Štev. 202.
POLITIČEH LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.

Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorliče nad tlakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,-12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek, 5. septembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaa: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev.
Viprejema naročnino, Inserate In reklamacija. — I n a c r a 11 ae računajo enoslopna petitvrsla (dolžina T3 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II h, aa trlkral
9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah atane enostopna larmondvrsla M b. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popaai.
Uprarniškeia telefona iter. 188.
Spomin dveh mož-
Včeraj se je vršila v Zgornjem Tuhinju pomenljiva slovesnost, ki sicer ni vzdignila toliko prahu in vika, kakor je to običajno pri drugih narodnih slovesnostih, ki pa je brez dvoma segla globlje v srce ljudstvu in bo obrodila več sadov, kakor šumne veselice, ki spuhte v zrak brez sledov.
V Zgornjem Tuhinju smo včeraj odkrili spominski plošči dvema tuhinjskima rojakoma: Očetoma Ladislavu in F 1 o -rentinu Hrovatu, znanima slovenskima književnikoma. Bila sta duhovnika-frančiškana, in to je pač zadržalo marsikaterega od one gospode, ki proslavlja desetkrat manj važne književnike, da se ni udeležil odkritja spominske plošče. Pa jih tudi nihče pogrešal ni ob veliki, navdušeni množici tuhinjskega ljudstva.
Pri imenu očeta Ladislava se nam obnovi spomin na prve čase našega narodnega probujenja. Začetki našega znanstvenega stremljenja so spojeni z njegovim imenom. Prvi slovenski slovničar, ki je nadaljeval delo Kopitarjevo in znanstveno preiskoval novo slovenščino, to „milo hčer častitljive svoje* matere", pač zasluži, da ne izgine njegovo ime. Naj ne bo vklesano le v steno župne cerkve zgornjetuhinjske in v steno prijazne rojstne njegove hiše, ampak naj ostane na vek zabeleženo v slovstveni zgodovini slovenskega naroda!
* « *
Zgornji Tuhinj je bil ta dan krasno ozaljšan z zastavami in slavoloki. Slavnost se je pričela v cerkvi, kjer je samostanski tovariš obeh slavljencev in tuhinjski rojak o. Angelik Hribar govoril cerkveni govor. Spominjal se je v njem življenja obeh patrov. (O. Ladislav je bil rojen v Velikih Hribih 1. 1825., o. Florentin pa leta 1847. ravno tam.) Sveto mašo je daroval preč. g. dekan Lavrenčič.
Po maši je bilo slovesno odkritje. Govoril je d r. L a m p e o književni delav-
nosti obeh slavljencev. O. Ladislav kot slovničar ima velike zasluge, da se je izobra-ženstvo začelo učiti pravilne slovenščine, vsled česar je postala slovenščina opravičena, da prodira v šoli in v uradu. Dokazal je, da je slovenščina sposobna izražati vse misli vsaj tako dobro, kakor katerikoli drugi jezik. Če je Ladislav velik kot učenjak, je pa Florentin vreden časti kot poljuden in mladinski pisatelj. Prevajal je spise Krištofa Šmida, opisoval kranjska mesta, življenje kranjskih misijonarjev med Indijanci itd. S tem si je pridobil velikih zaslug za vzgojo naše mladine in za čast naše domovine.
A o d k o d je imel Ladislav svoje jezikovne zmožnosti in Florentin svojo vnemo za pošteno izobrazbo mladine ? Iz rojstne, domače, kmečke hiše. Bila sta pristna sinova našega ljudstva, ki nista odpadla od njega niti po veri, niti po narodnosti, niti po čuvstvu, ampak sta naprej razvijala in gojila duševne zaklade, ki sta jih dobila od svojih poštenih staršev v domači hiši, v tuhinjski dolini. Govornik je stavil nato v zgled tuhinjski mladini oba slavljenca.
O J cerkve so šli navzoči v Velike hribe, na kakih dvajset minut oddaljeni rojstni dom Hrovatov »pri Kaliiu", slovesno okrašen % mlaji in zastavami. Na govorniški oder je stopil g pri f. E v g e n J a r o, ki je v krasnem go?oru popisoval značaj obeh slavljencev, zlasti svojega bivšega učitelja Florentina. Kazal je, kaka mora biti prava šolska vzgoja, ki mora v mladini gojiti verskega duha in ji utrjevati značaj. Vzgajati mora uminsroev lepi harmoniji. To je najboljša narodno delo, vredno, da ga slavimo in častimo može, ki imajo take zasluge za naše ljudstvo. Po končani slavnosti so se gostje in sorodniki slavljencev zbrali k skupnemu obedu.
Pohvalno moramo omeniti vrli moški zbor iz Kamnika, ki je pod vodstvom gosp. H-ybala pel v cerkvi in pri odkritju slavnostnih plošč.
Bil ie lep in časten dan za Tuhinjsko dolino. Upamo, da nista bila o. Ladislav in Florentin zadnja tuhinjska rojaka, ki sta za služila, da ju slavi in čaati hvaležna slovenska domovina!
Rusko - japonska vojska.
Položaj na bojišCu — Ruai nadaljujejo umikanje.
General Kuropatkin je brzojavil dne 2 septembra carju Nikolaju: Sinoči o mraku so Japonci napadli mšo pozicijo v Sikvantunu, toda bili so po vročem boju odbiti. Ponoči so aapad ponovili in sicer s uspehom, ker so potisnili en polk v smeri proti Sakutunu. Ko se je ta polk umaknil, morale so tudi druge čete zapustiti svoje pozicije. Davi so naše čete zopet polagoma prodirale, da zopet zavzamejo pozicijo pri Sikvantunu. Ze ob zori Bem napadel armado Kurokijevo. Opoldne Je topništvo pričelo boj, pehota je pa pričela ofenzivo, da zavzame zopet pozicijo, katere so se Japonci ponoči polastili. Ponoči so Japonci silno obstreljavali notranjo pozicijo pri Ljaojanu ter tudi mesto in kolodvor. Naše izgube so bile neznatne. Pravkar sem prejel od poveljnika garnizije v Ljaojanu sledečo brzojavko datirano od 10. ure 36 minut predpoldne: •Jononci so napadli v centrumu naše pozicije ležeče utrdbe, toda bili so z velikimi izgubami odbiti. Od naših čet, nahajajočih se v utrdbah, je padlo 6 mož.
Londonsko japonsko poslaništvo je pre jelo dne 3 septembra iz Tokia sledečo brzojavko : Maršal O j a m a poroča: Ruske čete, ki stoje nasproti našemu levemu krilu in našemu centrumu, so včeraj nadaljevale svoje umikanje proti desnemu bregu reke T a j c i h o , izvzemši oni del ruske ar made, ki se je utaboril v utrdbah južno in severno zapadno od Ljaojana in na višinah severo-vztočno od Mutthana. Naše armade naskakujejo še vedno ruske pozicije. Naše demo krilo je zasedlo včeraj zjutraj del višin zapadno od H e j i n t a j a. Druga brzojavka maršala Ojame poroča: Danes (3. t. m.) ob 9. uri zjutraj so se Rusi ustavljali našim četam izven Ljaojana. Naš centrum in levo krilo ga napadata.
Druge vesti poročajo, da se Rusi popolnoma umikajo preko re-
ke T a j o i h o. Glavno taborišče Kuro-patkinovo je baje že na severnem bregu reke Tajciho. Jtponci so stali, ko je Kuropatkin odposlal zgoraj omenjeno brzojavko, na višinah južno od Ljaojana ter so obstreljavali mesto in skoro gotovo tudi — rusko umikanje, katero krijejo Rusi kolikor je mogoče. Ako bi Rusi sedaj ostali v Liao-janu, bili bi popolnoma obkoljeni od Japoncev.	v
Izgube so velikanske. Boji okolu Ljao-' jana, ki divjajo od 23 avgus'8, bodo naj-krvavejši od 1. 1871. Japonci so pred dnevi ie sami izjavljali, da imajo 25 000 mož izgube in da so Rusi izgubili 30 000 mož. Japonci napenjajo vse sile, da bi Rusom umikanje pristrigli.
Iz Peterburga se glasi brzojavka z dne 3. sept.: General Kuropatkin brzojavlja, da je zapo-vedal, naj ruski vojaki za-puste Ljaojan ter se umaknejo proti severu.
Reuterjev urad pa javlja iz Peterburga z dne 3. sept: Rusi so zapustili Ljaojan, katerega so Japonoi zasedli. Ruske bojne moči se koncentrirajo na stališčih pri Yentai • premogo-kopib.
Včeraj opoldne je iz Tokia prišlo uradno potrdilo, da bo Japonci včeraj, ▼ nedeljo, ob 9. uri sjutraj zasedli Ljaojan.
Reuterjev urad brzojavlja iz Peterburga še naslednje: Prvi ruski sibirski a r m a d n i zbor, ki šteje 25 000 možjin kateremu poveljuje general Stakelberg, so Japonci odločili od ostale ruske armade.
Japonci bo pri Njučvanu izkrcali 50 000 pomožnih čet, katere bi morale oditi pred Port Artur. Te čete prodirajo sedaj proti severu.
Dalje brzojavljajo iz Tokia i dne 3. septembra : Zadnjo črto gričev med japonskimi postojankami in železnico severno nadLjao-j a n o m je zasedel general Ku-
roki. Se vedno divja hud boj. Včeraj zvečer nam došla angleška poročila o boju pri Ljaojanu opisujejo grozen prizor ob ruskem umikanju. Nad vse grozen je bil pogled čez prehod reke
LISTEK.
Z Velehrada.*)
Vsak Slovan, ki pride na Velehrad, mora v dnu svoje duše obžalovati, da so Slovani tako pozabili svoje nekdanje versko-kulturno središče, nekdanjo Btolico slovanskih apostolov bv. Cirila in Metoda. Slovanu, ki kleči na tej zemlji, posvečeni po stopinjah svetih slovanskih apostolov, kar nekako sama od sebo iz srca prikipi molitev, da bi ae zopet, kakor nekdaj na Vele hradu, osredotočevali in zbirali žarki verskega duha slovanskega in krščanske pro svete slovanske i odtod prodirali med vse Slovane v versko-kulturni preporod slovanskih narodov.
Na Velehradu se vsako leto vrše slav-nosti in shodi (največ po prizadevanju ne umorno delavnega državnega posl. dr. Stojana), h katerim bo vabljeni tudi slovanski gostje Ti shodi so mnogo pripomogli k temu, da starodavni Velehrad zopet vstaja in vzbuja zanimanje slovanskih rarodov.
*) Članek smo jiovzeli iz »Hrvatstvac Stev. 96 (27. avgusta)
Med vsemi velegrajskimi shodi so z versko-kulturcega stališča največjega pomena vsakoletni shodi češko-slo-vans k i h a k adem i k o v inbogo-s 1 o v c e v (shod se vrši vsako leto navadno 2adnje dni julija), ki se vrše nenavadno resno in tiho brez posebnih manifestacij. Ker imajo ti shodi poleg drugih namenov tudi namen, zbližati mlajšo in starejšo generacijo, zato prihajajo k njim tudi starejši duhovniki, pisatelji in profesorji du hovskega in lajiškega stanu; profesorji in druge Btarejšs moči navadno prevzamejo polovico ali še več predavanj na shedu. To daje shodom nenavadno resen značaj in velik pomen za razvoj versko-kulturne misli. Globoko religijozen značaj t«h shodov (shodi so posebno zjutraj in zvečer bolj podobni duhovnim ekseroicijam, kakor pa navadnim shodom), tiha resnoba in duh bv. Cirila in Metoda, ki plava nad Velehradom, vbo to izredno vpliva na vse udeležnike in daje posebno slovanskim gostom mnogo spodbudo h krščanskemu delu in jim ostane v neizbrisnem spominu. Zato bi bilo želeti, da bi se slovanski bogoBlovci in akademiki kolikor možno mnogoštevilno udeleževali teh shodov.
Kdor bo je imel priliko bliže seznaniti s češkimi verskimi in kulturnimi razmerami na Moravskem, se je lahko prepričal, da so imeli shodi bogoslovcsv i akademikov na Velehradu že dosedaj mnogo praktiških uspehov; marsikatero delo v prospeh verskega duba in krščanske prosvete ima svoj vir v teh shodih. — lati pomen kakor za Čehe bi mogli ti shodi imeti za vse Slovane, to se je posebno letos pokazalo.
L?tos se je shod vršil v prvi vrsti v proslavo stoletnice rojstva Frančiška Sušila, bivšega bogoslovskega profesorja v Brnu, velikega bogoslovskega učenjaka (njegovi komentarji za celi N. Z. spadajo med najboljša bogoslovska dela svoje stroke), pesnika in buditelja češkega naroda na Moravskem. A največjo pozornost je med Čehi in med slovanskimi gosti zbudil govor kanonika dr. An t. Podlahe »Bogoslovska v e d a k a t o 1 i 8 k i h S 1 o-vanov in nje organizacija". Govornik je govoril tako globoko, a ob enem tako konkretno in praktiško, da bo mu vsi, tudi največji pesimisti pritrjevali.
Katoliška slovanska bogoslovska znanost — tako je govoril kanonik dr. Podlaha —
stoji primeroma nizko. Ako imamo nekoliko dobrih slovanskih bogoslovskih del, so ta večinoma le polslovanska, ker se ozirajo Ie bolj na inostransko, posebno nemško literaturo, slovanske navadno ne poznajo. A vsak bogo-slovski pisatelj bi moral poznati slovansko znanstveno literaturo svoje stroke. Z»to je potrebna organizacija; biblioteke bi se moral« ozirati na slovansko bogoslovsko literaturo. Za organizacijo je velike važnosti, da katoliška slovanska bogoslovska znanost obrne večjo pozornost na slovanski vzhod, proučuje bogoslovsko literaturo vzhodne cerkve in sploh vzhodno cerkveno vprašanje, pred vsem v ireniškem duhu na temelju pozitivnega bcgoslovsko-znanstvenega dela (tu je govor-nik pohvalno omenil hrvaškega učenjaka fra Markovica). — Za napredek bogoslovske znanosti med Slovani je potrebno, da vsaj bo-goslovski pisatelji poznajo dobra bogoslovska dela drugih slovanskih narodov. Da so to pospeši, zato predlsga govornik, da se ustanovi centralni časopis, ki bi bil pregled bogoslovsko znanstvenega dela pri slovanskih narodih, zravon pa priprava in podlaga za nadaljnje delo zazedinjenje slovanskih narodov v veri. Za časopis predlaga latinski jezik,
Tajciho. Utonilo je mnogo konj, in na nekaterih krajih so mitvi konji zajezili reko. Vojaki so trumoma bežali iz krvavega klanja čez most, kojega bo tvorili v reki mrtvi konji. Zgodila se je nova nesreča : mrtva telesa konj so bc vsled teže razločila pod vodo in konjski nasip čez reko se je podrl. Vojaki so popadali v vodo. Na živce dveh vojakov je grozni prizor vplival tako, da sta zblaznela na mestu. Japonci, bakor tudi Rasi imajo mnogo ranjencev, primanjkuje zdrav nikov. Strežniki so tako z delom preobloženi, da strežejo le težko ranjenim, a lab^o ranjeni vojaki si morajo pomagati sami. Ž * s e d a j c e n i j o i z g u b e na 50.000 mož. V Tokiu so mnenja, da je maršal Ojama s svojo glavno močjo, ki je stala južno od Tajcibe, danes zjutraj prekoračil reko. Kuroki je včeraj zasedel hejintajške višine V Tokiu so mnenja, da bo danes tudi že gospodar železnice.
B tka pri L aojanu kljub temu, da so Japonci Ljaojan ie zasedli, še ni končana. Japonci zasledujejo umikajoče se Ruse in reči se še ne more, da je Ku ropatkin že ušel cbkoljenju.
Kuropatkin poroča o umikanju ia Ljaojana.
Peterburg, 3 septembra. (Urad.) Kuropatkin poroča z dne 3. septembra: V pretekli noči je sovražnik zopet pričel z ofenzivo ter se polastil skoro vseh naših pozicij pri Sikvantunu. Naše čete so se umaknile. V zadnji noči se je prvi sibirski vojni zbor, ki je v zadnjih petih dneh imel velike izgube in ki je bil v nevarnosti, da ga sovražnik obide, umaknil več kilometrov proti zahodu. V takem položaju sem zapovedal zapustiti Ljaojan ter se umaknil proti severu.
Ljaojan Sedan?
V nesreči se izpozna pravega prijatelja, govori stara prislovica Resnico tega pregovora čuti sedaj Rusija. Komaj je izbruhnila vojska. rastli so ia tal neprijatelji Rusije, kakor gobe po dežju. Rizni listi so proslavljali roparski japonski napad na Port Artur kot ju naški čin, in admiral Togo je bil čez noč največji junak, kar jih pozna svetovna zgodovina. Vsemu svetu je znano, da je ruski car hotel mir in da ruska armada ni bila pripravljena; javna tajnost je, da so se Japonci pripravljali za vojsko proti Rasiji najmanj š -st let in da so tuje, ' Rusiji neprijazne države, hujBkale Japonce proti Rusiji, — vendar slovanski neprijatelji zvračajo na Rusijo odgovornost za vse posledice krvave vojske. Po poročilih teh časnikov so Japonci od prvega da zadnjega sami Leonide, dočim so ruski polki črede zbeganih ovac. Skrajne meje cinizma pa presega sovraštvo do Rusije, ki odseva iz nemško-nacionalnih listov. Ti bi veselja znoreli, ko bi japonske čete zasedle Moskvo in bi japonski vladar v Peterburgu narekoval pogoje miru.
Tako čitamo v nekem nemškem listu: Velika, večdnevna bitka pri Ljaojanu se je končala s strašnim porazom za Ruse. Ruska armada beži razkropljena in zbegana proti Mukdenu. Z ruskimi topovi so Japonci kar kosili ruske vrste. Čuden slučaj je, da so bili Rusi pri Ljaojanu tepeni na dan francoskega poraza pri Sedanu. Japonski vojskovodje, ki so dobri učenci nemških strategov, morejo se z veseljem spominjati tega slu čaja. Rusija je do tai ponižana, uničena na morju in na kopnem. Zadovoljstvo in ve selje prešinja vso napredno Evropo, kaiti: »čim slabše je v Rusiji, tem boljše za Evropo 1«
Tako in enako pišejo nemški listi v Avstriji. Is tega smemo sklepati, kolik moralen poraz bi bil za Slovane sploh, ko bi Ru sija podlegla na bojišSu. značilno pa je, da celo vladni listi ne morejo prikriti svojega
ker je umaven vsem bogoslovskim pisateljem in pristopen tudi neslovanskim narodom. Temelj vsej organizaoiji in glavni po-go, za napredek bogoslovske vede med ki-toliškimi S ovani bi bila slovanska bogo-slovska akademija, ki naj bi se ustanovila pod protekcijo avstrijskega episkopata po zgledu nemške »Leo-Gesellschaft;" akademija bi finančno in organizatorsko podpirala napredek slovanske bogoslovske vede. — Toliko v kratkih besedah o znamenitem govoru ; govornik je še rešil mnoga praktiška vprašanja, o katerih bi bilo tukaj preobširno govoriti. Upamo, da izide cal govor v hrvaškem prevodu; potem bodemo laije presodili njegov pomen.
Velika literarna delavnost in praktiški organizatorski duh kanonika Podlahe nam je najlepša garancija, da njegove ideje ne bode zaspale, dokler se vsaj nekoliko ne realizirajo. Splošno se je povdarjalo, da bode šlo vse doBti lahko, treba je najti še mož s primerno bogoslovsko ia jezikovno izobrazbo, ki bodo mogii voditi to deio; v tem je
veselja, dasi minister za vnanje posle pri vsaki priliki naglaša, da so že nekaj let naj boljše razmere med našo državo in Rusijo Pisava vladnih listov utegne slabo vplivati, in morda se še spomni ruski car besed svo jega očeta, da je edini pravi prijatelj Rusije črnogorski knez.
Zadnje poročilo z bojišča se glasi, da so včeraj zjutraj ob 9 uri Japonoi zasedli Ljao jan Prvo vprašanje je torei. kaj je vzrob, da so se Rusi umaknili iz Ljaojana ? D.ie 1. septembra so Japonoi prekoračili reko Tajciho ter skušali obkoliti levo rusko krilo. Ako je to vzrok, da so se Run umaknili, potem jih Japonci niso »vrgli« s postojank, marveč bo se umaknili na višje povelje. To pa ni poraz, marveč le korak previdne taktike ruskega vrhovnega poveljnika, ki je od ložil odločilno bitko do trenotka, ko dobi od severa dovolj pomoči, ki je že na pota. Sicer pa niso »kosili« le Japonci, marveč tudi ruski topovi. Umikanje ruske armade torej ni še beg v neredu in obupu. Spominjamo se besed ruskega vrhovuega poveljnika Ku ropatkina, da ga bodo mnogi kleli zaradi njegove taktike. In morda je sedaj prišel oni trenotek, bo ga kolnejo zavistni prija telji in ae vesele škodaželini neprijatelji. Toda Sedan za Ruie ni bil Ljaojan in naše trdno prepričanje je, da bodo v kratkem osramečeni vsi javni in tajni sovražniki Ru sije in slovanstva sploh.
400 topov v Mukden
Peterburg, 3. septembra. Abuk-h: fh tovarna za topove je odposlala v Mukden 400 gorskih topov.
Nemški vojaški strokovnjak o polo žaju na bojišču.
Berolin, 3. septembra. Vojaški so-trudmk lista »Kreuzzeitung« piše: Z,e sedaj lahko smatramo, da je poraz ruske armada zapečaten. V Mukden bo prišla ruska ar mada s takimi izgubami ljudij in vojnih potrebščin, da ne bo mogoče vod ti uspešnega nadaljnega bojevanja, dokler se ne bo zma-gujočemu sovražniku postavila nasproti nova armada. Ii Peterburga sicer poročijo, da je general Linjevič s svojimi 30.000 možmi prihitel iz Vladivostoka v Mukden Kuropat kinu na pomoč, a teh 30 000 mož ne bo izpremenilo položaja. Vojska t 1. 190 4. jez bitko pri Ljaojanu končana. Predno bodo prišle na bojišče naznanjene pomočne čete iz evropske Rusije, bo že zima, ki bo pač preprečila nadaljno kretanje čet. Grozno se sedaj maščuje, da ni imel Kuropatkin neomejenega vrhovnega poveljništva in da nista bila A'ekaejev m L;njevič podrejena Kuropatkinu. Ako bi bile stale Linjevičeve čste samo ob rami s Kuro* patkinovimi četami pri Ljaojanu in ne bi bil ostal niti en mož pri Harbinu, bi bil položaj ugodnejši za Ruse. Najbrže si Rusi sedaj tudi Mukdena ne bodo mogli ehra niti. Ostanki rujke armade bodo morali iti daleč nazaj in bodo našli mir šele pri Sun-gariju. Vojna japonska sreča je stvorila političen položaj, katerega posledice bo čutil ves svet.
Ruska vest o umikanju
Petrograd, 4 septembra. Ko so se Ruai umikali od Ljaoiana, so jih preganjali cd zadaj Japonci. Ob straneh pa so obletavale rusko armado mnogoštevilne tolpe H u n -huzov na konjih. Pri napadu na Ljaojan je japonsko topništvo najhujše streljalo na železniško poattjo, da onemogoči Rusom zasesti železniške vozove.
Važna izjava.
Peterburški poročevalec »Matina« se je te dni razgovarjal z velikim ruskim knezom Borisom.
Tekom pogevora mu je rekel stalni spremljevalec ruskega velikega kneza, stotnik Demidov:
glavna ovira. Kdor je bil na Velehradu, se je lahko prepričal, da se bode tudi teh ne koliko našlo. Upati smemo, da bodo v nekoliko letih vsaj v nekoliko realizirane misli kanonika Podlahe i uresničene želje mnogih drugih slovanskih zastopnikov bogoslovske vede.
Dalo in misli velegrajskib shodov mnogih let so dobile svoj konkretni izraz v globokem praktiškem in velepomembnem govoru o »organizaoiji slovanske bogoslovske vede«. Kakor se vsak napredek vrši le na podlagi dotedanjih pridobitev, tako smemo trditi tudi o tem govoru, da ni sad trenutka, ampak praktiški uspeh mnogoletnih bogoslovskih i akademiških shodov na Velehradu. Prihodnje leto se bode govorilo podrobnejše in konkretnejše o teh vprašanjih; na podlagi dosedanjih uspehov se bode gradilo dalje. Upati smemo, da bodemo prihodnje leto na Velehradu stopili sa en korak naprej v verskokulturni organizaciji katoliških Slovanov. V to pomozi Bog i slovanska apostola sv. Ciril i Metod!	N.
Izvzemši carja samega, pač nihče ni obveščen o načrtih Kuropatkinovih Vse, kar se je doslej o tem govorilo, je povzročil Ku ropatkin sam, da zakrije svoje prave načrte. Jako se motijo oni.ki mislijo, da je tedanja bitka pri Ljaojan u že odločilna. Kuropatkin se bo umikal, a sovražniku bo, ko bo zaoustil L ao-jan, prizadal velikanske izgube. A to bo potrebno, se bo umikal do Mukdena in š o o I j severno. A dan 14. Beptembra je sam označil sa dan, ko bo spremenil svojo dosedanjo taktiko. Takrat bo imel Kuropatkin zbrano vso svojo armado. Kuropatkinu je zemljišče v Mandžuriji dobro znano, ker si ga je pred eoim letom natančno ogledal.
Vojake je Demidov jako pohvalil. Ker so odrejene zelo obširne zdravstvene odredbe, med vojaki niso razširjane bolezni, na kate rih pa zelo trpe Japonoi. Vojaki so se borili hrabro in hladnokrvno. — Le s silo je bilo mnogokrat mogoče zadržati čete, da bo se umaknile in da niso naskočile sovražnika z baioneti. Tudi dobre volje med ruskimi čast niki ni zamorilo vedno umikanje armade.
Nemški list o mnenju v Peterburgu.
Berolin, 3 septembra. »Lokal An-zeigerju« brzojavljajo iz Peterburga. Tu z največjo napetostjo pričakujmo porodil o usodi Kuropatkinove armade. či bo se Rusi, bakor se glaee poročila iz Tok a, res umaknili, bo najbrže, po mnenju merodajmh strokovnjakov, zapustili le predne ljaojanske postojanke ter se umaknili na svoje glavne postojanke. Za te se pa boj še ni pričel (?) O Kurokiju je le znano, da je imela nje gova armada velikanske izgube in se bo lahko ruska meč proti njemu uspešno branila.
Nemško poročilo.
Berolin, 3 septembra. „Berliner Tagfblattu" poročajo iz Tokia : Zmago pri Ljaojanu eta odločila s skupnim postopa njem generala Nodzu in Oku, katera Bta Ruse pregnala na celem desnem krilu od Majetuena do Hoinlituna, medtam ko je Kuroki napravil čez Tajciho dva pontonska mostova in pričel takoi prodirati na severnem brepu reke. Japonci cenijo svoje izgube na 19.000 mož.
Sahalin v nevarnosti.
London, 3. sept. Ena japonskih pomorskih divizij namerava napaBti otok Saha-lio, katerega branijo le bivši kaznjenci. General Linjevič je odposlal tia nekaj čet, ker je otok velike važnosti za Vladivostok.
Napad na Vladivostok.
Berolin, 3 septembra. Iz Tokia brzojavljajo „Berl. Tagbl.": Na Sahalin bosta s svojimi rezervami odposlani 7. in 8. japonska divizija, odkoder bodo pričeli Japonci z deli za obleganje Vladivostoka.
Fort Artur.
Glede bojev okolo Port Arturja je prišla sedaj iz Tjencina uradna vest, da je trajalo obstreljevanje Port Arturja die 25. avgusta tri uie; dne 26. so Japonci obstreljevali vojaške zaloge, zvečer pa Talenšan in ladje v pristanišču. Dne 27. sa je vršilo obče ob streljavanje z vseh baterij. Japonci so imeli velike izgube. D.ie 30. je bil mir in 31. se je vršilo zopat obstreljavanje. Rusi zatrju jejo, da niso vzeli Japonoi še nobene utrdbe.
London, 3. septembra. Dopisnik »DAily Chronicle« poroča: »Odpeljem se v Daljni, da prisostvujem zavzetju Port Arturja, kar se zgodi bržkone ta teden«. (?)
London, 4. septembra. Močen japonski oddelek se pomika južno od Ljao-tešana, da bi popolnoma zaprl Port Artur.
London, 3 septembra, h zanesljivega vira poročajo, da bo Port Artur gotovo v najkrajšem času padel. Poročilo, da so se izkrcale japonske čete z namenom, napasti portarturske utrdbe ob morju, se potrjuje.
Mir bo sklenjen?
B e r o Li n , 3. sept. „Novoje Vremja" piše: Po padcu trdnjave Port Artur bo sklenila Rusija mir. Japonci bodo prepustili Rusom Mandžurijo, a vzeli Port Artur, Daljni, Koreo, Sahalin, Kamčatko in Komanderske otoke, ker je to ozemlje za japonsko ribstvo vele važno.
Korejski poslanik odpuščen.
Tokio, 2. sept. (Uradno.) Iz Soeula poročajo, da je bil Li, korejski poslanik v Peterburgu. od vlade 1. sept. odpuščen iz uradne službe.
Car o vojski.
»Petit Parisien« poroča, da se je oar izjavil: »Japonci so zaslepljeni vsled ponosa na svoje pleme. V prvih šestih mesecih so zmagovali vsled svoje organizacije. Rusija je oborožena s potrpljenjem, vztrajnostjo ter močjo in ti trije faktorji ji bodo pripomogli do zmage. Četudi je rusko brodovje mnogo izgubilo, vendar je armada na suhem skoro nepoškodovana, in predno bo pomlad, bo Japonska premagana«.
Truplo grof* Kellerja.
Truplo pri prelazu M otien padlega grofa Kellerja so prepeljali v Evropo ter ga pokopljejo v družbinski rakvi na posestvo Sa-roisk. V Irkutsku ie prevzel truplo njegov sin.
Pomanjkanje vode in veleofort.
FinanOoo ministrstvo je opozorilo davčno oblasti z o žirom na mnoge pritožbe iz obrt krogov, ker je mnogo vodnih podjetij zaradi pomanjkanja vode moralo začasno prenehati z delovršbo, da tudi velike nepravilnosti pri delovršbth ne povzrečujejo odpisa davkov. Pač pa naj se davki odpišejo za slučaj izvanrednega pomanjkanja vode. Seveda morajo podjetniki prositi za odpis.
Framasoni in Nemčija.
Mednarodni framasonski shod v Bru-selju je sklenil delovati na to, da se napravi konec nasprotstev med Francosko in Nemčijo. Kakor znano, so zlasti po zaslugi nemškega cesarje Viljema razmere med Francosko in Namčijo mnogo boljše. Framasoni pa bi najbrže radi to porabili, da bi lahko reki', češ: mi smo povzročili zbli-žanje med obema narodoma.
Italija in Avstrija.
„Agenaia Sttfani" priobčuie izjavo, v kateri odločno zanikuje, da namerava Italija zavzeti Albanijo. Nadalje obžaluje, da tako nekateri italijanski, kakor tudi avatrijslii listi priobčujejo vesti, bi kalijo med obema državama obstoječo zvezo in prijateljstvo.
Italijanske novice.
Iz Rima so dosla porodila, da so v ta-rentškem arzenalu prijeli elektriaa Joahima Montenegr8. Obdolžili so g?, da je o obramben,h sredstvih Tarenta obveatil neko tujo državo. Nadalje so tudi zaprli ravnatelja Montetusaa. Mornariško ministrstvo priznava, da sta bila obadva prijeta zaradi ovaduštva, a nofle izdati posameznosti.
K »kor poročajo iz Milana, je bil med roparji in orožniki v Lomellinu boj, v ka terem je bil ubit en ropar in en orožnik ranjen. Več ltt so že to ropEisko tolpo zasledovali zaman in so roparji umorili že več proti njim poslanih orožnikov.
Nemški prestolonaslednik
s« je zaročil z 181etno prineezinjo Cecilijo, sestro veiinega kneza M e k 1 e n -burg-avering.
Slovanske vzporednice v Šleziji.
Merodajni češki politiki splošno sodijo, da je Korber z ustanovitvijo slov. vzporednic hotel pravzaprav ustreči le Nemcem. Poljaki in Čehi so namreč nameravali ustano-noviti zasebni slov. učiteljišči. Vlada bi bila morala po obstoječih zakonih zavoda odobriti in bi bila tudi prisiljena tekom let ju podržaviti. Z ustanovitvijo slov. vzporednic je pa Korber to preprečil. Češki politiki so mnenja, da ustanovitev slov. vzporednic v Šleziji ne premeni razmerja, ki je vladalo doslej med Korberjem in češkimi zastopniki.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Z Dunaja poročajo, da ne bodo izvršili prvotnega načrta o letnem uvozu 200.000 q belega laškega vina v Avstrijo s carino 25 K za meterski stot. Uvoz laškega vina bodo uredili na drug način. Iz Rima pa poročajo, da so avstrijski poverjeniki za sklepanje trgovinske pogodbe med Italijo in Avstrijo priredili na čast svojim italijanskim tovarišem pojedino, pri kateri sta bila navzoča tudi avstrijsko - ogrski poslanik grof Liitzovv in minister Orlando. Pri napitnicah sta zadnja dva osobito naglašala, da bo sedanja pogodba ne samo v gospodarskem, marveč tudi v političnem oziru koristila obema državama.
Položaj v Armeniji
mora biti nad vse resen, ker je Turčija za-povedala oboroževanje 4. turškega armad-nega zbora. V Carigradu se boje, da bo tekom tesa meseca izbruhnila v Armeniji vstaja. Že več mesecev dohajajo poročila o gibanju manjših armenskih vstaških čet, katerim poveljuje A n d r a n i k. Nemire pač izzivajo Kurdi in pa turški vojaki, ki morč in plenijo ter zažigajo hiše krščanskih Armencev. Zlasti trpe krščanski Armenci v muškem okraju. Pred 26 leti že je bila v Berolinu Armencem obljubljena samouprava, a te obljube še do danes niso izpolnili. Posledica je bila armenska vstaja 1. 1896. v Carigradu, katero je sultan zadušil s krvjo. A Armenci so med tem izpopolnili svojo vstaško organizacijo, ki je razširjena ne samo po Armeniji, marveč ima tudi svoje odbore na Kavkazu, v Perziji, Egiptu, Ameriki in na Balkanu. Proti reformam nastopajo Kurdi tako, kakor Albanci na Balkanu, Armenci v Mušu so predložili sedaj ruskemu, angleškemu in francoskemu konzulu svoje zahteve. Odpravijo naj se izredni davki in vojaška nasilstva. Namesto turških vojakov naj skrbe v krščanskih vaseh armenske straže. Mohamedancem naj bo prepovedano nositi orožje ali naj pa tudi Armenci smejo nositi orožje. Armencem se mora povrniti
Priloga	Atpv .HIovptk-«" dn^ 5 septembra »«04
zaplenjeno blago. Dovoli naj se svobodno bogoslužje in enakost ver. Armenski cerkvi se morajo vrniti njene predpravice. Dovoli naj se svoboden promet in povratek beguncem. Dalje zahtevajo splošno pomiloščenje in imenovanje generalnega guvernerja za vseh šest armenskih pašilukov pod evro-pejskim nadzorstvom. Zastopniki armenskih odborov so tudi našteli čine in hudodelstva turške vlade in Kurdov, proti katerim so bili prisiljeni nastopati vstaški Armenci. Konzuli so te zahteve predložili svojim poslanikom v Carigradu. Ker Rusi Armencem niso prijazni, bodo težko dosegli svoje zahteve.
Plevejev naslednik
baje še zato ni imenovan, kakor sodijo dunajski diplomatični krogi, ker se car še ni odločil, komu naj poveri to jako težko službo. Na ruskem dvoru sta namreč dve struji. Carica-vdova in pa višji prokurator sv. sinode, Pobjedonoscev, sta vplivala na imenovanje strogega Durnovega, ruskim ministrom za notranje zadeve. Svoje svete sta utemeljevala s tem, da bi se smatralo za slabost, ako bi se pričelo vladati milejše. A carica je delovala v nasprotnem smislu. Po njenem mnenju bi v slučaju milejšega zi-stema Rusija napredovala in opešalo bi prekucijsko gibanje. Osebne razmere med carico-vdovo in carico so se zaradi teh načelnih nasprotstev jako poslabšale.
Potovanje grškega princa Jurija.
Krečanaki nadkomisar grški princ Jurij je v Milanu obiskal italijanskega ministra ca vnanje zadere, grofa Tittonija. Razgovarjala sta se eno uro. Princ je ministru vročil spona enioo na velevlasti o položaju na Kreti. Miniater in princ ata se nato z avtomobilom odpeljala v Gesio, kjer sta bila slavnostno sprejeta. Princ je b svojim pribočnikom obedoval pri ministru. Po obedu se je princ odpeljal v Milan, odkoder odpotuje v Pariz.
Napad na sultana.
Newyorški »Herald« poroča, da je bil dne 2. t. m. na snltana izvršen napad a revolverjem. Major sultanove osebne straže je bil ranjen.
Rusko-japonska zveza.
Kakor poroča iz Peterburga »Daily Te legraph«, se govori, da jo nemšti cesar Vi Ijem pri carjevih svetovalcih poizvedoval, bi li ne bilo mogoče, med Rusi|o in Japon sko skleniti mir, kateremu bi sledila pozneje rusko japonska zveia. Poročevalec pravi, da bo angleško-japonska zveza trajala ie še ne kaj let in med tem časom bi se vršile med Rusijo in Japonsko pcgajanja o zvezi med obema državama, hi bi združeni lahko nad vladali Azijo in Evropo. Nemški listi trde, da je to angleška raca, ki ima namen, huj-skati Angleže proti Nemcem.
Velika veteranska slavnost na Ježici.
Včeraj se je na prijazni Jež ci pri Ljubljani vršila veteranska slavnost, hi je daleč prekosila vse enake prireditve na Sloven« skem. Pokazala je, da se zidnji čas organizacija slovenskih veteranoev poživlja, a poseben pomen je ime^a slavncst, ker so jo pohiteli poveličevat tudi hrvaški vete ranči ter s tem manifestirali zato, da bi ae tudi med veteranci obeh bratskih narodov krepko in dejanski gojila hrvaško slovenska vzajemnost.
V soboto popoldne je veteransko društvo z Ježice na tukajšnjem južnem kolodvoru sprejelo deputsoijo hrvaških veteranoev iz Samobora, včeraj, v nedeljo ob pol 5 uri zjutraj so dcšli zagrebški veteranci, ki so se podali k Avstrijskemu cesarju, k er so se zbi rale deputacije. Okolu 9. ure so veteranska društva, katerim se je pridružilo tudi polno-številno ljubljansko veteransko društvo ped vodstvom svojega načelnika g. M i h a 1 i č a korakala na južni kolodvor, da sprejmejo hrvaške veterance iz Opatije. Tudi ta sprejem je bil prisrčen. Opatijski veteranci so prinesli za zjstivo ljubljanskega veteranskega društva trak, Predsednik društva pl Z a rabe 11 i je povdarjal, da bodi trak znak hva-leinosti, da se je ljubljansko veteransko dru štvo udeležilo svoj čas slavnosti opatijskfga veteranskega društva. Z , h valil ee mu je g. M i h a 1 i 6 , nato so ae pa uvrstile v sprevod veteranske čete, kstrrim na čelu je jahala kavalkada 12 veteranccv pod vod-st»( m g. Pavla P e t e r e a. Posebno pozorne st so vzbujali v sprevodu hrvaški vete-rar.ci s svojimi sabljami.
Veteranske čete so po Dunajski cesti korakale na Ježico, kjer jih je pričakovalo 50 člmov endotnega vet ranskega društva in nekaj drugih deputacij. Vseh vete-rancevse je zbralo okolu 400 b sedmimi zastavami. Došli so po leg ie zgoraj omenjenih veteranoev tudi veteranci iz Trsta, Kranjske gore, St. Vida, Kamnika, Rateč, Domžal i.t.d. Gtspodičneso na hrabra veteranska prsa pripenjala šopke, nakar so veteranci pričakovali kumioo nove
zastave veteranskega društva na Ježici blag. gdč. Ter. Peterčevo, Navdušeno bo po zdravili ljubeznjivo kum co, kateri je gdč. Ivanka Pečnikova izročila krasan šopek imenom posavskih družic izrekajoč dragi ku mici besede pesnika Silvina Strdenka.
S prisrčnim nagovorom je p>klonila gdč. Marica Jakopič šopek načelniku ljub ljanskega veteranskega društva g. M haliču, ki ima za lepo slavnost velike zasluge in ki je v obilni meri zaslužil ljubezen, a katero so ga včeraj obsipavali veteranci.
Pod milim nebom se je vršila na prostornem travniku sv. maša, katero je služil odlični veteraneo župnik šontpeterski č g. Martin M a 1 e n š e k , ki je tudi z v srce segajočimi navdušenimi besedami nagovoril veterance.
Pri cerkvenemu opravilu sta asistirala domači župnik č. g. S. Z u p a n in č. g. dr. Ž i b e r t Nato se je vršilo blagoslovljenje lepe nove zastave, zabijanje žebljev in po bratenje nove zastave z njenimi sestrami. — Kuanica je dala novi zastavi na pot iskreno željo s pomembnimi besedami: »Naj ponosno vihra ta zastava in naj vodi v zveslobi do Boga, oesarja in domovine,«
Po cerkvenem sv. opravilu je pri nevi zaatavi g. M i h a 1 i č pozival veterance naj vnovič prisežejo zvestobo cesarju. Bil je to ginljiv prizor. Veteranske čete bo nato ponosno dtfilirale mimo gdč. kumice in do stojanstvenikov. Domžalska godba je pri vsej slavnosti vrlo sodelovala.
Banket se je vršil na vrtu pri Urbančkn. Župnik Malenšek je navdušeno napil cesarju, atari graničar in ,oče slovenskih veteranoev" gosp. M i h a 1 i č kumici, dragim bratom Hrvatom in ostalim gostom. Ognjevito bo govorili hrvaški govorniki. Povdar-jali so, da jih je privedla na Ježico ljubezen do bratov Slovencev, ki se tudi vedno po stavijo za Hrvate. Nazdravljali so tudi v iskrenih besedah g. Mihaliču, povdarjajoč, da je brada njegova osivljena v veteranski službi.
Po banketu se je razvila živahna ljud ska veselica „Pri ruskem carju". Z vihar nimi ovaeijami bo se veteranci proti večeru poslovili od mile jim kumice. G. Mihalič je v krasnih besedah ji izrekel hvaležnost nav zočib.
Brzojavno so pozdravili s'avnost: Nad vojvode Otona I veteransko društvo v Zi-grebu, veterarci v Opatiji, Strmski iz Zagreba, Koncilja Tavčar iz Opatije.
Bila je res lepa slavncst, za kar bodi posebna zahvala tudi vrlim veterancem na Ježici. Naj bi slovenske veteranske čete tako zvesto kakor eesarju služile tudi svoji slo venski domovini, za katere čast in lepšo bodočnost naj bi bile vedno na straži!
Izpred sodišča.
Ispred novomeškega porotnega sodišča.
Morilec poštnega sela, Erman, obsojen na vešala.
Preteklo soboto se je v Novem mestu vršila porotna obravnava proti roparskemu morilcu Francu Erman u iz Češnjic, fare St. Janž pri Ra dečah. Sodnemu dvoru je predsedoval dež. Bod svetnik Skerlj, votanta sta bila dežel, sod. svetnika Gindini in Leveč, zapisnikar dr. Jan Državno pravdništvo je zaetop«l dr. Schwinger, obtoženci je zagovarjal dr Žitek. Prič je bil j vsega skupaj zaslišanih 19.
Obtoženec je bil rojen 29, novembra 1881, hodil je 6 let v domačo šolo, ter nima nič premoženja. Gjvori tiho, boječe. Pred kaznovan je bil samo enkrat z zaporom 12 ur zaradi rerednosti pri živinskem listu,
V obtožnici ga dolži d-žavno pred-sedništvo v 12. slučajih hudodelstva tatvine in pa, da je dne 1. julija t. I. zavratno in roparsko umoril poštnega sela Franceta B r e g a r j a. Obtoženou je bilo znano, da je VBakega prvega dne v mesecu prihajalo na pošto več denarja. Da je hudodelec iz vršil svoj naklep, pripeljal se je nalašč iz Ljubljane, kjer je dalj časa pohajkoval. Na Brunski gori je na strmi stezi čakal Bre garja oborožen s debelim kostanjevim kolom, ker mu je bilo znano, da hodi poštni sel po tej bližnjici donašijoč pošto ii Radeč v St, Janž. Istotako mu je bil dobro znan čas dohoda. Napadel ga je. pričakujoč, da bo dobil pri Bregarju vsaj 200 K. Bregar je dobil s krepeljem tako s lovit udarec po glavi, da se je takoj zgrudil na tla, in ko je tako ležal na stezi, udaril ga je še dvakrat ali trikrat. Zdravniški izvedenci so dognali, da je morala smrt nastopiti takoj vsled otrpnenja možganov. Umorjeni je imel kosti na čelu in na nosu vse zdrobljene. Posa mesni koščeki kostij s) bili odpadli, deloma so ae nahajali med možgani. Morilec je b 1 dva dni po umoru prijet v Ljubljani. Skraja je tajil zločin, posneje je pa vse priznal.
Po prečitanju obtožnice ae zasliši Fr. Erman, ki se prizna krivega roparskega umora in skoro vseh predbacivanih mu tat vin. Taji le, da bi ukradel Bvojemu sosedu Fr. Bizjaka I. 1899. neko pištolo, dalje trdi,
da ni vzel Francetu Zupanu v Češn) cah entga ogledaia in računske knjižice ter da ni ukradel literske steklenice Ign. Klančarju v Murencah.
Deloma sam, deloma na predsednikova vprašanja opisuje obtoženec umor nekako sledeče: Z umorjenim poštnim selom Bre-garjem, ki je bival v CeŠnjicah v najemu in bil okoli 40 let star, je bil znan že dalj časa. Bregar je nosil vsak dan pošto iz Ra deč v Sty Janž, kamor je prihajal okrog poldne. Živela nista nikoli v sovraštvu, le pred dobrim tednom pred umorom sta se nekaj sprla, ker ga je Bregar opominjal zaradi njegove nedelavnosti. Bregar ga je celo priporočil za poštnega sela, ako bi se bila njemu pripetila smrt ali kakšna boleaen Da prinaša sel v začetku meseca denar, je ve del, vedel pa ni dobro, če je to plača uči teljstva in kaplanova, a sumil je to.
Dne 16. junija je šel Erman od doma, kjer se je bil skregal z materjo, ki ga je karala, ker se je bil prejšnji večer upijanil. Z ošetom se ni bil spri. Vzel je s Beboj hra nilno knjižico za 60 kron in se odpravil v Ljubljano, kjer je ostal do konoa junija in denar zapravljal. Med tem časom je zapustil Ljubljano samo enkrat, ko je šel v Radeče na semenj, da bi videl očeta, pa vrnil se je še tisti dan nazaj. Po svojem povratku na pravil je sklep, da bo Bregarja umoril in ga oropal, daBi je takrat imel še nekaj denarja. Dne 30. juaija se ie res napotil proti rojstnemu kraju. V Zidanem mostu je prt noče val na neki klopi, ker se je ogibal hiš, da bi ga nihče ne videl. Naslednji dan 1. julija je bil ob sedmih zjutraj že v Rsdefah. — V Hotemežu je krenil z glavne ceste ca stransko, od katere drži ozka steza na Brunško goro. On je šel pa raje po cesti na hrib, da ne bi srečal Bregarja, ki je navadno hodil po stezi. Dospevši na vrh gore izruval je ic plota močan, trivoglat kostanjev kol in se potem napotil po stezi navzdol ter počakal poštnega sela pri nekem ovinku, obraščenem z grmovjem. Okoli 11. ure zagleda, da se bliža Bregar b košem na rami in s cakarjem v roki. Glavo je imel sklonjeno proti tlom, ker je težko noBil in je pot strma in s ko reninami prepletena, tako da njega ni nič opazil. Ko je prišel poleg njega, udaril ga je s kolom tako močno, da se je precej zgru dil. Ker se mu je pa zdelo, da še živi in da ga gleda, udaril ga je še dvakrat po glavi tako, da je bil gotov, da je izdihnil. Nato je viel iz koša poštno torbo misleč, da je v nji denar, ter šel nekoliko proč, torbo prerezal in jo preiskal. Pisem ni odpiral, razun eiega, ki ga je okrajno glavarstvo poslalo občinskemu uradu. Pregledal je tudi neko poši-ljatev, v kateri se je nthijala igra iz kartona. Denarja ni bilo v torbi nič. — Zato je vse skupaj vrgel proč, šel nazaj k Bregarju in ga nekaj časa opaioval, če je morda Sa živ, boječ se, da bi ga pozneje ne ovadil. Dasi je v:de', da je mrtev, ni preiskal ne kiša ne cekarja in tudi mrtvečeve obleke ni pretipal, ker ga je bilo zelo strah Odtod se je napetil v hrib h kapelici in ko je prišel iz gozda, ugledal je grajskega logarja Sigmunda ter ga vprašil, če ni vilel koga tod mimo iti. Ko mu je ta odgovoril, da ne, je rekel: »Tamle spodaj je nekdo pre tepel Bregarja", nakar mu je logar dejal: »Nemara si ga pa ti". Nato je zbežal v gozd in se skril. — Potem je šel na Zidan mest, kjer je dobil neko žensko, ki je hotela na Breije in čakala vlaka. Govoril ni z njo ve liko. Zvečer se je odpeljal v Ljubljano.
Obtoženec priznava tudi, da je že več let izvrševal razne tatvine, ne da bi mu prišli na sled. Nekateri so ga sicer malo sumili, a ker je bil i i trdne in pcžtene hiše, ostalo je simo pri domnevanju. Tako je n. pr. leta 1902. vzel Aatonu Gorenjecu iz zaklenjene hiše bankovec za 20 kron, Francu Repovšu v Se nicah jestvin z«, 9 68 kron, Janezu Podlo garju, hlapcu v Žitcu, uro in nekaj drugih premičnin za 37 kron, svojemu gospodarju istotam pa hleb kruha. Večj) tatvino sta iz vršila z nekim neznanim mu tovaršsm d e 21. decembra 1903 pri trgovcu Jožefu Repovšu. E man pripoveduje, da jo bilo temu Bodrugu ime Janez, druzega pa no ve nič o njem.
Predsednik: »Kako sta se pa spoznala, da sta oba tatova, ali sta se k t taka pred stavila?«
Ootožencc: »Jaz s?m mu ponudil na prodaj uro, on pa je precej vedel, da je ukradena, in potlej sva se začela meniti in sva si izbrala Rjpovša.«
Mod prvo mišo zjutraj sta vlomila v prodajalno in odnesla dva mizniška predala, v katerih bb je nahajalo nekaj denarja, ura z vcrižico in več drugih drobnarij v skupni vrednosti za kakih 168 kron. Pri delitvi plena pod nek.m kozolcem sta se sprla, kajti Erman s plenom ni bil zadovolien, ker je dobil samo drobiž v sve jem predalu. Nasprotnik mu je sicer dal od svojega denarja 20 gld,, a to so je Ermanu zdelo premalo in zato je kar sam postgel med ukradeni denar in mu pred nosom viel kakih 5 gld. Dalje je izmaknil Janezu Salamonu srajco,
ko se je suš la Janezu Drobniču v Rovinah pa črno obleko, v kateri je pezneje izvršil umor. Francetu Bitjaku je vzel dva klobuka in uro, katero je prodal, kose je udeleževal natečaja za cepljenje trt. To vse pricnava, trdi pa, da ni vzel Fr. Bitjaku leta 1899. neke pištole, dalie da ni vzel hlapcu isto tam ogledalca in knjižice za račrne ,ter neke literake steklenice.
Izjave prič se glede umora popolnoma ujemajo s tem, kar je zatoženec sam priznal. Prva priča, Jernej Sigmund, gozdni čuvaj pri vit. Gutm&nsthalu, da je nekako ob 11. uri sušil s Bvojim sinom mrvo in zaslišal glas, kakor da bi nekdo a sekiro udaril ob bukev. Rekel je sinu da najbrž kdo drva krade, zato sta cb* poslušala nekaj čas«. Slednjič je zapazil črno oblečenega človeka, ki je šel v hrib in si cgladoval hlače. Ko ga je Erman ugledal, začel se je med njima znani razgovor, nakar je oni zbežal. On ga je sicer lovil, pa brez uspeha. Na stesi je našel umorjenega Bregarja in njegove stvari spravil v koš. Sin je šel naznanit zločin v Radeče, on pa v St. Janž klicat ljudi, da bi šli iekat morilca.
Priča Jožef Repovš pravi, da ko je cn prišel na lice mesta, ae je takoj spomnil, da je Bregar imel zmirom poštno torbo pri sebi, a tedaj jo je manjkalo. Našli so jo takoj v bližini pri kupu listja, na katerem je Erman sedel, ko je pregledoval plen. B la je zaklenjena in na eni strani prerezana On je pobral okoli razmetana pisma in j h s torbo vred odnesel poitni ekspeditnrici. Med pošdjatvami se je nahajala tudi E manova razglednica, katero je pisal nekemu znancu, proseč ga, da bi mu preskrbel poselsko knjižico, češ, da hoče stopiti v službo.
Priča Neža Centa je na Zidanem mostu govorila z Ermanom, ki ji je rekel, da gre v »tabrh«, sicer pa ni rad govoril in je kar nekaj „mečkal".
Konf ormno izpovedo druge priče, med njimi nadučitelj iz S t. Janž a in poštna odpraviteljica, ki slika umorjenega Bregarja kot poštenega, skrbnega in zanesljivega človeka. Priča pove tudi, da ji je Bregar nekoč pravil, da bi Erman sam rad postal poštni sel, ter da je g. kapelan za domačo posojilnico ravno ob istem času pri čakoval iz Ljubljane okrrg 1000 kron, kar pa E manu ni moglo biti znano. Ob času umora je imel Bregar 29138 K pri sebi. Tega denarja ni zmanjkalo nič
Iz zdravniškega poročila o raztelesenju umorjenega Bregarja, ki se zatem prečita, je posneti, da je moral biti prvi udarec smrtonosen. Kosti v glavi so bile zdrobljene, deloma razpokane, posamezni koščeki so tičali v možganih, ali pa so bili že odpadli. Možgani so bili zelo udrti, nekaj se jih je ob umoru tudi razlilo po tleh. Ker so bili možgani takoj zmečkani in otrpnjeni, nastopila je tudi smrt takoj.
Razprava se je zatem prekinila in se popoldne nadaljevale od dveh do pol osmih. Popoldanske priče so bile zaslišane zaradi raznih tatvin Ermanovih. Najrajši je kradel med prvo mašo ob nedeljah in pri tem postopal zelo zvito in oprezno. Priči Jožefa Drobnič in Jožefa Flajs povesta, na kako zvit način je pri njim izmaknil črno obleko. Neko nedeljo zjutraj je prišel v do-tično hišo in ko je od lOletne deklice izvedel, da ni nobenega odraščenega doma, zahteval je sveže vode. Med tem, ko je šlo dekle po vodo, vkradel je obleko in izginil. Istega dne je kasneje zopet prišel k njim, a dekletce ga ni spoznalo, ker je bil poprej našemljen. Delal se je popolnoma nevednega, vprašal, kakšna je bila obleka in se slednjič še malo ponorčeval, če bo mož kaj hud zaradi tatvine.
Izvzemši nekaj malenkostij je priznal Erman vse tatvine, kakor se mu očitajo v obtožnici.
Po zaslišanju prič prebere predsednik poročilo morilčevega očeta Janeza Ermana, premožnega posestnika v CeŠnjicah, ki trdi, da je bil sin poprej priden in varčen. Ni se vedelo nič slabega o njem, razun da je bil nekoč ukradel uro, ko je bil star šele 9 let. Sčasema se je poslabšal, ker je prišel v slabo družbo. V hranilnici je imel 70 K samopridobljenega denarja, s katerim se je zadnje čase potepal po svetu, dokler ni postal hudodelec. Oče meni, da je najbrž nameraval z uropanim denarjem iti v Ameriko. Slednjič prosi, da bi se smrtna kazen, ako se izreče, olajšala.
v Izpričevala domačega županstva, učitelja in župnika opisujejo morilca, da ni nikomur nič znano, da bi bil duševno zaostal. V šoli je bil priden in je kazal dokaj nadarjenosti.
Vdova umorjenega Bregarja se pridružuje kazenskemu postopanju in zahteva 50 K za pogrebne troške. Dalje zahteva za svojega letos meseca marca rojenega otroka za preživež po 8 K vsak mesec, ker je mož zapustil samo 800 kron premoženja.
Zagovornik dr. Žitek pripo roča, da naj se zatoženec za dalj časa izroči v zdravniško oskrbo, da se po natančnem opazovanju pokaže, če nima kake du-
ševne bolezni. Temu pa ugovarja državni pravdnik in sodišče odkloni ta predlog.
Sodišče je stavilo porotnikom 13 glavnih vprašanj, prvo, jeli Erman kriv zavrat-nega roparskega umora; ostala, jeli kriv očitanih mu tatvin.
Državni pravdnik predlaga v sklepčnem govoru smrtno kazen v smislu § 136. kaz. zak., zagovornik pa priporoča obtoženca milostni sodbi.
Po daljšem posvetovanju se vrnejo porotniki v dvorano in med grobno tišino čita njih načelnik (g. Leutgeb), da je obtoženi Franc Erman enoglasno krivega spoznan zavratnega roparskega umora. Istotako so porotniki glede tatvin enoglasno pritrdili vprašanjem 2 — 10 (izvzemši tatvino ene literske steklenice), enoglasno pa zanikali zadnja tri vprašanja glede nekaj manjših tatvin.
Na podlagi porotniškega izreka je sodišče obsodilo morilca v smrt na vešalah. Obsojen je tudi v popla čilo sodnijskih truškov, v povrnitev škode, povzročene z raznimi tatvinami, da m^ra prispevati za iivež otroku umorjenega B.e garja po 8 kron na mearcter povrniti vdovi prgrebne troške, ako bi kedaj imel kaj premoženja.
Na glas jokaje je poslušal morilec svojo obsodbo m nazadnje prodi sodišče, če je še kje kakšna pomoč, da naj se ga usmili . . . Predsednik mu je razložil, da mu more po magati le še cesarjeva milost, o čemer mu je dovoljeno posvetovati se s svojim zagovornikom. Nato se je obravnava zaključila, in orožniki so odvedli v ječo morilca, ki je na zadnje zopet kazal ie precej miren obraz.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. septembra.
Udeležba na „Dani6ini" slavnosti
Od tujih gostov odzvali so se dosedaj že Poljaki, Cehi in Hrvati. Zlasti Čehiin Hrvati pošljejo številno zastopstvo. Pričakujemo torej, da se tudi naši starešine in drugi prijatelji .Danice" v kratkem odzovejo našim pozivom in nam naznanijo svojo udeležbo, da vemo potem uravnati priprave. Naj naši slovanski gostje spoznajo, kako globoko, da je pri nas Slovencih prodrla katoliška ideja tudi v izobražene kroge! „Daničina" desetletnica bodi manifestacija slovenske katoliške inteligence.
Pripravljalni odbor. »Učiteljski Tovarii. in katehetje Iz Idri|e se nam piše: »Učiteljski Tovariš« napada kateheta Oswalda in preko navadnih psovk s o spravi šc na slovenske katehete, kakor da bi oni ne spolnovali svoje dolžnosti. Pri Nemcih. Čehih in Hrvath po zna naš G a n g 1 pomožne katehetične knjige, pri Siovencih ne, osobito »ljubljanska škofija še ni rodila kateheta, ki bi napisal svojim stanovskim bratom knjigo, kako naj razlagajo katekizem, zato je pcuk kon-fazen, brezuspešen«. Gospod Oswald ncče odgovarjati, zato par kratkih opazk. Urednik »Uit. Tovariša« je s tem pokazal piramidalno svojo nevednost. Pomagajmo mu rekoliko! Ne bomo naštevali vseh slovenskih pomožnih knjig, ki itbomo služijo katchetu. Preko Mrazovih katehez, Zupanovih in Kržičevih knjižic preidimo le na Eu.s^ielerjevo »Razlago kršč. nauka«, katero so spisali duhovni ljubljanske ikc fije. To je delo tako obširno, tako stvarno in po katekizmu uravnano, da brez hvale lahko rečemo, da v tem oziru tako bogate in cb Bežne knj ge ne premore zlepa kak narod. Najmanj pa še Nemci, Cehi in Hrvati Ko je izšel novi katekitem, sta takoj s tako po polno razlago obveselila slovenske katihete gg. Križanič in Veternik, da zaman iščemo pri Neme.h, Čehih in Hrvatih enake vrstnice. Da pouk v verouku dosedaj ni brez uspešen, bi se »Učit. Tovariš« lahko prepri čel iz dejstva, da niso v nobenem predmetu učenci, ki prestopajo v srednje šole, tako podkovani, kakor ravno v verouku. To pač uči statistika. Res je pa, da kateheti pišejo knjige premišljeno in tako dovršeno, da se knjigi ni bati še tako ostre stvarne kritike in se lahko cbdrii na vrhuncu več let. A nasprotno opazujemo pri učiteljstvu, da pri dejo vsako Itto z novimi knjigami ra dm; en pisatelj spodbija druzegi. In raditega se po pravici pritožujejo čez to učitelji, ki se ne morejo vglobiti v novo učno osnovo v tako kratkem času, in starši tudi, ki ne vedo kam s starimi knjigami. In to je najbrže tudi vzrok onega nedostatka, katerega gospod Suklje omenja v znanih svojih član-
kih. Gospodu Ganglu bi torej svetovali malo več previdnosti v zabavljanju. Ako urednik stanovskega lista kaže toliko nevednost v literaturi, škoduje ugledu svojih tovarišev in sebi še bolj Glede osebnosti pa morebiti drugo pot.
Zveia slovenskih odvetnikov. Usta n. vni občni ibor „ Z v e z e slovenskih odvetnikov" te vrši dne 7. septembra t. I. ob 7. zvečer v mestni dvorani v Ljubljani.
Umrl je v Matulji, župnija Kast«v, dne 31. a\g. t. 1. č. g J a k o b M e z e k , vpo kojeni duhovnik škofije tržaško koperske, rojen v Novi Oselioi pri bkofji Loki 1 1825. N. v m. p.l
Prometni ravnatelj jut. želesnioe umrl. Umrl ja danes zjutraj na Dunaju prometni ravnatelj južne železnice gospod C a s p e r.
—	Umrl je včeraj 4. t. m. kakor ae nam bzojavlja iz Bohinla, član »Danice«, g Anton Cvetek, abs. jurist v Laškem Rovtu na Gorenjskem. Bodi mu lahka žemljica I Prgreb bo v sredo.
—	Božji rop Veliki Gaber Dne 31. avg. vtihotapil se je po dnevi hudoben človek v našo cerkev, katera je celi dan od prta, odpri s pravim ključem tabernakelj ter vzel iz monštrance veliko in več malih bv. hostij iz ciborija. R a z u n sv. hostij ni božji ropar ničesar odnesel in tudi ničesar v cerkvi poškodoval. — D« bi bil kdo izmed domačinov ta božji rop izvršil, si ne moremo misliti, ker so Sttici verni, ter pogostoma sv zakramente prejemajo in goreče najsve tejši zakrament obiskujejo. — Dotični ropar mora biti tujec, ter bo brez dvoma bv. ho stije rabil v vr.žne, bogokletne namene. — Ljudje v cerkvi, ko so sli'ali, kaj se je zgodilo, bo kar glasno ihteli, ter so silno ogor čeni zaradi tega božjega ropa. — Predlog, ali nasvet, ki se je pri zadnjem evharistič-nem shodu storil da naj bodo cerkve po deželi celi dan odprte, se tuintam ie ne bo mogel izvrševat*. — Zlasti tam ne bo prav, cerkve celi dan odprte imeti, kjer stoji na stmoti cerkev in sploh po dnevi ne priha jajo čast' ci sv R Telesu.
—	Tatje v cerkvi Pri Sv. Krilu so v noči od 2, na 3. t m v tamošnji cerkvi ukradli še neznani tatovi 2 keliha, 1 ciborij, ovratno verižico in uhane s kipa Matere Božje na stranskem altarju, ter še kako drugo malenkost Vrednost ukradenih reči se ceni na kakih 600 K.
—	Javen ljudski shod v Nabre-žini Akad. fer društvo »Adrija« v G rici priredi javen ljudski shod v Nabrežini v četrtek, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne na dvorišču g Silvestra Caharije s sledečim dnevnim redom : 1, S ovensko šolstvo. 2. Ljudska izobrazba.
—	Slovenske pozivnice pri trža škem redarstvu D slej je tržaška policija izdajala pozivnice le v laškem jeziku. Sedaj je pričela izdajati tudi slovenske pozivniee.
—	Nemiko in avstrijsko planinsko druitvo je imelo včeraj v Bolcanu svoj občni zbor. Društvo ima 308 sekcij z 261.861 člani. Koč ima 222.
—	Strela je udarila 1. t m. v gospodarsko poslopje Janeza Jenko v Tominju. Ogenj je napravil škode 6000 kron.
—	Imenovan je pomožni uradnik g. I. Z u p a n č i č pri okrožnem sodišču v Novem Mestu za kancelista pri okr. sodniji v Trebnjem in c. kr. okrajni orož. straž-mojster g. Viljem Schaffer, rodom iz Kranja, za c. kr. namestniškega kancelista v Trstu.
—	Radeckijev veteran umrl. V
Blagovici, ekraj Kamnik, je umrl M i ki a ž Bo štele, vojak „očeta Radeckega". V letih 1848 do 1849 se je vojskoval v Italiji. Dosegel je starost 82 let. Naj v miru počiva!
—	Medved se klati po Jelovici.
—	Otvoritev železnice po R?žni d j lini na K r škem bo šele 1. 1906.
—	Zadaviti je h tel v pijane sti v Starem B irštu, občina Moravče, 31 t. m. poses'nik Franc Petje svojega očeta, kate rega so komaj rešili iz nasilneževih rok.
—	Smrtna kosa. V petek, ob 4 uri zjutraj, je umrla v Kobaridu gospa Ana M i k 1 a v i č, soproga tamršnjega uflitelja
—	Gospa Zofija Boritnlk se je v Zigrebu stalno nastanila. »Hrvatsko prave« nastopa za to, da zopet nastopi na hrvaškem odru.
—	Jablana cvete na vrtu Janeza Verbiča v St žc»h
—	Obleko si Je užgala pri kuhanju Derenčin Ivana iz Maline, občina Planina pri Rakeku. Opekla se je tako hudo, da so jo prepeljali v bolnico.
—	Is Podgrada v Istri se poroda, da bo nadučitelj g Fran W a i š e 1 v Hrušici praznoval 4 septembra 40 etnico svojega službovanja
—	Vpraialne pole državnim urad nikom Uradniki trgovskega ministrstva na
Ogrskem so dobili vprafiilne pole sledeče vsebine: 1. S čim se pečate v uradno prostih urah? 2 Koliko ur porabite v taj postranski službi ? 3 Kdaj delujete v tej službi ? 4. Koliko imate postranskega zaslužka na mesec? 5 Koliko imate dolgov? T d pole s> vzbu dile v uradniških kr< g,h d. loma upanje, deloma pa tudi veliko vznemirjenje, ker se boje. da bo vlada prepoveda'a delovati v postranskih službah.
— Novi desetkronski bankovci Splošno i« znano, da se sedanji desetkronski bankovci lahko p« narede. Zato bodo naredili nove. Na bankovoih bo naslikano lioe iz redno krasne ki.egrhje Rohan.
Ljubljanske novice
Sadovi nemške kulture. Poveljnik sani tatnega < ddoika št. 8 v Lubljani, g. stotnik Mayredder, uživa vsled svoje prijaznosti, pravičnosti in povsem pravilnega postopanja pri moštvu spoštovanje in ljubezen. Moštvo se ga boji — i n g a ljubi. Isto velja tudi o g. poročniku Janežiču, ki je domačin in zna z domačimi fanti po domače občevati, ne da bi pri tem omadeže val svojega častniškega dostojanstva. Zato vsa čast in priznanje obema! Taki bi morali biti vsi častniki. Žalibog ne moremo tega trditi o poročniku Teuberju, ki služi pri istem sanitetnem oddelku. Mladi mož se še ni navzel May redderjevega in Janeiičevega dutd. Dokaz temu naj sledi govor, ki ga je govoril »Habtacht« stoječim rezervistom dne 17. avgusta 1904 ob 5. uri popoldne: Vi ste ro zervisti, znam, da ne morem zahtevati od rezervista to, kot od aktivnega vojaka. Jutri je vaja, potrudite se, da bodo ljudje rekli: S*nitejci so pač tudi vojaki. Če bo de-filacija dobra, se bo z vami dobro ravnalo, »ansonaten
w e r d e t i h r aberbu.....t , d a e s
es krachenvvird«! Res lepe besedo 22tetnega mladiča, ki se ga drži še zob mleko, napram zrelim možem, ki so slučajno za 13 dni pri orožnih vajah. Poročnik Teu ber, ki je N e m e c , naj pride tja, kamor tak olikanec spada. Rezervni poročnik Wer mer, hajlovec prve vrste, je pri tam govoru sekundiral iq delal ves čas neslane dovtipe. Rs lep \tisk je moral to biti na rezerviste, ki s) stali »Habtacht«, poslušali olikan govor, a zraven k vsakemu stavku naredi po ročnik Wermer neslano opazko. — Dne 22 avgUBta je bila vaja na Viču. Djmov grede so popevali slovenski rezervisti do mače narodne pesmi. Ko zasliši poročnik Wermer slovensko peti, poskoči, kot bi ga gad pičil, Be obrne in reče bližje idočemu poddes.tnku, naj po,6 rajši kako štajersko (nemšao) pesem. Ta iz*rši povelje in spo reči poročnikovo željo recervistu desetniku, ki pa stori nedolžno opazko na to poročni kovo provokacijo. Seveda je bil tu ogenj v strehi in ta nemški kulturonosec bo je začel znašati nad ubogim desetnikom, kar so mu dopuščale mišice in ee jezil: »Tun se ihre Natknilhetzeremn zuhau*e betreiben, nicht bai Miliiar!« Tako, g Wermtr 1 Po vsem božjem svetu si.ejo vojaki peti, kedar utrujeni marširajo z vaje domov, v svojem maternem jeziku samo izvrstno izšolan poročnik Weri»er vsled svojega zagrizenega nemškega nacionalizma zahteva, da bi vojak Slovenec, ki Se nemškega ne zna n^-, nem ško pel 1 Wermer se je pri tej priliki tudi nor"eval iz slovenskih pesni, če$, da so sen timentalne in da spadajo samo v gostilne. Posled ca vse^a je bila, da je moral oni de letnik po nedolžnem večkrat iti k raportu, a g. stotnik Moyredder je uvidel, da je grešil le Wermer. Opomnimo še, da je Wermerie enkrat moral na orožno vajo za kazen. Vojaški oblasti svetujemo, da ga nenadoma zopet pokliče k orožni »a|i, da ga priuči, kako mora poročnik, če tudi je slu čijno hajlovec postopati z vojaštvom. Pr.če tem dejstvom so vsi takrat navzoči rezer vieti.
Največji zvon na Kranjskem težak 6086 kg. za župno cerkev Mar. Dev. v Polju so včeraj slovesno pripeljali z juž kolodvora. Na stotine ljudi je čakalo radovedno, kako bodo spravili tega orjaka z „lore" na voz. Že prejšnji večer so pripeljali poseben voz za tako težo od Tonniesa, da so ga fantje in dekleta lepo z zelenjem in zastavami okin-čali. Delali so do 4. ure zjutraj. Komaj so odšli nekoliko k počitku, so hoteli neki fantje iz sosednje vasi vse okraske oropati, a so bili pravočasno zasačeni. Ob 10 uri prijezdi v Ljubljano pet krepkih fantov, za njimi pa so peljali lepo okrašen voz, katerega je vleklo 5 parov močnih konj, zatem pa voz na katerem je bilo kakih 30 mož in fantov in priprava za vzdigovanje, kajti na ljubljanskem kolodvoru nimajo tako močnega vzdigovalnika, da bi vzdignil 6000 kg. nego samo 5000, kar ni posebno v čast železnici. Hudobni jeziki so pa govorili, d> lahko vzdigne še več, samo malo namazat bi bilo treba Pod osebnim vodstvom g. župnika K o 1 a r j a in bivšega župana je šlo delo hitro in srečno izpod rok. Postavili so trinogati škripec pri železniškem vozu in zvon dobro na verige
privezali, ko je bilo vse dobro in varno vrejeno, je trajalo komaj 10 minut in zven je bil z iel. voza na drugem vozu. Nato primejo fantje in možje voz ter ga zapeljejo na ceste, kjer so dekleta orjaški zvon lopo z venci in cvetlicami okrasila. Na drugi voz so naložili tri zabije, v katerih so bili posamezni deli, kateri pripadalo Se k zvonu in razne priprave. Na te zaboje so se usedli možje in fantje in zvon obdan od sloven skih trobojnic v lepem redu peljali po Du najski cesti mimo urtallnske cerkve po Kongresnem trgu, Gledaliških ulicah, po sv. Petra cesti domov. Te prizore je gledalo na stotine radovedn h Ljubljančanov. Posebno na južnem kolodvoru je bilo mnogo občin sivo. Inepektor Mazi je na obiinstvo surovo upi), naj obfiistvo vzame vrag, upil, naj policija mirno občinstvo aretira in sploh kazal najveijo surovost. Upamo, da bo g. Gutman temu neolikancu poveda*, da suro vost ne spada v predpise!
Vrtna veselica tukajšnje skupine c kr. poštnih in brzojavnih usiužoenoev, ki se je
vrš la včeraj popoldne na Koslerjevem vrtu, je uspela prav dobro in bila tudi dokaj dobro obiskana. Sodelovala je društvena godba pod vodstvom g. kapelnika P o u 1 e, petje pa je oskrboval pevski klub imenova n.h uslužbencev. Godba je svirala posamezne točke vrlo dobro in žela pri vsaki obilo pohvale, tako da je morala vedno kak komad še navreči. Pohvalno so rešili svojo nalogo tudi pevci, kojih program je bil tudi precej obsežen. Žilo ugajala sta čveterospeva: »Pogled v nedolžno oko« in »Na straži«, zatem pa zbori: „Oj slovenska žemljica", »V zvečer", M.^rje Adrijansko", „S»oji k svojim" i. dr. Vrt je bil z zastavami in lam-pijoni ekrašen. Med veBelico se je priredila šaljiva pešta in koriandoli korzo. Občinstvo se je sel čas vrle zabavalo in se raišlo šele pozno v noč.
Za hotel »Union* se oddajajo kavarniški in gostilniški prostori ter služba ravnatelja hotela. Več inserat.
Poročena sta bila danes v stolnici g. Mibie; Sem mer in gdč. Marija Eber.
K nesreči g. Prauenseisovega sinčka se nam p. r Ca d« je dečku ia znatno bolje. Upanie ju da oadravi.
Splašenl konji V soboto popoldne sta se spias iH hlapcu M»rtinu Jagru konja na Marijinem trgu: Uitrašiia sta se električnega voza. Dirjala sta do Turjaškega trga i zadela v Ni glasova vrata ter padla na tla; zlomilo se je oje Hlapec je padel raz voz in se na glavi poškodoval.
Zviti prislljenec V soboto je pobegnil od stavbe ogrske banke prisiljenec Anton Kr,.bel. Dobil je nekje eivilao obleko in se preoblekel. Pogrešali so ga šele zvečer, ko je bil čas iti nazaj v prisilno delavnico. »Uradno« obleko je pustil na mestu.
Izgubil je Konrad Mayerhofor rjavo listnico z 15 K.
V nezavest je padla Ana btrus, ko je šla po s v. Petra cesti. Z rešilnim vozom so jo prepeliali v deželno boleišnicc.
Ukradeni voziček. B.-anjevki Neži Spe-har je neznaD tat za vodo ukradel barvani rečni voziček.
Vrtni koncert društvene godbe Preteklo soboto zvečer priredila je društvena godba v hotelu »Ilirija* vttni koncert s petjem in srečolovom v pril zakladu za uniLrme in muzikalije. Pri koncertu je iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo „ S 1 a v e c " , kojega meške zbore je v odsoinosti g. Go-rupa vodil g. kapelnik B e n i š e k. Pro storni vrt in stranska salona so se kmalu napolnili odličnega obSinstva. Godba je svirala večinoma nove komade precizno in eksaktoo in žeia obilo zaslužene hvale. Kapelnik g. P o u 1 a je osebno dirigiral, in z nova dokazal, da je vesčak v svoji stroki in da ume svoje mošt,o šolati in disciplinirati. Godba pa je z živahnim in smelim igranjem pokazala, da je kos nalogi, ki se v njo stavi in tuli vredna simpatij, ki jih jej izka zuje občinstvo. »Društvo »Slavec« je pod vodstvom gosp. kapelnika Beniška oskrbovalo med odmorom petje in želo isto tako obilo priznanja in pohvale. Peli so se zlasti izborno moški zbori: »Na planine«, „S»vska«, »Zvrha Triglava« in »Crnogorac«. Več h valiti »Slavca« ni treba, njegovo petje se — samo hvalil — Prireditev srečolovaje imela tudi lep uspeh. Marljive mlade proda jalke so blizu da razprodale vse srečke, ki so obsegale nad 50 krasnih — večinoma zlatih in srebrnih — dobitkov. Društvena godba je dosegla s tem koncertom zelo ugoden moralen, kakor materijalen uspeb, b katerima sme biti zadovoljna!
Poizkušeni samomor dijaka. Fran K o č e v a r, dijak I. gimn. razreda, stanujoč na Dunajski cesti št. 6, si je včeraj nastrgal strupa z žvepljenk, pomešal nastrgano z vodo in izpil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec in ga rešili.
Ubil 80 je danes ponoči na Br go št. 16 24 etni trgovski pomočnik pri t*rJki Madile & Wutscher Franc Budan iz Žužemberka. Prišel je vinjen domov ter je z mostovža v II. nadstropju padel na dvorce kjer je ob ležal z razbito gavo Danes zjutraj ob pol. 5. uri bo ga dobili mrtvega na dvorišču.
Ponarejeni petkronski denar je dobil do mobraniki rezervist C.nl Kavčifl, ko je me-njaval v kantini domobranske vojašnice denar
Pobeglega prisiljenca Erzegoviča je orož ništvo prijel > v Ratečah.
»Narodovec" in njegov sinček. Sinček vpraša svojega očeta, strastnega liberalca: »Ats, ali je res, da prihajajo ljudje cd opiee?«
—	»Seveda*.— »Odkod pa prihajajo opice?«
—	„Opioe prhija o prihajajo ... no, opice prihaiajo iz Afrike!"
Slov. zidarsko in tesarsko društvo ima 11. t. m. svoj občni zbor.
Razne stvari.
Najnovejšo od rasnih strani.
Stavka ogrskih mlinarjev
—	končana. Na ;dne 29 avg. ae vrše-čem shodu so mlinarji skleuili, zopet z delom pričet', četudi jim njihovi gospodarji ne izpolnijo zahtev ter ne vsprejmejo naiaj voditeljev stavke. — Vvodnjakuaose zadušili. V Moskvi so zlezli trije si» novi nekega duhovnika, katerih starejši je bil zemljemerec, drugi dijak, tretji pa gim nazijalec, da ga preiščejo, zakaj ae je posušil. Vse tri so zadušili strupeni plini. — Mednarodni zrakoplovski shod V Peterburg u. Veliki knez Konstantin je otvoril cd znanstvene akademije sklican mednarodni shod zrakcplovcev. — Zdravi niča na Dunaju. Pred kratkim so v bolnicah nastavili dve zdravnici, in eioer gdč, dr. Gianko Bienenfjld kot aspirantinjo na kliniki dvornega svetnika Nei^serja v splošni bolnici in gd3. dr. Štefanijo Eler kot aspirantinjo v Elizabetni bolnici. Od zdravnic zahtevajo, da so neože-iiene. Čez dve leti bodeta sekundurinji. — Žrtve vojaških vaj. Vsled prevelikih naporov na orožnih vajah je umrlo 16 moi 21. peš polka, ki je nastanjen v Kutni gori, en vojak je pa zblaznel. V bolnišnici je 160 vo jakov. — V bedi umrl je v Parizu K a r o 1 S a r g e n t , ki je leta 1863. do • bil prvi patent na tandem. — Avtomobile z godbo, ki zaduši ropot, so pri čeli izdelovati na Nizozemskem. — Smrt v v e s e 1 j u. V Parizu je uradnik Marsis-siana podedoval 600000 frankov. Ko je to izvedel, je zavpil in se mrtev zgrudil. — Stoletna dvojčka. V neki vasi pri Goi,tingu sta praznovala dvojika Henrik in Avgust Mayar stoletnico svojega rojstva. Oba sta da popolnoma trdna in zdrava. — Mednarodni časnikarski kongres bo pričel zborovati dne 10. avg. na Dunaju v državni zbornici. Na kongresu bodo tudi nadvojvoda Rijner, ministrski predsednik Korber in župan dr. Lueger. — Cerkev se je razrušila. Nova protestanška cerkev. ki jo gradijo v Hodmezo Vasarhely)u na Odrskem in ki sa jo hoteli posvetiti dne 1. oktobra 1.1., se je te dni razrušila. S toda znaša 80.000 kron. — Osmi shod nem fikih zgodovinarjev se vrši v bolno gradu.
Književnost m umetnost,
* »Vojska na Daljnem Vzhodu*.
Vsebina 6. snop č«: Zmaga ali smrt. — Bombardiranje Port Arturja. — Penjan. — Konec »Steregučega«. — Streli če* goro.— Makarov na straži. — Novi zatnaški. — Kontrabant. — Japonska b jjaželinost. — Nevtralne države. — olike: Kozaki v prej injem stoletju. — Zemlje »id K. reje. — Ji ponci čez goro obstreljavajo Port Artur. — Morska pokrajina v Japoniji. — Jamagata, načelnik japonskega generalnega štaba. — Katoliška stolnica v Tjencinu. — U .ca v Pekinu. — Japonka.
Pobeglo princczinjo Lujizo Koburško
bo poizkušal višji dvorni maršalni urad s silo zopet spraviti naiaj. Prinoezmja je sedaj v Parizu, kjer sa bo dala preiskati slavnim zdravnikom. Matuseviču je dal za beg potrebni denar na razpoiago francoski list »Ealair« pod pogojem, da o vsej zaderi najprej njemu poroča. Grof Adalbert Siernberg bo zadevo spravil v avstrijskem državnem zboru v razgovor. On trdi, daje princezinja popolnoma zdrava.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-rnskft vojska.
Peterburg, 5. septembra. (U/adno.) Brzojavka generalnega poročnika Saharova generalnemu štabu z dne 2. septembra poroča : Naše čete so danes naskočile višine pri Sykvantunu ter po hudem boju zasedle višine zahodno od Sykvantuna. Spoznali smo, da Btojimo nasproti številnemu sovražniku, katerega fronta se je raztegala od Juntai remGgokcpo? do Taicihc. Oddelek gene
ralnega majorja Orlova, ki je kril jantajske premogokope, je zadel na sovražnikovo premoč ter so je moral umakniti. Orlov je bil ranjen Nevarnost, da bi sovražnik cbSel ruske čete, je bila odvrnjena s povratkem k jantanslum premogokoprm. Hrtbri polki prvega sibirskega armadnega zbora so prihiteli na pcmoč in general Stackel-h e r i? j« u*ta»ljal naskakui^če Japonce. V tem boju je bil polkovnik II. sibirskega polka, Ozerskij, težko ranjen. Ob 9. uri je boj ponehal na vsej črti in slišalo se je le še gromenje topov od Ljaojana. — Čete ljaojanske garnizije so, kakor se glasi neka druga brzojavka odbile drugi naskok, sovražnika. Da dobe Rusi jasnost o sovražnikovi moči, pričela sta v zahodni fronti dva polka ofenzivo. Po vročem boju je bilo konštatirano, da sta imela polka opraviti z dvema sovražnima divizijama. Skupne izgube armade še niso znane, vendar presegajo po dosedaj došlih poročilih 3000 mrtvih in ranjencev.
Tokio, 5. sept. Včeraj opoldne je brzojavil maršd O ama: Rusi so v soboto zažgali skladišia v bližini Ijaojanakega kolr-dvora General Kuroki je pustil pri S»cu»go čete v brambo desnega krila in je znatro zavil preti z&hodu, da doseže železnico ter obide L'»ojan. Lava japonska armada in japonsko središče napadata še Ruse južno in zahodno liaojan?kega obzidja
Tokio. 5. septembra. Včeraj ob luri popoiudne je brzojavil maršal O ama: Ob 9. uri dopoludne smo po boju, ki je trajal ponoči in danes zjutraj, postali popolni gospodarji Ljaojana. Naše izgube so baje velike. O razmerju na desnem bregu reke Taiciho nsam dobil ni kakih poročil.
Tokio, 5. sept. Reuterjev urad poroča: Včeraj so se boji okolu Ljaojana na
daljevoli.
London, 5. sept. Tukajšnji listi razširjajo maloverjetno vest, da so Japonci v Ljaojanu dobili 21.000 pušk, katere so Rusi na begu vrgli proč.
London, 5. aept. Z velikimi težavami in izgubami se je umaknil Kuropatkin preko reke Tajcih o. Oku in Nodzu ga zasledujeta. Morda se bode bitka nadaljevala pri Jungtaiu, kamor je že prej prihitel Kuroki.
Tokio, 5. septembra. Veselje nad zmago j a velikansko. Po ulicah pojo množice in aosijo lampijone, na katerih je naslikan beg Kuropatkinov. Po ulicih igrajo godbe
London, 5. septembra. Tu z vspehom bitke pri Ljaojanu niso nič kaj zadovoljni ker ruski krepki odpor nikakor ne spominja na kak sjdan. Pomanjkanja, katero so Ruai in Jjponci trpeli zadnjih 10 dni ni mogoče popisati. Neki poročevalec iz Mukdena po roča, da je vidil vjete Japonce, ki že dva dni niso nič jedli ia ki so imeli popolnoma raitrgane čevlje.
London, 4 sept. Kitajska je odredila, da sme moštvo ladij „Askold" in „Groznij" proti častni besedi odpotovati v Rusijo. A japonski konzul v Šangaju je naznanil konzulom nevtralnih velevlasti v Šangaju, da bodo Japonci vzeli vsako ladjo, ki bo imela na krovu ruske vojake.
Peterburg. 5. septembra. Generalni major Aleksejev, poveljnik 5. vzhodno sibirske strelske divizije, pl. Rennenkampf, Gerngros in pl. Fock so imenovani za svoje zasluge za generalne poročnike. Generalni poročnik Linjevič je imenovan za generala. Car je generalnemu poročniku Miščenku podaril zlato sabljo z briljanti za zasluge pri odbitih naskokih Japoncev 23., 26. in 27. julija.
Konjice, 5. septembra. Nedeljski volilni shod se je sijajno izvršil ob veliki udeležbi v najlepšem miru in redu brez vsakega motenja cd katerekoli strani. R o š z navdušenjem sprejet za kan-
d i d 11 a.
Carigrad, 5. sept. Siiltan je nevarno, neozdravljivo bolan. Pod predsedstvom Iczet paša se je vršil sestanek ministrov, na katerem se je razgovarjalo, ali naj se sultan prestolu odpove. Uieleženci so bili edini v tem, naj sultan proglasi >a prestolonaslednika svojega najmlajšega sina Bišaned lina Eff jndija.
Berolin 5.septembra. Oficijelno sena znanja, da se je nemški prestolonaslednik zaroSil s vojvodinjo C.cilijo mekleriburško.
Zahvala.
Ker nam nikakor ni mogoče se osebno zahvaliti za mnoga iskrena so-žalja povodom bridke izgube, ki nam jo je povzročila tako nenadna smrt naše ljubi sestre, otirorra svakinje, tete, gospodične
Emilije Wenzowsky
c. kr. pošfarlce
izrekamo tem potom vsem Sorodnikom, pri ateljem in z anrem svojo najtop ejšo, iiajiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gospodom uradnikom papirnice Leykam v Vevčah za častno spremstvo drage pokojnice, za udeležbo po-ž-ri.e hrambe iu mnoge druge dokaze liubeznivegd sočutja. - Istotako se gi-njenim srcem zahvaljujemo gospodom članom slavnega »pevskega društva« za ginlj vo ptt e pred h So žrlosti in na pokopališču. prečastitini tospodom župniku v U. M. v Polju Mat. Kolar in kaplanu Mat Rihar za ljubeznivo podelitev tolažil naše sv. Cerkve, gosp. dr. Slef. Divjaku na Studencu za požrtovaino oskrbo, gospodu pos'ajenač,elniku K. Gratschnerju in g. Franu S:cherl z rodbino za dragreene nasvete in ljubeznivo sočutje, gospodom orožnikom v Vevčah za častno spremstvo nase ljube, drage, nepozabne pokojnice k njenemu zadnjemu počitku, — Ko-nečno se iskreno zahvaljujemo vsem iu vsakemu, ki so od blizu in daleč s svojo navzočnostjo izkazali svoje l.ubeznivo sočutje, v čast dragi pokojnici in nam v tolažbo.
Z a 1 o g, 4. septembra 1S04.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob smrti našega preblagega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Josipa Merva,
ces. kr. poštnega poduradnika,
izrekamo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo bla-gorodnemu gospodu poštnemu nad-kontrolorju, Josipu Stussincr-ju in gospodom poštnim uradnikom, časti-temu gospodu priorju nem. viteškega reda, K. Pollaku, kot vodji moške Marijine družbe ter nje članom, kakor tudi gospodom poštnim uslužbencem za častno in mnogoštevilno spremstvo, ter vsem darovalcem vencev in vsem udeležnikom pogreba dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 5. septembra 1904.
Globoko^žalujoči ostali.
Zahvala. 1478
Za vse izraze sočutja o bridki izgubi nepozabnega nam sina, oziroma brata, gospoda
Josipa Kobilca
za darovane vence, in za spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem udeležnikom najsrčnejšo zahvalo.
Vsprejinein takoj tri dobre sobne
slikarske pomočnike
enega črk o-slikar j a, in enega
= vajenca. =
1472 3" Ivan Štrukelj
sobni, napisni in dekoracijski slikar. Ljubljana, Sv. Florijanaulice 25.
Br
rn*1 vn tekoi!a' v Pol)u')n' je najboljše U/lSllf jn najpripravnejše sredstvo za po slačenje in bronzlranje vsakovrstnih p edmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—8
Starejša gospa
z neznatnimi zahtevki, IJČe se za trajno k že bolj odraslim otrokom za materno oskrb. Ponudbe se prosijo pod št. 1467 na to upravništvo.	1467 3-2
^IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlilllllllUlIUI
| Grenčica 1|
i! „Florian" I|
I in liker |f
| „Florian" |<
i najboljša kapljica || 1 za želodec. 1238 ss 1j
miniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiu
K deCkU U Du/jtfe uUOin;, ct;run.U 10 let,
se išče nepokvarjen deček,
ki bi obiskoval ljudsko šo1" s i pr«* raz-rode pr mna^ij" ali realke, v dobro hrano in stanovanje.
Kje, pj\e iz prijaznosti u r»vnWtvo »S overica".	1447 6-3

= Fine =
oljnate barve
dr. pr. Schonfeld-a & Komp
za
poučno in dekorativno
1409 9-3 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev
se dobivajo pri tvrdki
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja
v Ljubljani, Resljeva cesta.
•iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiin
ll Že skozi 19 let |
boleham na želodcu. Po	\
poskušnjah z različnimi	S
zdravili sem začel leta	|
18y6. rabiti Vašo	i

=
=
tinkturo	|
za želodec,	|
ki mi je vedno prav	§
dobro služila kot učin-	1
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	1
| raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
= daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
= ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—19	|
1 Friderik Repolusk,	|
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Hllsslina,	=
§ 16. dec. 1903.	=
| Resnici čast!	f
I Vaše „£eleznat0 Vino" se mi je pri	|
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
| kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	|
| posebno je bil njega učinek oči viden pri slabo-	|
= krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
| rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	I
| morem Vaše res izborno železnato vino iz	§ | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih i
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	§
I Anton Žnidaršič,	f
E Supnik pri Beli cerkvi, p. št. Jernej, Dolenjsko	i E 1. marca 1904.
| Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje	1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana
I lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	S E založnik Njihove Svetosti papeža.	2 .............ii.........................................................................
Pijte -m
Klauerjev
„Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 160-69
Delniška stavbinska družba Union v Ljubljani^
odda v hotelu ,Union' v Ljubljani v najem
kavarno in restavracijo
posamezno ali skupno enemu podjetniku. Hotelska zgradba bo zgotovljena približno meseca avgusta 1005, leži v sredi mesta in je popolnoma moderno urejena. Obenem se razpiše tudi mesto
-ravnatelja hotela. =====
Zahteva se popolno znanje hotelskega poslovanja, jezikovno usposobljenost in trgovsko izobraženost. Plača po dogovoru.
Načrti stavbe so razvidni v pisarni stavb, vodstva, Frančiškanska ulica v Ljubljani. Glede podrobnih določil stopiti je v dogovor s predsednikom, družbe dr. V. Gre-gorič, kateremu se tudi pošljejo pismene ponudbe in sicer najkasneje do 31. oktobra 1904.
V Ljubljani, dnč 5. septembra 1904.
1473 i-i	Upravni svfcf.
/

7f

Rajko Levstek
c. kr. davčni pristav
Mirni Levstek roj. Muller
poročena.
Črnomelj, 5. septembra 1904.
1474 1—1
Na hrano
In
5tcm©L>cmje
se sprejme takoj
eden ali tudi dva učenca
na Sv. Martina cesti št. 5, II.
nadstropje.
Pczve se lahko tudi v upravnšUu ^Slovenca".	1469 3-2
Hiša na prodaj!
Iz proste robe sy proda hiia it 13 na Karlovskt cesti, pripravna ta izbuh. Polt g hiša je tudi vrt. Pogoji ugedni. 1427 3—3,$
Novo! Izšla je Novo!
Missa pro defunetis
a IV voces inaequales, aut una voce cum Organo, Auctore
Matthaeo Vurnik.
Tisik „K>t}l. tiskarne". — S»mczsložba. — C -03 1 K, po pošti 1 K 5 v.
Prodaja „Katol. bukvama" in L. Schwentner v Ljubljani ter skladatelj v Št. Vidu pri Zati-čini (Dolenjsko).	1404 6—4
Izurjenega
1451 2—2
gostilničarja
za Šiško
za 1. december letos aH takoj išče zastopstvo pivovarne bratov Reininghaus v Šiški pri Ljubljani.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
friStiiliiil v Ljubljani fnutiiliii]
wvs	svvvvvvvš
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—71
41
2 0
i' v?
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
M" Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske I/ r nir 0 jr«^a posojilnice znaša	ri j)*4j'®4j
Dp= K 23,806-306-40. ssr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
stavi£hran K 5,089.883*14.

T ro razredna
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola
v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900, St. 18 588.)
Vpisovanje bodo dne 16. m 17. septembra od 9. do 12 ure dopoldne v ravna-
td'jevi p ni n .
Dne 19. septembra ol 8. u-o nadalje bode sprejemni Izpit »a tiste nanovo
vstop' -f gm nke, k, š f..8 •	8. rfz-^d« lnid^k«- »m 3 r^r^da mehanske fini f.
.	??• seP*embra se prične deveto Šolsko leto s slovesno skupno
službo božjo
D kl.oe, ai žele vstopiti v ta z »vod, naj si v spremstvu rod teljev ali njih namestnikov osi bio zglase ter uuažeio z iitoridevali o svojem dr sedanjem šolaniu, ia sprejem v I. let iik p» 8e postbej z rejstvenim listom, da bede d'penile 14. leto vsaj do konca prvega ».olletj«.
Vs-ka dekle« p'ača ir v^ovsniu 4 K prispevka m uSla, za prvi letn k pa poleg tega f« 4 K sDrejenrmn*. — So"nina anača za vsa*o polletju 10 K.
Obvezni učni predmeti so: veroniuk, slovenščina, nemščina, francošSins, zgo-dovin&, «euli)0p b, mstomat s fm!$a, prirodopis risanie, ročna dela. odgnieslovie (v II. in III. lotn) gosp idinjstvo (v III. I tn) adravoslovje (v III. letn.j, — prostovoljni Pa l lepi p sj petje, t lovadba f-t^iLgrafija.
Z*vod ima zna<3»i srednja šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem po-uiuje.o večinoma prcfotorii c. kr. srednjih šol.
Z mestno viš o d< kliško šolo sta združena: I pedagoški tečaj za tint» ahiolven-tinjF, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na uctilusou in 2 frgOVSkl tečaj, na menjen raten absolventmjam tega zavoda tudi drugim deklcim, če so dopoinile vsaj 16. leto in doktžejo v posebnem spr»ifmiem izpitu dovolj sodobnosti za predavanje trgovskih naukov — Vpsovanje za pp^agoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa dne 23. in 24 septembra od 11. do 12. ure.
Vsa n<tinčnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	1481 3—1
V Ljubljani, dne 3. septembra 1904
Haunateljstuc cc^arja Franca Bcžefa I. matric uišje dekliške $cle.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
St. 430.
1434 2-1
Razglas
o pričetku šolskega leta 1904|5 na oheli c. kr. učiteljiščih v Ljubljani.
A)	Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vad~
nico bo v petek, dne 16. septembra od 8. do 10. ure. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v soboto, dne 17. septembra ob 8. uri.
B)	Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni
tečaj za otroške vrtnarice, naj se zglase v četrtek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro.
Sprejemne preizkušnje se prično v petek, dne 16. septembra ob 8. uri.
C)	Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo
dne 21. septembra od 8. do 11. ure.	*'
Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 11. ure in od 2 do 4. ure pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v četrtek, dne 22. septembra
ob 8 uri
D)	Dozdanji gojenci in gojenke IV. letnika na c. kr. moškem oziroma ženskem
učiteljišču naj se zglase v petek, dne 16. septembra ob 10. uri, oziroma ob 11. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika pa v četrtek, dne 22. septembra
ob 10. uri, oziroma 11 uri.
V 2., 3. in 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice in II., III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo vsprejeti.
Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski, obeh c. kr. učiteljišč.
Hauneteljsttfc c. kr. meškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 31. avgusta 1904.
Naznanilo.
Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev 10) se prične šolsko leto 1904/5 s slovesno službo božjo
dne 78. septembra 1904.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisa vali: v I. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede dne 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17 septembra dopoldne.	' F
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894 1 štev 2354 se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dnč 5. septembra 1904.
1486 3-1
ijjj	(BT IU«p 1» prodaja
vsakovratnib drftavalh papirjev, »r«6k, denarjev ild. Kavarovanja u cguto pri trabanjlh, prt uirebatju najmanj-fsga dobitka. — Fronti« za v*»k« irebinji. K «1 a a t a a iivrlltav a a r o i 11 na b o r x 1.
(i>d)>«fV!£r>M

„M
I., follalle 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasse 2.
SJLihJ SJ	T uvseh »o.podar.klh in flnanfinlh
1115!®>urJnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev m vestni nasveti sa dosego kolikor »ogoC* vuocei* ebrestovanja pri popolni varnosti naloženih ffl&vnio.	134 373