APRIL
JANEZ KEBER
Izrazi, povezani se koledarjem, se v slovenski frazeologiji pojavljajo razmeroma redko, na primer izgubiti koledar v pomenu «zanositi«. V tem oziru je mesec april, zlasti prvi april, vsekakor vreden naše pozornosti.
S tole obravnavo prvega aprila vas bom morda obvaroval, da bi nasedli kakšni tako imenovani prvoaprilski šali. Na ta dan vas namreč lahko vsakdo pošlje po aprila, to je »za šalo pošlje kam z nalogo, naročilom, ki ga ne boste mogli opraviti«. Da se vam je zgodilo prav to, vam bo jasno Šele po privoščljivem vzkliku: Ali smo te, haha, prvi april!
Prvi april je torej dan, ko so v navadi šale in potegavščine. Običaj je znan tudi drugod po Evropi, na primer pri Angležih, Francozih, Nemcih, Nizozemcih. Pojavil se je razmeroma pozno in po mnenju nemških raziskovalcev izhaja iz Francije. Menda sovpada s prestavitvijo 1. aprila na 1. januar leta 1564, ki jo je izvedel Karel IX. Prvi april je bil po takratnem koledarju začetek novega leta. Sled s tem odpadlih novoletnih daril so navidezna darila in šaljiva naročila za 1. april. Vsekakor pa se lahko prvoaprilske šale in pošiljanja razlagajo tudi drugače. Tako jih med drugim povezujejo z datumom rimskega praznika norcev, z augsburškim Reichstagom 1. aprila 1530 ali s hojo Kristusa od Poncija do Pilata na večer pred križanjem, V zvezi s tem primerjaj slovenska frazeologema poslati koga po aprila v pomenu »za šalo poslati ga kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti« in hoditi od Poncija do Pilata1 v pomenu »poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh«.
Na prvi april se nanaša tudi slovenski glagol naapriliti v pomenu »prevarati, ukaniti za prvi april«, na primer: Pošteno si me naaprilil. Dati, pustiti se naapriliti. Prav tako pridevnik prvoaprilski, na primer: Gostje so se smejali prvoaprilskim šalam. Tudi aprilska šala pomeni »šala za prvi april; enako še v nemščini Aprilscherz, Aprilgeschenk, v francoščini poisson d'avril, v angleščini april-fool. Slovenski frazcologem poslal ga je po april (po ptičje mleko, po žabje dlake) pa ima ustrczniee v nemščini - Er hat ihn in den April geschickt; v francoščini - Il lui a donné un poisson d'avril; v angleščini - He made an april-fool of him. Po L. Rôhrichu je frazeologem in den April schicken prvič izpričan leta 1618 na Bavarskem. »Naapriljcni človek« se v nemščini imenuje Aprilnarr, to je dobesedno »aprilski norec«, in se pojavi kot kalk angleškega april-fool prvič konec 17. stoletja.
80
Zanimiva je francoska aprilska šala - poisson d'avril, dobesedno »aprilska riba«. To »ribo« razlagajo z dejstvom, da je mescc april v znamenju ribe. Sicer pa poisson d'avril označuje prav makrelo, ki se z aprilom pojavi ob francoski obali. Velja za delikateso in jo jedo svežo.
April je značilen tudi po svojem spremenljivem, nestalnem vremenu, saj je vsem znano aprilsko vreme. V primerjavi ga lahko uporabimo za označevanje Človeka, na primer: Ti si taka kakor aprilsko vreme. Muhast je kot april. Obraz ima kot aprilsko vreme, to je »med smehom in jokom«. Nemško aprilsko reklo se glasi: April, april, der weisst nicht, was er will, to je: »April, april, ta ne ve, kaj hoče«. Da je aprilski dež koristen za vse rastline, pove italijanski pregovor: D'aprile ogni goccia vale un barile, dobesedno: »aprila vsaka kaplja velja kot sod«. O nevarnosti aprilskega vremena govori italijansko reklo d'aprile non ti scop ri re, to je »aprila se ne razkrivaj, razgaljaj«. April prinaša tudi sladek spanec, kot lahko sklepamo iz italijanskega rekla aprile, dolce dormire. V italijanščini spremenljivi april očitno izpričuje svoje prijetnejše lastnosti, kar dokazuje poetični izraz 1'aprile degli anni, della vita v pomenu »mladost«.1 Na april se nanašajo naslednji francoski šaljivi verzi:
Quand il fait beau,	Ko je lepo,
prends ton manteau,	vzemi svoj plašč,
quand il pleut,	ko dežuje,
prends le,	ga vzemi,
si tu veux.	če hočeš.
S slabe strani poznajo mesec april tudi Španci, kar dokazuje star španski pregovor iz 15. stoletja (v prevodu): Dobri škofi so tako redki kot lepo vreme v aprilu. Kadar v aprilu (in jeseni pada dež s snegom, rečejo: Pek i« mlinar se prepirata, kdo izmed njiju je največji norec.
Kmečka opravila v času zvezdnih znamenj bika in raka (bakrorez, 16. stoletje)
81
April je beseda latinskega izvora {prim. glagol aprire »odpreti«), ima pa tudi več domačih slovenskih imen, in sicer: mali traven, mali travnik, travnik, ovčjider, Štrtnik, kukavičji mesec, zelenar in jurijevščak.1 Nanj se nanašata še slovenska pregovora: Če je april deževen, kmetic bo reven. Če sušeč suši, traven moči in majnik hladi, kašče polni.
Mesec april je včasih navdihnil tudi pisatelje. Slovenska pisateljica Mira Mihelič je po njem naslovila svoj roman April. V njem je značilen »aprilski« odlomek: »Ko sem se rodila, so poslali mojemu očetu v oficirski kazino, kjer jc vso noč prekvartal, nujno sporočilo, naj se podviza domov, ker je dobil hčerko, pa sc je, mislim da nekoliko vinjeno, zarezal kočijažu mojega deda, ki mu ga jc bil prinesel, v osupli obraz: 'Ne boste me. Prvi april!'«
1	V slovenskem jeziku nastopa Pilat še v d veli frazeologemih: priti kam kot Pilat v čredo »priti kam h rez zaslug, slučajno« in umiti si roke (koi Pilat) v pomenu: »ne sprejeti odgovornosti za dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno«.
2	L. Röhrich, Lexikon der spricliwoertlichen Redensarten 1, str. 63.
3	Italijanskemu »april let, življenja« ustreza slovensko v cvetu let. življenja »v mladosti«.
4	Podrobneje o mesecih glej moj članek Imena mesecev iz imen svetnikov, Mohorjev koledar 1986, str. 160-162. V zvezi s tem je poleg drugih nazivov zanimiv kašubski izraz Svqti zvodzijaš »prvi april«, dobesedno »Sveti skušnjavec, 2apeljivec, zvodnik«.
Lesorez sejalca iz dela H. von Leonrodta Hymelweg und Hellweg, 1517
82