ZA NOVOLETNO JELKO   V NOVI TRGOVSKI HIŠI
V PRITLIČJU TRGOVSKE HIŠE NAMA LJUB-LJANA VELIKA IZBIRA OKRASKOV ZA NOVOLETNO JELKO. NOVOST: SMREČICE IZ PLASTIČNE MASE. ELEKTRIČNI OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKO.
V TRETJEM NADSTROPJU VELIKA IZBIRA DOMAČIH IN UVOŽENIH IGRAČ za otroke vseh starosti: električne železnice, mehanizirane igrače, plišaste in plastične živali, sestavljenke . — Mehanotehnika.
Potrošnike iz Gorenjske vabimo na ogled in nakup.
\m
UUBIIANA
LETO XVII. — številka 95
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« jenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lolr d Tržič. — Izdaja Časopisno pod ttje »Gorenjski tisk« — Glavni Is odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO    SO C I A
KRANJ, sobota, 11. 12. 1963 CENA 40 DIN
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L januarja 1958 kot poltednik, k) 1. Januarja 1*»60 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob ticdab io »oboub
ZA GORENJSKO
Najdaljši most v Sloveniji
NA NOVI CESTI MED NAKLOM IN PODVINOM
Na novi gorenjski magistrali, na odcepu med Naklom In Podvinom, bodo trije mostovi, ki bodo skupaj z ljubeljskim predorom omogočili, da bo imela moderna cesta kljub zelo razgibanemu zemljišču le neznaten vzpon. Zahteven idejni projekt je za vse tri mostove izdelal Institut za metalne konstrukcije v Ljubljani^ jeklene nosilne konstrukcije preko votlih železobetonskih stebrov pa so za vse tri mostove naredili v Metalni Maribor.
Dela ne bodo končana do svetovnega hokejskega prvenstva, vse tako kaže. Montiranje jeklene konstrukcije ni lahko delo, počasi gre.
Most čez Peračico bo najdaljši od vseh treh mostov ;n najdaljši most v Sloveniji sploh, saj bo dolg 377 metrov. Trdijo, da je premostitev te široke in globoke doline (največja globina je 80 metrov) najekonomičnejša z jekleno konstrukcijo, ki bo Ježala na 6 vmesnih stebrih. Medsebojna oddaljenost med nosilnimi stebri znaša na zahodni strani, kjer je dolina najgloblja, 72,5 m in največ celo 101,25 m. Elementi konstrukcije mostu so bili zvarjeni v delavnici, pri montaži pa jih med seboj povežejo s posebnimi prednapetimi vijaki visoke trdnosti. Takšni vijaki bodo pri nas v mostni koostrukofji tokrat prvič uporabljeni in bodo v veliki meri poenostavili montažo. Za vse jeklene konstrukeje mostu Peračica bodo porabili 825 ton jekla, ki ga je v celoti izdelala jeseniška Železarna.
Krajša sta mostova Ljubno in Lesni ca; prvi je dolg 107, drugi  pa   1&8 metrov.
Dela na teh mostovih so v glavnem že končana.
Most Peračica na novi gorenjski magistrali še ni dograjen, ostala dva, most Lešnica (na sliki) in Ljubno, pa sta že gotova
DEDEK MRAZ prihaja
Želite obdariti svojce, prijatelje, znance, potem obi-"ščite prodajalne KOKRE Kranj
Vse naše prodajalne po Gorenjski so
BOGATO ZALOŽENE
z blagom, primernim za darila.
\ Stanko Kajdiž, novi predsednik občinskega odbora SZDL Radovljica:
»Naše delo moramo vskladiti s težnjami ljudi«
V,
Po občinski konferenci SZDL Radovljica, ki je bila 20. novembra, je bil izvoljen za predsednika tega organa pravnik Stanko Kajdiž, prej dolgoletni tajnik pri občinski skupščini Radovljica.
»Dela bo veliko. Usmeriti se bomo morali na reševanje tistih problemov in težav, ki jih čutijo občani,« je dejal tovariš Kajdiž v razgovoru o nalogah SZDL.
»In kaj čutijo občani?«
»To je zelo različno. Prav te razlike moramo upoštevati. Zlasti gre za tri naša središča, v katerih je treba v prihodnje prisluhniti ljudem in razvijati tisto, kar ima vse pogoje, kar je že naka-
zalo življenje. Radovljica je na primer upravno in delavsko središče. Zato je tu treba več smelosti za razvoj kulturno prosvetne dejavnosti, šolstva in podobno. Bled pa je izrazito turistični kraj in skozi razvoj in potrebe turizma je treba reševati vse ostalo. Podobno je tudi v Bohinju, čeprav je tam družbeno življenje manj razgibano.«
»Kaj ste mislili pod besedo o šolstvu v Radovljici?«
»Ne gre zgolj za Radovljico. Problemi šolstva so povsod in tudi socialistična zveza bo morala iskati oblike, da skupno z množičnim sodelovanjem občanov
rešujemo te težave. To nam je nakazala tudi konferenca in o tem bo moral_ spregovoriti naš plenum, ki bo predvidoma 20. decembra. Poleg hudega pomanjkanja prostorov osnovnih šol, zlasti v večjih krajih, gre tudi za pomanjkanje srednjih in strokovnih šol. Mladina, ki konča osnovno šolo, je prisiljena oditi v Kranj, na Jesenice ali še dlje. To pa povečuje stroške, učni uspehi so slabši itd. Občina s 27.000 prebivalci mora najti ustrezno rešitev iz teh težav, ki žulijo mnoge občane.«
Zatem je tovariš Kajdiž Še govoril o oblikah dela krajevnih organizacij SZDL, o nekaterih težavah v današnjem sistemu lokalne samouprave in o nalogah SZDL v tej zvezi, kar bodo razpravljali na plenumu in kar naj bi bilo težišče njihovega dela v prihodnje. K. Makuc
J
»
PREDKONGRESNE DILEME
Demokracja v številkah ali vsebini
te v pripravah na krajevne konjerence SZDL, zlasti pa na občinski konferenci y Radovljici in v Tržiču, so precej govorili o današnjih oblikah dela SZDL in o drugih organih in organizacijah sploh v okviru komunalne samouprave. Najkonkretneje pa so o tem spregovorili v Kranju ob pregledu krajevnih konferenc.
Beseda o oblikah dela organizacij SZDL je namreč zanesla govornike na oblike današnjega sistema samouprave nasploh in ob tem na pomisleke o nadaljnjem razvoju. Bilo je slišati, da v nekaterih primerih izvoljeni organi niso pravi znak demokracije in da bi pred VI. kongresom SZDL Slovenije kazalo razpravljati o tem. Na primer v oba zbora občinske skupščine je izvoljenih 80 ali celo 100 občanov. Volilna komisija je imela težave, da je tolikšno število kandidatov prepričala v privolitev in ni malo takih, ki za to delo nimajo posebnega posluha. Hkrati ob tem pa je marsikje motila še tako imenovana struktura: toliko Žena, toliko mladine, tako izobrazbo in podobno. Čeprav je to prav in je v merilu občine to izvedljivo, pa je prav ta »struktura« v posameznih primerih motila volivce. Njihov kandidat, s polnim zaupanjem pri ljudeh, pripravljen in tudi sposoben za odborni-ško mesto, ni bil sprejet preprosto zaradi »strukture«.
Ob takih težavah, da bi zagotovili število in strukturo se potem dogaja, da na skupščinah ni slišati veliko razprav ob najvažnejših problemih, da so celo nesklepčne zaradi premajhne udeležbe in podobno.
In podobne težave so skorajda po vseh organih in or-
ganizacijah. Tudi krajevnih konferenc se ponekod ni udeležila niti polovica izvoljenih v Krajevni odbor.
Ob razpravljanju o takih predkongresnih dilemah je eden izmed govornikov na seji izvršnega odbora v Kranju izrazil pomislek, če ne kaže razpravljati o demokraciji v številkah ali po vsebini. Gre za pomislek, če ne bi morda Z manjšim številom izvoljenih (seveda takih, ki imajo za to vso sposobnost in zaupanje, ki so na to pripravljeni) to-fia z agilnejšo dejavnostjo zajeli širši krog članstva, oziroma občanov k sodelovanju, kar bi pomenilo vsebinsko globljo demokracijo.
Tu gre za pomisleke, ki zadevajo današnje statute in pravila raznih organizacij in niso rešljivi čez noč. Končno ne gre za kritiko, marveč za odkrito priznanje nekaterih težav, s katerimi se bo treba nenehno spopadati.
K. Makuc
Politična šola na Jesenicah
Občinski komite ZKS na Jesenicah pripravlja, skupaj s pristojno komisijo in delavsko univerzo, politično šolo. V tekoči izobraževalni sezoni sta predvidena dva oddelka, če pa bo več zanimanja za šolo, jih bodo razširili. V šoli se bodo usposabljali člani ZKS in tudi drugi, ki želijo sodelovati v družbeno političnem delu na področju komine. Obravnavali bodo vprašanja samoupravljanja, gospodarske probleme v delovnih organizacijah, aktualne probleme komune in delovnih organizacij in podobno.
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Odloki o stanovanjskem gospodarstvu
Predhodna razprava o razvoju kmetijstva — Kako bo z valorizacijo hranilnih vlog pri kmetijskih zadrugah
pba zbora skupščine občine Kranj sta na zadnji seji, v četrtek (9. decambra) sprejela tri odloke s področja stanovanjskega gospodarstva, in sicer odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj In poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihcve vrednosti, odlok o kritju razlike v stanarini v letu 1966 in odlok o odločitvi banke, v kateri kreditni sklad se prenesejo denarna sredstva stanovanjskega sklada občine Kranj. Razen tega so sprejeli tudi odločbo o izdaji soglasja k odločbi zavoda za izgradnjo Kranja o spremembi statusa omenjenega zavoda v podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in odločbo o vložitvi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v sklad stanovanjskih hiš podjetja za stanovanjska in komunalno gospodarstvo Kranj.
Omenjeni akti so prvi korak k novemu stanovanjskemu gospodarstvu, v katerem moramo do leta 1970 preiti na ekonomske stanarine. Odlok o popisu stanovanjskih hiš( stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti določa način za popis in merila za ugotovitev vrednosti. Odlok določa, da se vrednost stanovanjskega oziroma poslovnega prostora izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom -točk, ki jih ugotovimo za konkretno stanovanje, in z valorizacijsko vrednostjo točke; ta vrednost izhaja iz povprečne kaikulativne gradbene cene za kvadratni me ter uporan be stanovanjske površine v decembru 1964 ki je ugotovljena v višini 93.160 din. Izračunali so, da bo vrednost točke 930 din in to bo služilo za izračun vrednosti stanovanj in hiš.
Denarna sredstva stanovanjskega sklada občine Kranj ter na kredit dana sredstva tega sklada se bodo s stanjem na dan 31. decembra 1965 prenesla v kre-
ditni sklad medobčinske komunalne banke Kranj.
Razen o teh odlokih in odločbah so na seji prehodno razpravljali še o programu razvoja kmetijstva do leta 1970 in sklenili, da bodo na skupščini o njem še razpravljali in sklepali v februarju prihodnje leto, dotlej pa je treba dati osnutek v razpravo Vsem delovnim organizacijam s področja kmetijstva, odborniki z vasi pa naj po vaseh skušajo organizirati individualno razpravo. Sprejeli so tudi sklep, da je treba dobiti pojasnilo, kako bo z valorizacijo hranilnih vlog v hranl'nih odsekih kmriisk'h
zadrug, kajti v razpravi smo slišali, da se te vloge po izjavi direktorja komunalne banke ne bodo valorizirale, to Pa bi bila huda diskriminacija v primerjavi z vlogami pri komunalnih bankah.
Na seji so razpravljali in sklepali še o opremi šol v občini, o izobraževanju za-posilenih v gospodarskih organizacijah, o štipendiranju v občimi in o zdravstvenh letovanjih in rekreaciji otrok v letu 1965.
CENTRAL
gost. in trg. podjetje Kranj DAJE V ZAKUP
gostilno
»PRI KLEMENČKU«
Duplje
Interesenti imajo možnost ureditve stanovanja v isti stavbi, I. nadstropje. Pismene ponudbe sprejema
uprava podjetja, Maistrov trg 11 I, Kranj, do 25. decembra 1965
Komunam
Staneta iagarja, 8. XII. ob 14. uri)
Franc Puhar - Aci
Končno nov zakon o gozdovih
Kot si prizadevamo pospeševati sodoben industrijski napredek, sodobno kmetijstvo, tako se moramo prizadevati tudi v gozdarstvu za tehnični napredek in sodobnejše oblike gospodarjenja. Upoštevati je treba, da so stvari v gozdarstvu dosti občutljivejše kot v kmetijstvu. Enoletna napaka v kmetijstvu se lahko popravi naslednje leto — enkratna napaka v gozdarstvu pa se popravi šele tekom desetletij.
Med kmetijsko in gozdarsko politiko obstaja določena fcveza — ni pa rečeno, da obstoie med kmetijsko in gozdarsko   proizvodnjo. Ta
dva pojma sta ei zelo različna. Proces socializacije vasi in podružabljanja proizvodnje je enoten, celovit za kmetijske in gozdne površine — proces same tehnologije v proizvodnji pa je nujno ločiti. Trditev nerazdružljivo-sti kmetijstva in "gozdarstva ima svoje korenine v »druži nsko-lunečkem« gospodarstvu z vidika pridobivanja lesa, odpadkov, stelje itd. Ce pa pogledamo realno, da imajo kmetje v kmetijsko pomembnih predelih spričo malih površin gozda letne poseke od 1 — 5 m3, da te količine niso namenjene blagovni proizvodnji, potem je
taka »odvisnost« brez osnove. Pravico do stelje in domačih potreb po lesu pa tudi novi Zakon predvideva. Torej, dohodek od gozda ni tista postavka, ki bi bila tako problematična kot se rado govori. Nekoliko drugačen je slučaj v gorskih predelih, kjer kmetijstvo ni osnova, ki bi dajala možnost obstoja — čeprav tudi na teh področjih možnosti v živinoreji niso tako izkoriščene, kot so bile nekdaj, da ne omenjamo no-vonastajajočih virov dohodkov od turizma in dopolnilne zaposlitve kmečkih prebivalcev izven kmetijstva, pa tudi v gozdan&tvu. Poleg tega pa
je za ta področja osvojena davčna sprostitev, ki prav tako omogoča znosnejše pogoje gospodarjenja v hribovitih predelih.
Kmetijske zadruge, kot stalen pretendent za gozdarsko dejavnostjo imajo svojo pot v kmetijstvu, v formiranju lastnih obratov in v kmetijski kooperaciji. Taka ločitev je tudi (delno že doseženo) pritisk na to, da kmetijstvo na trgu dobi za svoje produkte tiste cene, ki mu pripadajo. Ni pa moč zagovarjati takih stališč, da bi gozd nedogledno pokrival izgube kmetijstva — in to često slabega kmetijstva. Takega kmetijstva si nihče ne želi — najmanj pa potrošnik.
Vsi spori KDO naj bo nosilec gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih, so potisnili zadnja leta ob stran vprašanje, KAKO naj organiziramo sodobno gozdno pro-
izvodnjo, ki ne pomeni le »odkupa« lesa in pridobivanja zaslužkov brez vloženega dela, temveč vse kaj drugega, ker z gozdom »gospodariti* ni isto kot gozdne produkte »odkupovati«, ne oziraje se na oblike gospodarjenja.
Take oblike kooperacije so le cokla razvoju in bolj korenitim spremembam v gozdar-sko-lesni proizvodnji, so odstop od političnih načel za ceno kratkotrajnih profilov, na škodo gozdarstva in tudi kmetijstva. Vendar — Itrah pred izgubami v kmetijstva je mimo, ni bil tako »strašen«, da bi zaradi tega še naprej odklanjali uveljavitev naprednejših stališč tudi v gozdarstvu. Sodobno kmetijstvo v nižini, kjer so vse možnosti uvajanja najsodobnejše agrotehnike, ki jo poznamo in ki se bo nesluteno še razvijala — nima zveze niti tendenc po urelivanin
/
V »Almiri« podvojili izvoz
Letos brez omejitev v proizvodnji
V Almlrl Radovljica so lelos dosegli izredno ugodne rezultate. Plan proizvodnje so praktično že izpolnili in ga bodo do konca leta presegli za okrog 300 milijnov dinarjev. V primerjavi z lanskim obdobjem od januarja do septembra, so letos dosegli za 24 odstotkov večjo količinsko proizvodnjo na zaposlenega.
Kolektiv je dosegel takšen uspeh predvsem zaradi zagotovitve polnega obratovanja
S SEJE TD V MOJSTRANI
Proti posredniški proviziji
V ponedeljek (6. decembra) je imelo turistično društvo v Mojstrani sejo, na kateri so razpravljali o oddajanju zasebnih turističnih sob in o programu dela v bodoče. Veliko so govorili o tem, kako posredovati zasebne sobe, o ceni prenočišč in o sodelovanju s turističnim društvom. Nekateri zasebniki so bili tudi  proti posredniški Proviziji, češ da je previsoka. Odbor je bil mnenja, naj provizija ostane do občnega zbora društva, Jci bo v marcu prihodnjega leta, neizpre-I menijema, ker. je le občni zbor Pristojen za določanje višine provizije. Pri tem pa je bilo tudi poudarjeno, da turistično društvo nima samo posredniške vloge, temveč tudi sk/bi za propagando in informacijo; to  so njegovi edini dohodki. Nadalje so sklenili, • da se v program dela vnese j izdelava  lastnega prospekta \ in nadaljnja gradnja carnpin-I ga v Mlaoci. Skupno s kra-i jevno skupnostjo bodo pro-| "Čili  možnosti financiranja kampinga, za  katerega imajo lokacijsko dovoljenje.
sredstev iz gozdov — v hribovitih predelih pa taka organizacija proizvodnje sploh ni možna — zato je nerazumljivo, da bi profil iz zasebnih gozdov gorskih kmetov rade zadruge pretapljale v izgube, ki so nastajale v slabo organizirani proizvodnji v nižini.
Ce nikoli v preteklosti ni bilo možno, potem je danes čas, da družba kot celota do gospodarjenja gozdovi ne glede na nji /o lastnino uveljavlja nove metode gospodarjenja. Ta skrb družbe izvira predvsem iz ene težnje; »zmogljivost naših gozdov se mora še za enkrat povečati«.
Ob rasti gozdnih fondov pa mora upadati tudi tista potrošnja lesa, ki danes ni več smotrna. Potrošnja vsega lesa na enega prebivalca je bila pri nas po vojni 4,30 m», v Švici  1,13 m5,  v Avstriji
0,68 m», v Italiji 0,40 mJ —
tovarne. To je bilo moč doseči le s povečanjem izvoza, s čimer so si zagotovili tudi devize za potreben reprodukcijski material. Izvoz so v letošnjem letu skoraj podvojili in ga bodo do konca leta še občutno presegli. Samo na zahodna tržišča so uspeli prodati 14 krat več kot lani ali toliko kot je lani znašal celoten izvoz v prvih devetih mesecih, če upoštevamo, da je Almira začela izvažati šele pred dvema aH tremi leti, je uspeh vsekakor pomemben.
Zaradi ugodnega izvoza jim letos ni bilo treba omejevati proizvodnje. Na vseh strojnih napravah in v nekaterih oddelkih so uvedli delo v treh izmenah. Zato je tudi delitev dohodka ugodnejša kot kdaj koli poprej, saj je razmerje 54:46 v korist osebnih dohodkov. Leta 1963 so zaključili poslovanje s skoraj 6 milijonov dinarjev izgube, letos pa računajo na
-skoraj 200 millrijonov skladov. Res je, da jim je precejšen delež dala reforma in razmere na tržišču — cene, večji del pa so dosegli z lastnim prizadevanjem, * z racionalnejšim poslovanjem in boilijšim izkoriščanjem zmogljivosti.
Za prihodnje leto predvidevajo poizvodnjo v vrednosti okrog 1,5 milijarde dinarjev. Upoštevali bodo namreč letošnje izkušnje in dosežke ter v okviru teh pripravili plan za leto 1966. — J. P.
povprečno v Z. Evropi 0,76 m*. Torej prednjačimo v vsemogoči potrošnji lesa, drv, odpadkov, čeprav imamo občutno krizo z lesom v predelovalni industriji. Boj za večje gozdne fonde in prizadevanje za manjšo, nekoristno porabo lesa ter želja po čimvečjem izvozu lesa in izdelkov naj bodo naše stalno prizadevanje.
V okvirih GGO naj bi se tudi razvijala lesno-predelo-valna industrija — a bila je grajena po stihijsko kapitalističnih načelih pred vojno in po neusklajenih programih po vojni, katerim so botrovale razne lokalne, podjetniške in občinske tendence. Stanje pa je tako, da surovinska osnova tega GGO ne pokriva niti minimalnih potreb lesne industrije. Ce to območje lahko letno daje okrog 48.000 m' hlodovine za žaganje — pa žagarske kapacitete za eno-.
Loška tovarna klobukov »šešir« letos zelo dobro gospodari, že v oktobru so presegli vred* nost lanske celoletne prodaje. Izvozne zadolžitve pa bodo predvidoma precej presegli
Poznajo, a ne upoštevajo
Nesreče pri delu v jeseniški železarni — Za nadomestilo zaradi bolovanja 6 milijonov mesečno
V železarni na Jesenicah imajo povprečno mesečno 60 do 70 nesreč pri delu, ki povzročijo 1200 do 1300 delovnih dni izostankov z dela. Samo za nadomestila za bolovanja porabijo mesečno 5 do 6 milijonov, da ne omenjamo izpada na dohodku, zaradi manjše proizvodnje. Oktobra letos so imeli 65 nesreč pri delu. Največ se jih zgodi zaradi neprevidnosti, nepoučenosti, tehničnih pomanjkljivosti strojnih in drugih naprav, neuporabe zaščitnih sredstev in podobnega. Najpogostejše so poškodbe rok in prstov na rokah.
-Precejšen del nesreč gre tudi na račun obsežne rekonstrukcije, ki jo izvajajo in je zaradi tega po vsej tovarni vrsta gradbišč in delovišč. Kljub temu stvar ne kaže podcenjevati in pristojne službe v tovarni se že nekaj časa intenzivneje ukvarjajo z vprašanji nesreč pri delu in HTV službe. Analizirali so vzroke in zaključili, da morajo predvsem zaostriti odnose   do   delovne varnosti.
izmensko obratovanje terjajo okrog 75.000 m3 hlodovine — a kje je druga in tretja izmena, kje je ekonomičnost, rentabilnost, pa je odprto vprašanje sedanjosti, reforme in njene ostrine, ki bo morda rešila tisto, kar se do sedaj rešiti ni dalo, ker nikoh ni nobeno podjetje »izšlo« nad osebnost, nad lokalne ali čisto subjektivne interese.
Torej problemov, neskladnosti in težav, ki smo jih podedovali, ali pa so že »naša« (po vojna) je mnogo. Vsi ti problemi so dovolj akutni, celo zaskrbljujoči za vsakogar, kdor na naše prirodno gospodarstvo gleda za eno »ped« naprej. Zato ni nič čudnega, da je do tega Zakona o gozdovih prišlo šele sedaj — kot ne bi bilo čudno, če bi se z njegovo uveljavitvijo še zavlačevalo.
(Nadalj. prihodnjič)
Doslej so dodobra seznanili s temi vprašanji ves vodstveni kader v tovarni.
2e nekaj časa izprašajo vsak mesec 50 do 80 ljudi o poznavanju HTV predpisov. Anketa je odkrila, da ljudje dosti dobro poznajo predpise, da pa jih premalo upoštevajo. Sistematično izprašujejo tudi vse, ki se ukvarjajo z elektriko v tovarni. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da poznajo predpise in pravila, da pa je večji problem v/tem, ker je veliko pomanjkljivosti v samih napravah. Kontrolo so opravili tudi na
plinskih napeljavah in drugih napravah.
Pripravljajo tudi dva seminarja, prvega za obratovodje in drugega za delovodje z namenom, da seznanijo vse, ki so odgovorni za delo in vodijo proizvodnjo, da so odgovorni tudi za varnost pri delu, oziroma, da so naprave v redu.
# Čeprav je nesreč razmero-G ma precej, zadeva ni ta-9 ko boleča vsaj kar se ma« 9 teriaine škode tiče, v pri-
# merjavi z ostalimi bolova-9 nji, je pa toliko večjega
# psihološkega pomena. Če 9 se bodo ljudje varneje po-
# čutili pri delu, bodo bolj % sproščeno delali, kar bo
# prav gotovo vplivalo na
# večjo produktivnost. Pri-% čakujejo, da bodo v enem
# letu dosegli v tem poglc-
# du velik korak naprej.
Žirovniški vodovod podaljšan
Kljub večletnim željam so končno prebivalci med naseljema Doslovce in Smokuč, s podaljškom žirovniškega vodovoda za 360 m, dobili pitno vodo.
Čeprav je slabo vreme, so vsi člani petih prizadetih hiš, pa tudi ostali občani, a prostovoljnim delom napravili izkop zemeljskih del, za kar bi bilo potrebno preko 1300 ur.
IZREDNO ZNIŽANJE CEN PLETENINAM
Prodajalna
TEKSTIL KRANJ, Prešernova ulica 5
prodaja razne vrste volnenih pletenin
s 50-odstotnim popustom!
Potrošniki izkoristite izjemno priložnost!
KAKO JE S STROKOVNIM IZOBRAŽEVANJEM V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
Dopolnilno izobraževanje: slabo
Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj je v sodelovanju z Zavodom SRS za ktirokovno teobraževanje zbral podatke o izobraževalni dejavnosti v dvajsetih gospodarskih organizacijah kranjske, loške in tržiške občine (Iskra, Sava, Tekstilindus, LTH, Gorenjska predilnica, Peko, BPT, Planika, IBI, Projekt, Jelovica, GG Kranj, KŽK, Standart, Kovinar, Elektro Kranj, Kokra, Central,    Živila    in Merkur).
Ugotovili so predvsem, da je izobraževanje v delovnih organizacijah precej enostransko: tista delovna organizacija, ki je dovolj velika in gospodarsko močna, razvija svoj center, v katerem daje poudarek šolam hi šolskim oblikam izobraževanja, manj pa programskemu dopolnilnemu izobraževanju s področja stroke, družbeno ekonomskih ved in splošne izobrazbe. Vsem drugim delovnim organizacijam, ki nimajo takih možnosti, ostane povezava s sorodnimi podjetji ali pa razvijanje lastnega programskega dopolnilnega Izobraževanja. Medtem ko se šole kar uspešno razvijajo, pa to ne velja za dopolnilno Izobraževanje, ki je nerazvito, predvsem kar se tiče splošnega in družbeno ekonomskega izobraževanja, močno pa šepa tudi načrtno In programsko delo pri strokovnem izobraževanju.
V gospodarskih organizacijah so se ustaliile tri oblike izobraževalne dejavnosti: izobraževalna služba, izobraževalni center in šolski center. Na področju kranjskega Zavoda za prosvetno pedagoško službo so trije centri: šolski center podjetja Iskra, ki je samostojen samoupravni zavod, vključuje poklicno (vajensko) in tehniško šolo in se ukvarja tudi z dopolnilnim izobraževanjem, Gumarsko izobraževalni center Save, ki ima poklicno gumarsko šok), gumarski odsek tehniške šole, prvo stopnjo fakultete za naravoslovje in tehnologij o (gumarska smer), njegova osnovna dejavnost pa je tudi izobraževanje za delovna mesta, in center za izobraževanje kadrov v tekstilni industriji, ki deluje kot organizacijska enota v okviru kadrovske službe Tekstil-itfidusa, njegova dejavnost pa je precej razvejana (interne( šole, priučevanje za delovna mesta in dopolnilno izobraževanje).
V drugih delovnih organizacijah gre za bolj ali manj razvito izobraževalno dejavnost v okviru kadr. ali drug. služb. Relativno najbolj razvita izobraževalna služba je v LTH* Škof ji Loki, v BPT Trže, v Peko Tržič in v Gorenjski  predilnici  v Skorji
Loki. Slabše je v Planiki, IBI, Projektu, Standardu in Jelovici, kjer v okviru kadrovske službe iniimajo posebnega referata in delovne ga mesta za izobraževanje, ampak je to ena izmed nalog kadrovske službe, za katero skrbi v glavnem tudi vodja tega oddelka. Vsa ostala podjetja (zraven lahko štejemo tudi tista, ki jih v anketi niso zajeli) pa kadrovskih služb sploh nimajo ali pa so nerazvite, za posamezne izobraževalne akcije pa poskrbijo druge službe ali vodstveni kader.
Iz podatkov lahko ugotovimo, da na vprašanja izobraževanja v naših gospodarskih organizacijah, še vedno ne gledajo pravilno, čeprav imajo povsod v svojih statutih do-
ločila o izobraževanju, ki pa so v glavnem le formalnost, saj s konkretnimi potrebami v podjetju nimajo nobene zveze. Še vedno ponekod sodijo, da je splošna izobrazba osebna zadeva zaposlenih, zato podjetje o njej ni dolžno voditi računa. Takšna mišljenja se nam že maščujejo, saj v njih ni sledu o tem, da je splošna izobrazba pomemben činitelj pri dviganju delovne storilnosti. Zamisliti bi se morali ob dejstvu, da tiševllo zaposlenih brez zaključene osnovne šole še vedno narašča. Dokazano je, da že izobrazba, ki sicer nima nobene neposredne zveze z delom zaposlenega, občutno izboljša njegovo storilnost.
/ -a
LEP USPEH GORENJSKEGA PISATELJA
Roman »Ukana« razprodan
Ukana, roman s partizansko tematiko Toneta Svetine z Bleda, za katerega je dobil I. Kajuhovo nagrado za leto 1963, je bil v izredno kratkem času razprodan. 6.000 izvodov, kolikor je bila naklada, je bilo domala razgrabljenih. Celo v knjižnicah si je roman Ukana težko izposoditi, ker je stalno pri ljudeh. Zlasti ga radi berejo bivši borci in mladina.
Prav to nas je napotilo na kratek obisk k avtorju knjige Tonetu Svetini. Na vprašanja, če je predviden ponatis Ukane in kdaj bo izšla druga knjiga (roman se namreč nadaljuje in bo v celoti obsegal tri knjige), je povedal, da bo založba Borec ponatisnila prvo knjigo in hkrati z njo izdalo tudi drugo. Obe bosta dotiskani prihodnje leto.
ZBORI KULTURNIH ORGANIZACIJ V RADOVLJIŠKI KOMUNI
Iz Gori] in z Bohinjske Bele
V radovljiški komuni se vrstijo občni zbori kulturnih organizacij. Doslej so bili na Bohinjski Beli in v Gorjah ter v Mošnjah in v Bohinjski Bistrici Na zborih so društva potrdila programe dela za tekoče delovno obdobje m izvolila nova vodstva.
Delo kulturnih organizacij radovljiške občine je bilo v preteklem letu zelo uspešno zlasti na amaterskem dramskem področju in v glasbeni ter likovni dejavnosti. Vrhunec sezone je bila dramska revija, glasbena revija in begunjski teden. Društva so tudi v domačih krajih priredila proslave v čast dvajsetletnice osvoboditve, z naštu-ddranirnd programi dela pa so gostovala tudi v sosednjih krajih.
Delavsko prosvetno društvo na Bohinjski Beli se je v preteklem obdobju posebno proslavilo z dramsko dejavnostjo. V razdobju dveh let so naštudiirali štiri premiere. Med njimi so dosegli
Srečanje knjižničarjev
Ljudska knjižnica v Škofji Loki je ob dvajsetletnici pripravila srečanje vseh knjižničarjev, ki so nekdaj delali v knjižnici. V sproščenem pogovoru so se pogovorili o razvoju knjižnice, o nekdanjih težavah in o bodočem delu.
V torek (14. decembra) bo v Loškem gledališču Literarni večer slovenskih knjžev-nikov. Z njim bodo v Loki začeli praznovanje občinskega praznika, istočasno pa bo to največja prireditev ob 20-letnici Ljudske knjižnice v Škofji Loki.
J. K.
največ uspeha z Borovo dramo »Zvezde so večne«. Nameravajo oživeti tudi folklorno skupino in pevski zbor. Težave imajo predvsem z domom, ki je že precej v slabem stanju, tako da ga bodo morali adaptirati. Za prihodnje se je dramska skupina odločila, da bo na št udiral a troje dramskih del: komedijo, ki jo že pripravljajo, dramo in mladinsko igro.
Občni zbor v Gorjah je bil zelo uspešen, razprava pa zanimiva in bogata. V folklorno sekcijo želijo v prihodnje pridobiti zlasti mlade plesalce. Tudi harmonikarski zbor se bo v prihodnje pripravil za javne nastope. Na zboru so izrazili željo, da bi glasbena šola pomagala pri pouku teorije glasbe tako, da bi mladi člani harmonikar-ske sekoije pri Svoboda lahko opravljali izpite za kvalifikacijo nižjih oddelkov glasbene šole. Obenem so v razpravi ugotovili, da bo za sodelovanje v kulturnem življenju potrebno pridobiti zlasti
»PROJEKTIVNO
PODJETJE V KRANJU
razglaša prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Pogoj: osnovnošolska izobrazba.
Osebni dohodki po pravilniku OD.
Prijave sprejemamo do 20. decembra 1965.
mladino. Važna naloga kulturnikov v Gorjah je gradnja kulturnega doma. Z delom so že pričeli. Najprej bodo zgradili prostore za knjižnico in klub. — J. B
Gradivo za drugo knjigo je v glavnem pripravljeno, je povedal avtor. Opravlja še določene korekture in »pili« vsebino kot se temu reče. In kaj bo obravnavala druga knjiga? V prvem delu določen uspeh nemške obveščevalne agenture v drugem kako VOS, varnostno obveščevalna služba, prerašča gesta povsko agenturo in je major VVolf često v škripcih VOS. Vsa njegova aktivnost je osredotočena v to. kako se izogniti zanki VOS, ki je segla v prostore sedeža komande policije in varnostne službe na Bledu, kjer je bila položena celo mina.
V nadaljevanju obravnava avtor pohod XXXI. divizije na Gorenjsko, ko je divizija spotoma uničila železniško progo pri Pivki in v trenutku, ko se je okupator najmanj nadejal, vdrla na Gorenjska V tem delu obravnava srdite boje na Jelovici, ki so trajali skoraj dva meseca in je bilo na obeh straneh precej žrtev. Vmes se prepletajo še dogodki o preizkušanju novih metod in taktike vojskovanja proti partizanom, najpomembnejše diverzantske akcije in podobno.
Kmalu za tem bo izšla tudi tretja knjiga, kajti avtor ima zbrano že skoraj vse gradivo.
-J. P.
Pred koncertom popevk
V organizaciji Koncertne poslovalnice bo v torek, 14. decembra ob 20. uri v koncertni dvorani koncert zabavne glasbe. Ljubitelji zabavne glasbe bodo tokrat imeli priliko poslušati plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jožeta Priv-ška. Ob spremljavi velikega plesnega orkestra bodo na-, stopili tudi naši najpopularnejši pevci tovrstne glasbe, kot so: Berta Ambrož, Marjana Deržaj, Lado Leskovar, Nino   Robič,   Majda Sepe,
Elda Vider.
20. decembra ob 18. uri pa bo v Prešernovem gledališču k on cer t opernos i mfoajčaegl orkestra s solisti: Vilma Bukovec — sopran. Raj ko Ko-ritnik — tenor in Ladko Korošec — bas. O sporedu te» ga koncerta bomo še posebej poročali.
Kanjska koncertna poslovalnica je v letošnjem letu priredila že vrsto uspelih koncertov in s tem poživila kulturno dejavnost industrijskega Kranja. — P. L.
ŠKOFJA LOKA
Pred gledališko sezono
Bogat program letošnjih škofjeloških poletnih prireditev je pustil veliko nerešenih vprašanj đn te je bilo treba rešiti še pred novo gledališko sezono, zato se je začetek le-te zavlekel skoraj v drugo polovico sezone, saj so se škofjeloški režiserji sestali šele pred kratkim in se pogovorili o novi sezoni.
Po dosedanjih predvidevanjih bo v sezoni 1965-66 Loško gledališče pripravilo pet do šest premier. Sezono naj bi začeli čimprej, ki sicer z veselim večerom, medtem bi pripravila Poldka streli-
va komedijo »Pesem s cesij«, sledila bi ji Brehtova »Bera-ška opera« v režiji Zdenka Furlana, Grumov »Dogodek v mestu Gogi« pa bo režiral Polde Polenec. Za zaključek sezone naj bi osnovna šola v škofji Loki pripravila še otroško igrico za dan mladosti. Tudi dramska družina KUD gimnazija škofja Loka bo verjetno dala svojo predstavo.
Tako se nam obeta kljub zamudi pester in kvaliteten program. Upajmo, da bo tudi realiziran.
J. K.
j). DECEMBER 1965 * GLAS
ODGOVORI BRALCEM
5 vprašanj - 5 odgovorov
fokrat vprašanja zajemajo aktualne probleme s področja Mavčič. Postavil nam jih je ing. Jože JENKO, predsednik krajevne skupnosti tega območja, zaposlen pri podjetju »Imos« Ljubljana, fudi ostale bralce Glasa vabimo, da sodelujejo v pasi rubriki in tako sami neposredno javno nakazujejo probleme ali poudarjajo uspehe. Tako bo rubrika resnično postala tribuna javnega mnenja.
redi in kdaj ter kako bodo
urejeni?
ODGOVOR: Direktor podjetja Avtopromet Gorenjska Alojz ZUPANČIČ nam je pojasnil, da so za opremo avtobusnih postajališč po vaseh z voznimi redi zadolžena tista avtobusna podjetja, ki imajo proge na posameznem področju. Praksa je, da krajevna skupnost ali turistično društvo določenega kraja nabavi tablo, račun pa pošlje v poravnavo avtobusnim podjetjem, ki vozijo na določenem območju. Ta potem tudi sama poskrbijo za to, da objavijo vozne rede.
\a'važnejši pro-tlem: urediti ceste
VPRAŠANJE: Občina Kranj jjieji na jugovzhodu na obči-j,»  Ljubljana-Šiška. Ceste 0» območju   SO   Kranj so ;;ltirane,  brž   ko pridemo j? območje   SO Ljubljana-ihka  pa   se    začne slabo j^drževan   makadam. Kdaj \f .SO Ljubljana-Siška po-jjjcrbela za ureditev cest (Pod-|f(jia—Zbilje in  ostalih), ker ; ,rstaja nevarnost prekinitve avtobusnega prometa  ob ta-\m stanju cest?
j ODGOVOR: Podpredsednik Ljfupšdne občine Ljubljana-j;ika Mirko DAMJAN" nam '»dal naslednje pojaisnilo:
Cesta Podreča—ZbUje in /ale ceste, za katere je založena   občina Ljubljana-
:;.a v letošnjem letu niso v^le biti zgrajene oz. vzdržane, ker je bil po reba-ym občinski proračun zni-& za 260 milijonov dinarji, Tako občina ne more IH najnujnejše vzdrževati nih področij. Vsekakor ,i bo cesta Podreča—Zbilje tMa v družbeni plan za leto M Prav tako se bo v pri-
,ljf-m letu pričelo z gradio nove šole v Smledniku, ,/-A:cm ko je bila kanaliza-,;5 skozi Smlednik do trase ,if:c šole že v letošnjem letu //ršena.
Avtobusna postajališča brez vozoih redov
VPRAŠANJE: Kdo je dolina skrbeti za opremo avto-ifltik postajališč z voznimi
Hidrocentrala iez v Mavčičah
VPRAŠANJE: Zgraditev jezu in hidrocentrale v Mavčičah bo vplivala na nadaljnji razvoj krajev ob Savi. Kdaj je po obstoječih podatkih predviden začetek gradnje, koliko bo stala in ali bo preko jezu speljana pričakovana cesta, po kateri bodo povezani kraji na obeh straneh Save?
ODGOVOR: Vodja proizvodne enote Elektro-Kranj Drago CHVATAL: Za izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče je potreben investicijski program. Elektrarna bo proizvajala letno preko 60 milijonov kilovatnih ur, od tega nad 50 % plemenite vršne energije. Gradnja elektrarne je od-
visna od razpoložljivih finančnih sredstev, zaradi česar bo potrebno zainteresirati za izgradnjo elektrogospodarstvo in industrijo. Stroški gradnje se gibljejo med štiri in pol do pet milijard dinarjev.
Projekt predvideva preko jezu povezavo obeh bregov reke Save, ki pa bo le lokalnega značaja, ker vsaka druga varianta podraži projdkt.
Kdaj bo urejeno
lastništvo zadružnih domov?
VPRAŠANJE: Kaj je z ureditvijo lastninskih odnosov zadružnih domov in kdaj bodo urejeni?
ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Kranj Martin KOSIR nam je odgovoril naslednje: O vprašanju ureditve lastninskih odnosov zadružnih domov, je bilo že večkrat govora na skupščini in z organi posameznih zadrug. Dokončno se bomo mo-
rali dogovoriti o tem, da bi tiste domove, ki jih posamezne zadruge več ne uporabljajo, dali v upravljanje krajevnim skupnostim, vendar do nekih dokončnih rešitev o tem problemu ni prišlo. Ponekod namreč postavljajo vprašanje prenosa-teh obveznosti, ki izvirajo iz posojil, drugod pa spet zahtevajo, da bi bodoči nosilci pravice nad zadružnim domom morali plačevati takojšnjo knjižno vrednost, ker jih nekatere zadruge niso pripravljene prenesti kot osnovno sredstvo brezplačno na drugega nosilca.
usca v Mavčičah
VPRAŠANJE: Kako bo s pokopališčem v Mavčičah?^
ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Kranj Martin KOSIR: Pred kratkim je bilo na skupščini govora o ureditvi pokopališke in mrliške službe v Kranju. V letu 1965 je svet za komunalne in
gradbene zadeve formiral posebno komisijo,1 ki je pregledala stanje vseh pokopališč v občini in nato predložila posebno poročilo občinski skupščini. .Jfa osnovi tega poročila in razprave je skupščina sprejela sklep, katera pokopališča, med drugimi tudi V Mavčičah, čeprav vemo, da je to razmeroma majhno irt na tej lokaciji nima perspektive za razširitev, ostanejo samostojna. Ker pa je sklep skupščine, da se v Stražišču gradi novo pokopališče za desni breg Save, bo verjetno sem vključeno pokopališče v Mavčičah.
Problematika pokopališč bo seveda še vedno predmet živahnih razprav in odločitev v kasnejšem časovnem obdobju. Iz teh razprav bomo lahko dobili objektivne? šo sliko in zavzeli določeno stališče o vsakem pokopališču posebej, vendar le v skladi! s sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini.
Priredila: Sonja Šolar
Zadružni dom Mavčiče
OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU NADOMESTILO SMRTNO KAZEN
20 let strogega zapora
Poročali smo že o sodni obravnavi proti Vinku Petriču, ki je ubil svojo ženo Rozalijo. Poleg uboja je bil Petrič obsojen še zaradi tega, ker je spolno zlorabil svojo pastorko in skušal izkoristiti tudi nečakinjo.
izreče najtežjo kazen. Svojo trditev je opiral na to, da se je obtoženec hotel na vsak način znebiti žene, da bi lahko nemoteno živel s pastorko. Ker ni mogel pričakovati, da bo žena umrla naravne smrti, se je pač odločil, da ženo umori.
O obtožnici smo pisali že v prejšnji številki. Pri tem smo navedli tudi nekatere sodbe občanov, ki so se opredeljevali za obtožnico in zoper njo.
Pred razglasitvijo sodbe sta imela zaključna govora javni tožilec Srečko Skrt in branilec Stanislav Klep. Podala sta vsak svojo oceno dokazov.
Tovariš Skrt je na osnovi ocene, ki jo je navedel že v obtožnici, vztrajal, da gre za umor iz nizkotnih nagibov in je zato zahteval naj sodišče
Branilec odvetnik Klep pa je bil mnenja, da ni dokazen' niti za naklepni uboj, še manj za uboj iz nizkotnih nagibov. Sicer pa po njegovem mnenju vzrok smrti sploh ni bil   prepričljivo ugotovljen.
Celo izvedenec je dopuščal več možnosti, ki bi bile lahko vzrok smrti. Če pa bi se dokazalo, da je on povzročil njeno smrt, bi to mogel storiti zaradi silne razburjenosti v patološkem afektu -ali pa iz malomarnosti.
Sodišče pa je štelo za dokazano, da je dejanje Petrič vendarle storil naklepno in ga je zato obsodilo na'smrt z ustreli t vi jo. Ker pa je obtoženi Petrič v mladosti živel v težkih pogojih, boluje za TBC in je imel zelo težko stanje v družini, je sodišče nadomestilo smrtno kazen z ustre-litvijo z dvajsetimi leti strogega zapora. Sodba še ni pravomoćna
Odklenjena stanovanja
V zaporu v Kranju imajo 18-letno dekle, ki so jo ujeli pri tatvinah po stanovanjih v Kranju. V sla-» bih dveh mesecih je naredila 13 tatvin in nakradla blago v vrednosti 180.000 din. Za 100.000 din vrednosti so še našli pri njej in jih vrnili lastnikom. Zanimivo je, da so ji tatvine olajšali sami stano-i valci, ki kaj radi puščajo odprta stanovanja. Tako je lahko jemala posamezne predmete celo v času, ko so bili stanovalci doma. Preveliko zaupanj« le ni vedno utemeljeno.
PROMETNE TEŽAVE V KRANJU
Vrvež na slabih cestah
Prometu, kakršen je v zadnjih letih ua Gorenjskem, naše ceste niso več kos. Izrazit prehodni značaj, ki ga ima Gorenjska v šaršem geografskem prostoru (velik del poletnega turističnega prometa iz Srednje Evrope k Jadranu gre po naših cestah), še povečuje težave. V povojnih letih se je Gorenjska tako zelo motorizirala, kot pred petnajstimi leti še ni nihče pričakoval, število tujih turistov, ki potujejo skozi naše kraje, pa je tudf večje iz leta v leto. Ob vsem tem pa ostajajo stare ceste, ozke in nevarne, s številnimi ozkimi grli, kjer se vrstijo nesreče, kjer prihaja do številnih zastojev v prometu spomladi in pozimi. Vsa popravila, varnostni ukrepi itd. so le začasni, le trenutno pomagajo odpraviti še večje težave. Vsi vemo, da je pred nami naloga, da temeljito uredimo celotno cestno omrežje Gorenjske. Ljubeljska cesta je prvi korak na tej poti, del gorenjske magistrale od Nakla do Podvina drugi. Ostaja še zgornji del Gorenjske, bohinjska cesta in še vrsta drugih. Po vsej Gorenjski so raztreseni pomembnejši objekti in spomeniki, ki so turistično zelo pomembni, ceste do njih pa še zdaleka ne ustrezajo zahtevam sodobnega promet?, in turizma.
Gorenjska magistrala ne bo dograjena v roku, ki je bil nazadnje postavljen; spet
Revščina, tale naša Jugoslavija! Delaš in delaš, pa nič! Amerika, tam je življenje!
ga bo treba podaljšati in go-bovški ter peraški klanec bosta nekaj časa še ostala, še bosta ovirala hitrejši in boljši promet, tudi v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ko bo vozil na gorenjskih cestah precej več kot sicer v času med zimo in pomladjo. Vendar na Gorenjskem ni kritičen le ta del ceste, ampak tudi še številni drugi. Ozko grlo, ki tudi že kar kriči po rešitvi, je Kranj. Takšen promet po takšni cesti in skozi mesto — to res ne gre! In čeprav o trasi nove ceste govorimo že precej let, še vedno ni znano, kje bo nova tranzitna cesta mimo Kranja šla.
Dolgo ne bomo mogli več odlašati. Da je res tako, to vemo vsi, kljub temu pa si oglejmo nekaj številčnih podatkov, da bo slika jasnejša!
Od leta 1960 do julija letos ee je število motornih vozil v kranjski občimi povečalo od 2.097 na 3.588, razen tega pa jih je v ostalih občinah na Gorenjskem (brez Domžal in Kamnika) registriranih 4.720. V to število pa niso všteti mopedi, ki jih je v kranjski občini približno 2500 in ki bodo registrirani prihodnje lete, pa seveda tudi vsa ostaia vozila (vozovi, kolesa,
ročni vozički), ki tudi obremenjujejo ceste in povečujejo promet na njih. Če upo-
števamo še lego kranjske občine v širšem prostoru, v okviru Gorenjske ali Slovenije, če vemo, da je na mejnih prehodih na Gorenjskem (Jezersko, Ljubelj, Pddko-ren, Rateče) izstopilo ali vstopilo lani 325.319 in letos do začetka avgusta 300.855 motornih vozil, potem si lahko ustvarimo približno sliko o vrvežu na naših cestah, o obremenjenosti cest in o nevarnostih, ki jih tak promet prinaša in katerega ogledalo so po eni strani tudi tako imenovane »črne kronike« v naših časopisih.
Kranjsko cestno podjetje na različniih delih cest večkrat na leto prešteje število vozil. Ta štetja prikazujejo ne samo močno povečan prb-met z motor, vozili, ampak tu-
Revščina, tale naša Jugoslavija! Delaš in delaš, pa nič! Amerika, tam je življenje;
Tako je videl karikaturist Kranj med 14. in 15. uro
di prisotnost koles, traktorjev in vprežnih vozil na najbolj prometnih odcepih cest, kjer prav ta vozila pomenijo za varen in hiter motorizirani promet največjo oviro.
Najgostejši je seveda promet na cesti I. reda, ki ima razen lokalnega tudi izrazit prehodni pomen. Iz rezultatov štetja vozil na križišču pred Savskim mostom v Kranju je razvidno, da je šlo dnevno (v 24 urah) čez to križišče povprečno lani že 9.357 motornih vozil, predlanskim 6.592 in leta 1962 5.745, razen tega pa so lani povprečno na dan našteli še 2.698 koles, 25 traktorjev in 37 vprežmth vozil. Prometni strokovnjaki so ugotovili, da je neuipravljan promet možen največ do 500 oseb. avtomobilov na uro, čez to križišče pa gre v prometnih konicah (ob delavnikih zjutraj in opoldne, v nedeljah pa v večernih urah) tudi več kot 1.200'avtomobilov na uro.
Poseben problem je tudi ulični- promet v Kranju. Cestno podjetje je leta 1963 ugotovilo, da je v nekaterih ulicah mesta tak promet, ki. se je že zelo približal prometu na cesti I. reda na Zlatem polju in ki je celo večji kot promet na cesti II. reda na Primskovem. Najgostejši promet je vsekakor v Prešernovi ulici, kjer je leta 1963 vozilo dnevno v 24 ur ali povprečno 4.070 vozil.
Sedanja ureditev cest, križišč in priključkov v Kranju ne ustreza takemu prometu, posebno ne zato, ker se zaradi nihanja cestrfega prometa — ki na odprtih cestah skoraj ni opazno — gostota prometa v prometnih konicah poveča tudi za nekajkrat. V Kranju je prav to problem, ki znatno bolj izstopa kot v drugih naseljih ali drugje na Gorenjskem, zato ga bo treba temeljiiteje proučiti in predvsem rešiti.
-at
ZGODBA, O KATERI GOVORIJO TE DNI PO ŽIROVNICI
Iz Zemuna v Selo
Brzojavka s 100.000 dinarji— Kolektiv »Franjo Krč« v Zemunu polnih 16 let ni vedel, da je bil junak, po katerem imajo ime, doma iz Sela pri Žirovnici in da je tam njegova mati, ki so jo pokopali v ponedeljek
V ponedeljek so v Zabreznici pri Žirovnici pokopali Krčevo mamico iz Sela, mater po dolgih letih »odkritega« junaka Franja Krča, vodilnega revolucionarja in organizatorja oboroženega odpora v Zemunu.
»Počutim se tako slabo!« je dejala Krčeva mamica svoji sestri pri Guharju v Podnomu. Takoj so jo odpeljali na Selo, kjer ima svojo hišo, mimogrede pa so se ustavili še pri Petrovcu, kjer se je Krčeva mama, kot ena od dvanajstih Petrovčevih otrok, pred 77 leti rodila. Hotela je izstopiti iz avtomobila ... in umrla.
Vsega pet dni pred smrtjo pa je dobila iz Zemuna pismo.
»Draga mamica«, je pisalo v pismu, »ves kolektiv podjetja, ki nosi ime Vašega sina, je v skrbeh za Vaše zdravje. Želimo, da kmalu ozdra-
vite in da nas maja drugega leta zopet obiščete. Prilagamo pismu skromno darilo: 20.000 dinarjev, da boste lepše praznovali! Kolektiv podjetja »Franjo Krč« iz Zemuna«.
Mamica je zajokala. Ravno takšno darilce in takšno pismo je sprejela letos za Dan žena. In ne samo letos, ampak že štiri leta za vsak praznik.
Toda zakaj ne vsa leta po vojni? Kdo je Krčeva mamica in kdo je Franjo Krč, po katerem se imenuje tovarna za remont motornih vozil z več kot 200 delavci v Zemunu, po katerem se imenuje
ena ulica v Beogradu in novozgrajeno naselje v Brezni-ci na Gorenjskem.
Pisalo se je leto 1914. Prvo leto prve svetovne vojne. Poštar je prinesel telegram in Krčeva mamica je bridko za-
Krčeve mame ni več
jokala nad enoletnim sinčkom Franjom. Nekje daleč je padel mož in- oče. Ostala sta sama. Lepo je vzgajala svojega sinčka edinca. Izučil se je za ključavničarja in se zaposlil v elektrarni Moste pri Žirovnici. Leta 1939 je odšel v Zemun in delal v tovarni letal »Ikarus«. Iz za-, vestnega rodoljuba se je rodil pravi revolucionar. Postal je član KPJ in bil od 1941. leta dalje glavni organizator ljudske vstaje v Zemunu in okolici. Organiziral je vse diverzije, likvidacije petoko-lonašev, odhod ljudi v partizanske enote. Skratka, bil je glava oboroženega odpora mesta Zemuna. Leta 1944 je bil izdan in po strahovitem mučenju ubit. Za njegov grob se še danes ne ve. Njegov sodelavec, tovariš Jože Oster-man, direktor tovarne ELAN iz Begunj meni, da so ga vrgli v Donavo, ki teče vsega okoli 100 m od policijske postaje, kjer je bil ubit. Zanimivo je pripomniti, da bi istega dne, ko je bil ubit, moral biti za pričo pri poroki tovarišu Ostermanu.
Po vojni nihče v Zemunu ni vedel od kod je bil Franjo doma. Vedeli so samo, da je bil Slovenec. Tudi mati na Selu ni nič vedela o sinu. Pred štirimi leti pa je nekdo (Nadaljevanje na 7. strani)
Iz Zemuna v Selo
(Nadalj. s 6. strani) mamici povedal, da je v Zemunu videl tovarno, ki nosi ime »Franjo Krč«. 72-letna Krčeva mamica se je odpravila na dolgo pot. V Zemuna so jo sprejeli kot »ministra« kakor je kasneje sama pripovedovala. Vsi« so bili srečni. V vaseh pod Karavankami pa se danes govori: »Ej, ko bi bili vsi tako dobri kot oni v Zemunu!«
\ Podjetje »Franjo Krč« pa , se je še enkrat izkazalo. . Vprašali so na občinski urad, kdo je skrbel zadnja leta za mamico. In ko so dobili odgovor, so drugi dan telegramsko nakazali družini Pavlenič 100.000 din za kritje pogrebnih stroškov.
Jože Vidic
IV- dni
po :'sv$t$g
ODNOSI Z AVSTRIJO
Predsednik republike Tito bo predvidoma spomladi obiskal Dunaj. To je samo ponovna potrditev ugodnih in prijateljskih odnosov med obema deželama, ki sta v zadnjem času našli čedalje več stičnih točk, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja. Stike med obema deželama in prebivalci z obeh strani meje pa bo še pospešil sporazum o ukinitvi viz, ki bo predvidoma podpisan k pred 1. januarjem.
SKLAD ZA RAZVOJ
Generalna skupščina OZN je sprejela resolucijo, ki poziva vse razvite države, naj prispevajo svoj delež v sklad Združenih narodov za razvoj. Resolucijo so sprejeli s 60 glasovi, medtem ko je 8 držav glasovalo proti (med njimi tudi ZDA, Velika Britanija in Francija), 11 držav pa se je glasovanja vzdržalo.
H®
Pasti za slone
(Piše dr. V. N., doktor potrošnih ved)
Ko je žena tisti večer že četrtič v istem tednu postavila predme reformirano štru-co kruha, se pravi, črno in do deke stehtano, ter za dopolnitev prijazne večerje Pro-jino mlečno kavo — bolj Pro-jino kot mlečno — je v meni zavrelo. Ročno sem poiskal eiiega od premnogih člankov na temo prehudo črnogledih mišljenj o prvih rezultatih reforme ter odločno zahteval za večerjo pečenico z zeljem.
Na članek je žena zmignila Z rameni, na mojo zahtevo pa preprosto odgovorila:
»Ne moreva si privoščiti! Podražile so se pasti za slone.«
Že sem se ritensko umikal proti telefonu, da bi poklical rešilni avlo, kajti trdno sem bil prepričan, da je moji ženi, tej potrošnici sedmih žalosti, podivjalo kolesje v glavi. Te-dajci mi šine na misel, da je imela žena v kuhinjski politiki še vselej prav in bi torej tudi tisto o slonih utegnilo imeti svoj rep in glavo. Spremenil sem namero in v telefonskem imeniku raje poiskal številko tovarne pasti za slo-ne — presenečeni boste, ko vam razodenem, da je takih tovarn v naši deželi na ducate: bržkone so zrasle v srečnem obdobju vsesplošne, ga investiranja in si zdaj veselo skačejo v lase na tujem in domačem tržišču.
Vprašal sem, ali so se res odločili za podražitev svojih pasti in kako bo podražitev vplivala na druge cene.
»Je že vplivala!« so mi odgovorili. »Konkurenčna industrija mišolovk je že podražila svoje izdelke.«
Pokazalo se je, da je tudi tovarn mišolovk na pretek; zaradi notranjih rezerv so ena in vse delale v nočni izmeni
in mi ni bilo težko priti do podatkov: da so zaradi njihove podražitve že poskočile cene njihovih glavnih konkurentov — cene mladih mačk.
Podražitev muck je sprožila podražitev pasjih nagobčnikov.
Podraženi pasji nagobčniki so privedli do podražitve ko-njederskih uslug.
Dražje konjederske usluge so iniele za posledico dražja dentistovska dela.
Dražja dentistovska dela so dvignila ceno zobotrebcem.
Podraženi zobotrebci so dali vzgled proizvajalcem špil za klobase.
In seveda, zavoljo dražjih špil so se morale podražiti tudi pečenice ...
Z vzdihom spoznanja in olajšanja sem natanko o polnoči odložil slušalko ter si pogrel Projino kavo. Ženi sem moral znova dati prav; zaradi podražitve pasti za slone sem bil obsojen na suho skorjo ...
Podjetje PEKARIJA TRŽIČ
p ro d a
od svojih osnovnih sredstev dostavni avto
dostavni avto
FIAT 1100
leto izdelave 1960, avto je v voznem stanju. Cena avtomobila je
1,387.000 din.
Ogled avtomobila je možen v podjetju Bečano-va ul. 16 Tržič. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije.
Tovarna čipk, vezenin'in rokavic Bled
sprejme
nekaj kvalificiranih in polkvalificiranih šivilj, nekaj mlajših delavk,
ki bodo po uspešno opravljenem testiranju sprejete v priučevanje.
Pismene prošnje Je vložiti na naslov podjetja najkasneje v roku 7 dni po objavi oglasa.
HOTEL JELEN
prireja 31. decembra 1965
SILVESTROVANJE
[gra kvintet bratov »Žakelj« iz Žirov. Rezervacije sprejemamo osebno v točilnici.
Informacije dajemo na telefon 214-66 in 214-67.
»RUNO TRŽIČ«
Trgovsko in proizvodno podjetje razpisuje naslednji delovni mesti:
1. vodja obrata za proizvodnjo otroške obutve
2. vodja obrata za proizvodnjo usnjene konfekcije
Razpisni pogoji za točki 1 in 2: Visoka kvalifikacija ter 10 let prakse v stroki. Nujno je, da je kandidat_ tehnično in organizacijsUo sposoben samostojno voditi obrate.
Ponudbe pošljite najkasneje do L 1.1965 upravi podjetja.
POTROŠNIKI
Za novoletne praznike Vam nudimo:
Veliko izbiro peciva čokolade deserte
piščance peneča vina purane
suhomesnate izdelke
primerna darila
za kolektive in posameznike.
Market Prehrana, Koroška 8,
Kranj
r
"ljudje in dogodki
Človekove pravice
Vsakega 10. decembra praznujemo dan človekovih pravic. Dan, ko je pred 17. leti generalna skupščina Združenih narodov sprejela in. proglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.
»Človek, to zveni ponosno,« je zapisal znameniti sovjetski pisatelj Maksim Gorki. Danes je uresničenje teh besed postalo ideal vsega človeštva, vseh ljudstev in vseh narodov. Danes se po vsem svetu, zlasti tam, kjer so ljudstva še vedno pod kolonialnim tuturstvom, bije boj za čim širše uve-
ljavljanje teh pravic. Zato današnji dan praznuje ves svet.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah, nadalje deklaracija o neodvisnosti kolonialnih dežel in narodov, ki jo je sprejela Generalna skupščina 19G0. leta ter deklaracija o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije, sprejeta 1963. leta, to so dokumenti, ki so v zadnjem času močno vplivali na boj za politične in gospodarsko samostojnost kolonialnih narodov in na napredno svetovno javno mnenje sploh.
Medtem ko je bilo pred drugo svetovno vojsko še moč zagovarjati najrazličnejše barbarske postopke zoper potlačene narode v kolonijah in javno mnenje na to ni reagiralo, danes svetovno javno mnenje zavrača vsak poskus zapostavljanja človeka zaradi rasnih, verskih ali drugih razlogov. To je nesporno velik napredek. To- je napredek, ki ga potrjujejo zadnji dogodki okrog Južne Rodezije in mnogi drugi. Celokupna, svetovna javnost je enodušno obsodila peščico južnorodezijskih rasistev, ki skuša zavladati brezpravni množici črnega prebivalstva. Moč enoglasne obsodbe in pripravljenost osvobojenih ljudstev, ki so
še do včeraj živela v brezpravnem položaju, so garancija, da se sistem zapostavljanja človekovih pravic in poniževanja človeka, ne more trajno uveljaviti. To je samo dokaz več za napredek, ki ga je svet dosegel in za vpliv, ki ga je pri tem imela Splošna deklaracija d človekovih pravicah.
Boj za mir in mednarodno sodelovanje, za varnost in nadaljnji razvoj — to je pravzaprav boj za človekove pravice na življenje, svobodo in srečo. Boj ža hitrejši in enakopravnejši gospodarski razvoj je boj za blagostanje vsega človeštva. In v tem boju ima vidno mesto tudi Jugoslavija. Jugoslavija je z dosedanjim
delovanjem v mednarodnem okviru vedno skušala utrjevati pot k tem ciljem. V okviru organizacije Združenih narodov je že od vsega začetka sodelovala pri določanju načel in pravil za zaščito človekovih pravic. Bila je pobornik za vse naštete deklaracije in za vse tudi brez pridržka glasovala. Kupica notranjih, zakonskih aktov temelji na teh principih, na teh principih je zasnovana tudi nova ustava.
Zato so ob letošnji 17. obletnici deklaracije pridružujemo praznovanju z željami, da bi se načela, ki jih je Splošna deklaracija uzakonila čimprej uveljavila v vsem svetu.
PEZERNIK
125. Padalec se je naglo približal zemlji. Bil je komaj še dobrih sto metrov nad .njo, ko je za njim zaplahutalo padalo. Kupola se je napela, nekajkrat se je še zazibal v zraku in že je lepo doskočil na travo. »Hvala bogu!« sta se oddahnila Peter in Marko, Janez pa ni zinil nobene. »Ste videli!« jih je pozdravil vodja tečaja, ki jim je prišel naproti, »to je bil mojstrski skok.« — »Ze, že, se je skušal nasmehniti Peter. »Toda kaj, če se mu padalo tudi zadnji trenutek ne bi odprlo?«
PANORAMA
126. Učitelj je šele sedaj opazil njihove prepadane obraze. »No, lepe junake so mi poslali iz Ljubljane. Tale bi jo menda najraje kar odkuril domov,« je pokazal na Janeza. Potem je prizanesljivo nadaljeval: »Le nič strahu.« Takšen skok si lahko privošči samo izurjen padalec. Namenoma odpre padalo šele nekaj sto metrov nad zemljo. Seveda mora dobro presoditi razdaljo. Videli ste, da sta padalec in padalo dobro opravila svojo nalogo. Sedaj pa pojdimo, da vam pokažem mesto v spalnici!«
127. Padalec se mora naJPf „ 18ati padalo.
M ~ ki
Veliko, osem metrov š>r<,li ,,4
riti zaponke, kajti zamK"10.JeT ^đalstvu
B° se lahko
skrbno zložiti, svilene vf*
J8a mora preve-
zločin! Vlažno ali povrŠU0
zlepi — in že je en spr^
Fantje so se hitro nauČ»1'' ^kakšna
umetnost. Le vestno in ^ "Praviti
svoje delo. Peter se Je tfJt i starega mehanika. Mož je imel dvJ
svetu.
Zadavila svojih pet otrok
V Honolulu (Havaji) je neka žena zadavila svojih pet otrok — najmlajši je bil star komaj 11 mesecev, najstarejši pa 8 let.
Policija je takoj prijela 38-letno Megi Jang, ki je dala naslednjo izjavo: »Moji otroci so bili bolni, jokali eo in videla sem, da ne morem zanje skrbeti tako kot bi bilo treba.«
Megi je žena nekega kapetana ameriškega letalstva, pred kratkim pa je bila izpuščena iz klinike za zdravljenje duševno bolnih, ker je bila videti zdrava. Nekaj časa
po tem ko je prišla domov, je napravila strahoten zločin: v kopalnici svojega stanovanja je zadavila enega za drugim vseh svojih pet otrok, nato pa jih dala spet vsakega v svojo posteljo, kot je to delala običajno vsak večer.
Po tem zločinu je telefonirala svoji prijateljici in jo vprašala, če na Havajih obstoja smrtna kazen. Zaskrbljena nad takim vprašanjem,
jo je prijateljica takoj vprašala kaj je storila. Dobila je naslednji odgovor: »Ubila sem vse. Vedno so jokali zaradi brezdelja.«
Prvo otroško operno gledališče
V centru Moskve so pred kratkim odprli prvo profesionalno otroško operno gledališče. Ustanovila ga je Natalija Sac, ki se že trideset let ukvarja z umetniško vzgojo otrok. Njena knjiga »Otroci hodijo v gledališče« je dobro poznana v Sovjetski zvezi.
Igralci otroškega gledališča morajo znati dobro peti in igrati. Od 300 kandidatov so izbrali 30 študentov konzervatorija, baletne šole Bolj-šog teatra in instituta gledališke umetnosti.
Svojo prvo premiero — opero Mihaila Kraseva »Mra-sko« — je opera imela 21. novembra.
Draga bolezen
Bolezen znane operne pevke Marije Calas meseca julija letos je veljala londonsko opero okrog 196 milijonov dinarjev.
Marija Calas bi morala nastopiti v operi Tosca petkrat in šestkrat v operi Norma. Ker je bila bolna, je nastopila samo na eni predstavi in, to je povzročilo ogromno škodo.
Prometna nesreča v afriški državi
103 mrtvi
V togoariskem mestu Coty-bu je pred dnevi prišlo do težke nesreče, ko je nek kamion zapeljal v gručo ljudi. Pri nesreči so izgubili življenje 103 meščani, lažje poškodovanih pa je bilo 114. Velik kamion je iz še neznanih vzrokov zavozil med množico, ki je gledala neko tradicionalno prireditev.
KRIŽANKA »SLON«
VODORAVNO: 1, Priprava, ki »vidi« v megli in temi, 6.
ržka žival, 8. središče vrtenja, 9. veznik, 10. park, log, darilo, 13. števnik;
NAVPIČNO: 1. jutranja vlagi, 2 igrnlna karta, naše biva-HŠČe, 4. ploskovna mera, 5. del telesa, 6 ud, 7. velik hrib, ll. pomožni glagol, 12. prilrdikuca.
Televizijska zveza Moskva - Pariz
29. novembra je bila prvič uspešno izvršena eksperimentalna oddaja barvne televizije iz Moskve v Pariz s pomočjo sovjetskega zemeljskega satelita Molnija-1.
Oddaja je bila pripravljena v skladu s francosko-sovjetskim sporazumom o sodelovanju na področju barvne televizije. V najkrajšem času pričakujejo predvajanje podobrih oddaj iz Pariza v Moskvi.
'»vitini •»u Je
Mala »a
Pita so imeli v njegovi K.% %S šaIJIv-ca in zapeljivca. Vsi so V% J J^duje »mastne vice« m da je !* ^ dvoriti o svojih ljubavnih avant^^JL™^neva ga ustavi na stopnicah ^ u5l>% *°Iega,
— Hudiča, Pit, kako ti t0„ bil enak. Povej v čem je ^
Imel je srečo. Pit je b" odgovoril. ^
— Tega ne bi vsaken^. Vj dober prijatelj. Povedal ' ,j P
r ne smeš tega tod* tudi zelo enostav* pristopiš k ženski. Danes i-""»j* vlak, ki pelje ob 5.1^%^ & in
voje Časa , >• J«
l1 s« ml samo
nikomur ne smeš tega b^'S^fel načrtl je moj tudi zelo enostav^'^T^ ' tako pristopiš k ženski. Danes PV<rta?°*taJ'1 A na vlak, ki pelje ob 5.21' ^'jfcfo1 tam boš zagledal deset jfsL može. Veš, vedno se kate1"1 |i)'/<-''
zadrži na svojem delu. V5*L; da si šarmanten. Ostalo pf* Jj> da ni treba da ti še ka.) p°v
fcfe
^slim,
128. Tretjega dne so stali tečajniki postrojeni v vrsti. Vsak je imel na sebi padalski dres, pred seboj na tleh pa svoje padalo. Zadaj za njimi se je v soncu lesketal veliki transporter. Učitelj je še enkrat pregledal opremo in dajal učencem poslednja navodila. »Skakali bomo z višine 800 metrov. Ko se poženete iz letala, štejte do štiri; šele nato odprite padalo. Zeli še kdo kako pojasnilo?« Tišina. »No, če vam je vse jasno, pojdimo!« Oprtali so si padala in vstopili lepo drug za drugim v letalo.
Seveda Je bila kombinacija enostavna, vendar je kolega dvomil v uspeh. Vseeno je vstopil ob 5.21 na postaji A na vlak. V glavi so se mu mešale Pitove besede. Ničesar nI smel pozabiti. V vlaku je bilo prijetno in hitro je zaspal. Zbudil se je šele na postaji D. Hitro je odšel z vlaka. Ko je hotel že najeti taksi, da bi se vrnil na postajo B, je zapazil mlado damo, k), je sama stala na peronu. Očividno Je nekoga čakala. Pristopil je. Najprej ji je prižgal cigareto, pozneje pa Jo je povabil, da nekje mirno popijeta skodelico kave.
■— Zelo, zelo rada, reče (-na. Samo mislim, da bi bilo najbolje, če greva k meni. Stanujem zelo blizu.
Vse je šlo kot po maslu. Novi ljubimec je sijal od sreče. Ona je pripravila večerjo, nekaj sta popila in se umaknila v spalnico. Ni minilo niti pet minut, ko so se odprla vrata in je vstopil njen mož.
— K vragu, Beti, se zat'ere mož. Kaj se tu dogaja? Kaj počneč takoj ko obrnetn hrbet? A ti, se obrne k ljubimcu, ali ti nisem rekel, da izstopi na postaji B?
MLATEV S CEPCI
V prejšnji številki smo v tej rubriki v pismu iz Vo-gelj brali, kako so tamkaj in v okolici včasih pridelovali proso in kako so ga meli na podu (skednju). Danes prosa kmetje sejejo že zelo malo; po podatkih oddelka za go-spodanstvo skupščine občine Kranj ga je bilo lani v kranjski občini skupaj 83 ha. Kmetje prosa ne sejejo več vsako leto, pa še vsako drugo leto le na manjših površinah. Danes ga ne omanejo več na podu, kjer so včasih naredili nasad, ampak ga »zmašinajo« (omlatijo) z motornimi mlatilnieami kot druga žita; ponekod ga omlatijo takoj, ko ga požanejo (Okroglo) in posušijo potem zrnje, drugje (npr. v Šenčurju) pa ga zložijo v kozolec, da se prej posuši. V kozolec ga zlo-, žijo tako, da je latje vse na eni strani, med dve lati gre le en snop ,ker je precej velik, spodaj pa pustijo tri late prazne, da ne morejo kure blizu, ali pa spodnje snope postavijo pokonci.
Nasad pa včasih niso pripravljali samo s prosom, ampak tudi z ostalimi žiti, ki so jih vse s cepci zmlatili na podu. To je bilo težko in dolgotrajno delo, saj je bilo žita včasih več kot danes. Ce je imela kmetija dva poda, so mlatili na obeh. Število in velikost podov in velikost kozolca (število štantov)f— to je bilo včasih merilo velikosti kmetije. Se danes imamo pri posameznih večjih kmetijah v kranjski okolici ohranjena dva ali več podov, čeprav je pod z uveljavitvijo motornih mlatilnic povsem izgubil svojo nekdanjo, prvotno funkcijo. Pod (ali skedenj), ki je razen hleva'osrednji 'objekt v    gospodarskih poslopjih
kmečkega doma in katerega bistvo je lesen in od tal nekoliko dvignjen pod, je služil predvsem ročnemu mlatenju žita s cepci; vse druge njegove funkcije (shramba, prostor za druga dela) so poznejše in dodatne. Prav zaradi pomembnosti poda v nekdanjem delu in življenju kmeta se je to ime uporabljalo in se še uporablja za celotno leseno stavbo, katere osrednji del je pod (skedenj, tudi gumno), zraven so prostori za shrambo krme in slame, dlje stran šupe itd., pa celo za sedanje nove, zidane gospodarske zgradbe kmetij, ki s podom v prvotnem pomenu nimajo nobene zveze več, se je to ime obdržalo.
Gorenjska kmetija, kj je bila v preteklosti še znatno bolj kot danes usmerjena v živinorejsko proizvodnjo, saj je bila vsa rastlinska proizvodnja namenjena le živinoreji in pa samopreskrbi družine, je podu kot osrednjemu objektu rastlinske proizvodnje dala še različne druge funkcije, med katerimi moramo omeniti zlasti pripravljanje krme za živino; lokacija pada čim bliže hlevu je bila zato tudi zahteva, ki pa ji povsod zaradi konfiguracije zemljišča ni bilo mogoče najbolje ugodili.
Poglejmo, kako so včasih mlatili s cepci, v številnih vaseh v bližnji kranjski okolici še po letu 1930!" V Šenčurju so napravili nasad tako, da so snope položili na podu v dve vrsti s klasjem v sredi; y vsaki vrsti je bilo 16 parov snopov, v enem nasadu torej 64 snopov. Nasad so mlatili štirje mlatiči; dva od ene, dva od druge strani. Ce so mlatili na dva poda,
I je bilo mlatičev osem. Redkeje, kakšno manjšo stvari sta mlatila samo dva mlatiča. Štirje mlatiči so zmlatili na dan 16 do 18 nasadov pšenice, enega so omlatili v približno pol ure; rž se raje omlati, zato so rži zmlatili kakšna dva nasada več.
Ce je dal en nasad en mernik pšenice, so rekli, da je že kar dobro; ječmen je dal navadno malo več, rž malo manj. Iz enega štanta so naredili 5 ali 6 nasadov. Ce je bila dobra pšenica, so pridelali iz enega štanta okrog 6 mernikov zrnja, tudi 8, če je bila zelo dobra, 5 pa vedno. To je bilo seveda odvisno od tega, kako je bilo zloženo snopje v kozolcu, pa tudi od širine štanta; pri sedanjih, novejših kozolcih so Štantje nekoliko ,širši kot včasih, ko je redkokateri imel 4 m svetlobe, kot so temu rekli. Starejši mož v Šenčurju mi je povedal, da je bahač zložil snopje v kozolec tako, da je bilo veliko videti, pridelal pa je manj. Nekdo drug mi je povedal, da v Hrastju en štant več da kot v Šenčurju, ker je tam bolj peščena zemlja, bolj plitva, pa je slame manj in zrnja več; v Vogljah pa imajo takoj naloženih veliko štantov, vendar zrnja ni veliko, ampak več slame, ker je zemlja že nekoliko ilovnata in bolj globoka.
V Drulovki so v eno vrsto nasada dali 18 ali cele 22 parov snopov, odvisno od velikosti peda. Ce jih je bilo 18 parov v eni vrsti, so naredili iz nasada 4 otepe slame, če pa 22, pa 5 otepov. Iz enega štanta rži so naredili 9 ali 10 nasadov, vsak pa je dal en mernik ali nekoliko več zrnja,-velikokrat pa tudi manj, če je bila slaba letina. Večja kmetija pa je imela tudi 9 ali 10 štantov samo rži.
A. Triler
■ **" ^v^,. ^ ^^.^
UIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHavlIN^
Ljudje o vsem tem ničesi poslavljajo od enega svojih 'd"' Etbin in Ada Kristan zapušč^, A^'»^
^ij s°cialisti se ta dan
komaj kdo sluti, da se poslav |j,
nem času tako zelo potrebi
■ %kih socialistov. ^Ovina ne stranka
nima zanj kruha. Zato odhaja   GJ^. ^ahajo v pozdrav,
■ j1 bi ga v tem usod-r iA Bajberlova in Ferdo so med sodrugi, ki v ?'j i^^, adjo.
Ladja drsi proti obzorju« se fj^. e od obzorja sem proti pristanišču. S to ladj"^ ^jjf-.f bojnik Bajberle. Drugi so se že molče razšli, " jj - je sicer neko-
liko nestrpen. Vrnil se je šele'jf eAbtatlišču naletel na ženo ter na Bajberlovo in n)e f ^ bi domov, a bo moral še k Bajberlovim, kj^i Javka, da bi delal družbo Ivančku, ki je bolan. ^ ^'^it|0e zameriti Bajber-lovi, ki je rekla, da ga bo ^'l/'^ l Čakati. In potem bo moral zaradi vljudnosti U t fj^\\ aiberlovem stanovanju in poslušati Že tisoči^ ffVj,"1 kimati, ker mu ni do pogovora in bi bil rad l1( ^jiK Govoric o atentatu in ugibanj, kaj bo, je že iVt^^\ Nv gotovo hotel govoriti-o tem. Na dan, ko s° $ moral na morje. Ladja mu je bila svet, odtrg^        ^nemirjale vzne-
mirjajoče govorice in časopisi s hujskanjem na vojno. Zdaj bo^hotel zvedeti za vse.
Ali ga ves ta hrup, ki ga ženejo zadnje tri tedne, ni že več kakor preveč trgal od drugih, zanj pomembnejših misli. Anna mu je v pismu prav danes očitala, da premalo misli nanjo. Tako sama se počuti v Tutzingu. Ko bi mogla, bi se najraje vrnila v Milje. Toda Alfred je še. vedno preslab. Zdravnik, ki je osebni zdravnik generala von Ludendorffa (general ima svoj dvorec v Tutzingu), se boji, da bi vsako daljše potovanje Alfredu škodovalo, čeprav trenutno ni nevarnosti, da bi ga ponovno zadela kap. Zanj skrbe nune. Ona pa se dolgočasi kljub temu, da je sedaj ob Starnberškem jezeru * polno letoviščarjev. Toda njej ni do družbe. Rada bi samo njega. Ali ga ne bo, saj ji je pisal, da se bo v kratkem preselil domov v Penzberg, ker je našel zaposlitev v bližnji tiskarni.
Da, tako ji je pisal. A kaj, ko mu od doma sploh še niso odpisali. Danes je vnovič pisal materi. Najbrž je pozabila. Več ji je do pijače in opravljanja, kakor da bi kaj storila zanj. »Prekleto!«
»Zakaj preklinjaš?« ugiba Štefi.
Tudi Bajberlova se začudi njegovi nestrpnosti.
Mar preklinja? Ne zaveda se, da je zaklel naglas. Zalo se prisiljeno nasmehne in hoče s šalo zabrisati kletev: »Ivan bi lahko malo hitreje pognal stroje!-«
»Tudi jaz tako mislim. Najbrž se mu ne mudi preveč k meni. Moški včasih raje mislite na druge ženske kakor na ženo.«
Cika Bajberlova nanj? Ali ga ni videla nekoč z Anno?
Ne, izognil se ji je. Ko bi ga videla, bi prav gotovo ne molčala in bi povedala Stefi. Da, bilo je pred hotelom Central nekaj dni prej, preden je z Anno odpotoval v Opatijo. K sreči jo je zagledal prej, preden ga je zagledala ona.
»Sem vas užai>1o,~
»Ne. Kje neki? Saj niste govorili o meni, marveč o Ivanu.« •»Tudi za Ivana nisem mislila resno.« »A ko bi vam bil nezvest?«
»Ne, zanj sem brez skrbi. A ko bi bil, bi mu dala svobodno pot.* »Potem ste razumna ženska. Niso vse ženske take.« »Kakšne?« . v
Rad bi rekel: take, kakor Stefi, a je molčal. Zakaj bi te stvari pojasnjeval Bajberlovi? Tudi Stefi ni treba vedeli, da je mislil njo. Ko bo prišel čas in bo Anna svobodna, bo že zvedela. Morda bo kmalu. Nekaj mu pravi, da Bauer ne bo preživel jeseni. Potem njemu ne bo treba čakati na službo na Bavarskem. Ne "bo je potreboval. Z otrokom bo pobegnil k Anni. Ločitev s Štefi ne bo problem. Ce ne bo šlo drugače, bo z denarjem podmazal sodnika. Ob Anni bo zasedel Bauerjevo mesto in razpolagal z Bauerjevim imetjem. Ce se bo Stefi mirno sprijaznila z usodo, jo bo odškodoval s primerno vsoto. Anno ljubi. Njej se ne more odpovedati. Ljubezen je ljubezen. To bo morala Stefi razumeti. Kdo bo razumel ženino ljubezen in ji nadomestil njega, je njena stvar. Lepa je. Lahko bo našla moškega, ki jo bo ljubil. Tudi otroke bo lahko še imela. V tem je srečnejša od Anne. Zato ji ne bo treba jokati za Slavkom in ga bo lahko prepustila Anni. Ko bo imela druge otroke, ga ne bo tako težko pozabila.
Zadovoljen je, ker Bajberlova ne sili Več vanj z vprašanji. Ladja že pristaja. Kmalu potem, ko pristane, zagledajo strojnika Ivana.
Vedel je, da bo Bajberle takoj začel vpraševati po novicah. Bil je v Bariju. V Italiji so zelo zaskrbljeni. Ljudje se bojijo, da bo vojna.
»Ne bo je! Ko bi bila zaradi atentata, bi že bila!.«
j.
7^06
2S
Kako likamo moške hlače
Športni suknjič k dolgim črnim hlačam. Praktično in prikupno, ali ne?
Hlače najprej dobro izpra-šimo. S stepačem pa ne udarjamo preveč, ker bi s tem kvarili blago. Prah lahko iztepemo z rahlim udarcem. Na žepe in na zavihke ne smemo pozabiti.
Za likanje potrebujemo dobro, gladko podlago In mehko krpo, čez katero likamo. Biti mora iz take tkanine, da ne pušča vlaken. Tkanino poživimo, če jo pre-likamo s krpo, ki jo namočimo v raztopino kisa in vode. S tem odstranimo tudi svetleča se mesta na kolenih in na zadnjem delu hlač.
Najprej zlikamo zgornji del hlač. Zcpe obrnemo oziroma potegnemo ven. Pri zelo izsedenih hlačah poskušamo s parjenjem (prelikavanjem čez mokro krpo) spraviti razvlečeno tkanino v prvotno obliko. Mokro krpo polagamo
Recepti
PECIVO NA TURŠKI NAČIN
Dodatki: 2 1/2 skodelice sladkorja, 3 skodelice vode, 1 malo žlico limoninega soka, 3 jajca, 1 skodelico moke, 1 skodelico jogurta, 1 malo žličko pecilnega praška, 1 malo žlico naribane limonine ali pomarančne lupine in smetana.
Kuhaj sladkor in vodo toliko časa, da ne dobiš sirupa. Dodaj limonin sok in ohladi. Posebej vmešaj jajca s sladkorjem, da dobiš penasto maso, dodaj še jogurt, moko s pecilnim praškom in naribano limonino lupinico. Mešaj toliko časa, da dobiš voljno maso. Peci v pomaščeni posodi 30 minut, nato zreži na koščke. Preko vročega pe-^ civa poli j ohlajen sirup. Pecivo naj se ohladi. Serviraj s smetano.
MOŽGANI Z RlZEM
10 dkg olja ali masti, 8 dkg Čebule, 40 dkg riža, sol, 1,31 kostne juhe, 40 dkg govejih možganov, zelen peteršilj, poper, parmezan.
Na maščobi in drobno sesekljani čebuli pražimo riž, ga osolimo, zalijemo s kostno juho in dušimo. Ce nimamo juhe, si pomagamo z jušno kocko. Ko je riž že skoraj mehak, dodamo na kose narezane blanžirane možgane, sesekljan zelen peteršilj in poper ter dušimo do mehkega (približno 10 minut). Jed stre-semo na krožnik in potrese-mo s parmezanom. Zraven ponudimo razne solate.
JAJČNA OMAKA
7 dkg surovega masla, olja ali masti. 5 dkg moke, 3 dkg drobtin, juha od jezika, mu-škatni orešček, limonina lu-pinica, poper, sol, limonin sok, 1 del kisle smetane, 2 rumenjaka.
Tz maščobe, mrke in drobtin pripravimo tamno prežga-
nje in ga zalijemo z juho, v kateri smo kuhali jezik. Ko dobro prevre, dodamo^ nariban muškatni orešček, limonino lupinico, poper, sol in po volji limonin sok. Tik pred serviranjem legiramo omako s smetano in rumenjakom. Z omako prelijemo na rezine narezan jezik. Zraven ponudimo kuhan krompir, dušen riž ali testenine, čez izboklino in likamo od
Mali nasveti
Detergent pospeši pomivanje. Najprimernejši je tekoči detergent. Pri uporabi deter-genta posoda pri pomivanju ne drsni iz rok.
Pri pomivanju in splako-vanju posode uporabljamo namesto krp-pomivalk raje plastične gobe, ki so poceni in se hitro in lepo operejo.
Splakovanje posode je zelo važno. Zadnja voda naj bo vroča, ker vroča voda s posode hitreje odteče.
Pri dobrem pomivanju in splakovanju z vročo vodo se posoda že pri odcejanju posuši v kratkem času. S krpo obrišemo le še posamezne kapljice s porcelanaste posode, kozarce in jedilni pribor.
roba izbokline proti njeni sredini. Krpa se pri tem ne sme posušiti. Gibanje likal-nika naj bo lahkotno, ne smemo preveč pritiskati. Ko se blago zravna, zložimo hlače po gubah in najprej polika-mo sprednji In nato še zadnji del. Zalikana guba hlačnice
naj sega zdaj približno 10 cm pod pas.
Kolena se včasih razvleče-jo kar za nekaj centimetrov. Zato bomo likali previdno čez vlažno krpo, tudi od roba vzbokline proti njeni sredini. Ko je blago zravnano, zali-kamo gubo.
Kozmetični nasveti za mlada dekleta
Pravijo, da je mladost sama na sebi tako lepa, da ni potrebno, da jo še s kozmetiko lepšamo. Vendar, temu le ni čisto tako. Zavedati se moramo, da ne pozabljamo na čiščenje kože in, da poudarimo to, kar imamo lepo.
Mladi ljudje imajo pogosto mozoljasto kožo. Paziti morajo na prehrano, ne smejo uživati ničesar, kar je težko prebavljivo: svinjsko meso, prekajeno meso, masten sir, pecivo, orehe, lešnike, čokolado. Jejte veliko sadja, zelenjave in pijte dosti mleka.
Uporabljajte milo aseptin in mlačno vodo. Enkrat tedensko si naredite masko iz zmesi kvasa in vode. Pustite, da učinkuje pet do deset minut, nato splaknite s toplo vodo. V mrazu uporabljajte aseptin-kremo.
KAKO SI NAPRAVIMO MAKE-UP
Res je, da mora biti mlado dekle predvsem naravno. Kar ima pa lepega, lahko poudari. Več kot smešno učinkuje de-
ŠPORTNA OBLAČILA
Ze vrsto let nazaj smo rade segle po 3/4 plašču in ga oblekle k hlačam. Letos je prav ta kombinacija posebno cenjena. (Seveda so hlače privilegiji vitkih žena). Pla-šček je obrobljen z dolgodlakimi krzni. Prav nič pa nas ne bo motilo, če boste imele plašč normalne dolžine k hlačam.
Modna kombinacija je letos rdeče-rumena. Zdi se mi malce nenavadna, vendar, če je kateri všeč, kar pogumno.
Neka] o kislem zelja
Kislo zeljo vsebuje precej dragocene rudninske soli, posebno kalcija. Zastopani pa so tudi vitamini. Največ ima vitamina B in vitamina C. Posebno vitamin C je pozimi važen, ker ga primanjkuje. V kislem zelju je tudi mlečna kislina, ki ugodno vpliva na prebavila. Največ teh snovi ostane, če zelje uživamo surovo. Pred kuhanjem kislega zelja ne peremo. S tem izperemo iz njega prav tiste snovi, zaradi katerih ga ce-
nimo. Ne smemo pozabiti, da so rudninske snovi v vodi topljive. Prav tako sta topljiva vitamin B in C. Ne odce-jajmo vode, ko zelje zavre. Zelje kuhamo le tako dolgo, da se zmehča. Ce hočemo, da bo v zelju ostalo še kaj vitamina C, ga tudi ne puščajmo na štedilniku in ga ne pre-grevajmo večkrat.
Za kuhanje kislega zelja je zelo primeren lonec »Eco-nom«, ker s tem zelo skrajšamo čas kuhe.
bela plast pudra, umirjen make-up pa je celo v zimskem času priporočljiv. Kožo najprej namažemo s polma-stno kremo, nato vmasiramo v kožo zelo tanko plast tekočega pudra in potem s kosmičem vate nalahno obraz popudramo. Ce želimo zvečer na plesu, v kinu ali gledališču posebno lepo izgledati, si napravimo ob robu zgornjih vek temno tanko črto in trepalnice namažemo s tušem za trepalnice.
Sobna rastline pozimi
Večina lončnic pozimi najlepše uspeva na oknih, ki so obrnjena proti jugu, vzhodu ali zahodu. Redke izmed njih (bršljan) vzdržijo tudi več let v mračnem prostoru. Be-gonije, novoletni kaktus, sau-serija in trda skanija se dobro počutijo v toplih, pelar-gonije, fuksije, asparagus, sobna lipa in sobna smreka pa v hladnih prostorih. Hor-tenzije, fuksije, lovor dobro prezimijo v hladni kleti, tudi če je nekoliko mračna. Razmeroma mnogo vode potrebujejo rastline v toplih prostorih, manj v hladnih in skoraj nič rastline, ki zimu-jejo v kleti.
Čiščenje preprog
Četudi imamo sesalnik, odnesemo preproge po možnosti na prosto, obesimo jih z licem preko droga ali položimo z licem na čisto travo in tam dobro izprašimo s stepalni-kom. Važno je, da odstranimo mastne madeže, ki so najboljša vaba za molje. Nato celo preprogo osvežimo. Pripravimo si okisano vodo ali gosto peno tekočega deter-genta. Gobo ali krpo namočimo v raztopino, jo ožamemo in z njo izbrišemo preprogo kos za kosom. Vsak očiščeni del preproge sproti zbrišemo še s čisto suho krpo. Očiščeno preprogo nategnemo in posušimo na zraku.
Za
razvedrilo
Lahko vam posodim zelo zanimivo knjigo, opozarjam pa vas, da je zelo težka literatura.
Nič zato, jutri bom poslal ponjo enega z avtomobilom.
Kopal si se, čeprav sem ti prepovedoval.
Nisem oče, slučajno sem padel v vodo.
In to v novi obleki?
Neki slikar, modernist, ki se je pravkar vrnil s poročnega potovanja, je pripovedoval svojim prijateljem kako se je imel:
Bila sva na vasi. Jaz sem dopoldne slikal, žena pa je pripravljala kosilo. Opoldne sva oba poskušala ugotoviti kaj je kdo hotel napraviti.
Dva Amerikanca se pogovarjata o svojih ženah in eden od njih reče:
— Moja žena je nemogoča. Včeraj sva se ponovno skregala.
— Zakaj pa, če smem vprašati?
— Jaz sem hotel, da greva za dopust na pot okoli sveta, ona   pa   je   hotela nekam
drugam.
Ali ste že napisali svoj testament?
Sem. Ce bom težko bolan, sem določil za naslednika zdravnika, ki mi bo rešil življenje.
Križanka
1	2	3	h	5	5	7
i						
9		£1	10			
11					1	
1					1*	tj
16	17			■	iJ	
15				20		
.'t						
VODORAVNO: 1. popularna ameriška filmska igralka (Andrey), 8. italijansko moško ime, 9. kratica za letalski klub, 10. spodrsljaj. 11. poglavitno Goethejevo delo^ 13. ime znanega finskega tekača Nurmija, 16. eden največjih nemških pisateljev (Buddenbrookovi), 18. kratica za Izvršni svet, 19. sredstvo za ovijanje, 21. izdelovalec raket. l
NAVPIČNO: 1. obrambni igralec nogometnega moštva, 2. enojka, 3. kemični znak za platino, 4, udarjanje s pestmi. 5. glasilo KP Italije, 6. bikov glas, 7. del obraza, 12. posojevalec denarja, 14. hiša z vrtom izven mesta, 15. mesto na otoku Cresu, 16. nizozemski renesančni slikar, odličen portretist (Anthonius), 17. ime ameriške filmske igralke Gardner, 20. arabski žrebec.
GLAS
pioniri
Dva petelina
Na velikem dvorišču sta se srečala dva petelina. To ni tako enostavno, če se srečata petelina. Ni enostavno, če sta oba mlada in bojevita, če je okoli njiju polno kokoši, če je potrebno odločiti, kdo naj bo gospodar na dvorišču.
Nekaj časa sta našopirjeno hodila eden okoli drugega. Merila sta s svojimi ostrimi kljuni in kmalu se je vnel tako srdit boj, da so ju preplašene kokoši komaj upale opazovati izza hlevskih vrat. Perje je letelo na vse strani, ko sta se petelina spoprijela v klobčič. Tako sta se ruvala, da kokoši že sploh niso vedele ali skače le en petelin ali sta res še dva kot sta bila v začetku.
Iz klobčiča je nenadoma skočil eden od borcev. Spoznal je, da je premagan in se je skril pod voz, ki je stal na dvorišču. Izpod voza je opazoval zmagovalca, ki je zmagoslavno plahutal s perutmi in svoje početje spremljal t bojevitim petjem.
Okoli zmagovalca sa se na-teple kokoši. Ta pa se ni zmenil zanje, ampak je ošabno hodil sem ter tja. Prav ničesar ni hotel videti. Mislil je k na to, kako je močan, kako je lep, kako mogočen. Prepričan je bil, da ni mogočnejšega na vsem svetu.
Zmagovalec je hotel na svoj bahaški način povedati vsem na dvorišču kdo je sedaj gospodar. Kot je pri petelinih v rfavadi, je skočil na gnoj, zaplahutal s perutnicami
in glasno zakikirikal. Njegov zmagoslaven klic . mu je bil tako všeč, da ga je še in še ponavljal. Ničesar ni videl okoli sebe, mislil je le na svojo vsemogočnost.
Nenadoma pa se je kot blisk pognal proti dvorišču skobec. Ker je bil petelin na gnoju pač najbolj glasen in viden, je zagrabil njega in ni bilo več gospodarja dvorišča.
Poraženi petelin je videl dogodek. Gledal je za skobcem, ki je v svojih krempljih nosil zmagovalca in si mislil: »Res si močan, a ker si preveč ošaben, nisi sposoben za gospodarja in boš moral zaradi tega umreti«
Zvezdica
Na nebu nekaj miglja. »Kaj je to, ljuba mamica, ki nas gleda in je vsa bleda?«
»Sinko, to je zvezdica, ki na tebe gleda, če priden si doma, in kdo te rad ima.«
»Kdo me rad ima?
Ti, ljuba mamica!«
Čeprav je bleda,
lahko na nas gleda,
in spozna, kdo me rad ima.
Branko Bergant Jesenice Osn. šola »Prežihov Voranc«
»Glas pionirjev« v Ameriki
29. maja smo v naši rubriki objavili članek Tončka Strniše iz Preddvora. V njem opisuje svoj domači kraj Preddvor. Njegove vrstice je v listu prebrala gospa Mari Permc iz Amerike in mu je odpisala. Objavljamo Tončkovo pismo gospe Mari Perme. j *|
TONČEK IZ PREDDVORA PIŠE V AMERIKO Draga gospa Mari Perme iz Amerike! Dve »zlati lastovici« ter Vaše pismo sla prinesli meni in mojim staršem nepričakovano veliko veselje. Piše mi neznana gospa, ki pozna moj domači kraj Preddvor in okolico, piše mi taso lepo in prisrčno, kakor bi se davno poznala. Za pismo se Vam, draga gospa, lepo zahvaljujem in Vam želim vse dobro. Pozdravil bom ljube kraje, katere v pismu omenjate in še bolj rad bom imel svoj domači kraj pod Storžičem in prijazno goro Zaplato. Zdaj so naše gore v snegu, naša polja počivajo, mi otroci pa hodimo v šolo v Preddvoru, ki že sto in nekaj let nudi drugi dom Preddvorčanom, Beljanom, Bašljanom in še drugim iz naše okolice. Na velikem travniku, ki mu pravimo Korotanca, pa že raste nova moderna šola za nas. Res je kakor pravite, moj domači kraj in Jezersko sta med najlepšimi kraji na Gorenjskem. Najlepši okras in srce teh lepih krajev pa hočemo postati mi, mladina, ki v tem kraju doraščamo. O kako bi bil veiel, ko bi mogel vas, draga gospa Mari, pozdraviti in spoznati v domačem kraju!
Vam, gospa Mari, in vsem Vašim dragim želim lepe praznike in srečno novo leto in vas vse lepo pozdravljam. Prav tako moji starši, vsi naši uč*lelji in učenci preddvorske šole.
Tonček Strniša iz Preddvora pri Kranju Lepim pozdravom iu željam se pridružuje tudi naše uredništvo.
izlet s šolo na šmarjetno goro
Nekega dne nam je tovari-šica učiteljica rekla, da bomo prihodnji dan šli na Šmar-jetno goro. Priskrbeli smo si
deset sani in se odpravili na pot.
Najprej smo se z avtobusom peljali  do . Kranja, od
Lcjize Zupane
TRIJE KURIRJI
Nekega dne so ce do zob oboroženi Nemci napotili iz Škofje Loke proti Blegošu, da bi pregnali partizane. Bil je čas košnje in kmetje so kosili po blegovških lazih in fratah.
PrcjSnji večer pa so se trije partizanski kurirji vračali z Maknskega vrha v Poljanski do'ini proti Blegošu. S seboj so imeli važno poročilo za štab Do^ga pot jih je utrudila in ker je bilo do Blegoša še daleč, so sklenili, da bodo prenočili na vozu sena, ki ga je bil neki kmet pustil ob cesti, da bi ga naslednji dan_Z volmi potegnil na domače dvorile. Trije kurirji so zlezli voz, se zakopali v seno in sladko zaspali.
Naslednje jutro pa jih je prebudilo glasno govorjenje. Previdno so poškilili izpod sena in zagledali — Nemce, ki so se prerivali Ob vozu, švabski oficir pa je žolčno kričal na frice in jim ukazcval, naj voz priključijo koloni, da bodo imeli seno za lastne konje, ki to vlekli topove preti Blegošu.
Kaj pa zdaj? Kaj so hoteli trije kurirji? Potuhnili so se, kjer so bili in Švabi so jih
z vozom vred odpeljali v žetino, vasico pod Blegošem.
V vasi pa so se Švabi razlezli ko ščurki po hišah in zahtevali od kmetov žganja, kruha in mesa. česar jim kmetje niso sami dali, so jim nasilno vzeli.
Nazadnje so odšli v neko hišo še tisti fri-ci, ki so stali ob vozu. Težke brzostrelke so pustili kar na vozu s senom.
Tokrat pa so si trije kurirji izkobacali izpod sena. Poskakali so z voza, izpregli tri švabske konje, jih zajezdili, še prej pa vzeli švabske brzostrelke, ter odpeketali v partizanski štab na Blegošu.
še tisto popoldne so Nemci nadaljevali hajko proti Blegošu. Spotoma pa so na osamelem gabru ob pot« zagledali v nemščini napisano pismo, ki so ga biti tjakaj razobesili trij2 pobegli kurirji. In brali so:
"ZAHVALJUJEMO 3E VAM ZA BRZOSTRELKE. KAR POGUMNO DALJE, KAR POGUMNO! ČAKAMO VAS, DA VAM BOMO Z VAŠIMI BRZOSTPELKAMI PREREŠETA-LI KOSTI. SMRT FAŠIZMU! — PARTIZANI.
tam naprej pa smo šli peš po Mohorjevem klancu čez Savski most proti Stražišču. Za tem smo se vzpenjali po strmem pobočju Šmarjelne gore.
Ko smo prišli na cilj, je tovarišica učiteljica dejala: »Pojdimo se malo okrepčat v bližnjo gostilno. Sft ogreli se bomo.«
»Saj nas nič ne zebe,« smo zatrjevali. »Raje nam povejte imena gora, ki jih vidimo pred seboj.«
Tovarišica nam je začela pripovedovati: »Tam zadaj je očak Triglav, zraven njega je Spik, nedaleč Mojstrana, v bližini je Stol in Begunj-ščica, ona robata gora je Storžič, še dalje pa sta Grintavce in Krvavec«
Tovarišica nam je tudi povedala, da je Kranj pod Smarjetno goro delavsko mesto s številnimi tovarnami.
»Poglejte otroci,« nam je deja »ta velika tovarna pod nami je Tiskanina, ki ne oblači ljudi samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Grčiji, Turčiji, Angliji in drugod po svetu. Druga tovarna je Iskra, kjer izdelujejo kinoprojektorje in števce.«
Med tem, ko nam je pripovedovala, se je počasi stemnilo in zadovoljni smo se vrnili v Kranj, od tu pji z avtobusom domov. Da nam ne bi bilo dolgčas, smo veselo prepevali pesem: »Na Gorenjskem je fletno.« Marija Kern osn. šola Skofja Loka
Kotel
Bilo je jeseni leta 1944. Nemci so zopet pripravljali hajko v koroške planine, kjer se je tokrat zadrževal Za-padnokoroški odrod, v katerem je bil tudi moj oče.
Nemci so napadali s topovi in tanki. Partizanov je bilo malo, pa so se jim vseeno postavili po robu. Začelo se je. 2e so začeli partizani počasi popuščati. Takrat pa s^ je kuharju odvezala vrv, s katero je imel privezan kotel' Kotel ee je pričel valiti pp bregu, Nemci pa so, mislej, da gre nadnje vsa partizanska vojska, zbežali.
Franci Lokar,
Radovljica
osn. šola A. T. Linliaf|
Zakaj ?
Preteklo nedeljo je bilo v Kranju prvenstvo osnovnih šol kranjske občine v plavanju. Kot ze prejšnje leto, so bili učenci tudi v letošnjem letu razdeljeni na mlajše in starejše pionirje in ponirke. Iz zapisnika pa ugotovimo, da se posamezne šole in prav tako vodstvo tekmovanja te razdelitve niso držali.
Poglejmo samo naj\ i-nejše nepravilnosti v < 1-sku zmagovalcev! Raz 1-no je, da so nekateri i.na-gali v mlajši in starejši starostni skupini. Prav tako so med zmagovalci med mlajšimi pionirji učsnci, ki so že prekoračili starostno dobo. Lahko bi si sicer to tolmačili, da ni bila meja starost, temveč razred, vendar kako lahko zmaga isti tekmovalec v dveh starostnih skupinah?
Šport pomeni merjenje moči v enakih pogojih. Vprašujemo se, zakaj tega niso upoštevale šole, zakaj je to toleriral sodniški zbor? V čem je smisel, če tekmuje 11-letni s štiri-najstlelnun? Ali res mislijo, da je glavni cilj športnega tekmovanja zmagovalec? P.'Čolnar
NAŠI SKAKALCI ŽE VADIJO
na devetdesetmeterski skakalnici
Naš nedeljski obisk v dolini pod Poncami je bil zelo razveseljiv. Že sedaj pokriva dolino pol metra debela snežna odeja, a nad dolino Je sijalo sonce, medtem ko je bilo drugod po spodnji Gorenjski zelo pusto megleno vreme.
Vse to je zelo dobro vplivalo na naše najboljše skakalce, ki so se, v nedeljo prvič pognali čez mostiček 90-motrske skakalnice, ki je bila res odlično pripravljena. Prvi. skoki so bili za ta čas presenetljivo dobri. Skakalci in trener Lojze Gorjanc so bili zadovoljni s skoki in urejeno skakalnico. Nekateri so že prvi dan poleteli preko 80-metrske znamke. Najbolj zavzeten je bil Marjan Pečar, ki je bil tudi najdaljši.
V Planici je zbranih 14 naših najboljših skakalcev. Manjka le Peter Eržen, ki je zadržan zaradi zaključnih izpitov na elektro fakulteti v Ljubljana.
Prvi trening v Planici bo trajal do 13. decembra. Zadnjič pred odhodom na turnejo in druga tekmovanja se bodo zbrali še 16. decembra, ko bo trajal trening do 23.
Tržiški invalidi so postali slovenski prvaki v odbojki. Našo državo so sedaj tudi lepo zastopali na^mednarodnem odbojkarskem turnirju
Premajhna varnostna razdaja
V preteklem tednu je prišlo do vozniki motornih vozil nho up čati varnostno razdaljo zaracii današnji številki objavljamo d
DVA TOVORNJAKA
V ponedeljek sta peljala dva tovornjaka znamke F.AP, last Avtoprometa iz Nove "Gorice, po cesti Kranj—Mengeš. Med Lahovčami in Mostami je voznik prvega tovornjaka Edvard Hvala zaviral, ker je srečaval osebni avtomobil. Zaradi prekratke varnostne razdalje voznik drugega to. vornjaka Ludvik Kosmina ni mogel ustaviti avtomobila in se je zaletel v zadnji del prejšnjega tovornjaka
večjih nesreč zaradi tega, ker oštevali, da je potrebno peve-spolzke in zmrznjene ceste. V va takšna primera.
1,100.009 ŠKODE
V četrtek ob 16.05 uri so stali na cesti Kranj—Šenčur trije vojaški tovornjaki. Ker ni mogel peljati dalje, se je za njimi ustavil tovornjak. Za njim je peljal Alojz Ropret avtobus Avtoprometa Kranj. Zaradi spolzke ceste se je zaletel v tovornjak in ga potisnil v voja-ški avtomobil.
Pri nesreči .je bil šofer tovornjaka Stanislav Bajt lažje poškodovan. Škoda na vozilih znaša 1.100.000 dinarjev.
decembra. Ce bo vse posreči, bodo imeli naši tekmovalci do prvih tekmovanj že po 80 skokov, kar se je do sedaj le malokrat zgodilo.
J. Javo mik
Pet jeseniških ekip
V tradioionalnem turnirju v kegljanju na ledu v počastitev Dneva republike se je med prvih sedem ekip uvrstilo kar 5 ekip z Jesenic. Med 14 ekipami so dosegli lep uspeh tudi kegljači iz Kranjske gore, saj so se uvrstili na tretje mesto.
POJASNILO K ČLANKU
Kranj se brani denarja
Od oddelka za občo upravo in družbene službe obči-ine Kranj smo dobili pojasnilo k članku »Kranj se brani denarja«.
Sredstva športne stave in LOTO so se zbirala na žiro računu sklada za telesno kulturo od ustanovitve teh iger. Vsa sredstva je porabljala Občinska zveza za telesno kulturo za gradnjo in vzdrževanje manjših športnih objektov
Jugoslovanska loterija je v začetku leta 1965 nakazala sredstva na žiro račun sklada, ki pa je bil pri občini ukinjen. Tako so prišla ta sredstva na žiro račun proračuna skupščine občine na po-
turnir
Tržič, decembra — V Beljaku je invalidsko športno društvo organiziralo velik mednarodni turnir invaldov v sedeči odbojki, katerega sta se udeležili tudi dve slovenski moštvi, Partizan Tržič — repub.i*ki prvak za leto 1965 in drugo uvrščena ekipa Kamnik?.
Sodelujoče ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Tr-žičani so tekmovali v prvi, Kamničani pa v drugi. Zmagovalca v obeh skupinah sta se nato pomerila v finalni tekmi za prvaka turnirja.
V prvi skupini je premočno in brez težav zmagal tržiški Partizan, medtem ko je Kamnik osvojil prvo mesto v drugi skupini. Najbolj razburljiva je bila finalna tekma, v kateri so slovenski odbojkar-ji pokazali vse kar znajo. Odlikovali so se z odličnimi podajami, lepimi udarci, skratka ,z vsem kar je potrebno, da
Komisija za delovna razmerja
CESTNEGA PODJETJA V KRANJU,
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta in sicer:
1 TELEFONISTA
2 ČUVAJA
1 VRATARJA - ČUVAJA
Pogoji: Prednost imajo tisti, ki imajo preskrbljeno stanovanje v Kranju ah bližnji okolici.
Ponudbe t opisom dosedanjih delovnih mest je treba dostaviti do 15. de cembra 1965, oziroma do zasedbe razpisanih delovnih mest.
Osebni dohodki se določijo po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
0 V samopostrežni trgovini Prehrane v Kamniku so bifeju priključili še sosedni prostor, v katerem je bila trafika. V njeni so postavili 5 mizic, v dosedanjem bifeju pa so samo visoke mize za stoječe goste. S
je ta igra zanimiva in privlačna za gledalca. Po mnenju strokovnjakov v Beljaku že vrsto let niso videli tako lepe igre, pa čeprav se že dlje časa bavi j o s tem športom kot pri nas. Na koncu je zmaga pripadla Tržičanom. Z osvojitvijo prvega mesta na tako pomembnem mednarodnem tekmovanju so invalidi odboj-karji Tržiškega Partizana še enkrat dokazali, da so zares pravi mojstri v tem športu. Zmagovito moštvo je nastopilo v postavi: Janez Furlan, Franc Furlan, Nejko Kosmač, Mirko Lukman, Janez- Brzin, Franc Prelog in Franc Ko-kalj.
Dušan Humer
stavko telesna kultura. Glavna direkcija Jugoslovanske loterije se ni strinjala, da bt nakazovala denar na ta račun in je zaradi tega Svet za telesno kulturo na svoji seji sprejel sklep o nabavi računske knjižice za sredstva športne stave in LOTO.
Služba družbenega knjigovodstva je izvršila kontrolo o koriščenju teh sredstev in ugotovila, da v Kranju ni bilo nenamenske potrošnje.
Iz pojasnila vidimo, da je šlo pri vsej zadevi za finan-čno-fehnične težave, ki so sedaj rešene in da je bilo poslovanje s temi sredstvi, čeprav je bilo potrebno malo več časa, vendar pravilno.
P. Čolnar
AERODROM LJUBLJANA — BRNIK
podjetje za aerodromske usluge
razpisuje prosto delovno
mesto
nekvalificirane delavke
za pomoč v kuhinji
Pogoj: Dovršena osemletka in znanje preproste kuhe.
Nastop službe 1. januarja 1966.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema vključno do 25. decembra 1965
Aerodrom Ljubljana, Splošni sektor p. Kranj, p. p. 33
Trgovsko podjetje
MURKA LESCE
na novoletnem sejmu V KRANJU
Nudili bomo: vse vrste perila, posteljnine, prešite in volnene odeje, flanel rjuhe, zavese, preproge in bogato izbiro KONFEKCIJE Prav tako bomo prodajali čokoladne izdelke tovarne GORENJKA Lesce.
Obiščite razstavni paviljon trgovskega podjetja
MURKA Lesce
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana
potrebuje
za izvajanje novega sistema tarif in za dela na področju akvizicije prevozov doma in z inozemstvom
VEČ STROKOVNJAKOV
za razna študijsko-analitska dela in za vodstvo teh del v najpomembnejših centrih kot so Ljubljana, Maribor in Postojna.
Dela, za katera potrebujemo strokovne sodelavce, obsegajo predvsem tale področja:
— študij tržišča transportnih storitev in tržišča nasploh,
— akvizicijo transportov doma in v inozemstvu,
— ugotavljanje rentabilnosti poslovanja ter uvajanja novih prevoznih kapacitet in pravna oz. ekonomska dela pri razvijanju gospodarskega sistema v transportu,
— vodstvo turistično-transportnega biroja
Na razglas se lahko priglasijo .kandidati, ki imajo ustrezno večletno prakso in želijo delati v transportni, akvizicijski, transportno-tarirni ih špediterski ali sorodni dejavnosti.
Potrebna je ekonomska, pravna oziroma druga visoka izobrazba. Kandidati, ki nimajo take splošne izobrazbe pa morajo imeti zato daljšo delovno prakso na teh področjih.
Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Po potrebi bodo sprejetim delavcem dodeljena stanovanja.
Pismena ponudba naj vsebuje vse pomembnejše podatke iz življenjepisa in dosedanjega strokovnega dela
Ponudbe sprejema kadrovska služba do 25. decembra 1965.
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Ulica Moše Pijade 39/1
Rešitev nagradne križanke
1. nagrada 10.000 dinarjev
Ivanka Lukman, Kranj, Cesta 1. maja 18
2. nagrada 5.000 dinarjev
Jože Dovžan, Kranj, Ulica 1. avgusta 3
3. i.agrada 3.000 dinarjev
Cirila Cuderman. Komunalna banka, Kranj
4. do 10. nagrada po 1000 dinarjev:
Anica Nežmah, Kokra Kranj; Marija Kovač, Kranj, Tavčarjeva 37 a; Tilka Magdič, Kranj, Zupančičeva 5; Janez Kozjek, Kranj, Staretova 8; Zlatko Bogataj, Kranj, \aljavčeva 5; Anica Zagožen, Kranj, Knjigarna Simon Jenko.
Izšla je 9.številka
Oves 55 do 60 din, pšenica 85 do 90 din, proso 160 do 170 din, kaša 400 do 450 din, ješpren 220 do 240 din, ajdova moka 240 do 260 din, koruzna moka 140 do 150 din za liter; solata 200 do 240 din, radič 600 din, krompir 85 do 90 din, zelje v glavah 80 do 90 din, kislo zelje 160 din, kisla repa 150 din, korenček 130 do 140 din, rdeča pasa 120 din, jabolka 100 do 140 din, hruške 150 do 240 din, čebula 140 do 150 din, fižol 300 do 320 din ,skuta 400 din, surovo maslo 1800 din, med 900 din,
LhAljona Desember 1965 - Januar 19BB Št. 9       Gena 50 dinarjev
Tukaj je še vedno prazen prostor. Zakaj?
IŠČEMO NOVO IME ZA NAŠ MESEČNIK
ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! Kakšno naj bo? Takšno, da bo šlo zlahka z jezika bralcu in prodajalcu. Takšno, da bo ustrezalo vsebini — zato si posebno pazljivo oglejte današnjo številko! — časopis se širi po Jugoslaviji, zato je zaželeno, da bi imelo novo ime enak pomen tudi v srbohrvaščini. -— Prvi rok za oddajo predlogov je 30. december 1965. Ovitek s svojim predlogom naslovite na: časopisno podjetje PAVLIHA, Ljubljana, Gradišče 4 — Komisiji za izbiro novega imena HDM.
KINO
Kranj »CENTER«
11. decembra amer. barvni uri, prem>iera franc. ital. barv. CS filma FANTOMAS ob 22. uri
12. decembra franc. ital. CS ba.rvni film FANTOMAS ob 9.30 in 13. uri, ameriški barv. film HATARI ob 15. in J8. uri, premiera amer. filma DOGODEK, Ki JE RAZBURIL SVET ob 21. uri
13. deaem.bra franc. lital. barv. CS film FANTOMAS ob 16., 18. in 20. uri
14. decembra franc. Ital. barvni CS f:im FANTČMAS ob 16., 18. in 20. uri
15. .'decembra franc. ital. barvni CS fihn FANTOMAS ob 16., 18. in 20. uri
16. decembra ital. barv. CS flm GEPARD ob 16. in 19.
Kranj »STORžIč«
11. decembra amer. barvna CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 16. in 20. uii, poljski film UTIHNILO JE OROŽJE ob 18. uri
12. decembra slovenski film KEKEC I. DEL ob 9.30, amer barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 14. m 19. uri, amer. barv. CS film HATARI ob 16. uri, franc. ital. barv. CS fnkn FANTOMAS  ob 21. uri
13. decembra ameriški film DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET ob 15.30 in 20. uri premiera jug. filma ČLOVEK NI PTICA ob 18. uri
14. decembra amer. film DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET ob 15.30 in 20. uri, jug. fiilm ČLOVEK NI PTICA ob 18. uri
15. decembra ameriški film DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET ob 15., 17.30 in 20. uri
16. decembra franc. ital. barv. CS film FANTOMAS ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
11. decembra mehiški film ANGEL UNIČENJA ob 20. uri
15. decembra ital. barv. CS film GEPARD ob 19.30
Preddvor
11. decembra ^mer. W film OSAMLJENI SO HRABRI ob 19. uri
Kropa
12. decembra španski barv. film GREH LJUBEZNI ob 15. in 19.30
Naklo
12. decembra amer. barv. CS f <!m HELEONI ob 16. in 19. uri
Gorje
12. decembra amer. barv.
VV film OSAMLJENI SO HRABRI ob 16. in 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«
12. decembra meh. barv. film ČRNI OREL ob 15., 17. in 19. uri
Jesenice »RADIO«
10. decembra nemški film TAJNI ARHIV NA ELBI
11. do 12. decembra amer. barv. film POGON IZ PEKLA
33. decembra španski barv. film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM
14. do 15. decembra mehiški barvni film ANGEL UNIČENJA
Jesenice »PLAVŽ«
10. decembra franc. rcm. barvni film KODIN
11. do 12. dec. meh. barv. film ANGEL UNIČENJA
13. do 14. decembra amer. barvni film POGON IZ PEKLA
15. decembra amer. bairv. CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI
Žirovnica
11. decembra francoski film MOST DO SONCA
12. decembra franc. rom. barvni film KODIN
15. decembra amer. barv. film POGON IZ PEKLA barvni CS film PET TEDNOV V BALONU
Dovje Mojstrana
11. decembra franc. rom. bai^. film KODIN
12. decembra francoski film MOST DO SONCA
16 decerhbra amer. barv. film' POGON IZ PEKLA
Koroška Bela
10. do 11. decembra amer. barvni CS film film PET TEDNOV V BALONU
12. decembra nemški film film HATARI ob 16. in 19. TAJNI ARHIV NA ELBI
16. decembra mehiški film ANGEL UNIČENJA
Duplica
10. decembra i t al. barvni CS film OGNJENI KAPETAN ob 18. uri
11. decembra kal. barvna CS fi!,m OGNJENI . KAPETAN ob 19. uri
12. decembra ital. barvni CS film OGNJENI KAPETAN ob 15., 17. in 19. uri
14. decembra ital film NEVARNE KRIVINE ob 19. uri
15. decembra ital. film NEVARNE   KRIVINE   ob 18.
»Dom« Kamnik
11. decembra ital. španski barvni CS film LAŽNI ZAKON ob 20. uri
12. decembra ital. Španski barvni CS f-lrn LAŽNI ZAKON ob 17. im 20. uri
13. decembra   ital. špan.
barv. CS film LAŽNI ZAKON ob 20 uri
14. decembra   ital. flm
V SOBOTO ZVEČER V NEDELJO ZJUTRAJ ob 20. uri
15. decembra   ital. Um
V SOBOTO ZVEČER V NEDELJO ZJUTRAJ ob 20. uri
16. decembra   ital film
V SOBOTO ZVEČER V NEDELJO ZJUTRAJ ob 17.15
»Dom« Sovodenj
11. decembra amer. film FRA DIAVOLO ob 19.30
12 decembra amer. iilm FRA DIAVOLO ob 15. uri
GLEDALIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju
NEDELJA — 1?. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — deveti program, ob 16. uri za   IZVEN Jurčič-Govckar: DESETI BRAT — gostovanje v Zadružnem domu na Prim-skovem. ČETRTEK — 16. decembra ob  19.30 uri  M. Bidovec: BAJKA O SLAVCKU — premiera otroške predstave (za odrasle). PETEK   —   17. decembra ob 16. url M. Bidovec BAJKA O SLAVCKU za otroke šole Naklo in Gorice.
Prodam mizarsko stiskalnico, leseno z kovinskimi vijaki. Franc šenk, Britof 156, Kranj 6306
Prodam 3 prašiče po 50 kg težke. Janez Aljaž, Zapoge 15, Vodice 6322
Prodam prašičke po 6 tednov stare. Ludvik Jerovšek, Lahovče 47, Cerklje 6326
Prodam kompletno kuhinjsko opravo s pomivalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku 6327
Prodam svinjo, brejo 15 tednov. Glinje 7, Cerklje 6328
Prodam plemenskega vola, 500 kg težkega. Janez Perčič, Babni vrt, Golnik 6329
Prodam   brejo   kobilo   in j žrebico 2 loti staro ali zamenjam za vola ali bika. Voglje 76, Šenčur 6330
Prodam 2 prašiča po 35 do 40 kg težka. Sp. Brniki 6, Cerklje 6331
Prodam pralni stroj Ribar polautomat    s centrifugo. Vprašati: Titov trg 15, Kranj 6332
Prodam vola 350 kg težkega. Možjanca 6, Preddvor 6333
Prodam telico 250 kg težko. Tatine 1, Preddvor 6334
Prodam dobro moško suknjo. Naslov v oglasnem oddelku 6335
Prodam krave po izbiri. Ži-ganja vas 32, Križe 6336
Prodam prašiča za zakol. Britof 48, Kranj 6337
Prodam suhe borove plohe. Naslov v oglasnem oddelku 6338
Prodam otroško posteljico. Podgoršek, Valjavčeva 8, Kranj 6339
Prodam tnalice za sekanje drv. Huje 33, Kranj 6340
Prodam vseljivo enostano-vanjsko hišo z vrtom v Vele-sovem št. 20. Poizve se: Zalog 17, Cerklje 6341
Prodam kravo, ki bo v 14 dneh teletila. Pivka 23, Naklo 6342
Prodam race japonke, težke po 7 kg. Mavčiče 57, Smlednik 6343
Prodam kravo, ki je 5 krat teletila in vprežno kosilnico. Stane Celar, Jezerska c. 48, Kranj 6344
Prodam moped colibri na zaganjač z močnim cilindrom ali zamenjam za trobrzlnca. Poženk 14, Cerklje 6345
Poceni prodam dobro ohranjen pralni stroj »Velo«. Jože Markun, Zg. Bela 20, Preddvor 6346
Ugodno prodam obrana zimska jabolka. Podreča 11, Smlednik 6347
Prodam kravo, 8 mesecev brejo in ovco z dvema mladičema. Voklo 18, Šenčur
6348
Prodam 10 prašičkov in novo motorno kosilnico. Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart 6349
Prodam radioaparat Iskra z gramofonom^ Naslov v oglasnem oddelku 6350
Klavir, kratek, skoraj nov prodam. Kranj, Cankarjeva 7 6351
Prodam enodružinsko vlso-kopritKČno hišo s sadnim vrtom; vseljivo. v Kranju. Od-
dati ponudbe pod »Gotovina« 6352
Ugodno prodam moped Colibri T 13, letnik 1964. Žaro Fras, Kurirska 30, Kranj
6353
Prodam kravo bohinjko po
izbiri. Britof 78, Kranj 6354
Prodam prašiča za zakol. I lovka 5, Kranj 6355
Prodam telico Simentalko za pleme. Rupa 15, Kranj 6356
Prodam dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko pohištvo. Poizve se pri Rozman, Kranj, Ljubljanska 4 6357
Prodam VW kombi. Ogled v nedeljo. Koroška c. 9, Kranj 6233
Prodam butare. Naslov v oglasnem oddelku 6232
Prodam kobilo, staro 12 let, konja, starega 18 mesecev in oslička. Staretova 18, čirče 6358
Prodam emajliran štedilnik
Gorenje na 3 obroče. Debevc Marija, Grenc 3 šk. Loka
6359
Prodam usnjeno motorsko obleko. Stane Florjančič, Gorenj esavska 60, Kranj 6360
Prodam dobro kravo. Frančiška Cerar Otoče, Podnart 6361
Prodam prašiča, 160 kg težkega. Luže 47, Šenčur 6362
Prodam VW, dobro ohranjen.   Cena   ugodna. Franc Janhar, Hraše 46, Smlednik 6363
Prodam gumo za Fiat 750. Jotič, c. 1. avgusta 1, Kranj 6364
Prodam pujske, 6 tednov stare. Sp. Otok 22, Radovljica 6365
Prodam kravo, ki bo konec decembra teletila in teličko staro 1 leto. Podreča 4, Smle-nik      đ 6366
Prodam prašiča za zakol. Zalog 19, Cerklje 6367
Kompletno dnevno sobo, kredenco in mizo prodam tudi po kosih. Ogled od 16. do 20. ure. Novak, Kranj, Planina 13 6368
Prodam 6 prašičkov po 7 tednov starih. Luže 9, Šenčur 6369
Prodam  dobro ohranjeno motorno   kosilnico znamke »Reform«. Struževo5, Kranj 6370
Prodam tapeciranega gugal-nega konja. Dolenc, Reteče 56, šk. Loka ' 6371
Prodam konja 4 leta starega ali zamenjam za kravo. Trbo-je 10, Smlednik 6372
Poceni prodam kombiniran televizijski sprejemnik RR. Okroglo 23, Naklo 6373
Prodam prašiča za zakol. Jezerska c. 93, Kranj 6374
Prodam mlado kravo, dobro mlekarico s teletom. Visoko 5, Šenčur 6375
Prodam kravo s teletom ali po izbiri. Markič, Kokrica, Kranj 6376
Prodam VW. Naslov v oglasnem oddelku 6394
Prodam kravo po izbiri s teletom ali pred telitvijo. Zg. Duplje 26 6395
Prodam suhe smrekove deske 25 in 50 mm debele. Naslov v oglasnem oddelku 6396
Prodam pralni stroj polav-tomat Perex. Krožna 1, Kranj 6397
Kupim kotel za žganj ekuho od 40 do 60 litrov. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 6399
Kupim šrotar  ali kmečki mlin na motorni pogon. Avse-nik Andrej, Visoče 5, Brezje 6377
Kupim gumi voz, nov ali
malo rabljen, nosilnosti 1.500 do 2.000 kg. Naslov v oglasnem oddelku 6378'
Kupim motorno vodno črpalko. Franc Šink, Češnjevek 3,, Cerklje 6379
Kupim enosobno stanovanje
v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 6380
Kupim smrekove, hrastove deske, razne debeline in nekaj hlodovine. Naslov v oglasnem oddelku 6381
Kupim 15 m5 debele borove hlodovine in večjo količino dobrih jabolk. Oddati ponudbe v oglasni oddelek . 6382
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo o žrebanju 25. kola srečk, ki je bilo 9. decembra 1953.
Srečke s končnicami
so zadele dobitek din
00	2.000
89840	100.000
91	800
521	10.000
24331	40.000
27931	40.000
94481	40.000
" 12	600
42	1.000
41682	60.000
42622	60.000
66932	60.000
78182	60.000
92692	60.000
33	1.000
43	600
53363	40.000
58363	40.000
95673	40.000
621893	5,000.000
14	600
44	800
84	800
94	600
04214	100.600
29514	60.600
36824	60.000
75	600
305	8.000
355	4.000
04055	40.000
11005	200.000
561955	10,000.000
6	400
36526	40.400
75626	100.400
093856	800.400
555316	800.400
7	400
38027	60.400
095647	1,000.400
623577	1,000.400
08	800
4618	20.000
07638	60.000
35598	40.000
306508	3,000.800
09	600
90049	100.000
90529	60.000
84219	40.000
Sprejmem vajenca za pleskarsko in soboslikarsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 6276
AMD Zabnica organizira tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema tov. Podreka do 25. decembra 1965 6320
Frizerko sprejmem za non-stop službo. Božo Šimunac, Kranj 6321
Cenjene stranke obveščamo, da smo preselili delavnico za izdelavo prevlek za sedeže vseh vrst avtomobilov, ščitnike za hladilnike ter delavnico za popravilo nogavic na dvorišče za prodajalno Sava, vhod s Koroške ceste. Se priporočamo! Bohorič Kranj
6383
Oddam garažo na Hujah. Naslov v oglasnem oddelku 6384
Sprejmem mizarskega pomočnika. Andrej Fajfar, Žeje 17, Duplje 6385
Nudim 1 milijon din posojila za dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod »1 milijon« 6386
Delavki nudim hrano ln stanovanje za pomoč pri delu. Naslov v oglasnem oddelku 6387
Kateri starejši, predvsem inteligent, želi deliti z menoj udoben tihi dom. Oddati ponudbe pod »Upokojenka«
6388
Pred pošto v Kranju sem izgubila žensko torbico. Prosim proti nagradi vrniti. Mur-nik, Struževo 50, Kranj 6389
Nudim delavki hrano in stanovanje za pomoč v go-
DEŽURNA SLUŽBA
VETERINARJEV
v mesecu decembru 3d  11.12.  do  18.12. Bedina Anton, Kranj, tel. 21-070 3d 18.12. do 25. 12. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115 >d 25.12. do 31.12. dr. Franc Rutar, tel. 21-605
spodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 6390
V nedeljo sem izgubil prometno dovoljenje. Prosim proti nagradi vrniti na naslov v knjižnici. J. Z. 6391
Nepoštena ljubezen!? Lastnici oglasa dobi v oglasnem oddelku 6392
Ugodno prodam sobno opravo. Poizve se: ZUPANC Ivan, Gorenjski tisk, Kranj
6393
Zamenjam dvosobno stanovanje s kabinetom (brez kopalnice) v Ljubljani, za dvosobno s kopalnico v Kranju ali na Bledu. Prispevam k selitvenim stroškom. Ponudbe pod »Ljubljana—Kranj—Bled« oddati v oglasni oddelek 6398
Zahvala
vsem, ki ste spremili na zadnji poti dragega moža in očeta
Franca Mešiča
Posebno se zahvaljujeva sosedom za izraženo sožalje, dragoceno pomoč in cvetje kakor tudi kolektivu KOP in pevcem upokojencem ter vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nama.
Leopoldina in Franc
Zahvala
Ob smrti mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Jelene
se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki so poklonili vence in ga spremili na njegovi zadnji ki so poklonili vence in ga poti. Posebna zahvala sosedom, dr. Crnetu in Gasilskemu društvu Mošnje. Črnivec, 7. decembra 1965
Žalujoči: žena Pavla, hčerka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta
JANKA PERČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh bridkih dneh, sočustvovali z nami, nas tolažili in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali cvetje ali nam materialno pomagali ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Josipu Bežku, ki mu je med dolgo in mučno boleznijo tako požrtvovalno lajšal bolečine, častiti duhovščini za spremstvo, posebno g. Blaju za ganljiv govor ob odprtem grobu in za duhovno tolažbo med boleznijo, govorniku tov. Hočevarju, pevskemu zboru upokojencev, delovnemu kolektivu trgovskega podjetja Živila Kranj, ekonomskima enotama SOP in PAS tovarne »Sava«, kolektivu podružnice Delo Kranj, trgovskemu podjetju Elita, stan. skupnosti Vodovodni stolp, vsem profesorjem, učiteljem in sošolcem njegovih otrok in vsem, ki ste mam kjerkoli in kakorkoli pomagali še enkrat iskrena hvala.
žalujoča žena z otroki
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., *>., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
zdravlja jo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem Jahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Igrajo »Veseli hribovci« in »Veseli van-drovčki« — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.04 Lepe melodije z orkestrom Ernest Tomling-son — 18.30 Glasbena fantazija — 19.05 glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonija Franza Schuberta — 21.45 Pisma — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer poljskih skladateljev
PONEDELJEK — 13. dec.
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 Naš j-uke box — 10.15 Suita v štirih stavkih — 10 38 naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v duetu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz komorne glasbe — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni   intermezzo   — 15.30
Skladatelj sončne Primorske
— 16.00 Vsak dan za v a« — 17.05 V svetu opernih meelo-dij — 18.00 Aktua.lno.sti doma in po svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Mozaik zabavne glasbe
— 2.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza
TEL
SOBOTA — 11. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9,25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Akordson in godala — 10.15 Odlomki iz manj znanih romantičnih oper — 11.00 Turistični napotki      za     tuje goste
— 11.15    nimaš prednosti
— 12.15 Med. novimi posnetki domače orkestralne glasbe — 12.30 Kmetijski na-vefci — 12.40 Ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci in ansambel Valterja Skoka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S slovenskimi pevci v operah — 14.38 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Najljubše popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18-20 Iz relejnih postaj — Maribor — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni   koncert   lahke glasbe
— 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba
NEDELJA — 12. decembra
6.00 I>obro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Radijska igra — 8.41 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in po-
SOBOTA — 11. decembra
RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli
RTV Beograd 17.30 Kje je, kaj je
RTV Ljubljana 17*45 Kurir Gregec 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik
RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 19.25 Ko sem bil še majhen
RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 T V dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Peščena ura
RTV Beograd 21.10 Humoristična oddaja
RTV Ljubljana 22.00 Zgodbe za vas 22.25 Zadnja poročila
NEDELJA — 12. decembra
RTV Ljubljana 9.30 Smo veseli planšarji
RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev
RTV Ljubljana 11.30 Cirkuski deček
RTV Zagreb 12.00 Kulturna tribuna JRT
13.15 Prenos športnega
dogodka
RTV Ljubljana 17.25 Največja predstava na
svetu
18.15 Serijski film o VOS 18.45 Zaljubljeni bratec —
TV opera 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 TV kriminalka
RTV Ljubljana 21.45 Serijski film o VOS 22.15 Zadnja poi-očila
PONEDELJEK — 13. decembra _
RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli
RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli
RTV Beograd 17.40 UečBj angleškega jezika
RTV Zagreb 18.10 Risanke
RTV Ljubljana
TOREK — 14. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Pojo slovenski operni pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut z »Dobrimi »znanci« in »Zabavnimi vasovalci« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet mnnut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Najboljši jugoslovanski akademski zbor »Branko Kr-smanovič« — 20.20 Radijska igra — 21.10 Pesem gedal — 23.10 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 22.10 Z letošnje jugoslovanske glasbene tribune v Opatiji — 23.05 Popevke za lahko noč
SREDA — 15. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan  svet  pravljic in
18.25 TV obzornik
RTV Ljubljana 18.45 Malo za vsakogar,
nekaj za vse
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Ljubljana
19.40 Rezerviran čas RTV Beograd
20.00 TV dnevnik
20.30 Ubogi moj marat — TV drama
22.30 Biseri  glasbene literature
RTV Ljubljana 22.15 TV obzornik
TOREK — 14. decembra ~
Ni sporeda!
SREDA — lii. decembra
RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Urmn se angleščine
RTV Ljubljana 17.40 Tik tak — zgodba 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik
zgodb — 9.10 Posnetki s celjskega festivala mladinskih zborov — 9.25 V svetu lahke glasbe — 10.15 Flavtist Fedja Rupel in ^rije pianisti — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dva odlomka iz »Štirih grobijanov« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne iz Prekmurja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo itn pozdravljajo — 1520 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbe Mi-nicipal de Madrid — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenske skladbe za komorni ansambel — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice —20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana igra melodije slovenskih avtorjev — 20.20 Opera »Thais« — 22.30 Literarni nokturno — 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana —
"ČETRTEK — 16. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Operne melodije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11 -15 Nimaš prednosti — 12.05 Sonata za violončelo in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Popoldanski divertimento — 14.35 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermiszzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40' Literarni
RTV Beograd 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi
RTV Ljubljana 19.15 Filmski pregled
RTV Zagreb 19.40 TV prospekt
RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik
RTV Zagreb 20.30 Zabavno-glasbena
oddaja
RTV Ljubljana 21.30 Pogovori o slovenščini 22.00 Zadnja poročila
ČETRTEK — 16. decembra
RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli
RTV Beograd 11.00 Tečaj, angleškoga jezika
BTV Ljubljana 16.10 Te'fvizija v šoli
RTV Beograd 17.40 Tisočkrat zakaj
RTV Liubliana
sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.05 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura del Handla — 23.05 Plesna glasba
PETEK — 17. decembra
8.05 Operna matineja —. 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmiico — 10.15 Pihalni trio, kvartet in kvintet RTV Ljubljana — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper VVolfgan-ga Mozarta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočijo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Holanckki pevski zbori — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni iintermezo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 1820 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturne diagomalee — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Portreti naših pevcev — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz opusa VVilliamsa
18.20 TV obzornik
RTV Beograd 18.45 Reportaža
RTV Ljubljana 19.10 Malo za res in malo zs
šalo
19.40 Kaleidoskop
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Na konicah prstov 20.45 Kulturna panorama 21.45 Poezija Garcve Lorce 21.55 Iz arhiva jugoslovanski
kinoteke 22.25 Zadnja poročila
PETEK — 17. decembra
RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine 17.30 Televizija v šoli 18.00 Mali svet
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Rezerviran čas 19.15 S kamero po svetu 19.40 Crna tabla
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 26.40 'Celovečerni film 22.10 Zadnja poročila
11. DECEMBER 1965 * GLAS
NEVOLJE S SNEGOM NA GORENJSKEM
Pretrgane telefonske zveze
Zaradi snežnega meteža ni v zadnjih dneh prišlo do večjih zastojev v prometu. Delni zastoj je bil le na Ljubeljskem klancu, kjer nd bila mogoča vožnja brez verig, - Več škode je sneg naredil pri telefonskih zvezah. Prekinjene so bile zveze z Gor-mjesavsko dolino, Bohinjem, Selško din Poljansko dolino, Jezerskim in določenim delom naročniških vodov.
Uslužbenci PTT so rapravi-li vse potrebne preventvne ukrepe in so se stalno menja-
vale dežurne službe, ki so -otresale sneg z žic. Do danes zjutraj so uspeli vspostaviti že vse zveze razen s Selško in Poljansko dodano in nekaterimi naročniškimi vodi.
Uslužbenci PTT bodo poskušali najhitreje uspostaviti medkrajevne zveze in bodo verjetno morale zaradi tega delati posebne ekipe v nedeljo. Do todikšnih poškodb je prišlo, ker je padlo veliko mokrega snega v zelo kratkem času.
- pc
i V i T U / f
Še o pokopališču v Stražišču
Skupščina občine Kranj je na četrtkovi seji (9. decembra) sprejela-odločbo o opustitvi pokopališča v Stražišču, ki bo začela veljati z dnevom objave v Uradnem vestniku Gorenjske. Odločba, ki je bila sprejeta soglasno in brez razprave, določa tudi, da je treba v desetih letih prenesti posmrtne ostanke mrličev in nagrobne spomenike drugam, zavod za spomeniško varstvo pa bo odlo-
čil, kateri spomeniki morajo ostati na sedanjem mestu.
Odločbo o opustitvi straži-škega pokopališča je skupščina sprejela kot spremembo sklepa s prejšnje seje (25. novembra), ki pravi, da je pokopavanje na pokopališču v Stražišču prepovedano s 1. julijem letos in da se morajo vsi pokopi opravljati na novem kranjskem pokopališču. Ta sklep namreč ni bil v skladu s predpisi, nova od-
POSVET PREDSEDNIKOV ObSS GORENJSKE
Sindikati o izobraževanju
Kranj, 10. decembra. Danes je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske. Izmenjali so stališče okrog stanovanjske gradnje in urejevanja stanovanjskega gospodarstva, o sistemih nagrajevanja in današnjih osebnih dohodkih, a najdlje so se zadržali na obrazpravi o predlogu zveznega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Predvideni so posebni organi za te vrste dejavnosti — izobraževalne skupnosti, ki bi imele svoje sklade iz stalnih virov na določenem območju.
V razpravi o tem so ugotavljali, da ne bi kazalo preveč obremenjevati sredstva delovnih skupnosti kar bi bilo v nasprotju z današnjimi načeli reforme. Hkrati pa so tudi omenjali, da so se pokazale doslej velike razlike med pripravljenostjo de-
lovnih skupnosti za financiranje izobraževanja. So delavski sveti, ki so v ta namen odobrili kar 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, so pa druga, ki niso dala ničesar. Med zadnjimi je zlasti veliko malih podjetji, ki pa imajo največje potrebe po kadrih.
Hkrati s tem so omenjali, da bi bilo treba z novim zakonom zagotoviti stalne vire sredstev ne le za osnovno in dopolnilno srednje šolstvo marveč tudi za predšolsko vzgojo, za otroško varstvo, za izobraževanje odraslih, za delovanje delavskih univerz in podobno. Njihova stališča posredovana predsedstvu republiškega sveta sindikatov Slovenije, bodo prispevek za dokončno oblikovanje zakona, ki naj bi ga sprejela zvezna skupščina v juliju 1966. - K. M.
Pred konferenco SZDl
V nedeljo, 12. decembra, bo imel občinski odbor SZDL Jesenice redno konferenco. Poročilo, ki so ga prejeli vsi delegati, obravnava d?lo občinskega odbora od 24. decembra 1962 do danes. Organizacija je našla svoje mesto pri reševanju vseh vprašanj, ki so se pojavljala v občini. Zelo uspešne so bile tribune občanov, kadar so' obravnavali vprašanje širšega pomena. Za pomoč krajevnim organizacijam so vsako leto organizirali posebne seminarje. Nenehno so posvečali vso skrb razvoju družbenega samoupravljanja, za izboljšanje informiranosti občanov pa so ustanovili tudi lokalno radijsko postajo.
Pričakujejo, da bodo delegati konference obširno razpravljali o vseh v poročilu navedenih vprašanjih. Potek konference bo prenašala tudi lokalna radijska postaja na Jesenicah. — B. B.
ločba pa je zadostila formalno pravnim zahtevam, čeprav stvari v bistvu ni spremenila; stališče skupščine do rešitve problema pokopavanja v Kranju je ostalo nespremenjeno, akt je bil sprejet bolj mimogrede, kot nujno zlo, kot formalnost, s katero je treba čimprej opraviti. Vsi ostali sklepi s prejšnje seje, ki zadevajo pokopališča in pokopališko službo, ostanejo v veljavi, tudi tisti, da naj Komunalni servis s sanitarnim inšpektorjem in gradbenim odborom pri krajevni skupnosti Stražišče pripravi program ureditve novega pokopališča, urbanistično dokumentacijo in ustrezno lokacijo in da mora biti "vse to gotovo najkasneje do 30. aprila 1966.
-t
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2? in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava ln tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
Zvedeli smo
0 Generalturist iz Zagreba bo odprl danes ob 11. uri turističlno poslovalnico na Bledu, Grajska ulica 2. Podobni poslovalnici ima že v Kranju in Tržiču.
% V torek bo ob 19.'^iri v Sindikalnem domu v Kropi predavanje P. Marleka ' z naslovom — Zlata Praga.
© V Kamniku se jc s Starega gradu sprožila velika skala in se zvalila po hribu. K sreči je drevje nekoliko oblažilo hitrost, tako da ni napravila mnogo škode, ko je preskočila cesto in zadela v zid hiše št. 3 v Novem trgu.
obiščite NOVOLETNI
Et"|7<]\ IW ▼ prostorih sindikalnega doma     °"       "° ^d' JU/IVI izkoristite iigodgn nakup!   decembra65