Acrocephalus 22 (106-107): 121 -- 132, 2001 131 Med 15. in 25.8.1997 sem opazoval ptice na otoku Lastovo. Glede na izku{nje iz severnega Jadrana sem se ~udil majhnemu {tevilu rumenonogih galebov Larus cahinnans. V `elji po ~im bolj neposrednem opazovanju sem si vsakega izmed njih tudi dobro ogledal. Kmalu sem ugotovil, da je preliv v Pre`bi nekak{en lijak in v tem ~asu nemara najbolj{a galebja opazovalna to~ka. Dne 21.8.1997 sem ob 15. uri povsem nepri~akovano uzrl odrasel osebek sredozemskega galeba, ki je v nizkem letu pre~kal preliv v Pre`bi v smeri proti Malom jezeru. Glede na to, da je bil na Jadranskem morju sredozemski galeb nedavno odkrit kot gnezdilec [Rubini~, B. & Vrezec, A. (2000): Audouinšs Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia). Acrocephalus 21 (102-103): 219-222], je mogo~e, da kje v okolici Lastova vrsta tudi gnezdi. Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia Little Tern Sterna albifrons & Common Tern S. hirundo Mala ~i­gra & navadna ~i­gra – v okviru ekspedicije po reki Dravi je bilo med Legradom (izliv Mure) in Donavo pre{tetih 50 malih in 80 navadnih ~iger; realna ocena za populacijo malih ~iger na Dravi v letu 2000 je 25 parov, za oceno velikosti gnezde~e populacije navadnih ~iger pa je bil datum {tetja `e prekasen (S Hrva{ka) During July 23rd and 29th 2000, Emil Flaj{man, Nikola Wolf, David Reeder, Jure and Boris Ko~evar and the author of these lines were travelling in boats down the Drava river from Legrad (mouth of the Mura river) to Erdut (Danube). Within the framework of the Mura-Drava- Danube Expedition we covered 254 km in six days. During the voyage we counted Common and Little Terns. The largest colony of Terns was found near the Botovo bridge: at the 226th kilometre of the river, 10 pairs of Little Tern and some 50 individuals of Common Tern were present (altogether we counted about 30 nests). At the 225th km we saw another 12 Little Terns. At the 191st km, 20-30 Terns were recorded, two (2) of them being Little, the rest Common Terns. From the 167th to 120th km we counted 17 Little and 4 Common Terns. The total number of Terns counted on the Drava section from Legrad to the Danube river was 50 Little and 80 Common Terns. In view of the temporal pattern of the breeding biology of both species, the realistic assessment for the breeding Little Terns in 2000 would be 25 pairs, while as far as the Common Tern is concerned, the date of counting was already too late. Goran ^i`me{ija, Brodarska 27, HR-40328 Donja Dubrava, Croatia Veliki skovik Otus scops Eu­rasi­an Sco­ps Owl – preying on Great Peacock Moth Saturnia pyri by street lamp in Prizdrina village on Pelje{ac Peninsula on May 8th 2001 (S Dalmatia, Croatia) Prehrana velikega skovika je tudi zaradi njegove skoraj izklju~ne insektivornosti slabo poznana. Podatki, pa ~eprav le prilo`nostno zbrani, so zato toliko bolj dragoceni. Dne 8.5.2001 sem v osrednjem delu polotoka Pelje{ac (ju`na Dalmacija) popisoval velike skovike po vaseh z metodo predvajanja njihovih posnetih glasov. V vasi Prizdrina, kjer sem na{tel pet (5) pojo~ih samcev, sem opazoval, kako veliki skovik izkori{~a va{ke obcestne svetilke pri lovu. Eno od dveh popisnih to~k v vasi Prizdrina sem izbral tik pod svetilko. Na izzivanje se je skovik naglo odzval, saj je bil `e po enominutnem predvajanju posnetka ves razburjen na `ici tik ob svetilki. Skovik pa je v hipu pozabil na posnetek, ko je k lu~i priletel veliki no~ni pavlin~ek Saturnia pyri. Po kraj{em opazovanju se je silovito pognal naprej z nogami za pavlin~kom, vendar neuspe{no. Prvemu je sledil {e drugi poskus, tokrat uspe{en. Veliki skovik je pravcati strokovnjak za lov na velike `u`elke in o~itno se loti tudi tako velikega plena, kakr{en je veliki no~ni pavlin~ek, najve~ja vrsta metulja v teh krajih, saj ~ez krila meri od 87 do 166 mm. Pre`anje velikega skovika ob obcestnih svetilkah je sicer znan pojav [König, C., F. Weick & J.-H. Becking (1999): Owls. Pica Press, Sussex], pomemben verjetno tudi za ve~jo zgostitev skovikov v naseljih. Veliki no~ni metulji pa lahko sestavljajo pomemben del prehrane velikega skovika. Na Kreti so se naprimer skoviki skoraj izklju~no prehranjevali z oleandrovci Daphnis nerii [Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London]. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Hudournik Apus apus Swi­ft – colony of about 100 pairs discovered on the islet of Dinga~ki {kolj (9 m a.s.l.) by SW coast of Pelje{ac Peninsula in 2001 (S Dalmatia, Croatia). The colony is unique in S Dalmatia, as no other Swift’s colony has been found on such small islet with no overhanging rocks present. Other discovered colonies on the islands of S Dalmatia, mainly colonies of Alpine Swifts Tachymarptis melba and Pallid Swifts Apus pallidus, were found on larger islands with big overhanging rocks present. Hudournik je kolonijska gnezdilka, ki gnezdi ve~inoma v stenah, po stavbah, v klifih, kamnolomih in po drevesih [Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of the Western Palearctic, Vol. IV. Oxford University Press, Oxford]. V Dalmaciji hudourniki naseljujejo tudi manj{e skalnate oto~ke in ~eri, 132 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook kjer gnezdijo v skalnih razpokah. Ti podatki se nana{ajo predvsem na oto~ke severne Dalmacije: npr. Zec pri Senju, Bo`ikovac v Kornatih, Ribarica pri Karlobagu [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Med raziskovanjem otokov ju`ne Dalmacije, ki sva ga s kolegom Borutom Rubini~em opravila spomladi 2001, sva odkrila en sam primer ve~je kolonije hudournikov na manj{em oto~ku. Dne 5.5.2001 sva bila na oto~ku Dinga~ki {kolj ob jugozahodni obali Pelje{ca, katerega vi{ina je le 9 metrov. Hudourniki so izletavali iz skalnih razpok na oto~ku in se zbirali v jati nad oto~kom. [tevila gnezde~ih parov nisva mogla ugotoviti, vendar sva s pre{tevanjem jate v zraku velikost na oto~ku gnezde~e populacije ocenila na 220 osebkov, kar pomeni, da na oto~ku gnezdi okoli 100 parov hudournikov. Razli~ne vrste hudournikov, najpogostej{a sta planinski hudournik Tachymarptis melba in bledi hudournik Apus pallidus, gnezdijo predvsem na ve~jih otokih v ve~jih in previsnih skalnih stenah. Kolonija na majhnem Dinga~kem {kolju, kjer ni previsne stene, je edina kolonija tega tipa, ki sva jo na{la na otokih ju`ne Dalmacije. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia ^ebelar Merops apiaster Eu­ro­pean Bee-eater – flock of 70-100 birds in flight above the Drava river near Podravska Selnica on August 18th 2001 (N Croatia) Zve~er 18.8.2001 okoli 19.45 ure je Dravo pri Podravski Selnici (Hrva{ka) preletela jata 70-100 ~ebelarjev. Ptice so se v obla~nem vremenu pred mrakom zna~ilno ogla{ale. V neposredni bli`ini ne poznam nobene kolonije ~ebelarjev. Najbli`je kolonije na Dravi so oddaljene 10 kilometrov, na Muri pa 25 kilometrov. Hrati s ~ebelarji so se v zraku pojavili tudi kvaka~i Nycticorax nycticorax. Goran ^i`me{ija, Brodarska 27, HR-40328 Donja Dubrava, Croatia Olj~ni vrtnik Hippolais olivetorum & ~rnoglavi strnad Emberiza melanocephala Oli­ve-tree Warbler & Black-headed Bu­nti­ng – first spring observations of singing males on Pelje{ac Peninsula (S Dalmatia, Croatia) for the year 2001: first singing Black-headed Bunting males were registered on May 8th near @uljana, Ston and Ponikve, and first singing Olive-tree Warbler males on May 9th 2001 near Zabr|e and Brijesta. V letu 2001 sva s kolegom Borutom Rubini~em popisovala ptice na polotoku Pelje{ac in okolici. Najin obisk je trajal od 27.4. do 9.5., tako da sva lahko spremljala tudi vra~anje nekaterih selivk na svoja gnezdi{~a v tem delu Dalmacije. Konec aprila sva zabele`ila `e nekatere selivke, kot so svetlooka penica Sylvia hortensis, rjavi srakoper Lanius collurio, kobilar Oriolus oriolus in smrdokavra Upupa epops. Prvega rjavoglavega srakoperja Lanius senator sva opazovala 4.5. v vasi Kuna. Med zadnjimi pa se nama je posre~ilo registrirati ~rnoglavega strnada in olj~nega vrtnika. Prve tri (3) pojo~e samce ~rnoglavega strnada sva opazovala 8.5. v bli`ini naselij @uljana, Ston in Ponikve. Dne 9.5. pa sva imela prilo`nost opazovati {e tri (3) pojo~e samce olj~nega vrtnika, dva (2) pri neselju Zabr|e in enega (1) pri Brijesti. Rucner (1998) [Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb] navaja za prvo pojavljanje ~rnoglavega strnada na Hrva{kem datum 6.5., kar je v skladu z najinim opazovanjem. Najino opazovanje pojo~ih samcev olj~nega vrtnika pa je zgodnej{e, saj Rucner (1998) pri tej vrsti kot prvi datum navaja 27.5. Po podatkih iz drugih delov Evrope se olj~ni vrtniki lahko vrnejo v zgodnjih majskih dneh ali celo `e konec aprila [Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of the Western Palearctic, Vol. IV. Oxford University Press, Oxford]. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Olj~ni vrtnik Hippolais olivetorum Oli­ve-tree Warbler – one in the gardens near Ston by the strait of Pelje{ac Peninsula, sitting exposedly on a vine prop on May 4th 2000 (S Dalmatia, Croatia) Dne 4.5.2000 dopoldne sem na vrtovih pri Stonu opazoval skupinsko prehranjevanje repnikov Carduelis cannabina, ko je na kol trte povsem nepri~akovano priletel olj~ni vrtnik. Izpostavljen je pogledoval sem in tja, se presedel na steblo “kanele” in kmalu izginil v olj~nem nasadu. ^eprav sem med 30.4. in 6.5.2000 redno hodil po o`ini polotoka Pelje{ac, sem olj~nega vrtnika videl samo pri Stonu. Za Ston ga navaja tudi Rucner (1998) [Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb], a je novej{e stonsko opazovanje z vidika spomladanskega prihoda vrste, oblikovanja teritorija in para zanimivo. Opazovani olj~ni vrtnik namre~ ni pel! Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia