Petina brez hišne samouprave
Kljub dejatvu, da Imamo že štlrl leta v veljavlzakon o atanovanjakem goapodaratvu In da se opredel/u-Jamo do njegovlh sprememb In dopolnltev pa vae prepogosto govorlmo o njem kot o novem zakonu. Zato nas ne ame preaenetltl dejatvo, da ae določlla ZSG ne uveljavljajo dosledno v praksl.
Po štirih letih ugotavljamo glede na število stanovanj čez 80 odstotno organiziranost hišne samouprave, glede na število objektov pa nekaj manj kot 70 odstotkov. Seve-da je razumljivo, da v vseh hišah ne morejo organizirati hišne samouprave, vendar pa je v občini Center še 153 sta-novanjskih hiš, kjer bi hišna samouprava lahko delovala v skladu z zakonom o stano-varyskem gospodarstvu.
Zakonodajalec je predvidel v izjemnih primerih ukrep za-časne uprave v stanovanjskih hišah, kjer ni organizirane sa-mouprave ali pa ne opravlja nalog, ki bi jih morala. V skla-du s 77. členom zakona o sta-novanjskem gospodarstvu lahko izda samopravna stano-vanjska skupnost občine v ta-kem primeru odločbo o začas-ni upravl in s posebno pogod-bo poveri upravljanje in go-spodarjenje s stanovanjsko hišo strokovni službi s po-dročja stanovanjskega gospo-darstva. Ta potem opravlja sa-mo nujne naloge iz pristojno-sti hišnega sveta. Plačilo za opravljene storitve gre iz sredstev upravljanja (iz dela stanarine) in iz prispevka etažnih lastnikov. Če je samo-uprava organizirana razpola-ga s tetni sredstvi skupnost stanovalcev.
V naši občini praktično vsa-ka peta stanovanjska hiša ni-ma organizirane hišne samou-prave. Takega stanja ne more-mo enačiti z izjemnimi prime-ri. Na pobudo samoupravne stanovanjske skupnosti obči-ne Ljubljana Center je svet za stanovanjsko politiko pri predsedstvu OK SZDL Ljub-Ijaria center obravnaval pro-blematiko organiziranosti hiš-ne samouprave in sprejel ak-cijski načrt za izboljšanje stanja.
. Najpogostejši vzroki za ne-organizirano samoupravo so razprtije med stanovalci, ne-
razčiščena razmerja med last-niki stanovanj, imetniki sta-novanjske pravice in uporab-niki lokalov, slaba materialna podlaga, slabo vzdrževani ob-jekti, nezadovoljstvo nad de-lom in storitvami stanovanj-skega podjetja enote Center in na koncu kadrovske teža-ve. Znano je, da je stanovarjj-ski fond v naši občini najsta-rejši v Ljubljani in populacija, ki tu živi tudi ni več rosno mlada. Zanimivo je, da v ne-katerih hišah sicer opravljajo nekatere aktivnosti v zvezi z upravljanjem in gospodarje-njem, vendar se stanovalci formalno niso konstituirali v . skupnosti stanovalcev.
Svet za stanovanjsko politi-ko je sklenil, da bodo v juniju pogovori s stanovalci z name-nom, da bi izboljšali stanje na področju samoupravne orga-
niziranosti. Pogovore bodo v krajevnih skupnostih organi-zirale KK SZDL v sodelova-nju s Svetom za stanovanjsko politiko pri predsedstvu OK SZDL. Samoupravna stano-vanjska skupnost se zavezuje nuditi popolno strokovno po-moč pri ustanavljanju skup-nosti stanovalcev.
Naj na koncu pripomnimo še naslednje: skupnost stano-valcev je pravna kategorija, hkrati pa tudi skupina ljudi povezanih s skupnimi bivanj-skimi interesi in potrebami v določeni stanovaryski hiši ali y več hišah. Razen funkcij, ki jih ima na področju gospodar-jeiya s stanovanji v družbeni lastnini, gre v njej tudi za pro-cese in odnose med ljudmi kot člani družbene skupine, ki lahko prispevajo k vse večji humanizaciji medsebojnih odnosov, uveljavljanju soci-alistične solidarnosti in tova-rištva, k odpravljanju odtige-nosti med Ijudmi, k njihove-mu popolnejšemu vključeva-i\ju v samoupravljaiye v kra-jevnih skupnosti itd.
Jože Škrjanec