jih je sprejela na neapeljskem kongresu, in če bo Fanfanijeva vlada sposobna izvesti program, s katerim se je predstavila parlamentu. Že iz tega, kar smo napisali, izhaja, da je izvolitev novega predsednika republike po- (Nadaljevanje na 2. strani) Pogajanja se bodo nadaljevala RADIO TRST A • NEDELJA, 13. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kraške pripovedke: pripovedka o Glinščici« (Dante Canarella - Jadviga Komac), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi, 14.45 Sestanek s Silvom Tamšetom; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Tržaški obiski: Se-sljan in okolica; 19.15 Nedeljski vestnik, 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 14. maja, ob: 18.00 T!alijanščina po radiu; 18.30 G!asba 18. stoletja; 19.00 Znanost in tehnika — Franc-Orožen: »Alurninavt, tehnično čudo leta 1961«; 20.30 Giacomo Puccini: »Lcklica z zlatega Zapada«, opera v treh dejanjih Približno ob 21.30 »Opera, avtor in njegova doba« • TOREK, 15. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Giuseppe Montalenti: Zakaj siičimo svojim roditeljem : »Odkritje Gregorja Mendla«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Glasbeno življenje v Milanu v 17. stoletju; 19.00 Pisa.ii balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja — Saša Martelanc: »Nemška koračnica«; 21.30 Koncert pianista Gabriela Devetaka — Hindemith: Štirje plesi op. 19, Sonata št. 2; Reger: Dve humoreski op. 20; 22.00 Obletnica tedna — Maks Šah: »Spomin na sveto Katarino Sicnsko ob 500-letnici kanonizacije«. • SREDA, 16. maja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Renata Scot-to in Virginia Zeani«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Klasik meseca — Marivaux: »Dvojna nestanovitnost«, komedija v dveh dej. Prevod Ivan Šavli, igrajo člani RO; 22.30 Solistični koncert iz glasbe našega stoletja — Berg: Koncert za violino in orkester. • ČETRTEK, 17. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Drago Gantar: Ekonomska geografija Zahodne Evrope:' »Ve*. Britanija«; 18.30 Mladi solisti: baritonist Claudio Giombi, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli — Mozart: operne arije; 19.00 Lepo pisanje; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Približno ob 21.20 Književnost — Smiljan Rozman: »Mesto« (M. Jevnikar). Približno ob 22.00 Umetnost — Dušan Pertot: Švicarsko kulturno pismo. • PETEK, 18. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe, italijanskih sodobnih avtorjev; 19.00 Šola in vzgoja — Iv. Theuerscuh: »Vzgojiteljeva dobrota dviga slabotne«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 Novele 19. stoletja — Charles Dickens: »Starčeva povest o čudnem klientu«. • SOBOTA, 19. maja, ob: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.30 »Kladek«, radijska pravljica (Italo Alighiero Chiusano - Lojza Lomber), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 27. spev. Prevod A. Gradnik, pr:pravil B. Tomažič; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.00 Športna tribuna; 20.40 Zbor France Prešeren. TEDENSKI KOLEDARČEK 13. maja, nedelja: 3. povelikonbčna; Servacij 14. maja, ponedeljek: Bonifacij 15. maja, torek: Janez de la Sallc 16. maja, sreda: Janez Nepomuk 17. maja, četrtek: Pashal 18. maja, petek: Venancij 19. maja, sobota: Peter Celestin @ DRAG POSKUS Načrti za polet v vsemirje in pristanek na luni se vedno bolj uresničujejo. Znanstveniki so že vse natančno preračunali. Iz računali so tudi stroške za priprave, za vsemirsko ladjo in vse, kar je potrebno za polet. Račun je pa kar sapo zaprl vsem astronavtom, ker znaša nič manj kot 25 ti soč milijard lir! Ta astronomsko visoka številka je prisilila sovjetske in ameriške odbore za kozmične polete, da so se oprijeli misli skupnega sodelovanja, ker ne zmore nobena država tako visokih stroškov. Morda se bo zgodilo, da bo prav luna prisilila države k večjemu sodelovanju. Ameriški predsednik Kennedy je v sredo v razgovoru s časnikarji izjavil, da se bodo pogajanja s Sovjeti o vprašanju Berlina nadaljevala. Ta izjava je zlasti zato pomemb na. ker je zahodnonemški kancler Adena uer pred dnevi dal jasno razumeti, da odklanja ameriški predlog o ustanovitvi mednarodne komisije za nadzorstvo nad dohodi v bivšo nemško prestolnico, češ da je to neizvedljivo. Kancler Adenauer je sicer po svojem glasniku Von Eckartu prvotne izjave nekoliko popravil, vendar obstajajo mnogi znaki, da Pred novo stavko šolnikov? Sindikalne organizacije srednješolskih pro fesorjev in učiteljev so napovedale novo stavko, če vlada še danes, to je 10. t. m., ne sprejme njihovih zahtev po zboljšanju plač. Sindikati v bistvu zahtevajo, naj se jim priznajo enaki poviški kot osta'im državnim uslužbencem. Vlada je sicer pripravljena povišati plače šolnikom, toda med zahtevami sindikatov in ponudbo vlade obstaja velika razlika, če ne bo zadovoljivega odgovora, so sindikalne or ganizacije sklenile pričeti stavkovno gibanje, ki naj traja od 18. do 29. t. m. Ce bi tudi to ne pomagalo, so sindikati odločeni nadaljevati boj v mesecu juniju, ko bi se morali pričeti izpiti. SEDEM SVETOVNIH NOGOMETNIH PRVENSTEV (v nadaljevanjih) Z današnjo Številko pričenjamo objavljati na 9. strani daljši pregled vseh dosedanjih svetovnih nogometnih prvenstev. Sestavil ga je priznani slovenski tržaški šoortni časnikar in telovadni profesor Bojan Pavletič. S teni mislimo, da bomo ustregli 'i red vsem mnogoštevilnim ljubiteljem nogometa; mov pn je tudi zato aktualna, ker se konec tega meseca Tačne v Čilu novo svetovno nogome'no prvenstvo. FANFANI PREVZEL TUDI ZUNANJE MINISTRSTVO Ker je bil dosedanji zunanji minister Se gni izvoljen za predsednika republike, j<. nastalo vprašanje, kdo naj zasede izpraznjeno mesto. Najprej se je govorilo, da ga bo zasedel socialdemokratski prvak Saragat. Toda ker je ta ponudbo odklonil, je mini strski predsednik Fanfani sklenil, da sam < prevzame tudi zunanjepolitične posle. Predsednik Gronchi je že podpisal odlok, ki po trjuje novo spremembo v vladi. Politični opazovalci pa sodijo, da je ta rešitev začasna in da bo novi zunanji minister imenovan po 10. juniju, se pravi po upravnih volitvah v nekaterih važnih občinah. Vlada je s tem hotela preprečiti raz pravo v parlamentu, ki bi bila nujna, če bi hoteli na izpraznjeno mesto postaviti novega moža. — 0 — NOV PAR Pred kratkim sta si obljubila večno zvestobo g. Mitja Škrinjar in gdč. Marija Marc. Novoporočen-cema, ki iz,hajata iz uglednih slovenskih družin iz Trsta, želijo prijatelji in znanci mnogo sreče v novem skupnem življenju. Voščilom in čestitkam sc pridružuje tudi uredništvo Novega lista. so se odnosi med Ameriko in Zahodno Nemčijo v zadnjem času poslabšali. Pravijo, da je Kennedv povabil Adenauerja, naj odpokliče svojega veleposlanika v Washingtonu Grevva, češ da ni zaželen. Veleposlanik se je Amerikancem baje zameril, ker je preveč osorno nastopal. Kot znano, Amerikanci predlagajo, naj se berlinsko vprašanje tako reši, da v zahodnem delu mesta ostanejo zavezniške čete, dohode v mesto pa bi nadzorovala posebna komisija, v kateri bi bilo po 5 predstavnikov zahodnih in po 5 zastopnikov vzhodnih držav. Amerikanci so torej dali Sovjetom razumeti, da bi v tej komisiji lahko sedeli tudi predstavniki komunistične Nemčije, čemur se pa Adenauer odločno upira. ooo RAZOROŽEVANJE Ženevska konferenca za razorožitev v a-tomskem orožju vozi že dalj časa po slepem tiru. Sovjetski zastopnik Zorin je predlagal dvomesečno prekinitev posvetov. Nadalje vali se pa bodo najbrže v New Yorku, kei bo dosti delegatov prav takrat udeleženih Dri zasedanju Združenih narodov. Pred razhodom so si na zadnji ponedeljkovi sen ameriški in sovjetski zastopniki medsebojno očitali, kdo je kriv neuspeha. Krivca prt seveda niso našli. Boj proti 0AS Posebni oddelek francoske protivohunske policije, DST ali Defense securite du terri-toire (obramba državnega ozemlja), je zadal tajni nacionalistični organizaciji OAS zopet hud udarec. V‘ Parizu je aretiral tajnega vodjo napadalnih oddelkov Andreja Canala, ki so mu pravili »črni mono-kelj«. Dolgo so ga zasledovali, nazadnje so ga pa štirje policijski nadzorniki, preoblečeni v pleskarje, obkolili kar na ulici in ga potisnili v policijski avto. Ves dogodek se je odigral v nekaj minutah. Teroristi v Franciji so ostali brez glave. Atentati v Alžiriji sc pa še nadaljujejo. Po nekaterih krajih prehajajo domačini že v protinapade. V nedeljo so zabeležili »samo« štiri mrtve in štiri ranjene. Od začetka letošnjega leta je število smrtnih žrtev na-rastlo že na 4297, število ranjenih pa na 8719. Huda preizkušnja za sedanjo vladno večino (Nadaljevanje s 1. strani) stavila v hudo preizkušnjo sedanjo vladno večino in hudo zamajala njene temelje. Od Kršč. demokracije in predvsem od njene najmočnejše struje (dorotejci) je zdaj odvisno, če se bodo razpoke odpravile in če se bodo odslej skupno in složno odbijali napadi tistih političnih sil, ki nasprotujejo novemu toku notranje politike in zlasti izvedbi napovedanih socialnih in gospodarskih preosnov. Mnogi pa pričakujejo, da bo k temu pri' speval svoj delež tudi novoizvoljeni predsednik Segni, in sicer že jutri, ko bo na skupni seji senata in poslanske zbornice prisegel zvestobo ustavi in prebral svojo prvo poslanico parlamentu in državljanom- Kdo je novi državni poglavar četrti predsednik italijanske republike Antonio Segni prihaja na Kvirinal kot eden izmed najbolj prekaljenih politikov. Drugo potezo mu daje svetovljanska zunanjost bo gatega zemljiškega gospoda. To potezo nosi že od rojstva, ker' se ic rodil pred 71 leti v družini bogatega sardinskega veleposestnika v mestu Sassari. V značilni meščanski hiši, zakoreninjeni v vero in domačo zemljo, se je vzgajal mladi don Antonio po starih načelih. Po končanih pravnih naukih ga je zalotila prva svetovna vojna, katere se je udeležil kot pilot - opazovalec. Bil je tudi odlikovan. Po vojni je predaval pravo na raznih uni verzah. še bolj kot vseučiliška stolica je privlačeval, precej v samega sebe zaprtega moža, politični vrvež. Vpisal se je v Sturzo-vo Ljudsko stranko. Z nastopom fašizma sc je zdelo, da je končana politična pot prof. Segnija. Takrat se je Segni umaknil na svoje po-sestvo. Polotilo se ga je črnogledstvo, ki ga sam takole opravičuje: »Po naravi sem pc sionist. Zato nisem nikoli razočaran, če se pa zadeve obrnejo na bolje, sem prijetno presenečen.« Svojo suho, a sloko postavo, ki bi ga prej izdala za balkanski, kakor pa južnjaški tip, je zavijal tudi v toplih dneh v Široko ovratno ruto, ki ga je naredila še bolj odmaknjenega od sveta. Poučeval je na univerzi v Sassariju in se zanimal za svoje posestvo. Po zlomu fašizma se je tudi za don Antonia, kakor ga kličejo v rodnem mestu, odprla pot navzgor. Leta 1944 ga je ministrski predsednik Bonomi poklical v kme tijsko ministrstvo. Od takrat ni več zapusti: vladnih palač. Bolestni izraz na obrazu mu je še ostal zaradi želodčne bolezni, katero si je nakopal v vojni, delal je pa vedno za dva, tri druge, čeprav je bogat zemljiški posestnik, je predlagal kot minister, naj se kmetom razdeli zemlja. Sam je dal prv: zgled, ko je odstopil 111 hektarov svoje zemlje. V stranki je završalo, da ima v svoji sredi »belega boljševika«. Segni je pa vedn.v- t pan ni hotel izdati. Da ta gradbena dejavnost predstavlja kršitev 7. | člena Posebnega statuta (priloga II) Spomenice o soglasju med drugim izhaja iz izjave, ki jo je v j tej zvezi dal jugoslovanski minister Draškovič na ( tiskovni konferenci v Beogradu dne 11. marca 1955. j „VIada FLRJ — je poudaril minister Draškovič | — bo opozorila Italijo na kršenje določb Posebnega statuta. Izgradnja italijanskega naselja v slovenskih : krajih biv|e. cone A predstavlja poizkus umetnega spreminjanja etničnega značaja in nadaljevanje umetnega raznarodovanja slovenskega življa, po sklenjenem Memorandumu o soglasju, kar lahko, po našem mneju, samo škoduje naporom za razvoj dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo". 4. Podpisani menijo, da ima Spomenica o soglasju veljavo mednarodnega in notranjega zakona, saj je Tržaško ozemlje (cona A) prav na osnovi tega dogovora ponovno prešlo pod italijansko upravo. Zato jih je globoko vznemirila trditev, ki jo vsebuje obrazložitev že omenjene razsodbe Državnega sveta, češ da Spomenica o soglasju ni državni zakon. Ker so bila medtem izčrpana vsa pravna sredstva, s katerimi so se lahko protivili dejavnostim, ki tako jasno nasprotujejo duhu in črki Spomenice o soglasju in zlasti 7. členu Posebnega statuta, se podpisani obračajo na ugledno Mešano komisijo s prošnjo, naj prouči to pritožbo in naj ukrene vse, kar je potrebno, da se vzpostavi jasnost zakona in da prenena Kršenje spomenice o soglasju na škt> do slovenskega prebivalstva devinsko - nabrežinske občine«. PISMO S PREFEKTURE Devinsko-nabrežinski župan je te dni prejel od podprefekta dr. Pasina pismo, s katerim ga opozarja na razsodbo Državnega j sveta in ga hkrati vabi, naj v roku 10 dni izda gradbeno dovoljenje Ustanovi za po moč julijskim in dalmatinskim beguncem če se to ne bo izvršilo — pravi pismo — bo prefektura sama poskrbela, da se izda dovoljenje za gradnjo 268 stanovanj v Seslja nu. Župan je na pismo odgovoril, da je vzel na znanje razsodbo Državnega sveta, a hkrati prefekturo obvestil, da so slovenski ob činski svetovalci vložili pritožbo na mešano jugoslovansko-italijansko komisijo. Župan je tudi sporočil, da je po sklepu občinskega sveta ponovno proučil prošnjo begunske u-stanove in ugotovil, da predloženi načrti niso v skladu z obstoječim regulacijskim načrtom. Zaradi tega in zaradi vloge na mešano komisijo je begunski ustanovi javil, da ne izda gradbenega dovoljenja. Tukajšnja javnost sedaj z velikim zanimanjem pričaku. jejo, kako se bodo razvijali dogodki. Dolina: SPOMLADANSKI PRAZNIK Tudi letos so prvo nedeljo v maju domači fantje pripravili tradicionalno vaško prireditev. Tokrat niso sicer nastopili slavni »Avsenikov kvintet« ali »Veseli Kranjci«, toda praznik je vendarle uspel. Fantje so na trgu postavili »mlaj«, ki so ga staknili v Mačkovljah, v nedeljo in ponedeljek pa so ie mladi in stari lahko zavrteli ob zvokih domačega »Dolinskega kvinteta« in ob petju dueta »Darka in D;xrja«. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava domačih vin, ki so jo priredili Kmetijsko nadzorništvo, občinska uprava in pokrajina. OBMEJNI PROMET V APRILU Prejšnji mesec je na tržaških obmejnih prehodih občutno narastel promet. S pre pustnicami je prekoračilo mejo skupno 48? tisoč oseb, in sicer 232 tisoč jugoslovanskih in 255 tisoč italijanskih državljanov. V pri meri z letošnjim marcem se je promet po večal za 52 tisoč prehodov, v primeri z lanskim aprilom pa za 50 tisoč. Več kot podvojil pa se je v primeri i marcem promet s potnimi listi. Skupnih prehodov so zabeležili 137 tisoč. Med potniki so na prvem mestu italijanski (61 tisoč), na drugem pa jugoslovanski državljani (34 tisoč). POMEMBEN OBISK Te dni sta bila na obisku v Trstu glavni ravnatelj Mednarodne agencije za atomsko energijo Šved dr. Eklund in njegov ruski sodelavec prof. Rilov. Obisk je v zvezi s pripravami za Seminar atomskih proučevanj, ki bo prihodnje poletje v Trstu. Gosta sta obiskala najvišje tržaške oblast-inike in na tukajšnjem vseučilišču prisostvovala seji posebnega odbora, ki pripravlja ; vse, kar je potrebno za potek seminarja, j Kot znano, se naše mesto tudi poteguje, da bi omenjena Agencija, ki deluje v okviru , OZN, ustanovila v bližini Miramara središče za proučevanje jedrske fizike. Zdi se, da sedaj obstaja precejšnja možnost, da se to mednarodno študijsko središče res ustanovi v Trstu. Agencija za atomsko energijo ima stalni sedež na Dunaju. f PROF. IVAN RUDOLF V petek, 4. t. m., je na svojem domu v Trstu po dolgi in hudi bolezni umrl prof. Ivan Rudolf, urednik petnajstdnevnika »Demokracija« in član vodstva tržaške Slov. demokratske zveze. Pokojnik se je rodil pred 64 leti v Vrabčah na Vipavskem. Po dokončani srednji šoli je diplomiral iz trgovinskih ved. Za časa fašizma se je kot mnogi drugi slovenski izobraženci izselil v Jugoslr.vijo in živel v Ljubljani, kjer je poučeval na Trgovski akademiji. V Sloveniji je posegel v politično življenje in bil med drugim glavni urednik dnevnika »Glas naroda«, ki ga je izdajala skupina, katera se je zbirala okrog dr. Marušiča in Puclja. Ob napadu na Jugoslavijo je odšel v inozemstvo in pri zaveznikih deloval za osvoboditev svoje domovine. Ob koncu vojne se je nastanil v Trstu in bil med ustanovitelji Slov. demokratske zveze. Več let je bil njen tajnik in nekaj čass tudi njen poslovodeči predsednik. Njegove telesne ostanke so ob veliki udeležbi tržaških Slovencev pokopali v nedeljo. Od hiše žalosti so krsto v sprevodu prepe-lali v rojansko cerkev, kjer je pogrebne svečanosti opravil rojanski kaplan g. Zorko ob asistenci še drugih duhovnikov. Na tržaškem pokopališču so se od pokojnika po slovili dr. Branko Agneletto, ing. Milan Sosič in dr. Bratina. Naj mu sveti večna luč. Hu do prizadeti družini, gospe soprogi, hčerki in sinu izrekamo globoko sožalje. Tzrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. IZLET SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA NA VREMŠČICO SPDT priredi v nedeljo, 29. t. m., izlet na Vremščico, v času, ko bodo cvetele jurjevke, narcise, s pečenjem jančka na ražnju. Prijave za jančka v ulici Geppa 9/II. IZLET SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRENTO IN NA KRN V soboto in nedeljo, 2. in 3. junija, priredi SPDT izlet z avtobusom k izviru Soče, v Trento in na Krn. Skupina za Krn se bo odpravila po želji iz Kobarida preko Drežnice ali Vršna, oz. iz Bovca-SoČe skozi Lepeno na vrh. Prijave isto tam. NAGRADE ZA DELO IN GOSPODARSKI NAPREDEK V nedeljo dopoldne je v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Gorici bila izredna svečanost. V prisotnosti pokrajinskih in občinskih oblasti so bile podeljene zlate kolajne in častne diplome za »zvestobo delu in gospodarskemu napredku«. Odlikovanja so prejeli številni uslužbenci, ki delajo po 30 in več let pri istem gospodarju. Posebna odlikovanja in priznanja so prejela tudi podjetja, ki že pol stoletja in več v isti stroki in na istem mestu razvijajo svojo gospodarsko dejavnost. Med odlikovanimi sta tudi dve slovenski goriški podjetji, in sicer Severin Hvala, ki ima lesno trgovino ter znani trgovec Peter Čermelj, ki vodi na Kornu trgovino jestvin, katera spada med najstarejše trgovine v Gorici. Zato smo se obrnili z vprašanji na lastnika trgovine gospoda Pierina, ali kakor pravijo »ciklaminček«, ker je znan tudi po svojem izrednem poznanju in ljubezni do cvetlic in flore sploh. Vpr.: Zvedeli smo, da ste tudi Vi prejeli zlato kolajno za zasluge na gospodarskem področju. Bi povedali našim bralcem, kako je prišlo do tega častnega priznanja? Odg.: To je pa tako: Trgovinska zbornica že več let počasti tiste, ki se zanimajo za delo in gospodarsko dejavnost. Letos so iskali tudi taka trgovska podjetja, ki v Gorici obstajajo že pol stoletja in več na istem mestu in v isti blagovni stroki. Staknili so tudi nas na Kornu, ki delamo in prodajamo tukaj že od leta 1870. Vpr.: Potemtakem greste že proti stoletnici in ste ena najstarejših trgovin v mestu? Kdo je odprl Čermeljevo trgovino in kakšne so bile kupčije v tistih starih časih? Odg.: Bom vse po vrsti povedal, še starejša je Braunizerjeva urarna, toda za jestvine smo bili mi prvi. Začel pa je moj očr Andrej, zato so pravili trgovini »pri Dreje-tu«. Tu poleg je pa točil stric krčmar »pri Janezu«. Številni vozniki iz vseh Gor so se radi ustavljali pri nas, ker so imeli vse pri rokah. Po očetu, ki je bil doma iz Vrtovina, pa vodim jaz trgovino že 42 let. Vprašali ste, kaj smo prej tu prodajali. Najbolj je šla kava, ker smo vedno imeli isti tip tega blaga, ki je bil najbolj všeč odjemalcem tja do Breginjskega kota. Potem polenovka, sladkor v »Štoku«, koruzni zdrob tftenc&Ua cutiju STARA GORA Romarski in izletniški obiski k temu priljubljenemu in starodavnemu svetišču se vedno bolj množijo. Potrebno pa je še vedno malo bolj modernizirati gostinske obrate in urediti cesto, ki pelje navzgor. Ima še dosti nevarnih in ozkih ovinkov. Na nekaterih mestih bi bilo potrebno ojačiti tudi podporne zidove. Dotok romarjev se bo te mesece gotovo še povečal, ker vozi od 1. maja dalje reden avtobus. Odhaja iz Vidma s trga Venezia ob 8,45 in se vrača s Stare gore ob 16. uri. Ob praznikih pa odpelje ob 6. in 8. uri, vrača pa se ob 12,05. Ta ura se nam zdi za nedeljske izletnike malo prezgodnja, ker bi se vsakdo raje dalj časa ustavil na lepi razgledni točki. in kar se vam bo čudno zdelo, prodali smo neverjetno dosti kolomaza in sveč lojenk. V pr.: Res neverjetno, čemu je pa to šlo v prodajo? Odg.: Takrat so samo vozovi škripali in vozili, zato je bil »šmir« potreben. Sveče iz loja za razsvetljavo in, no, reveži so jih pač tudi za zabelo rabili. Vpr.: V prejšnjih časih je čermeljeva trgovina delala tudi na debelo? Na kakšen način se je pa to vršilo? Odg.: Da, tu so spet čudne reči. Veste, Koren je bil v Gorici edinstveno trgovsko središče. Vse Gore in Banjška planota so se stekale sem. Vršila se je neke vrste menjalna trgovina. Iz Gor smo dobili na debelo rrn slo, gnjati in pa zlasti fižol, tako dober, da nimate jjojma. To blago smo oddajali dru gim goriškim jestvinarjem, pridelovalci so pa odvažali od nas kolonialno blago. Sami smo pa še posebej doma klali, izdelovali salame in pripravljali sode kislega zelja. Bla-co je zelo slovelo med našimi meščani. Trikrat smo delali še pri petrolejkah, tehtali na roko. Vstajati je bilo treba z zoro, ker so vozniki odhajali že v jutranjem hladu. Vpr.: Po vojni in danes je pa trgovina gotovo drugačna in tudi druge vrste blaga prihajajo bolj v poštev? Odg.: Seveda, po vojni so ljudje iskali bolj moko, danes pa kavo, riž, testenine in različne konserve. Danes je trgovina vse drugačna. Trgovine so po vseh vaseh. Promet z avtobusi je pregnal staro vozarsko romantiko z živili iz mesta na deželo. Konkurenca je velika, saj vidite, da je samo na Kornu pet trgovin z jestvinami. Trgovine z deželo skoro ni več. Vpr.: še eno vprašanje, gospod Pierin. Kaj pa je po vašem bistvo dobrega trgovca? Odg.: Da, veste, to je pa tako. Trgovec mora biti rojen. Najbolje je, da je imel že očeta trgovca in sledil njegovim naukom, zlasti kar se tiče poštenja in prodaje solidne-ga blaga. Predvsem pa mora biti trgovec psiholog. Mora poznati značaj in želje kupcev. Znati mora zastaviti lepo besedo in včasih tudi tolažilno, ker navsezadnje tudi trgovina ni samo »botega«, ampak tudi pravo razmerje človeka do človeka. ŠTMAVEIt Naši prijazni grički in brežine kaj radi privabijo dosti izletnikov iz mesta in okolice. V zadnjih časih pa ima menda tudi naša lepa cerkvica silno privlačno moč, ker se dosti mladih parov pride kar tja zavezat za vse življenje. Ti pa niso sami domači novoporočenci, ampak tudi od drugod. Bodi že kakorkoli, tudi domačini priželimo vsem novim parom, pa naj pridejo odkoder koli, da bi jim zaveza pred štmaverskim oltarjem držala za vse življenje. Ker smo že omenili, da prihaja naš kraj vedno bolj do izraza kot izletniška točka, čeprav domačinom samim to ne bo v kdove kako korist, naj povemo, da se pripravlja nova električna razsvetljava z neonskimi luč mi. Podpornike že postavljajo. Menda misli občina izdati precej milijonov v ta namen. Domačini pa pričakujemo še vedno, da bi občina uredila tisti strmi klanec in ovinke f/ f« 'tihi t v iz jame do »Grgarca«, kar bi bilo zaenkrat še bolj potrebno kot nove luči. BREZPOSELNOST NA GORIŠKEM Iz zadnjega vestnika Trgovinske zbornice za goriško pokrajino so razvidne številke o stanju brezposelnosti ob koncu leta 1961. Vseh nezaposlenih oseb, vpisanih v Uradih za delo, je bilo 5170; od teh je 3049 moških. Pri tem pa niso upoštevani vsi mladi nezaposleni, ki iščejo prvo namestitev. Teh je tudi nekaj tisoč. Število nezaposlenih po posameznih občinah je sledeče: v goriški občini 1321, od teh 770 moških; v števerjanski 24; v sovodenj-ski 120; v doberdobski 50. V občini Tržič jih je pa 1082. Čuden pojav je, da se nahaja prav v občinah, kjer se razvijajo tovarniška podjetja, tudi največ nezaposlenih. To nesorazmerje izvira bržkone iz dejstva, da jemljejo podjetja na delo nedomačine. SOLKANSKO POLJE Novi list je še pred časom poročal, kako se je ponesrečil naš domačin Avgust Figelj na ovinku, kjer se stekata cesta Brigata Etna in Scogli. Nesreča se je pripetila samo zaradi teme, ker niso bile še postavljene u-lične svetilke. Figelj, ki se je močno pobil po glavi, je ležal v bolnišnici osem dni brez zavesti. Po hudi operaciji je pa podlegel poškodbam. Žalostni smo ga spremljali na zadnji poti na pevmsko pokopališče. Morda je prav ta nesreča pripomogla, da so se mestni očetje zganili in postavili po cesti električne luči. Po cestiščih so tudi nasuli droben gramoz. Toliko se tudi govori o Zelenem načrtu Na lastni koži pa preizkušamo, da pride za nas bolj malo v poštev. No, nekaj je le, vsaj kar se tiče semen. Dostikrat ostane pa tudi to samo pri prošnji, in sicer že dve leti zaporedoma. Kmet, kateri napravi prošnjo za 8 do 10 kg graha, ga prejme po navadi le po 1 kilogram. Včasih se ne splača niti prošnje spisati. SEJEM »ALPE — ADRIJA« Kot je že bilo najavljeno, bo od 11. do 20. maja odprt blagovni velesejem v Ljubljani. Že geslo Alpe - Adrija, pod katerim bo deloval, kaže, da nameravajo gospodarski čini-telji v obeh sosednih državah s tem velesejmom še povečati blagovni promet med obmejnimi pokrajinami Italije, Jugoslavije in tudi Avstrije. Goriška trgovinska zbornica in tudi videmska se potegujeta, da bi pri izmenjavi blaga, vsaj za ta primer, prišlo do večjih ugodnosti. Trgovinsko ministrstvo v Rimu je že dovolilo, da se izvozna kvota za italijansko blago v Jugoslavijo poveča na dve milijardi. Enaka kvota je dovoljena tudi za uvoz iz Jugoslavije v Italijo. Pri tej izmenjavi pridejo v poštev podjetja, ki imajo svoj sedež v goriški, videmski ali tržaški pokrajini. Za potrebne kreditne operacije bo orlort poseben račun pri »Banca dTtalia«. Pripomniti je pa treba še nekaj. Medtem ko si gospodarski krogi v Gorici in Trstu obetajo uspeh pri teh olajšavah, so pa videmski kroei izrazili svoje pomisleke. Furlanski kmetovalci namreč ne odobravajo, da je dovoljen tako velik kontingent za uvoz poljskih pridelkov iz Jugoslavije. It IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA I NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Graham Greene: „ Prav za konec sezone *nam je prihranilo Slovensko gledališče v Trstu svojo najzanimivejšo premiero — »Uvidevnega ljubimca« angleškega pisatelja Grahama Greena. Graham Greene je eden največjih in najzanimivejših pisateljev sodobnosti, neprekosljiv mojster pripovedovanja in njegova dela, zlasti romani, so nabiti z napetostjo in aktualnostjo. Z nekaj preprostimi besedami bi lahko rekli, da najdemo v nje-govem pisanju Dostojevskega, Edgarja VVallacea in Josepha Conrada, torej psihološki, detektivski in pustolovski roman. Poleg tega ima tak čut za resnično aktualne notranje, probleme današnjega človeka, kakor morda noben drug sodobni pisatelj. Z izredno bistrostjo zna izbirati situacije in pozorišča svojih romanov. Pri tem pa moramo opozoriti na pomoto tistih, ki proglašajo Grahama Greena za največjega sodobnega katoliškega pisatelja. Res, da je konve.rtit in da v več svojih romanih obravnava psihološke probleme katoliškega človeka, toda sam je vedno odklanjal oznako, da je »katoliški« pisatelj, ker vsebuje ta pridevnik neko idejno vezanost, medtem ko si je hotel Graham Greene ohraniti popolno svobodo v obravnavanju svojih tem. S tem ni rečeno, da Greene ni katoliški pisatelj, morda oelo mnogo bolj kot nekateri od tistih, ki se sami proglašajo za take. Toda v njem je toliko ironije, toliko drznosti v raziskovanju globin človekove notranjosti in tudi toliko cinizma, da je to nemogoče Režiser Jože BabtČ In Mira iSardočeva, ld nastopa iv eni glavnih vlog Greenove komedije spraviti v sklad s tradicionalno predstavo »katoliškega pisatelja«. Tudi njegovi zaključki so večkrat bolj paradoks, s katerim hoče katoliškega bravca — in mislečega bravca sploh — škandalizirati in vzdramiti, kakor pa rešitve problemov v nekem »pravovernem« smislu. Nekaj tega vzdušja in teh kvalitet Gresnovega pisanja najdemo seveda tudi v drami »Uvidevni ljubimec«, ki je bila natisnjena pred nekaj leti in nam jo je zdaj prikazalo Slovensko gledališče, k čemur mu 'moramo samo čestitati. Seveda se je hudo prcvaril, kdor je pričakoval, da bo videl »katoliško« dramo, Že ob svojem izidu je povzročilo delo nekaj škandalov zaradi brezobzirnega cinizma in ironije, s katerima obravnava stari problem — zakonskega trikotnika. Da ga pa obravnava izvirno, v novem ključu, dokazuje že naslov, saj smo navadno videli »uvidevne« samo določene tipe zakonskih mož. Zakonski mož z »rogovi« predstavlja žc od davna neizčrpen motiv roganja in ironije za komediografe vseh evropskih literatur. Graham Greene pa je prikazal v tej komediji ljubimca z »rogovi« in se krvavo ponorčeval iz tega tretjega kota zakonskega trikotnika, ki jo navadno v takih komedijah še najbolj poceni unese. Hkrati se. norčuje Greene iz normalnega kom-promisarstva, strahopetnosti in nedoslednosti mnogih modernih ljudi pri obravnavanju vprašanj vesti in osebne časti. V bistvu so pripravljeni na naj-ostudnejše kompromise, rajši kot da bi se morali odpovedati tistemu, kar jim prija. Glavno je, da je vse. zavito v lepe besede, v lepe manire in da zgleda pred svetom »dostojno«, po formuli: da ne bo škandala .. . Tako se razreši — oziroma utrdi — tudi trikotnik v »Uvidevnem ljubimcu«. Na koncu so dozdevno vsi zadovoljni: mož, žena in ljubimec. Ta zad- Gvidevni ljubimec99 nji mora sicer nekaj žrtvovati v ta namen, nekoliko svoje, časti, svoje vesti, svojega moškega pono.a in morda tudi dostojanstva v očeh ženske, ki jo ljubi. Toda za to jo bo lahko imel, v dogovoru z možem, nekajkrat na leto bo lahko odšel z njo na počitnice, medtem ko bodo sosedom rekli, da je šla gospa obiskat svojo bolno mater ... V tem bičanju lažne »dostojnosti« moderne družbe je ost Greenove komedije, čeprav avtor svojega moralnega nauka gledalcu ne prinese na krožnik in ga pusti — enako kot v svojih romanih — da ga sam z razmišljanjem odkrije. V tem je značilnost in tudi privlačnost Greenovih del. Ta komedija zahteva odlične igralce, ki do dovršenosti obvladajo igro ironije in dvoumnih poudarkov besed. Uprizoritvi Slovenskega gledališča je manjkalo te elegance, te lahkotne in dozdevno razigrane igre, ki pa je polna notranjega, skritega pomena. Bila je nekam težka, preprozaična, lahno diletantska, pri čemer pa so se igralci potrudili, kolikor so se mogli. Isto lahko rečemo o režiserju Jožetu Babiču. Tu pa tam bi bili morali pokazati malo več smisla za ironijo. Tako pa so bili skoro ganljivi v naivnosti svojih likov. »Trikotnik« so igrali Rado Nakrst (moža), Mira Sardočeva (ženo) in Stanislav Starešinič (ljubimca). Ugajali so nam nekateri igralci stranskih vlog, n. pr. Miranda Ca-harija v vlogi vitalne, živahne in čustveno zdrave mladoletnice, ki je zaljubljena v »ljubimca« Cliveja Roota, Edvard Martinuzzi kot holandski, tovarnar zobozdravniških naprav, Alojz Milič kot hotelski sluga, in seveda Modest Sancin in Zlata Rodoško-va v vlogi brezbarvnega angleškega zakonskega para. »Prevelik« za svojo vlogo mladoletnika je bii Livio Bogateč, zato se je zdel neroden in v zadregi. Vsi so dali od sebe vse, kar so mogli, in ustvarili dostojno predstavo, .ki smo jo lahko uživali. Seveda ni bila za povprečno občinstvo, toda to je v letošnji sezoni že obilno prišlo na svoj račun. Prav je, da je Slovensko gledališče enkrat ustreglo tudi občinstvu zahtevnejšega okusa. S takimi nanori (tudi če niso db zadnje finese uspeli) se bo obdržalo pred padcem v diletantizem. fj Mednarodni festival sodobne glasbe Pred kratkim se je zaključil v Benetkah 25. mednarodni festival sodobne glasbe, ki ga je organizirala beneška Bienala. Zadnji je bil na snoredu koncert komorne glasbe v gledališču La Fenice. Dirigiral ga je Ettore Gracis. Na sporedu sta H i dve krstni izvedbi, in sicer neka skladba Gabriela Bian-chija in »Nočna glasba za flavto v solu in godala« Tržačana Maria Zafreda s flavtistom Severinom Gaz-zellonijem. Spored je obsegal tudi skladbo »Propos d’AIain« za bariton in 12 izvajalcev, delo Goffreda Petrassija z baritonistom Scipionom Colombom kot solistom. Drugi del sporeda je dirigiral Daniele Pariš. V tem delu koncerta so izvajali tri arije iz opere. »Elegije za mlade zaljubljence« nemškega skladatelja Hansa VVemerja Henzeja in delo argentinskega skladatelja Alberta Ginastere »Cantata para America magica«. Igral je orkester gledališča La Fenice, kot solista pa sta nastopila v Henzejevih elegijah baritonist Dietrich Fisceh-Dicskau in v »Cantati za čudežno Ameriko« sopranistka Maria Kareska. Novi predsednik Pen-klubov V Bruslju se je zaključilo v soboto dvodnevno zborovanje izvršilnega odbora mednarodnih PEN-klubov. Na njem so razpravljali o temi »pisatelj in film«. Odobrili so resolucijo, ki zahteva, naj bi PEN-klubi posredovali v prid moralnih in materialnih pravic pisateljev v filmski industriji vsakokrat, kadar se pojavijo taki problemi. Resolucija tudi zahteva, naj bi bili v komisijah, ki bdijo nad filmsko industrijo tudi pisatelji. Za novega predsednika j mednarodnih PEN-klubov je bil izvoljen Holandec i Viktor van Vriesland, ki je tako nasledil italijan- | skega pisatelja Alberta Moravio. Za podpredsednika Začel se je festival v Cannesu V ponedeljek se je začel v Cannesu petnajsti mednarodni filmski festival. Zaključil se bo 23. maja. Na njem bodo predvajali filme iz 36 držav, in sicer 35 dolgih filmov in 29 kratkih, oziroma dokumentarnih. Festival so odprli s predvajanjem filma »Boccaccio ’70« in to izven konkurence. Predvajanje tega filma pa je vzbudilo nekaj razburjenja, ker so producenti sklenili predvajati film brez epizode »Renzo in Luciana«, katero je. posnel režiser Mario Monicelli, češ da je film predolg. Monicelli se je zaradi tega obrnil na sodišče v Cannesu, naj bi prepovedalo predvajanje filma brez njegove op -z.ode. Toda sodišče je zahtevo zavrnilo. Vendar je z Monicellijem potegnilo precej filmskih umetnikov, med drugimi tudi Mario Soldati, italijanski član razsodišča v Cannesu. Proti okrnitvi filma »Boccaccio '70« je protestiral tudi uradni predstavnik italijanskega ministrstva za turizem in predstave na festivalu v Cannesu in zahteval pojasnilo od ravnateljstva festivala. Prvi dan festivala je prispela iz Hamburga So-fia Loren, ki je bila deležna zaradi Oskarja, ki ga je nedavno prejela, živega zanimanja. Kot se je zvedelo, je tudi tokrat Sovjetska zveza umaknila prvotno določeni film, ki je imel naslov »V središču ciklona«, in ga nadomestila z. drugim, ki ima naslov »Ko so bila drevesa velika«. Kot pravijo, je iskati razlog za zamenjavo v tem, ker je prikazoval prvi film vojno, medtem ko drugi ne vsebuje nasilnih prizorov in tudi ni propagandnega značaja. BEOGRAJSKI SLIKAR BO RAZSTAVUAL V BENETKAH Beograjski slikar Zoran Petrovič bo razstavljal v beneški galeriji »I! Canale«. Razstavil bo slike, skulpture :m grafike. Zoran Petrovič je že večkrat sodeloval na razstavah v tujini, med drugim tudi na Bienali v Sao Paolu, kjer je bil nagrajen za svojo grafično zbirko »Vojna in grozote smrti«. PAVLA BORBONI SPET V TRSTU Dne 10. maja je. začela gostovati v Trstu znana italijanska igralka Paola Borbond, ki prikazuje svoj novi recital. Ta Obsega nekaj enodejank, katerih avtorji so Carlo Terron, Galiazzo Gagliazzi, Aldo Niccolai, Riccardo Baccelli in Stefano Gandi. Paola Borboni bo gostovala v Trstu do 15. maja. KAREL ZELENKO RAZSTAVLJA V TRSTU V razstavni dvorani bara Tivolija razstavlja te dni mladi slovenski kipar, grafik in keramik Karel Zelenko. Sodeloval je že na raznih mednarodnih razstavah. NAGRAJENA MLADA PISATELJICA V Palmi na Mallorki je dobila 22-letna italijanska pisateljica Dacia Mamini mednarodno literarno nagrado »Formentor«, ki jo podeljuje vsako leto skupina založnikov iz raznih dežel za še neobjavljeno knjigo, ki jo smatrajo vredno objave v vseh svetovnih jezikih. Roman Dacie Maraini ima naslov »L'e.ta del malessere« in obravnava zgodbo ljubezni 17-letnega dekleta. Hkrati so podelili Uweju Johnsonu Mednarodno nagrado založnikov za leto 1962 za njegovo »Tretjo knjigo o Achimu«. Vsaka ob obeh nagrad znaša 10.000 dolarjev. MAUGHAMOVA ZBIRKA SLIK NA DRAŽBI V torek so prodali v znameniti londonski umetnostni trgovini »Sotheby's« zbirko slik pisatelja So-merseta Maughama. Celotna zbirka je bila ocenjena na več kot pol milijona funtov šterlingov. Najvišjo ceno, to je 80.000 funtov, sta dosegli Picassojevi sliki »Smrt Harlekina« in »Sedeča ženska na vrtu«, kateri je kupil neki zasebni zbiratelj. SIENSKI GLASBENI TEDEN Dne 22. julija se 'bo začel v Sieni tamkajšnji glasbeni teden, ki bo že 19. Odprli ga bodo s koncertom Vivaldijevih skladb, na katerem bodo izvajali še neznane oziroma neobjavljene Vivaldijeve skladbe. SANSONIJEVA ENCIKLOPEDIJA Založba Šansoni v Florenci je začela izdajati novo enciklopedijo v snopičih z naslovom »Leonardo«, ki bo izhajala vsak teden. Ti zvezki, ki bodo končno tvorili tri knjige, bodo vsebovali najvažnejše pojme s področja znanosti in tehnike. Zanimivo je, da bodo pri tej enciklopediji sodelovali strokovnjaki iz zahodnih in vzhodnih dežel, sta bila izvoljena Argentinka Oktavia Ocampo in Uredništvo »Leonarda« je že razpisalo več posebnih Poljak Jan Paradovvski. , nagrad za najboljša dela. GOSPODARSTVO Spomladi vina rada postanejo motna Kakor hilro nastopi spomladanska toplota, postanejo nekatera vina motna. Čeprav je to naraven pojav, je kolikor toliko nevaren : nevarnost je, da bi se kakšno vino pokvarilo in zato moramo paziti. Ce vino iz kateregakoli vzroka jeseni ni dobro prevrelo in je ostalo zaradi določene količine nepovretega sladkorja mehko prijetno (amabile), bo ob nastopu vročine zopet začelo kipeti, da spremeni ostali sladkor v ogljikovo kislino in alkohol. Ce je bil sod poln, bomo najprej opazili, da okoli vehe pritiska vlaga iz soda. To je naravno za vsa vina — in tudi vse druge predmete — da pri višji toploti razširijo svojo prostornino in zato dotični pojav sam na sebi ni nevaren. Nevaren pa začne biti, če je vino postalo tudi motno. V dobrih kleteh, kjer je zrak vedno nekoliko zažveplan, ni posebne nevarnosti, pač pa v zanemarjenih kleteh, kjer je v zraku vedno vse polno kisovih ali ocetnih kvasnic, ki spreminjajo alkohol v ocetno kislino, vino pa v kis. Zato bomo sedaj spomladi ravnali takole: Najbolj so v nevarnosti še sladka vina, ki imajo pod seboj lego ali drožje, ker niso bila dolgo ali še nikdar pretočena. Zato moramo ta vina takoj pretočiti, da odstranimo drožje. Nekaj dni pred pretakanjem dodamo takim vinom enososino, in sicer po dve kocki na hi: enososino zdrobimo v prah, katerega raztopimo v nekaj litrih vina in zli- Gostota hibridnih sort koruze Vseh hibrdinih sort koruze je na tisoče: so komaj meter in pol, a tudi tri metre visoke, ene neznatne, druge orjaške. S poskusi so ugotovili, kako gosto mora biti posejana določena sorta, da bo dala najvišji pridelek, najvišji hektarski donos. Prodajalci semena hibridne koruze povedo, kako gosto naj bo posejana, to je koliko stebel naj pride pri posamezni sorti na štirjaški m (m2). Meje glede gostote so zelo razsežne in gredo od 3 do 7 stebel na m2, kar pomeni, da prva sorta daje najvišji hektarski donos, če rastejo na vsakem m2 po 3 stebla, druga sorta pa, če jih raste na m2 po 7. Iz tega sledi, tla moramo zelo paziti na gostoto in da bi napak ravnal, kdor bi vsako sorto hibridne koruze enako gosto sejal. Umljivo je, da bomo hibridno koruzo sejali v vrste in ne kar na široko, ker drugače ne moremo nadzorovati gostoto in tudi ostala opravila so težja, s stroji sploh nemogoča. Pri gostoti koruze moramo paziti na razdaljo med vrstami, potem na razdalje med posameznimi stebli v vrsti. Naslednja razpredelnica pove, kakšne morajo biti te razdalje v cm, če hočemo imeti na vsakem m2 določeno število stebel: 70 j 7.1 5.7 4.7 4.0 3.5 75 | 6.6 5.3 4.4 3.8 3.3 80 | 6.2 5.0 4.1 3.5 3.1 85 | 5.9 4.7 3.9- 3.3 2.9 Priporočljivo je opraviti čim prej prvo razredčen j e stebel, ker se mnogokrat pokaže potrebno podsaditi na manjkajoča me-sta v vrstah. jemo v sod; po 5 do 8 dneh pretakamo, ne da bi žveplali. Ce pa je vino bilo pred katkim — v 6 tednih — pretočeno, ga ni potrebno ponovno pretakati in je dovolj, da klet dobro zažve-plamo. Ce je klet velika in žveplanjc ne zaleže, dodamo tudi takemu vinu enososino, in sicer po eno kocko na hi: kocko zdrobimo v prah, raztopimo v litru vina in zlijemo v sod. Spomladansko kipenje oziroma pokipenje vina se lahko izvrši: z lastnimi, naravnimi kvasnicami, katerih je v vinu vedno nekaj in se po potrebi razmnožijo. Ce pa hočemo pokipenje pospešiti, dodamo vinu umetnih ali selekcioniranih kvasnic in na vsak hi vina po 20 gramov amonijevega fosfata, katerega raztopimo v vinu in premešamo. Amonijev fosfat služi za hrano kvasnicam, ki se potem hitreje namnožijo in delo prej zaključijo. Ko začne vino zopet kipeti, mu nastavimo kipelno veho kot jeseni na sode z moštom. Ta veha naj ostane toliko časa na sodu, dokler kipi in ne postane trdo. Ko sc po poki-penju vino zbistri, ga pretočimo, da ga tako rešimo še ostalih drožij. ooo NAJMODERNEJŠO KLET V ITALIJI bodo zgradili na robu mesta Trento. Ta bo nekaka centrala drugih vinarskih zadrug, katerih je v isti pokrajini 18. Zgradba bo krila 5.000 m2 stavbišča in bo stala nad 750 milijonov lir. V kleti bo 80 cementnih c> stern po 500 hi in 150 velikih hrastovih sodov za zorenje vin. Celotna zmogljivost kleti bo 150.000 hi. Mnogo kletarskih opravil bo avtomatiziranih, tako da za ista n.: bo potrebno mnogo človeške delovne sile. '€vvivost sadja Črvi povzročajo velikansko škodo vsakemu sadjarju, posebno še, ker so črvivosti podvržene več ali manj vse naše vrste sadja. Črvivost preprečujemo s pravočasnim škropljenjem s primernim škropilom, in sicer : Češnje: zgodnje navadno ne postanejo črvive, od poznejših pa jih je večji del črvivih, če jih ne poškropimo z »rogorjem«. Škropimo v trenutku, ko opazimo, da selena barva ploda postane bolj bleda, torej malo prej, kot se plod prične rdečiti. Takrat je jajček češnjeve muhe, ki povzroča črvivost, že v plodu. Ce pa je ta zadet le s kapljico škropila, katerega plod takoj vsrka, jajčece pogine in se iz njega ne more razviti črviček. »Rogor« je sam na sebi sicer hud strup, ki pa svojo strupenost v nekaj dneh izgubi, tako da lahko brez vsake skrbi uživamo češnje, ki so bile pravočasno poškropljene z rogorjem. Jabolka, hruške, slive, breskve: črvivost tega sadja je odvisna od škodljivca, ki sc imenuje zavijač, a je svojstven za vsako vrsto sadja. Ta škodljivec ne nastopi z vsemi svojimi silami naenkrat, marveč v majhnih oddelkih, kot se pač razvijejo iz prezimujočih bub. Zato pa ne zadostuje le eno škropljenje, marveč moramo škropljenje približno 5-krat ponoviti, in sicer vsakih 10 dni, začenši sredi maja. Kot škropilo uporabljamo raztopino svinčenega arzenata — 400 gr v 100 litrih vode — ali gesarola 50 — 200 gr v 100 litrih vode — ali carposana — 100 gr v 100 litrih vode. Arzenat in carposan sta hudo strupena in zato ne smemo uživati plodov in morebitne povrtnine, ki bi zrastla pod oškropljenim drevesom, vsaj 3 tedne ali toliko časa, dokler močan dež ne opere poškropljenega drevesa. Gesarol 50 za ljudi ni posebno strupen, a bolje je biti pazljiv tudi pri tem škropilu. V trgovini je še vse polno drugih sredstev, ki učinkujejo proti zavijaču. ZENA M BOM BARVF. IN VZORCI Znano je, tla težko blago, svetle barve z velikimi in širokimi vzorci, napravi osebo, ki jo nosi, debelejšo, kot je v resnici; nasprotno pa se zdi oseba, ki nosi lahko, temno blago, mnogo vitkejša. Zalo bodo visoke in vitke ženske raje izbrale prvo vrsto blaga, močnejše pa drugo. V zvezi s črtastim blagom, naj vas opozorim na to, da navpične črte napravijo osebo vitkejšo, vodoravne pa debelejšo. Zato bodo navpične, črte lepše pristajale majhnim in debelim, vodoravne ali poševne črte pa vitkim in suh. in ženskam. Ozko in tesno obleko si lahko privoščijo samo one, ki imajo lepo izoblikovano telo z ozkimi boki; široka obleka bo laže zakrila razne pomanjkljivosti in napake predebelih ali presuhih žensk. Vedite, da se morajo barve obleke, plašča, klobuka, torbice, čevljev in rokavic ined seboj ujemati. Mnogokrat srečujemo po ulicah stare »mladenke«, ki so po načinu oblačenja podobne onim, ki v raznih humorističnih revijah zabavajo ljudi. Ženske, ki so že dosegle določeno starost, naj se zato izogibajo kričečih barv in vzorcev. Dekleta in mlade žene lahko svobodno izbirajo med živimi svetlimi barvami; vendar morajo izbrati take barve, ki jim najlepše pristajajo. Svetlopolte naj se odločijo za pastelne barve, vendar jim nekateri odtenki zelene, plave in rume- ne barve, ne pristajajo. Zato je dobro, da, preden kupimo blago, ga položimo na ramo in ugotovimo pri dnevni svetlobi, če lepo pristaja k obrazu. Zenske kostanjevih las lahko obogatijo svojo garderobo z oblekami katerekoli barve, ki se prilegajo njihovi koži. Blondinka bo morala biti bolj previdna pri izbiranju barv. Ze vnaprej mora vedeti, da rumena in oranžna barva nista zanjo. Najbolj ji pristajajo oastolne barve, pa tudi bela in črna. Modra barva daje lepe odseve njenim lasem in poživi bledo polt. Tudi svetlosivo barvo lahko nosijo. Črnolaski s temno poltjo najbolje pristajajo siva, rumena in beige barva. Rdečelaska naj se izogiba živih barv. Rumena, oranžna, rdeča in roza barva niso za njeno garderobo. Nosi naj vijoličasto, rjavo, včasih tudi zeleno in modro barvo. Opozoriti vas hočem na to, da imajo barve različne odtenke z ozirom na razsvetljavo. Da ne bo pozneje neprijetnih presenečenj, izbirajte barve blaga, iz katerega si hočete napraviti večerno obleko pri umetni luči, ostalo blago pa vedno pri dnevni svetlobi. In končno še tole: mati in hči naj n:kar ne nosita enakih oblek, ker se zdi smešno: to velja tudi za sestre, naj si bosta dvojčici ali ne. Ondina It. It. Peša usede lo. Gozdar je sočutno pogledal mladeniča: »Tudi jaz sem tako mislil, toda zdaj mislim drugače. Dragica je jasno napisala, da je ,v'a iz hiše zaradi nekega moža. Prepričala se je, da ne more postati vaša žena. Trdo se to sliši, a njeno odločitev moramo sprejeti, tud’ če nam ni razumljiva.« S kretnjo, ki je kazala, da sam ne verjame v težko odločitev, je nadaljeval: »Dobro veste, da vas visoko cenim. A kako naj si pomagam? Dragica je dovolj stara, da sama odloča. Po dolgem času je prišla do nenadnega sklepa. Vendar bolje sedaj, kakor pa da bi se kesala vse življenje.« Obupen smehljaj je spreletel mladeničev obraz: »Zaradi nekoga — tako je zapisala!« S stisnjenimi zobmi je končal: »No, prav — bom pa poskusil, da se vdam v usodo.« , Obrnil se je in je s povešeno glavo odšel iz sobe. Osem dni je že minilo od tistega dne. Rajko pa se še ni pomiril. Stanoval je že v mestu. Podjetje mu je poskrbelo za mirno in lepo stanovanje. Delo mu je prijalo. Glavni inženir je brž spoznal sposobnost! novega nastavljenca. Uvajal ga je v vedno boij zahtevna dela, kar je bilo Rajku zelo všeč. Z delom je tudi odganjal neprestane nisli na Dragico. Kadar se je zmislil nanjo, so se mu vračalli dvomi. Ali je bila vsa njena ljubezen samo gola laž? Ne, zakaj takega ni zmožna. In vendar mu je gozdar potrdil. On, njen oče, bo pač vedel. Rajko se je spet sklonil nad svoje načrte, ko je opazil mladeniča svoje starosti v razgovoru z glavnim inženirjem. »Rad bi vam predstavil našega novega sodelavca, gospod Prašnik. Inženir Brenk bo zaposlen v tej dvorani.« Medtem ko sta si oba segla v roke in spregovorila par vljudnostnih besed, je glavni inženir nekaj premišljal. »Veste kaj, inženir Prašnik, vi se boste preselili v malo sobo tu poleg. Tako boste bolj mirno dokončali začete risbe.« Prašnik je prikimal. Premišljal je, kaj se mu zdi na novem sodelavcu tako čudnega. Kmalu pa je prepodil misli in se je zatopil v svoje delo. Nekaj dni pozneje, malo pred koncem urnika, je glavni inženir stopil v sobo. »Kot vidim, ste se kar lepo vživeli,« je prijazno nagovoril Prašnika. »Tu ste v miru, meni je pa tudi na tem, da načrte čimprej izdelate.« »Seveda, nekaj časa bo še treba, preden bom vse načrte in račune pregledal.« »No, se razume,« je prijazno odvrnil vodja. Na hodniku je začuden obstal. »Vi ste tukaj, gospodična?« je vprašujoče pozdravil Ani Lipičevo. »Nekaj iščem, gospod inženir Mirt. Morda ne boste verjeli, da iščem mojega rešitelja?« 1 ja?« »Rešitelja iz življenjske nevarnosti?« »Da, gospoda Prašnika. Saj je tu zaposlen? »On vas je rešil?« »Da. Ko bom imela čas, vam bom kaj več o tem povedala. Kje ga najdem? Pravzaprav,« se je nasmejala, »pokličite ga k meni, da ne bom motila obratovanja.« »Nikakor ne boste motili gospodična, inženir Prašnik dela sam v svoji sobi.« Ani je prikimala. Ni pa opazila, da jo je opazil inženir Brenk. Ko je potrkala na Prašnikova vrata, je v jezi stisnil pesti, ker je slišal njene besede. Kaj mu jo bo ta Prašnik prevzel? Ani mora biti njegova! Sicer pa ne gre samo zanjo, tu je očetov načrt, kako se bosta po poroki obe podjetji zlili v eno. »Motiš se Prašnik,« je zaškrtal z zobmi. »Ona bo moja — ne tvoja!« Dve minuti nato se je oddahnil, ker je Ani že zapustila Prašnikovo sobo. Morda se pa le moti in je ona samo kaj pozabila? Tovarnarjev sin je pa imel še drug vzrok za jezo. Očitno je.bilo, da daje inženir Mirt temu Prašniku neko prednost, kljub temu da sta oba skoraj v istem času nastopila služ-I bo. Hari Brenk seveda ni upošteval, da so | Prašnikova dela bolj natančna kot njegova. Deset minut kasneje se je pa Hari jeva jeza skuhala do zavreline. Kar premagovati se je moral, da ni zarjul. Na drugi strani ceste je stal ličen športni avto, katerega je on prav .dobro poznal. Poznal je pa tudi dekle, ki je stalo tam poleg. Zraven nje pa je stal mož, ki ga je sovražil iz dna srca, Rajko Prašnik. Brenk je zadržal korak, da ju ne bi videl. Bal se je, da mu ne bi ušla kaka nepotrebna beseda, ki bi podrla vse njegove načrte. Ani in Rajko ga nista niti opazila. Govorila sta precej živahno. Pravzaprav je samo njo slišal, ko je proseče in s prigovarjanjem silila v svojega spremljevalca: »Končno mi boste vendar dovolili, da se srečam s svojim rešiteljem.« S prilizljivim nasmehom je še dodala: »Prosim, Rajko, sedite v voz.« Prav nič se mu ni zljubilo. Sploh ni računal, da bi jo še kdaj srečal. Vendar je gospodarjeva pastorka. On dela pri njem in navsezadnje mu Ani tudi ni nič hudega storila. Kljub tem pomislekom ga je nekaj težilo, posebno če se je zamislil na Dragico. Ko je prisedel in je ona zagnala motor, je nehote opazoval njen obraz. Spet se je spomnil na Dragico. Primerjal jo je s tem lepim dekletom. Zdaj bi se bil skoraj zakrohotal. Saj se je Dragica le igrala z njegovo ljubeznijo. Sama je pobegnila od njega. Iz teh misli ga je zdramila Ani: »Lepo je od vas, Rajko, da se tudi meni malo posvetite.« Pogledala ga je očarujoče in je tudi sama občutila radost, da sedi poleg njega. Na cesti je pa stal Hari Brenk. Razglabljal je, kako bi spravil s poti tega tekmeca. Albina Sivec je bila že starejša in izkušena gospa. Kot vojna vdova se je nahajala precej v stiski. Zalo je morala oddajati del stanovanja v najem. S svojimi stanovalci je imela vedno srečo. Pri njej so se počutili kakor doma, ker je znala vsem prav svetovati in pomagati. Dragica se je po svojem begu iz Tihega dola slučajno zatekla k tej dobri gospe. Gospodinja je opazila, da dekle trpi, a si ji ni upala zastavljati radovednih vprašanj. Prav dobro je vedela, kako občutljiv je zlasti mlad človek, če je doživel kakšno razočaranje. Zato je molčala in čakala, da bo Dragica sama spregovorila. (Dalje) V poltemi je komaj razločil stene votline, vendar je mogel opaziti, da so okrašene s podobami in kipi, ker so gorele pred njimi lučke. Toda njihova svetloba je bila prešibka, da bi bil mogel videti, kaj predstavljajo. Le na eni sliki, ki je bila najbližje, je razločil žensko podobo z otrokom v naročju. Bila je temne polti in močno podobna starodavnim »črnim« bizantinskim Ma-donam. Obred, ki je le bolj oddaleč spominjal na nekdanjo katoliško mašo, lahko pa tudi na obrede kake druge nekdanje krščanske sekte, je še precej dolgo trajal in je postajal vedno manj razumljiv Petje se je vrstilo z nekakim recitiranjem, in nato so se zvrstili pred oltarjem kar trije govorniki, katerih pa ni mogel razumeti niti besedice. Končno so se verniki posamezno podajali pred oltar in se dali blagosloviti od duhovnika. Krushnik je postajal nestrpen, ker se mu je mudilo. Posadka na vesoljski ladji je bila gotovo v hudih skrbeh, ker se toliko časa ni vrnil in ker tudi še ni sporočil, zakaj se je tako zamudil. Vendar ni upal oddajati sporočila v templju med službo božjo, ker bi mu lahko to zamerili ali mu celo preprečili oddajanje, saj verjetno niso vedeli, kaj pomeni. Tudi ven ni upal oditi, ker se je bal, da bi zgubil stik z dekletom, ki ga je bilo edino neko liko razumelo, in bi lahko tako zgrešil tudi starega poglavarj; Zato je vztrajal, a bil je vedno bolj nepotrpežljiv. todtateh i.5. oesotja ~~ K. Z. -----— 31- »Ti ljudje morajo biti izredno pobožni«, si je mislil. Toda to jc bilo tudi razumljivo, ker so bili, kot je vse kazalo, zelo primitivni in religija je dajala najbrž glavno vsebino njihovemu živ jenju, kot je bilo tudi pri nekdanjih primitivnih narodih. Mikalo ga je, da bi kar med službo božjo odšel naprej in nagovoril poglavarja ter ga odvedel ven, saj stvar, zaradi katere je bil zdaj tu, je bila dovolj važna, da bi opravičila njegovo ravnanje. Toda s tem bi lahko razjezil vernike in morda tudi starca samega. Zato je bilo vseeno bolje počakati. Kar oddahnil si je, ko je bil obred končno le pri kraju in so začVli ljudje odhajati. Videl je, da so oblečeni moški v nekake usnjene telovnike in ozke hlače, ženske pa v živopisane tunike podobne kot jo je nosilo dekle, ki ga je pripeljala sem. Toda v tem opazovanju ga je zmotila ravno ona. Vstala je, ga prijela za roko in ga odpeljala naprej, v prostor za oltarjem, kjer je čakal starec. (Dalje) ]P JR K G H, K PREDSTAVLJAMO VAM NAJRESNEJŠEGA KANDIDATA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Bobby Fischer - čudežni otrok Na medconskem šahovskem turnirju, ki je hi! pred kratkim v Stockholmu, je zmagal ameriški velemojster Roherl Fischer in tako prekinil zmagoslavje ruskih šahistov na prvenstvenih turnirjih FIDE za svetovno šahovsko prvenstvo. »Bobbyje-va« premočna zmaga, kljub zelo ostri konkurcnci, že sama po sebi priča o izjemnih igralskih sposobnostih komaj 19-lctncga Američana. Fischerju je. Ic za las »ušla« končna zmaga na velemojstrskem bk-j-skem turnirju (I. Talj), toda v Stockholmu je dosegel prvo veliko turnirsko zmago. Tisti šahovski strokovnjaki, ki trdijo, da napreduje Fischerjevo šahovsko znanje v šestih mesecih za toliko, kot pri ostalih velemojstrih v dveletnem obdobju, so zdaj nadvse veseli Fischerjevega uspeha. Prepričani so, da ho »Bobby« opravil tudi zahtevnejši zrelostni izpit v boju z neposrednimi tekmeci za svetovno prvenstvo. Se predvsem verujejo v Fischerja zato, ker je ta v zadnjih osmih turnirskih partijah z ruskimi šahisti dosegel izreden uspeh: štiri zmage in štiri neodločene tekme. Fischer je v Stockholmu odi-Rral 22 partij in je 13-krat zmagal, 9-krat remiziral ter ostal tako neporažen. Odstotek 79,5 osvojene ločke je najlepše spričevalo Fischerjeve prodornosti, hkrati pa njegove že skoraj legendarne iznajdljivosti v obrambi. Zanimivo je primerjati Fischerjev uspeh s končnimi izidi, ki so jih dosegli zmagovalci prejšnjih Štirih medeonskih turnirjev. Leta 1948 v Saltsjo-hadenu je zmagal 24-letni (takrat) David Bronstein — 71% točk (8 zmag, 11 remijev, neporažen), leta 1952 v Stockholmu je bil prvi Aleksander Kotov, 34 let star Rus, ki je osvojil 82,5% točk (13 zmag, 7 remijev, neporažen), leta 1955 v Goteborgu je bil Ponovno prvi David Bronstein — 75% (10 zmag, 10 remijev, neporažen) ter leta 1958 v Portorožu takrat 22-letni Mihail Talj — 67,5% točke (8 zmag, 11 remijev in I poraz). Bronstein je leta 1950, po zmagi v Satsjobadcnu, delil prvo mesto z Boleslavskim premagal v odločilnem dvoboju (7,5-6 5), Leta 1951 je igral proti Botviniku za svetovno prvenstvo in remiziral 12-12. David Bronstein je leta 1956 v Amsterdamu delil 3. mesto. Tudi Kotov je na turnirju kandidatov 'leta 1953, Zurlch-Neuhaustn delil 3. mesto. Mihail Talj pa je zmagal v turnirju kandidatov leta 1959 — Bled-Zagrcb-Beo rad in leto dni kasneje premagal Botvinika (12-8,5) in postal tako svetovni šahovski prvak. V povratnem dvoboju leta 1961 je Talj izgubil proti Botvin ku (8-13) in s tem tudi častni naslov. Od začetkov do današnjih dni Na medconskem šahovskem turnirju v Stockholmu so se ukvarjali šahovski časnikarji in strokovnjaki seveda najbolj s Fischerjem. Sicer pa se je velemojster Fischer na to že navadil. Ze štiri leta, odkar je postal kot 15-letni deček najmljaši šahovski velemojster, je zaželena tarča šahovskih, športnih in ostalih časnikarjev. Kakšen je ta mladi Američan? Ne da bi se spuščali v psihološko razčlenitev ali podrobno poglobitev njegovih ž vljenjskih navad, lahko na kratko povemo to: Najprej je treba povedati, da ni »Bobbv« nikakrše l čudak ali vase zaverovan ("'ove1;, temveč prej rahlo plah, na splošno pa prijeten in srčno dober fant. Kar se pa njegove samozaverovanosti oziroma dom šljavost' tiče je precej nedolžen v pr merjavi s povprečnim italijanskim nogometašem. Da bomo laže razume'i nekatere njegove navade oziroma osebnostne značilnosti, se povrnimo v preteklost. Kmalu po Bobby-je.vem rojstvu je oče zapustil družino in mati je preživljala sebe, njega in sestro s pomivanjem posode v bližnjem hotelu. Fischerjeva rana mladost je bila brezupno enolična. Medtem ko se je večina Ne ure in ure ali dneve, temveč mesece je posvetil Fischer šalui. Slutil je v njem svojo življenjsko prilo' tost in postal je izvrsten šahist. Hkrati s tem pa lahko razumemo njegovo današnj,o nenasitno že.ljo j o številnih in kp h oblekah, obutvi, srajcah itd. Po izbran h jedilih, zanimivih potovanjih, lepih hotelskih sobah, skratka po vseh stvareh, o katerih je svoje dni samo slišal in sanjal, še nekaj mu je ostalo iz. tistih dni. Iskrena in globoka mržnja do vseh tistih, ki živijo v izobilju in niti za trenutek ne pomislijo, da lik ob njih živijo ljudje, ki nimajo ničesar. Fischer je nepokvarjen in iskren. Včasih mu to nekateri časnikarji zamerijo, četudi so sami krivci njegove nejevolje. Prepričujejo ga namreč o šahovskih stvareh, on pa jih zavrača z besedami: »Nimate pojma o šahu!« Bobby živi za šah in šah mu pomeni vse. Sahisle nadvse ceni. Ko so mu skušali sugerirati, da lahko izigrajo štirje ali pet velemojstrov SZ na turnirju kandidatov v vsakem trenutku z medsebojnim sporazumom, je nejevoljno vzrojil: »To sploh ne pride v poštev, ker so ruski šahisti res resnični šahisti«. Vedno je iskren, četudi ni to vedno priporočljivo^ Kaj bi si, recimo, mislili o njem, če bi vas v hotelu telefo-nično poklica! ob treh ponoči in nato povabil, da skupno z njim poslušate »propagandno oddajo radia Moskva za Američane«, ali pa, če bi vam govoril o svojem notranjem boju, češ da se ne more odločili, ali naj še nadalje vse svoje sile usmeri v šah ali na v lo. da b: poslal pevec zabavnih melodij (njegove |v>vske sposobnosti so precej skromne). Iskren je tudi v svojem navdušenju za pevko Maj-Ho ki je tudi sic-'r njegov ženski lepotni ideal. V določenih ternutkih pa sc pokaže, da je Bobhy deloma še otrok. S ponosnim navdušenjem ti pokaže kopico pisem na nočni omarici, nato pa komentira. Skoraj sama dekleta mi pišejo in v teh pismih je vsega na pretek, od .ljubezenskih izjav.pa do prošnje za fotov> Tž to 'N i ts « s v _ c -S. 1 J c _ .2 , 5 73 'JJ T! & 3 ~ V rt 5° c G . — O rt f3 CO C n, t g; 3 J2 p rt rt > > G o bo rt c U «9 .3 t 2 2T M£ »O r-" VI p C cj 3N E-= .S,'S •=• B 'S X S "* ” rt rt j_i c > p rt u K-'g o .g S S > a h m Is g5? a ^ ^ Tt K* ° c -22, 2 -a pi P 2 sa^ g *-• 6 rt G do g a c *l#g ■"»K E i i i «' g p« RS : " ■* ■= I —. O D. !, o 2 « f> r aj2 M ! 5 c '3 i c ,_.S E ) ^ rt rt ; o is > ■* o p. • -> />, c > a p. rt ^ N >ft > rt « .a-e M n o ! tu cj 5 — 60 o * 3 feKj.fi i P< ,P c/l 1 o o rn>«« Q_ H. >N O > (U - s ° s o. 00 W) a-a (L) c/) fll 'p* o> T3 t* c/> O G TJ O O 33 o .aC g ■“ DS C c 3 II Sf £ s p E P ! ■ r\ • ° a -n > «;a •" O Ih J= 8 SoJ p, g-s ■ c rt d) w •—> C/l P O »c/i G -a -p O ' s-gl •E, ^ E ' ^ d) S- “ X « J! o rt G p, P..J5 rt O ’rt G to a? o E 'G O > C d> "O rt C G O c E •“ rt p. ‘G N C rt o —> a; G ” rt -N-G o H >y O — ^ _b prt'* 2 c S o rt