Uredništvo in apravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼sak dan od II.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Št. 88.
bo. dne 28. julija 1909.
Naročnina listu:
Celo leto			K
Pol leta « * • » •	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računi j o s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Slovenskim delavcem.
Obt času volitev smo videli dan za dnem različne preroke hoditi med ljudstvo, hoteč ga zbegati in dovesti v protiverski in protikmečkl tabor. Marsikdo se je vsedel tem ljudem na lim, nevede, da dela proti samemu sebi.
Zlasti naši delavci so se dali le( preradi preslepiti in so drveli v pogubno rudeče — socialdemokratko morje ter se postavili; takoj na popolnoma protikmečko stališče. Mi teh delavcev ne bomo preostro obsojali, ker so bili hipoma preslepljeni, pre-vdarijo pa naj, kaj so s tem korakom storili. Kajt s tem se niso le izrekli za propad kmečkega ljud stva, iz katerega so izšli* ampak tudi za svoj 1p sten propad.
Socialdemokrati so vendar strastni groboh kmečkega stanu; njihovi voditelji so to že neŠt krat dokazali.: Sevedal delajo iti le trenuftpo polh pozabijo pa na bodočnost.. Tega vendar ne bo: če trdil, da lahko živi delavec brez, kruha, kat prideluje ravno kmečki stan. D;a je treba kru u> rajo pripoznati tudi socialdemokrati, a kljub J že raje videli danes nego jutri kmeta na rc pada. Splošno, ne glede na državo je tore dvomno kmečki stan potreben kot vsakdanji Seveda pa ne smemo im "rezreti, da državi in kot taki, se	di na to c
Kajpada trdim ~	!a našega ^ •
treba. k	je žito i
-Vt	• imeli p-
coptoJü. .-m 'ru. bi b.a na r .ui odprle v ^;0 Oh	- vi I pa t j veda z velikan« o bi r „s
.h' i - ■!, P po letih popolnoma pro ve na svoje proizvajalne stro ..vuren.ce. Kajti davek, obresti in den^. -a vsakdanje potrebe bi moral imeti, a prodati pa ne bi mogel ničesar ali pa le ceneje kakor njega stane.'
Kakšne posledice bi pa pravzaprav propad kmečkega stanu imel za delavca ? Ali bi se tedaj res cedil kar med v goltance socialdemokraških kriča-čev? Prva leta mogoče; toda kmalu bi se delavci bridko kesali svojega koraka. Veliki trg bi dobili v roke kapitalisti,, milijarderji, katerim bi bili delavci glede vsakdanjega kruha do cela izročeni. JŽe sedaj je grda špekulacija teh pijavk neznosna, kaj Še le potem, ko bi bili ti neomejeni gospodarji na trgu. Sedaj dela tej mednarodni družbi vsaj nekoliko naš kmet konkurence, kdo jo bo pa tedaj?
Se bolj pa naj naši delavci pomislijo, kam bodo (tedaj Šli milijoni kmečkega ljudstva? Ali bodo mogoče izgini]! kot kafra Iz zemeljskega površja?
PODUSTEK.
Zal in Rudabeh.
Dr. Karol Giaser.
Palje.)
S pogledom ona jeznim tako beseduje:
„Nasvetov teh neumnih slišati več nočem.
Celo dežel zapadnih car me nič ne miče,
Vladar kitajski mi je briga le deveta,
Eranski istotako vsi vladarji slavni.
Za dostojanstvo moje sam mi Zal zadošč Moči on v ramah ima, kakor levi v prs Naj zoveje ga starca ali pa mladeniča,
Tolažba je jedina on za mojo dušo;
Ne jemljite mi v misli drugega snubač Jaz videla ga nisem, kar o njem sem To v meni je ljubezen vzbiudilo do nj Mladost njegova ne in tudi ne lepota,
Krepost njegovo dično, to le obožavam Ko divne te besede slišijo deklet In so izvedele to srčno tajnost njeno,
So rekle z jasnim glasom: „Sužnice e.
Samo za tvojo srečo hočemo živeti;
Le daj povelje svoje; saj ga izvršdmr Udane me smo tebi, ti cipresa vitka'
Le gledi, da ti srčna bol ostane taj Pa naj bodo tvoje vedno sramežlji In Če se moramo učiti Be magije,,
Sovragom tvojim da se kar oči i?
Da z Čarodejstvom v spanje ves v1 \	e,
Prav, kakor urne tiče pojdem» po m'sfva.
T	’	i daj drvi vse s kmetov v tovarne, ker
o 'godi, tedaj bodo prišli pa kar tru-'• /cos« iv in iskali dela po tovarnah. In zopet „alist v pest smejal, ko bo vjdel tako žico dela iščočega delavstva. In dan na iače manjšale; kajti Čim več se jih po-, tem manjše so cene. Ob enem seveda ne	kartelirani trgovci žita in mesa, ampak
one poljubno visoko. In ubogi delavec, skl	d prevelikega dela, a premalo jela, bi se
no oziral nazaj na ono dobo, ko je obdelata polja sedanji tovarniški delavec, a nek-voljen, čeprav reven kmet. iustrija sama more procvijtati le tedaj, ako tovarnar tovarniške izdelke prodati za pri-eenO’, Industrijsko dobro razvite države izva-oje pridelke v veliki meri tudi1 v tuje, indu-o manj razvite države. Pomisliti pa moramo, vse to le nekaj trenutnega. Kdo nam namreč garantirati, da bodo> tuje države vedno na ta-izki stopinji industrije, Kdoi ve, če ne bodo v desetletjih celo te države proizvajale vso indu-jska robo, ki jo rabijo v lastni državi. Kdo nam ■e garantirati tudi to, da bo naša država s tuji-industrijsko slabo razvitimi državami, vedno v io prijateljskih odnošajih. Kaj če se začne ravno temi državami vojska? Kam tedaj z našimi tovariškimi pridelki, osobitq ako nobena druga država ie rabi tega, kar proizvajamo! mi? Da bodo v tem slučajju zgubili delavci kar trumoma delo, jje umljivo. Lahko se pa vname vojska tudi z onimi državami, katere so v našo industrijsko državo — kakor si ja želijo socialdemokrati (—3 uvažali žito in meso. Kje pa naj tedaj vzamejo delavci svoj vsakdanji kruh, kje ga naj kupijo, ako ga nihče ne prodaja. In za kaj si ga p a j kjupipo,, ako nilmajo niti dela*,v nitij plače, ker tovarnarji ničesar ne morqjo prodati.
In dogodki, kakor so vpisani s krvavimi Črkami o francoski revoluciji, bi tudi- pri nas gotovo ne izostali. Kajti lačna množica ne pozna več mej, ne Čuti več nad seboj moči pesti, ampak si hoče pomagati z brutalno silo do kruha. To bi bil konec tako ei sijan e socialdemokratske gobje proti kmečkemu stanu.
Če je dragimi a, je gotovo mi povzročil kmet, ampak kapitalisti, ki nesramno igrajo s cenami našega vsakdanjega kruha. Tem pijavkam veljaj v prvi vrsti boj organiziranega delavstva. Tu bodimo skupni kmetje' in delavci' im lahko bodemo shajali vsi. Nikdo pa naj ne gleda v svojem prevelikem samoljubju le samega sebe, ampak naj pomisli, da živi Še poleg njega mnogo drugih, ki so ravno tako
Da ti pričarimo me kraljeviča blizu,
Da bode on podlaga tvojim nežnim nogam."
(Glej, Rudabehi se na ustne iz rubina Prikrade zadovoljni smeh in ona reče:
„Ce hočete mi iti ve sedaj na roko,
Drevo vsadite, ki bo vedno plodonosno;
Rubini mu na vejah mladih) bodo rasli,
Vesele sade bode vživala razsodnost.“
III.
Rudabehine sužnice odidejo, dat bi videle Zala.
Zbežale urnih nog so deklice vzorne,
Ter so premišljevale težko to nalogo.
Zagrnile so ude mlade v grško svilo,
Ter glave okrasile s cvetjem si dehtočim.
^sehl pet je v hitrem teku dirjalo do reke: pomladi so jednake v vsej krasoti svoji,
/prav se je začenjal mesec bil Ferverdin,
K.0 Zal postavi šotor blizu tihe reke.
Nabrale! so cvetje deklice prekrasne.
Golčale o Dlestanu, Sama sinu krasnem.
Pritekle so k šotoru, kjer je Zal počival,
Ta je od daleč že zagledal bil dekleta Ter vprašal: „Kdo so deve, zbirajoče cvetke,
Da brez bojazni so se bližale šotoru?“
Glej, pehlevanec jeden da mu ta odgovor::
„V Mohraba gradu biva duša polna svita;<
Poslala jih je semkaj, trgat cvetke mlade.
'Destan to sliši in — srce se mu vznemirja, Ljubezen gorka Šine njemu vi bolno dušo.
Takoj Destan odide tjekaj s sluga svojim.
Ko tu zagleda deve, hoče lok od sluge.
Zelo je ljubil lov in ko zagleda tico,
V rogožje ji zakričal, da bi jo oplašil.
potrebni, kot je on. Krščanska ljubezen pa, ki naj vlada med vsemi stanovi, naj vam je porok za pravičen in složen nastop!
Politični pregled.
Slovanska zmaga ob Adrlji.
Ziadnje dni zasedanja državfnega zbjora so se dalmatinski in istrski poslanci pritožili pri trgovinskem ministru, ker je bij za ravnatelja parobrod-enga društva Dalmatica (imenovan dr. Salvatore Ci-madori, ki je zagrizen sovražnik Slovanov, kar je posebno dokazal' o priliki zadnjih ^eželnožborskth volitev v Trstu. Zahtevali so od ministra,, da nikakor ne potrdi tega imenovanja.! Kakor se sedaj poroča, trgovinski minister ni potrdil Cimadorija in je bil mesto njega predložen Jože! pl. Vida, trgovec in veleposestnik v Trstu, ki je rojen Dalmatinec.
Zborovanje nemških poslancev.
V Linču bodo dne |5. septembra zborovali nem-Ško-na,cionalni poslanci. Posvetovali se bodo, kako taktiko bo treba zavzeti v prihodnjem zasedanju državnega zbora in pa o enotnem postopanju nemških delegatov, ker bo letošnje zasedanje delegacij bržkone zelo burno. Zborovanje bo sklical poslanec dr, Sylvester.
Srbski prestol se maje.
Princ Jurij je dobil v roke pismo Nikolaja Pa-šiča na bivšega ministra Cenciča,, ki ie bil vodja zarotnikov. , .V pismu stoji, da je staroradikaJna stranka edina vi tem, da je za Srbijo neobhodno potrebna prememba dinastije. Pripravljena je tudi pridobiti ljudstvo in skupštino za to idejo. Izvolitev kakega angleškega princa za kralja bi bila za Srbijo najugodnejša. Med drugim predlaga PaŠič, naj se izplača kralju Petru 5 milijonov dinarjev iz zadnjega posojila kot odpravnina.
Reforma grške armade. .
Grški kralj je odobril reformni načrt za armado, katerega je izdelal novi vojni minister. Ta načrt obsega sledeče točke:
1.	Kraljevi princi odložijo poveljstva v armadi in dobijo vojaška častna mesta,
2.	Za vrhovnega poveljnika, ki bi preosnoval armajdo, bo imenovan častnik tipke inozemske armade.
3.	Trije drugi častniki inozemskih armad dobijo inspekcijska poveljstva-
4.	Mornarica bo v istem smislu reorganizirana.
Na lok turanski sluga puščico mu dene,
Urno jo Zal zažene: tičica se zvrne.. Turanskemu zdaj slugi Zal to zaukaže:
„No, stopi brzo tjekaj, tico mi prinesi.“1 Turanec mlad pa stopi v čoln, prevesla vodo; Dekleta pa spustijo ž njim se v razgovore, Ter vprašajo ga urno: „Kdo je ta mladenič? Močan je kakor bo in ktere vladjaJ zemjje? Ker on je tako spretno tico bilj ustrelil, Ustaviti sovražnik bi se mu ne mogel;
Doslej me deve nismo videle junaka,
Ki tako spretno vlada s puščico in lokom." Namuzne se mladič turanski ter jim reče:;
„On Zal se zove in je Samov sin v) Nimruzu, In njemu davek plača vsako leta Kabul.
Res, pod nebesom ni ga takega junaka.
In tudi v? zgodovini on vrstnika nima."
Ko so dekleta čula te-le slavospeve, Odvrne jedna krepko: „Ti le pretiravaš, Mohraba hčerki Zal pač ni jednakovrsten. Cipresi je jednaka, Črni dobovini;
Vonja iz njen» krone mošus i vabnvo, Jednaka je po rasti miademv; drevesu.
Obraz Je iste barve, kot ebenovina.
Krase lasje božanski njeno mpo glavo,
Nje ustne pa so ozke kakor srce ži.o.
Obilnost vlasov njenih meri se z okraskom,
Ki ga ob bujnih bokih nosijo dekleta»
In iz obrvi temnih ji žare očesci,
Iz kterihi tajne želje sijfejo ti v lice.
Skoz usteča pa diše lahki vetrič sapo: Jednakoga na svetu našem ni dekleta. Svečanostim smo prišle iz Kabulistana Naznanjat tukaj kralju iz Zabulistana:
BriandoT načrt.
Včeraj se je v senatu in zbornici prečitala izjava novega francoskega kabineta, kateremu načel-juje Briand. ySfova vlada pravi, da bo zasledovala politiko! miru in napredka.^ Držala se bo polftiike prejšnjih ministrstev. Od parlamenta bo vlada zahtevala starostno preskrbo za delavce in preosnovo mornarice. Tudi dohodninski davek in p'a službena pragmatika za uradnike je v načrtu novet vlade. Vlada je naznanila tudi volilno reformo, na podlagi proporcionalnega sistema. 'Zbornica jei izrejda novi vladi svoje zaupanje s 306 proti 46 glasovom.
Boji v Maroku.
Med španskimi četami in jKabili so te idni divjali hudi boji. Španskih vojakovi je ranjenih nad 400, i^tevilo mrtvih še ni znano. Tudi Rubili imajo zelo izdatne izgube. Španske čete so se nad vse junaško borile. Komaj so se izkrcale, so že morale v boj. Častniki so korakali, navdušujoč moštvo, vedno na čelu. To je tudi vzrok, da je padlo toliko častnikov, ker so Rabili, ki so jako izvrsttai strelci, streljali najbolj na čašlnike. V Malagi so bolnišnice prenapolnjene. Strašna vročina je največja muka za ranjence kakor tudi za zdrave vojake.
Rabili razpolagajo Že s 16.000 možmi. Njihove čete se še vedno množijo. Dne 1. avgusta bodo Štele že 50.000 mož.
Madrid, 28. julija. Kakor poročajo iz Malage, pripovedujejo potniki iz Melile, da vlada tam grozna panilka. Zadnji boji so bili strašni. Spanci sc se morali na več krajih umakniti. General Cabrera je padel.
M a d r i d* 28. julija,. V vojašnici v Barceloni so se Čete branile odriniti v Maroko. Šestnajst častnikov so uporni vojaki zvezali. Del upornežev se je konečno podvrgel.
Dražba zakladov Abdul Hamida.
Iz Carigrada poročajo, da (je vlada nastavila dva znana carigrajska juvelirjü, kot zaprisežena cenilca, ki naj ocenita zaklade bivšega sultana Abdul Hamida. Njuno delo bo trajalo več tednov.‘Napredlog justičnega ministra se bo zapisnik dragocenosti sestavil v več evropskih jezikih in se razposlal evropskim ih amerikanskimi fcup’öevallcem z dragocenostmi in starinami. Na ta načini upajo privabiti kupce, nakar se bo v carigrajskem velikem bazarju vršila splošna dražba.
Veleizdaj niški proces.
Zagovornik dr. Popovič izprašuje Nastiča, ke-daj da se je on pričel navduševati && revolucionarno stvar.
Nustičt mu odvrne, da v {začetku 1. 1906.
Popovič: Vi ste rekli, da niste provocirali onih izgredov v Sarajevu. Za časa stavke ste bili vn na jednem zborovajnju in ste tam poživljali socijaliste, naj se združijo z Srbi, ter takoj prično predpriprave za revolucijonarno gibanja,
Nastič se izgovarja, da je pač bil z dr,. Di-mitrijevičem na tem zborovanfu, a (govoril* ni ničesar, kakor tudi nikogar ni prigovarjal k temu.
Popovič: O vašem nastopu mi je pripovedoval uradnik deželne vlade Tpusig, mogoče ga poznate?
Nastič: Ta mlad človek niti bil ni z menoj na zborovanju, ampak je pripeljal na| njega celo tolpo železničarjev in tam branil vlado. Radi tega smo vsi,: padli po njem in je komaj utekel s zdravo glavo. On mene mrzi, ker misli,; da sem jaz ljudi nahujskal na njega.
Jednake ustne ima naša deva divna.
Da bila bi soproga mu jednakovrstna,
Zal, Rudabeh dvojica bila bi prekrasna..“
Ko je mladič vesel zapustil bil dekleta, Rubinu je jednako lice mu zardelo.
Z dekleti se veselo zdaj je razgovarjal:
„Lepo bi bilo, da se luna združi s solncem.“
Ko je mladič vesel zapustil bil dekleta,
In vinil v Šotor se naznanjat to novico,
Ga je preslavni Samov sin tako pGprašal:
„Kaj so ti rekle deve, da vesel se vračaš?
Odprte ustne kažo ti zobe srebrne.“
In suženj pa razlaga vse, kar tam je slišal.
Srce prenežno vname stem mladič junaku.
Junak vesel govoril tako je mladiču:
„K dekletom se napoti ter jim to-le reci:
Dekleta, tega kraja prej ne zapustite,
Dokler ve ne dobite biserov in cvetja.
Dokler na grad ne spravim tajnega poslanstva.“ Izbral okraskov Zal je iz zakladov svojih, Zlata in dragih kamnov, svilnate obleke,
Izročil je Turancu vse to, zapovedal Da naj on te stvari razgrne pred dekleti.
Turanec zvesti šel je spet k dekletom zornim, Globoko se pokloni in pozdrav izroči Ter reče: v/Vse to Zal vam poln radosti nudi,
Ter prosi, da v spominu vedno ga imate.“
Dekleta s svitom lune rekla so mladiču: „Nobena stvar na svetu tajna ne ostatae,
Ce je ne znate samo dve osebi verni.
Če znana trem, četirim, ali je Še mnogim,
Težavno se zakriva: svet je radoveden."
Izjavile so deve druga drugi hitro:
„Zlajel se v zajnjke je ta krepki mladi levič: Izvršijo se želje Rudabehe, Zala,
Usoda srečno zdaj se izpolnjuje točna.“
(Dalje prihodnjič.)
Popovič:	Ista priča mi je tudi pripovedovala,
da se je na neki seji za časa stavke sklenilo, da se na vojake prične metati bombe, ako bodo dosti branili.
Nastič nato odgovarja, da je bilo takrat ono zborovanje pod prostim nebom in se on na nič več ne spominja. Cul pa je, da je omenjani Obradovič pozneje odnehal in govorilo se je, da je zato dobil od vlade 400 K nagrade.
Popovič:	Isti Tausig mi je tudi dejal, da je
imelo tedanje delavsko gibanje popolen srbski značaj in je prisililo takrat bosansko vlado izjaviti, da je to gibanje bilo inspirirano po Srbiji.
Nastič: Nabavite si vse sarajevske liste, pase boste prepričali o mišljenju Srbov o onem Štrajku, kakor tudi o tem, da bi jaz povzročil stavko po na ročbi. bosanske vlade.
Popovič:	Vi ste govorili svoj čas, da to m
stavka, jjego srbsko gibianjje in prvi poskušeni korak do revolucije v Bosni,
Nastič: Ta čas, ko je stavka izbruhnila v Zenici, sva šla jaz in neki Bocarič) tja, da vidiva kaj se godi. Došavši na kolodvor vi Zenici, so nas pa vojaki prijeli in zaprli. (KlofaČ je o tem govoril s Burianom. Burian se je izjavil, da je stavka zašla s pravega socialnega pota in da sva midva tista, ki netiva upor.
Popovič: Vi ste hodili z Dušanom Babičem po srbskih hišah in prodalja^iajh) ter tam prav pridno agitirali za izgrede, kaj ne da?
Predsednik odvrača to zagovornikovo vprašanje.
Nastič:	Gospod predsednik, to storite vi na
mojo Škodo.
Nato Nastič obširno čita in razlaga svojo brošuro „Jezuvitje v Bosni.“ Brošure ni spisal sam, nego mu je pomagal oni del, kjer se govori o jezu-vitih, sestaviti Bocarič, ki je svoj čas študiral v Rimu
Popovič: n ste ra«.: pngo/ia iz Bosne irešl' v Srbijo, a potem ste se zopet vrnili v Sarajevo. Kako pa je to, da ste' si upali priti zopet nazaj.
Nastič:	Dobil sem pismo od Miroslava* Hub-
majerja, v katerem mi je on pisal,, dat me bosanska vlada ne bo zasledovala.
Popovič: Zakaj ste pa mogli na Hubmajerjevo pismo polagati tako važnost,, da ste mu (verovali in se vrnili v Sarajevo.
Naslfcič: Ker sem poznal [tega/ gospoda kot odločno osebo in mi je bilo tudi znano, da je imel vezi z bosansko vlado.
Popovič: /Torej je ta Hubmjhjer, kateri ima zveze z bosansko vlado, prav dobro vedel, kje se vi nahajate.
Nastič: Sedaj vidim, kake konsekvence hočete dobiti iz mojih odgovorov.
Državni praVdnik: Kako ste se pa spoznali z Hubmajerjem ?
Nastič: Za Časa one stavke v Sarajevu se je on prav živo zanimal za stavkajoče In to me je napotilo, da sem Šel k njemu, Sn se mu predstavil.
Raznoterosti.
Inštalacija vlč. g. Jakoba Kavčiča za kanonika kn.-šk. lavam tinskega stolnega kapitejlja se bo vršila prihodnjo soboto, dne 31- julija t. L, ob osmi uri' zjutraj v mariborski stolnici.
Osebne vesti. Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg. Mihael Kos v Ljutomeru (II), Janez Razbornik pri Sv. Martinu na Pohorja, Mihael Barbič pri Sv. Juriju ob južni železnici (II),« Franc Škof v Ma.renbergu, Josef Pinter v Makolah. — Prestavljeni so Čč. gg. kaplani: Frid. Ratej od Sv. lija pod Turjakom k SV.- Juriju ob Ščavnici (II), Alojzij Musi iz Poljčan k Sv. liju pod Turjakom, Alojzij KramarŠiČ iz Makol na Remšnik, Ivan Alt iz Marenberga V Poljčane, Anton Penič od Sv. Ruperta nad Laškim v Zitate. — Zbpet nastavljen je č. g. dr. Anton Jehart kot drugi kaplan v Starem-trgu. — Župnik v Špitaliču jje postal veleč. g. Iv. Goričaln, dosedaj kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. g. — V začasni pokoj je stopil 8- g. Fr. Lovrenko, kaplan v Žitalah.
Pod Hoclienburgerjem. Okrajni sodnik v Celju dr. Jožef pl. Dučar je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Gornji «Radgoni; okrajni sodnik Viljem Kronasser pride iz Gornje Radgone y Maribor, okrajni sodnik dr. Viljem Ste-pischnegg gre iz Šoštanja v Celje, sodnik dr, Gu-tetav Ros,tok v Konjicah je imenovan za (okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Šoštanju.
Umrl je Vi Gradcu vpokojeni okrajni sodnik g. Franc HraŠovec v 88. letu svoje starosti.
Narodna zveza. Liberalni listi še Vedno vzdržujejo lažnjjivo vest, dal je Narodna zveza razbita. „Slov. Narod“ napada (poslanca dr. Rybara zaradi moških in resnih besed, ki jih je govoril na tržaškem shodu. «Radi verujemo«, da izjave dr. Rybara našiim liberalcem niso po godu. Lepo pa ni, da očita „Slov. Narod“ dr. Rybaru, , ker ni prišel k tisiti razdiralni seji Saveze južnih Slavena, v kateri se je po v,Narodovem“ poročilu sklenilo izstopiti iz Narodne zveze, ko vendar dobro ve, Ida je bil nujno zadržan. „Narod“ naj bi raje okrcal Hribarja, ki je zamujal najvažnejše državnozborske, seje. Sicer je pa razbitje Narodne zveze najbrže le pobožna želja hojfratla dr. Ploj/h, kajti kafkor, polroča „Slovenec“, predsednik dr, Šušteršič Še vedno nj dobil nikake-
ga obvestila o izstopu Saveze južnih Slavena iz Narodne zveze.
Poslanec St&pirski, načelnik poljske ljudske stranke, je obelodanil v „Neue F«-eie Presse“ članek, v katerem najpreje povdarja nezadovoljnost poljske ljudske stranke s sedanjo vlado in večino po danske zbornice. Sedanja sestava vlade ima odločne znake, ki so za slovanske narode skeleči. Na nemški strani sede na vladi znani nacionalisti. Poniževalno je tudi, razmerje 9:4. Nato našteva Stapinski razne krivice, ki jih je vlada zadala Slovanom. Kar se tiče grupiranja strank v poslanski zbornici, je sedanje stanje ne-možno. „Treba je porazdelitve na temelju trdno določenega programa gospodarskega in socijalnega delovanja“, piše Stapinski. „Ako bi se to pokazalo nemočno, ako bi se vse nemške stranke vztrajno upirale, da se ugodi najpravične-jim željam drugih narodnosti, potem ne strpe tega — ne glede na posledice — niti Poljaki niti drugi zastopniki Slovanov. Vsaj, kar se tiče poljske ljudske stranke, moram odločno izjaviti, da ne moremo pod nobenim pogojem ostati v enem bloku z nemškimi strankami proti slovanskim strankam. Prepričan sem, da mnenje poljske družbe soglaša z našimi nazori in da bo ves poljski klub hodil po tej poti, ker mu sicer preti razpad. Program za jesen:
1.	Sestava večine zbornice na podlagi točno določenega delavnega programa; 2. Primerna preosnova ministrstva. Ako se to ne zgodi, je pričakovati bankerota centralnega parlamenta in vsega centralizma“.
Romanje na Brezje je krasno uspelo. Vozili so trije posebni vlaki. Na celjskih dveh vlakih se je peljalo 2400, z brežiškim pa 827 romarjev. Vozovi so bili okrašeni z zelenimi vejicami. V Ljubljani je pozdravil romarje tajnik osrednje S. K. S. Z. Traven, ob izstopu iz vlaka na Otočah pa državni in deželni poslanec Pogačnik. Ljudstvo je nato odhitelo na Brezje, kjer se je ob pol 2. popoldne vršil slovesen vhod. Ob treh popoldne je pridigal zdolski g. župnik Šoba, ob 6. pa državni in deželni poslanec dr. Korošec, nakar je sledil blagoslov in srce pretresajoči iz-prevod z gorečimi svečami. Bil je to najkrasnejši prizor.
V	torek je prepovedoval ob 6. uri zjutraj č. g. župnik Fr. Gomilšek, ob 8. pa č. g. župnik J. Potovšek. Okoli 1800 romarjev je obiskalo tudi Blad. Popoldne so se romarji zopet vrnili v svojo domovino.
Izpremembe pri vojakih. Vsled nove odredbe vojnega ministerstva so se uvrstili praporščaki, kateri so spadali do sedaj med moštvo, v novo vrsto, katero imenujejo častniške aspirante. Od sedaj naprej se morajo nagovoriti z besedo „gospod“ in so podvrženi častnemo častniškemu sodu. Vidni znak te nove vrste je portepe, kateri je bil do sedaj iz rumene svile, od sedaj pa z zlatom prepleten. S tem se je ugodilo dolgoletnim željam častniškega naraščaja. Mi le želimo, da bi vojni minister, tako samostojen ostal kadar se gre za enostranske madžarske vojaške želje, kakor sedaj, ko s takimi naredbami hoče nezadovoljnost mladega naraščaja pokriti.
Kernstockovo slavje.; Danes uživajo mariborski Nemci veil Jean sito veselje, ker imajo v tsvoji sredini znanega nemškega pesnika |— mariborskega rojaka — Otokarja Kern sleek. Raz magistrata*- M je okrašen z zelenjem,; vihrajo tri zastave in sicer.'-cesarska, deželna, v) sredi med njima pa frankfur-tarica. Mestni svet je imel v proslavo Kernstocka slavnostno sejo, zvečer pa bo v kazini hajlanjle. Pri „Črnem orlu“ so tudi otvorili („Kernstock-Stiiblein.“ Kaj pomeni Kernstock za nas 'Slovence, najlepše kažeta sledeča verza, ki ju je on zložil:
„Lass’ die wilden Slavenstürmer nimmermehr
durch' Marburgs Tor,
Lieber rauchgeschwärzte (Trümmer, als ein windisch Maribor."
Burni prizori v zagrebški veleizdajniški razpravi. Na razpravi v soboto je prišlo radi znane afere Nastiča radi neke menice do burnih, viharnih prizorov. Nastič je izpovedal pod prisego, da neki dolg 500 dinarjev ni njogOv dolg,. Bra,mtelj dr. Popovič pa je nate glasno prečital — neko pismo Na-stičevo, v kateremj priznava,, da je to njegov dolg. To je povzročilo veliko senzacijo. Državni pravnik in predsednik sta bila skrajno razburjena in nista hotela, da se govori o tem. Branitelj dr. Popovič: Nastič je torej pod prisego |lagal! ((Velikanski hrup v dvorani.) Občinstvo je vzklikalo: Tako jei Lagal je' Preganjajte ga radi krive priseg,e!
Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja, da se bo vršila volitev voljil)nih mož, katerim bode svoječasno voliti mesto iz pridobnin-skih komisij redno oziroma pred časom izločenih udov in njihovih namestnikov nove Člane in namestnike, po sledečem’ redu:, v davčnem okraju Maribor volijo pripadniki davčne družbe III. razreda 3 volilne može/ dne 23. a«vgusita, oni' IV. razreda pa 63 volilnih mož dne 24. avgusta, obakrat od 8. do 12. ure predpoldne in od 2. do 5. ure popoldne v mariborskem davčnem uradu. V davčnem okraju Sv. Lenart voli III. razr. !1 volilnega moža (23. avgusta),
IV.	razred pa 20 volilnih mož (24. avgusta) ob zgoraj označenih urah v Šentlenarskem davčnem uradu.
V	davčnem okraju Slovenska Bistrica voli III, razred 3 volilna moža (23. avgusta), IV. razred pa 23 volilnih mož (24. avgusta) ob istih urah kakor zgoraj v davčnem uradu Slov. Bistrica. Volilni zapisniki so v dobi od 8. avgusta 1909 do dne volitve v za občevanje s tetra«n,kami odrejenih uradnih’ urah na vpogled in prepis pri pristojnih davčnih uradih.
Štajersko.
Sv. Križ pri Mariboru. Prav lepo zabavo nam je preteklo nedeljo dne 25. t. m. napravilo zopet nar
Še bralno društvo. Priredilo je srečolov z raznovrstnimi šaljivimi in tudi koristnimi dobitki, ki so vzbujali med udeleženci mnogo smeha in splošino zadovoljnost pri tistih, ki so res srečo vlovili. Cisti dobiček je namenjen za povečanje društvene knjižnice, katere se vsi člani prav marljivo poslužujejo. Pa tudi Šentiljskih bratovi nisjmo ppzabili;;, kajti zdramila se je za obmejni sklad ena steklenica dobrega vina, ena klobasa z vilicami za lepo svoto 21.85 K, Zlasti to dražbo je spremljal ves čas bučen smeh. Bog plati vsem, kateri so kakorkoli pripomogli k tej lepi prireditvi!
Sv., Jakob v Slov. gor. V! nedeljo dne 25. jul. t. I. je nastal med tukajšnjimi fanti prepir, med katerim je eden potegnil samokres iz žepa in ž njim Fricai Fekonja, posestniškega sina s Partinja, v desno roko vstrelil in gs- ne urno ranil.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Grozna toča je obiskala v soboto ob 5. uri župnijo Sv. Lovrenc v Sl. gor. in Polenšak. Pobila 'je DragoviČ, JurŠince, ter vse sklestila na Vinšlaku in1 strahovito vse »ničila na Polenšaku. Sipe, polke, strehe, drevesa, vse je poškodovala — bila je debela kakor orehi in Še bolje. Dvakrat se je tako vsipala, da je bilo vse belo. Potniki pravijo, da je pri Ormožu vlak ustavila, Skoda je ogromna na lepih vinogradih.
Strašna toča, debela kakor kurja jajca in še debelejša, je prihrula v soboto 24. t. m. čez spodnje Slov. gorice, oklestila tudi nekatere vrhe ljutomerskih in spodnjih haloških goric. Mnogo tičev, divjačine, zunaj zalotene kuretiae in celo nekaj mladih svinj je grozna toča neusmiljeno pobila. Škoda je ogromna na vinogradih, polju, poslopjih, in beda med ubogim tamošnjim prebivalstvom velika. Gg. deželna poslanca ptujsko-ormoškega sodnega okraja sta si po več krajih v nedeljo in pondeljek ogledala nesrečo ter brzojavno zahtevala od c. kr. namestnije in c. k. glavarstva za prizadete kar najhitrejšo odpomoč. 'Ubogim ljudem, katerim je popolnoma vničila toča glavni pridelek koruzo, naj bi se že v tekočem tednu razdelila ajda v nadomestilno setev.
Juršinci. Dovolite, da se vam predstavim, g. urednik, moje ime je MJuršinski Novičar.“ Pripotoval sem pred kratkim v lepo juršinsko dolino na letovišče ►— uživam namreč zaslužen pokoj in ljubim ceno življenje na deželi t— in ker se tu pa tam hudo dolgočasim, vam hočem poročali o najnovejših dogodkih tukaj. Prav ponosno so Juršinčarji na novo, dobrih deset metrov dolgo cesto ter na dva nova mosta. Včeraj sta prestala svojo prvo skušnjo in vsa čast njima izborno. Požirala sta neizmerne množine vode, kakor starodavni Polijem Ulisejeve junake, 'Tako sta mi imponirala, da sem jima skoraj odpustil nemški naslov B. V. (Bezirksvertretung) — seveda oče iOrnig, sem si mislil in vedel sem dovolj. — Družabno življenje se lepo razvija. Po celem svetu so morali zasloveti Juršinci in njihov primeren zrak za otroke, kajti kmalu za menoj šo prirajžali letoviŠ.':n.-Sw iz so.učno Dalmacije in zelenega Poho rja, in otroci se počutijo, po njihovem lastnem izreku, prav izborno, Iz velikega navala letoviščnikov, sledi, da se dviga tudi c. kr. poštni urad in ne motim se* če trdim, da Ibom lahko (častital že» kmalu mlademu poštarju k povišanju v višji razredu (Toda dovolj za danes. Naj svidenje v kratkem!
Poljčane. Dne 26. julija; t. 1. ji nastal v Lju-bičnem ogenj. Pri gašenju je dobil tamošnji prevžit-kar Frana KočjaŠ po celem životu strašne opekline, ker se je goreča sitireha in strop na njjega podrl. Občina ga je dala* takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer bo bržčas vsled hudih bolečin umrl.
Št. Jurij ob Taboru. Naše bralno društvo priredi s sodelovanjem Orlov v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 v sušilnici g. F. Krašovca veselico. Na vsporedn, ste igri „Pri gospodi“ in „Občinski tepček“, petje, telovadba in proste zabave v Krašovčevi gostilni. Začetek ob 3. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velenje. Shod županov šoštanjskega okraja je bil jako zanimiv. Deželni poslanec dr. Verstovšek je opozarjal navzoče na važne točke občinskih zadev in naglasa! potrebo napredka kmečkih občin.: Opozarjal je tudi na razne važne sklepe, ki bi se morali izvršiti glede uradovanja in gospodarstva v občinah. V popolno domačem razgovoru so naštevali gospodi Župani razne ovire njihovega poslovanja, zlasti pa je govoril o -tej zadevi obširno g. PirtoSek iz Pake, kateremu se je pridružil gospod Kovač iz Skal. Gospod Skaza je označil marsikatere nedostatke v velenjski občini in dika slovenskih županov g. Koren iz St. lija je ožnačeval poleg poslanca samostojnost občinskega predstojnika. Razgovori so bili jako poučni. Upamo, da bodo obrodili dobrega sadu.
Šaleška dolina. 'Tukaj je po celemu okraju uveden pasji kontumae radi enega; psja, ki se $ klatil v okolici ŠoŠtanjski, ki pa ni nijkjer nobenega ugriznil. Mi se nikakor ne upiramo strogim uredbam glede nevarnih bolezni), toda dozdeva se nam, da so kontumaei pri nas le preveč v Škodo raznim občinam. Ne zdi se nam potrebno, da bi moral biti v občinah, ki so oddaljene od Šoštanja celo 6 km, tudi kontumae. Ce hoče glavarstvo uvesti dolgotrajni kontumae, naj skrbi tudi za poravnavo stroškov. Pred nekaj leti je bil še le kontumae in občine so morale plačevati po 145 K, sedaj bode prišlo pa rar vno toliko stroškov. Kako pridejo občine zopet do tega visokega davka?
Na SV. Uršuli obhajal se je običajni šentjakobski shod letos izredno slovesno. Službo božjo oskrbovali so trije duhovniki, cerkveno petje pa vrlo dobro starotržki cerkveni pevski zbor. A dal se je slišati tudi slavno znani paški pevski zbor, ki je romarje kar iznenadil. Da bi se
tako prijetno iznenađenje večkrat ponavljalo in prosto tako v navado! — Vernega ljudstva se je kar trlo. Po govorici in po noši opažal si tukaj romarje iz daljne Savinjske, Paške, Šaleške, Mislinske in Dravske doline, iz visokega Pohorja, posebno pa iz Koroške. In vzlasti „Lafentaler“-je, to je romarje iz Labudske doline na Koroškem, je bilo zanimivo poslušati, kako so pozno v mesečno noč pri cerkvi popevali svoje narodne pesmi v mešanem slovensko-nem-škem narečju. — V spominski knjigi našli smo zabeležene menda skoro polnoštevilno vrle Škalske „Orle“. — Vreme ugodno, postrežba dobra, zadovoljnost občna. — Na veselo svidenje na prvem „žegnanju“ 15. avgusta!
Koroško.
Prvi Orel na Koroškem je bil ustanovljen 26. t. m. v Št. Jakobu v Rožu. Na ustanovnem občnem zboru je predaval zastopnik Z. T. O., brat J. Podlesnik. Da bi se mu kmalu pridražilo več bratov po zeleni Koroški! Na zdar!
Poslanec Welcher, žnpnik. Državni poslanec koroški Walcher bo imenovan za župnika v St. Vidu na Glini.
Novonastavljeni kot kaplani se sledeči čč. gg. četrto-letniki: Mako Gritsch v St. Vidu na Glini; Loop. Hank v Trbižu; Franc Kogler v Šmartno pri Beljaku; Izidor Meierhofer v Sovodju, Franc Mikula v Tinjah; Franc Šenk v Črni: Andrej Trappe v Pliberka.
Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Alb Bla3i iz Smartna pri Beljaku v Volšperk; Ant. Benetek iz Orne v Železno Kaplo ; Tomaž Ultiing kot provizor v Blače. — č. g. kaplan Jož. Brunner v Sovodju je imenovan tajnikom Pijevega društva in veroučiteljem v Celovcu — Č. g. Ulrih Hafner, mestni kaplan v Pliberku, je začasno na dopustu.
Cecilijansko drnštvo za ktško škofijo je v svoji zadnji seji razpravljalo poleg drugega tudi o teh dveh važnih točkah: 1. Ali je organiste tudi prištevati v vrBto zasebnih uradnikov ter če so podrejeni teh tikajoči se postavi za oskrbo v starosti? — 2. se je določilo, da se v farni mež-nariji uredi soba'za brezplačno stanovanje 3 do 4 gojencev za orglarsko šolo. Imenovana soba se otvori že meseca oktobra t. 1.
Kranjsko.
Ponesrečenega danajskega učitelja Lassa so po dolgem trudu vendar našli. Njegovi tovariši so pripeljali z Dunaja rešilno dražbo s potrebnim orodjem seboj, da so ga mogli spustiti navzdol, kjer so ga sprejeli domači vodniki in ga po jako težavni poti čez Kot nesli na Dovje. Tam so ga v navzočnosti sorodnikov v pondeljek v jutro pokopali. Vence so raznn sorodnikov položili na krsto tudi „Slovensko planinsko drnštvo“ in Slov. učiteljstvo.
Razveljavljen pasji kontumae. Po vseh občinah vrhniškega sodnega okraja so razveljavili pasji kontumae. V dragih okrajih pa ostane kontumae še v veljavi ter morajo biti psi ali priklenjeni ali pa morajo nositi take nagobčnike, ki popolnoma zabraojnjejo vsakršno popadanje od strani psov.
Romarjev je na Bledu in pri Mariji Pomagaj vse polno. Da tisoč romarjev je prišlo minoli teden samo iz Trsta in okolice. Štajerski Slovenci so se pripeljali v pondeljek v treh vlakih mimo Ljubljane na Brezje in Bled.
Državni popotovalni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko, katere prireja zavod za pletarstvo na Dunajn, so ravnokar zaključili II. šolsko leto v Dolskem in I. šolsko leto v Šmartnem pod Šmarno goro. Vspeh obeh dobro obiskanih tečajev je bil zelo povoljen. Ljudje se sicer še ne zavedajo prav velikega pomena tega domačega obrta v narodno gospodarskem ozira, vendar je že opaziti lep napredek. Vrboreja se že pridno goji, zasadilo se je že okoli
50.000	sadik, katerih število je letos pod nadzorstvom vodstva in njegovega posredovanja naraslo že nad 160.000 sadik, in ako se bo gojenje vrb tako nadaljevalo, potem ne bo treba uvažati tujih pletarskih vrb in potrebnega materijala, ter bodo imeli tudi domači izdelki isto vrednost kakor tuje blago.
Primorsko.
Umrl je v Trstu dekan monsignor Karol Fabris.
Demonstracije v Ajdovščini* Stavkujoči delavci predilnice v Ajdovščini so priredili v nedeljo popoldne shod, na katerem sta govorila dr. Mandič in Jaklič, Shod je bil zelo buren, ljudje so se vedno bolj in bolj razgrevali in, po shodu so šli (demonstrirat pred stanovanje ravnatelja Amanna. Vratar se jihi je tako prestrašil, da je pustil vhodna vrata v park odprta. Stavkarji so se Visiuli vi park in pa proti hiši ravnatelja. 'Tam so glasno demonstrirali in žvižgali. Otroci, M so stavkujoče spremljali, so vrgli nekaj kamenja proti oknom predilnice, ki je koj poleg ravnateljeve hiše, To' le dalo povlod ravnatelju, da je; hitel po samokres In streljal kakor besen na delavce. Za Amannom je streljal tudi Še voditelj predilnice Ganz, oba slepa sovražnika slovenskega delavstva. Nad temi Junaškim Činom je do-sedaj Še mirno delavstvo izgubilo hladnokrvnost in na tovarno se je vsula prava ploha kamenja. Niti eno okno ni ostalo celo. Razjarjeni delavci iso predilnico skoraj popolnoma demolirali. Več 'delavcev-je ranjenih. Bati sa je še hujših’ izgredov.
Ugrabitev mladoletne deklice. Dne 14. minolega marca je vpokojeni redar Jakob Požar v Trstu dal nalog svoji hčerki Ivanki, rojeni leta 1892., stanujoči v ulici Campanile St. 11, naj spremi v samostan na Voloskem desetletno sestrico Lucijo. V to svrho jej je oče poleg denaija, potrebnega za pot, izročil tudi 24 kron, ki jih je imela izročiti samostanu. Čez par dni je oče izvedel, da je bila Lucija izročena v samostan na Volovskem; hčere Ivanke pa ni bilo več nazaj v Trst. Ubogi oče je prestrašen poskusil vsa sredstva, da bi izvedel, kje se nahaja Ivanka. Ali vse poizvedbe so bile zaman. Šele pred par dnevi je
neki Denipote, stanujoč v ulici Chiozza št. 15, povedal Požarju, da je njegovo hčer bržkone odvedel neki Gvido Rutter, privatni uradnik, star 30 let, oženjen in z deco, poprej stanujoč v ulici Ćavana Št. 18. Pobegnila da sta v Benetke. Požar je to naznanil policiji in se je sam podal v Benetke, kjer je s pomočjo tamošnje kvesture našel svojo hčer in jo privedel nazaj v Trst. Deklica je povedala očetu, da čim je izdala ves denar in zastavila vse dragocenosti, je Rutter, ki se je dajal preživljati od nje, izginil. Predvčerajšnjim pa so ga iztaknili v Trstu, ga aretirali in izročili sodišču.
Zloglasne vlomilce v sostolno cerkev v Kopru so že zasačili m sicer so sledeči: Dominik Jenen, Karl Plojer, Janez Rnssich in Jožef Brandolin.
Nesreča v kopališča v Miljah. V nedeljo, dne 25. julija se je podrlo leseno ogradje v kopališča v Miljah pri Trstu in 40Ü oseb je popadalo v morje, ki je pa k sreči na tem mestu tako majhno, da se nihče ni ponesrečil.
Razgled po svetu.
Odkritje spomenika 'Havličekui. Vi nedeljo dne 1L t. m. so v Sternbergu pri S mečni odkrili spomenik bojevniku za pravice češkega naroda Karolu Havliöeku-Borovskem.
S Himalaje. Vojvoda abruški je poslal vt Milan pismo z enega obronkov Himalaje, visokega — 18.600 črevljev. Sedaj se namerava vojvoda s svojim spremstvom dvigniti na vrhunec visok 25).000 črevljev. Na ta vrh Še ni stopila človeška noga. Zdravje služi vojvodi in njegovim't spremljevalcem izvrstno. Zima je grozna, at snežni viharji ovirajo napredovanje ekspedicije.
Divji velblodi. Pred kratkim se je poročalo, da so podlegle neki živalski epidemiji zadnje evropske opice, stanovale so po pečinah in na obronkih Gibraltarja. Sedaj je našel neki angleški lovec novo posebnost v gozdih južne Španije, namreč divje velblode. Največ jih je videl v močvirnih gozdih med Cote de Omana in Gvadalkvivirom. Značilno pri tem je, da smo smatrali velblode dosedaj izključno le kot žival, ki biva samo v obsežnih peščenih puščavah. Vendar pa so se morali tndi v gozdnih in močvirnih krajih dobro aklimatizirati, kajti to so nasledniki še one črede plemenskih velblodov, katere je pripeljal v Španijo s Kanarskih otokov še Diego Barrera v letu 1829. Imel je namen jih v opaniji poprodati posestnikom in jih uvesti kot domačo tovorno žival. To pa se mu ni posrečilo. Niso se mogli namreč tako hitro udomačiti, ter so poleg tega povzročali tudi veliko neprilik tovornikom in voznikom, ker so se pred njimi domače živali dosledno plašile. Zato je spustil celo čredo v tamošnje prostrane gozdove, kjer so se še do danes ohranili. Kakor se poroča, je žival jako plaha in se ji lovec le težko toliko približa, da bi uspešno na njo streljal. Sicer so dobili posamezne divje velblode tudi še v prerijah ariconskih. Znani raziskovalec Azije Preje-valsky je naletel nanje tndi v osrednji Aziji, vendar jih v tolikem številu in v tako gozdnatih in kultiviranih krajih še niso našli.
Analfabeti med rekruti ▼ različnih državah.
Nemčija stoji glede šolstva na prvem mestu; ima 9750000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 milijonov mark na leto; zato pa ima tudi najmanj analfabetov med vojaškimi novinci, namreč 005%. Za njo pridejo Švedska, Norveška in Švica z 0'1 %; Danska ima tudi le 0 2% in Vel. Britanija 1% analfabetov. Holandska ima 2-1%, Francija 4% in Finlandska 5% analfabetov. V precejšnji razdalji od teh stoje Belgija z 10 2, Avstro-ogrska z 25 7, Grška s 30 in Italija z 31 3%. Nad polovico novincev ni znalo ne čitati ne pisati na Bolgarskem in Srbskem, Rnskem, Portugalskem in Španskem; v zadnji vrsti stoji Rumunska s 75 odstotki analfabetov.
Godba „sufragetk“. Londonske boriteljiee za žensko volivno pravico so si omislile lastno godbo. Člani so same čvrste sufragettke, ki godejo na piščalke in udarjajo na boben. Imajo tndi lastno slikovito nniformo: dolg jopič (Waffenrock) in kratko krilo iz rdečega snkna s srebrnimi pertami, preko pleč širok trak iz zelene svile, ob boku zavezan v petljo, na glavi pa „čako“ zelene in rdeče barve. Občinstvo je jako simpatično pozdravilo novo godbo.
Proti Kitajcem. V celi severni Ameriki se je pojavilo močno in odločno sovražno gibanje proti Kitajcem. To gibanje grozi postati nevarno celi državi. Vsa podjetja v New Yorku, Čikagi, San Frančiško in ostalih večjih mestih so odpovedala službe svojim kitajskim uslužbencem. V to so bili podjetniki primorani, ker so ostali Amerikanci odločno izjavili, da s Kitajci ne delajo več skupno. Ako se uresničijo vse že naznanjene odpovedi, bo v kratkem nad
60.000	kitajskih delavcev pred službe. Bojkotu so se pri družili tudi zamorci. Kitajci se vsaj v svoji domači obleki sploh ne smejo javno pokazati, ker jih množica takoj napada in celo pobija. Značilno pri tem je, da javne oblasti s svojim pasivnim nastopanjem pri sovražnih pojavih proti Kitajcem kažejo nekako solidarnost z ljudstvom v boju proti takozvani rameni nevarnosti. Kitajski podjetniki in gostilničarji so v straha pred razjarjenim ljudstvom sami zaprli svoje obrti in se poskrili v kitajskih mestnih oddelkih.
Izdelovanje dijamantov. Francoski tovarnar grof Boismenn se je pečal za zabavo z izdelovanjem dijamantov. Posrečilo se mu je, napraviti pravilne kamne, ki imajo v prerezu 3 mm. Izjavil je, *da je merodajna pri kristaliziranju edino le velika temperatura električne peči in da obsojeni ponarejalec dijamantov Lemoine ni bil goljuf, marveč je dijamante pravilno izdeloval. Moismenn je dijamante izročil francoski akademiji znanosti, da jih preišče.
listnica npravništva.
Poslalo bo nam je 7. t. m. 6 kron, kot naročnino za drago polo rieo leta, a brez podpisa. Kdor je poslal, naj se javi.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Pflčnice za lončene peči, zelenegin rnjare barve, proda komad za 6 v radi selitve (samo S dni) pečar Schiller, Maribcr, Viktringhofov» nlica št. 9.	140
Za letoviščarje! Lepa soba s kuhinjo in vrtom bi zn gozda Be odda letoviščnikom. Več se izve v Rušah štev.	139
Puškarski učenec se sprejme z oskrbo pri Cntič, Maribor, Grajska nlica št. 18.
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob jnž. žel.	129
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj!	127
Növozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru proda. Kje, pove upravništvo lista.
Absoviran petošolec išče primerne službe. Naslov pove uredništvo „Straže“.
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! PoBtrežba točna in solidna.	130
100 kg ovsa stane 14 K
če se ea del ovsa nadomesti z mo-lasin. Sestavina iz E kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor Bam oves. Molsskrma je sladka in ima 85—40°/o sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
oooooooooo oooo ooooo ooooo oooo
oo
Spodnještajerska ljudska posojilnica °
v Mariboru
uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stolno ulico štev. 6.
OO	OO	i3OQ
OQOOOOOOOOOQOOOOOOOO ooooo ooo
Za nakup priporočamo tvrdko
1. E. Šepec, Maribor
€lra j skl trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	i
V N N
V X / * / \
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih eenah.	48
Sti
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
$ 1
Odvetnik
dr. Ivan Fermeve
uljudno naznanja, da otvori
. avgusta 1909 svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. B. STUHECA
s se priporoča za obilni obisk, s
Pri angelju
Glavni trg 19
Nova trgovina! °
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. julijfl
v Mariboru s Glavni trg št. 19
popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine.
Svojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cenjenim odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
137	Z odličnim spoštovanjem
J. N. Šoštarič.
Pri angelju
Glavni trg 19
7Alntnih in izdajatelj: Konzorcij „Straž»“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.