Nemci
Lojze Briški: Udarniško delo pojmujemo zdaj celovito, kot šolo življenja
BRIGADIRSKO SLAVJE — NovomeŠci Glavni trg je bil v soboto obude spomin na oktober 19S8, ko je 54.000 parov brigadirskih rol
lavljen z reko mladih, ki so se ta dan zgrnili v Novo mesto, da Lomaj osmih mesecih povezalo dve mesti in dve republiki s Cesto
Brežice In Novomeeto praznujeta
28. in 29. oktober — dva pomembna mejnika
Spet je tu 28. oktober, praznik brežiške občine, dan, ki ob spominu na ustanovitev Brežiške čete vsako leto znova oživlja bogato izročilo narodnoosvobodilnega boja. Občinski praznik je tudi tokrat prinesel občanom1 uresničenje novih želja, novih, ciljev na poti k napredku. Sodobne ceste, šole, vrtci, stanovanja in driige pridobitve v krajevnih skupnostih so plod samoprispevkov in solidarnosti občanov, zato se teh dosežkov tem bolj veselijo. Zrasli so tudi novi objekti v gospodarstvu. Več o tem berite na posebni strani.
V novomeški občini, kjer imajo svoj praznik 29. oktobra v) spomin na ustanovitev Novomeške čete na Brezovi rebri, se kot običajno preštevajo večje delovne zmage. Prireditve so se začele že 22. oktobra in se bodo vrstile še tja v november, med pomembnejše dogodke tega tedna pa je šteti otvoritev vrtca, na Drski in prenovljenega Zdravilišča Dol. Toplice.
Na sam praznični dan pa bo osrednja slovesnost v Soteski. Tu bo otvoritev Partizanske magistrale, sodobne asfaltne ceste od Soteske do Adlešič. Cesto bo simbolično odprl Franc Lesko-šek-Luka, komandant NOV in POS, nato pa se bodo gostje odpeljali na belokranjsko stran. Tam bo od semiškem krajevnem prazniku večje zborovanje v Kotu, na njem bo govoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV.
bratstva in enotnosti. (Foto: Janez Pavlin)
ZAHVALA
NOVOMEŠKIM
ORGANIZATORJEM
Generalni sekretar stalne konfe-tence mest in občin Jugoslavije Božidar Popovič je poslal novomeški občini zahvalno pismo, v katerem je Opisal, da je bila 22. skupščina v Javnosti zelo dobro sprejeta. Za Uspešno organizacijo se je najtopleje Nahvalil predsedniku občinske skupščine in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pripomogli, da je konfe tenca mest dobila takšno oceno.
IRAČANI V TREBNJEM
Vojaška delegacija iz Iraka, ki jo vodil funkcionar iraške armade ^eib Abter Omar, je v ponedeljek Obiskala trebanjski Trimo, Iger si je: "gledala izdelovanje montažnih in-* dustrijskih objektov in druge oprede ter se zadržala v prijateljskem* izgovoru z vodstvom delovne orga-**izacije in delavci.
DOBRODOŠLICA VETERANOM V KRŠKEM
Graditeljem avtoceste Ljubljana-- Zagreb so minuli petek priredili v Krškem svečan sprejem. Nekdanje brigadiije - voditelje akcije sta pozdravila predsednik občinske skupščine v Krškem Silvo Gorenc in predsednik pripravljalnega odbora Zdravko Krvina. Srečanje veteranov je bilo nadvse prisrčno. Zbralo se jih je blizu 200.
V Krškem so v delavskem domu: predstavniki jedrske elektrarne! seznanili brigadhje z gradnjo in po-1 menom prvega tovrstnega energet-i skega objekta pri nas, nato so jih odpeljali še na ogled gradbišča.
REFERENDUM ZA ZDRUŽITEV Z NOVOLESOM
30. oktobra bo referendum, na katerem se bodo delavci Splošneg mizarstva Krško (sestavljata ga poslovni enoti Krško in Kostanjevica) odločili o združitvi z Novolesom. Samoupravni sporazum o združitvi obeh delovnih organizacij predvideva, da bosta zdajšnji poslovni enoti Splošnega mizarstva postali TOZD. Načrtovana združitev bo v prid obeh delovnih organizacij, saj bo Novoles tako lahko razširil svoj proizvodni program, nova tozda pa si bosta zagotovila redno dobavo surovin in sodobnejšo organizacijo dela.
Cesta, ki je gradila mlade
 Novo mesto: počastitev 20—letnice gradnje Ceste bratstva in enotnosti
Novome&i Glavni trg je v soboto nudil podobo izpred dvajsetih let, ko so se s tega mesta razšli brigadirji zadnje izmene zvezne brigadirske akcije „Bratstva in enotnosti”.
Več tisoč udeležencev, med njimi je bilo največ mladih brigadirjev iz mladinskih delovnih akcij iz Posočja, Brkinov, Kozjanskega in Suhe krajine in veterani - nekdanji briga-1 diiji, ki so si po dvajsetih letih ponovno segli v roke. Med gosti so bili tudi člana sveta federacije Ivan Maček-Matija in Franc Leskošek--Luka, Viktor Avbelj, član predsed-
stva CK ZKS, ter drugi. Novomeški kulturni delavci so pripravili veličasten kulturni program z glasbo in besedo, ki so jo prepletale brigadirske pesmi.
Slavnostni govornik je bil član predsedstva CK ZKS Lojze Briški. Z govorniškega odra sta spregovorila tudi predsednik skupščine občinei Novo mesto Marjan Simič in predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek.
Udeleženci slavja v dolenjski) metropoli so predsedniku Titu poslali pozdravno pismo, v katerem se: mu vsi delovni ljudje, brigadirji z delovnih akcij „Brčko-Banoviči“, „Šamac-Sarajevo“, graditelji novih
Bilo jih je trinajst
Spomenik hinjškim žrtvam
so v Hinjcah, pri-; elie
Praznik Kostanjevice
Obnovili kulturni dom in začeli zidati prizidek šoli
celovito, kot
Prebivalci kostanjeviške krajevne fcupnosti so dočakali svoj praznik ^1. oktober v slovesnem razpoloženju. Najpomembnejši dogodek tiste-dne je bila svečanost pri osnovni li, kjer so postavili temelj za gra-' i kamen v spomin na začetek: žko pričakovane gradnje nove šol-zgradbe in telovadnice. Ta bo emu rodu omogočila pouk v i izmeni, podaljšano bivanje in ez čas še celodnevno šolo. Starši! liko prispevajo za sodobnejše šol-
Tudi v drugi polovici tedna bo v Sloveniji prevladovalo lepo in suho vreme, brez večjih tem peraturnih sprememb.
ske prostore, za prijetnejše počutje mladega rodu tega podgorjanskega območja v šolskih klopeh. Pet let! bodo namreč plačevali samoprispevek, za katerega so se izrekli na referendumu. Na hodnikih prizidanega poslopja bodo po vselitvi razstavili bogato gradivo o deležu tega ob-) močja v narodnoosvobodilnem boju, ki ga že dlje časa zbira krajevna organizacija ZZB NOV.
Krajevna skupnost je počastila praznik tudi s slovesnostjo na grobu talcev in borcev, s slavnostno sejo delegatov KS in podelitvijo plaket mesta Kostanjevice. Zvečer so se krajani zbrali v prenovljeni dvorani kulturnega doma, kjer so gostovali igralci mariborskega gledališča. Ob-! nova dvorane je največji letošnji dosežek, saj bodo zdaj brez zadrege lahko povabili v goste kogarkoli, razen tega bodo v njej spet redne kino predstave.
J.TEPPEY
Magistrala odprta
Borci vabljeni v Kot pri  Semiču na slavje
V nedeljo, 29. oktobra ob 10.30, bo v Kotu pri Semiču veliko zborovanje ob otvoritvi zadnjega odseka Partizanske magistrale od Podturna do Ručetne vasi pri Semiču. Slavnostni govornik bo Janez Vipotnik, predsednik Republiškega odbora ZZB NOV. Vse delovne ljudi in občane, predvsem pa borce partizanskih enot NOV in POS, ki so spoznali Belo krajino med vojno, vabijo na otvoritev in tovariško srečanje.
V nedeljo jaz ni vasici nad Krmeljem, slovesno počastili praznik krajevne skupnosti. Slovesnost je bila na kraju, kjer so okupatoiji na isti dan pred 35 leti v brezglavem divjanju postrelili trinajst domačinov.
Njihov „greh“ je bil, da so bili rodoljubi. Brezglavo divjanje Nemcev pa vseeno naših ljudi ni moglo odvrniti od boja. Kaj pomeni v odporu organizirano ljudstvo in vojska, je na slavnosti ponovno poudaril komandant Dvanajste Vid Jerič. S predsednikom krmeljske borčevske organizacije Francem Dobnikom sta nato tudi odkrila spomenik, delo krmeljskega likovnega pedagoga Braneta Šuštarja. Spomenik bodo poslej čuvali in negovali člani krmeljskega pionirskega odreda „22. oktober".
Ob tej priložnosti so trpljenje svojega kraja, načrte in tudi težave predstavili v lični brošurici. Hinjce poslej od Krmelja nič več ne loči' 400 metrov kotanjastega klanca, temveč lepa asfaltirana cesta.
V kulturnem sporedu so nastopili hrastniška rudarska godba, moški pevski zbor iz Loke pri Zidanem mostu in krmeljska mladina. Hrast-! niSci godbeniki, kijih veže dolgoletna stanovska tradicija, so v soboto pripravili koncert. Na njem so podelili tudi 21 letošnjih krajevnih priznanj.
A. ŽELEZNIK
naselij, cest, mostov in drugih ob-/ jektov ob 20-letnici otvoritve avtomobilske ceste Ljubija na-Zagreb in 15-letnici izgradnje celotne cestne povezave od Ljubljane do Gevgelije, zahvaljujejo za spodbudo in podporo pri uresničitvi velike zamisli, ki so ii bili kos brigadirji.
Slavnostni govornik je bil, kot rečeno, Lojze BriSci, član predsedstva CK ZK SRS Slovenije. Poudaril je, da je bila graditev te ceste veliko dejanje, tudi če ga merimo z današnjimi tehničnimi in gospodarskimi merili. Cesta je odprla vrata Dolenjski v svet omogočila sodobno prometno povezavo republik ter spodbudila vsestranski gospodarski napredek. Imela pa je tudi še drugi, nič manjši pomen, saj je prispevala k oblikovanju mladih rodov, k utrjevanju in krepitvi bratstva in prijateljstva.
Omenil je, da so v letih, ki so sledila dograditvi te ceste, mladinske delovne akcije skorajda zamrle, ker
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nov Krkin obrat v Ljutomeru
V petek so položili temeljni kamen tovarne
V petek, 20. oktobra, je član predsedstva SR Slovenije tov. Bole postavil v Ljutomeru temeljni kamen za obrat, ki ga bo v tem delu Slovenije postavila Krka. Svečanosti so se poleg najvišjih predstanikov republike in gospodarske zbornice udeležili tudi najvi§i predstavniki občine Ljutomer in Novo mesto.
V tekočem srednjeročnem obdobju namerava Krka razširiti: obstoječe kapacitete za proizvodnjo in predelavo bazičnih farmacevtskih surovin, za kar je namenila več kot milijardo dinarjev. Skladno z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1976-80, ki daje prednost razvoju nerazvitih območij, se je Krka na pobudo gospodarske zbornice odločila, da realizira del investicij v Ljutomeru.
Investicija v Ljutomeru bo veljala 252 milijonov dinarjev. Del proizvodnje je namenjen do polnitvi obstoječih kapacitet v Novem mestu, del pa je proizvodnja posebnih faramacevt-skih oblik zdravil, multivitaminskih mineralnih preparatov. Z realizacijo te naložbe, Id bo končana v začetku leta 1980, bo dobilo zaposlitev 180 delavcev. Naložba je izrazito kapitalno-inten-zivna in je tehnološki proces zasnovan na najsodobnejših dosežkih.
Z izbiro lokaciji na nerazvitem območju Prekmurja je Krkina naložba zajela tudi realizacijo srednjeročnih ciljev širše družbe-1 ne skupnosti. Novi proizvodni1 objekt bo razen doseganja ugodnih mikroekonomskih rezultatov! prispeval tudi k hitrejšemu razvoju nerazvitega območja severne Slovenije.
K. ŠTIMAC
JUTRI RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
29. oktober, praznik novomeške občine, bodo počastili tudi člani novomeškega Foto kino kluba. S slovensko Foto kino zvezo bodo v avli upravne stavbe JCrke' pripravili XX. republiško razstavo fotografije. Odprli jo bodo 27. aprila, fotografije pa bodo na ogled IS dni. Pokrovitelja- prireditve sta tovarna zdravil Krka in novomeška ZOTK.
SE PODŽGALO ODPOR
so se pred 35 leti brezglavo
znesli nad Krmeljčani in okoličani, trinajst so jih takrat celo postrelili. Na sliki: med odkritjem spomenika na kraju pomora. (Foto: Železnik)
Še z lovci in' *" :*
Danes začenjamo s slikanico ..Stezosledec"
Prejšnji teden se je na sredini našega tednika zaključila slikanica oj Ostrostrelcu, junaku Divjega zahoda. Od tedna do tedna so naši bralci, predvsem mlajši, lahko sledili napetim dogodivščinam, bojem, lovcem in Indijancem, kakor jih je popisal slavni ameriški pisatelj F. Cooper. Ob ilustracijah Mikija Mustra je bilo vsakotedensko branje še zanimivejše in mikavnejše. Tudi v prihodnjih 38 tednih bo podobnega branja dovolj. Z današnjim dnem se začenja nova zgodba F. Coopra ..Stezosledec". V nji se boste srečali s starimi znanci iz ..Ostrostrel-ca“, med njimi pa bo tudi novih obrazov in usod dovolj. Slikanica pripoveduje o dogodkih, ki so se vršili v 18. stoletju v okolici velikih severnoameriških jezer.
Št. 43 (1524) ★ Leto XXIX NOVO MESTO * * četrtek, 26. oktobra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Predsednik republike Josip Broz Tito je v Igalu. sprejel britanskega prestolonaslednika princa Charlesa, ki je dopotoval na večdnevni obisk v Jugoslavijo. Princ Charles je priletel s poseb-
Predsednik Tito sprejel
princa Charlesa
nim letalom, ki ga je vozil sam, spj je med drugim letalski poročnik in izšolan pilot reaktivnih bojnih letal. Iz. Igala je britanski prestolonaslednik odpotoval v Trogir in Split, obiskal pa bo tudi nekatere druge kraje.
KORAK DO SALTD
Obisk ameriSkega sekretarja za zunanje zadeve Vancea v Sovjetski zvezi ni mogel odstraniti vseh nesporazumov in ovir, ki še stoje na poti do podpisa sporazuma o omejevanju strateške oborožitve (tako imenovani SAL TII), je pa po nekaterih znamenjih sodeč malce 'z-b^lišnl trenutne oanose med Združenimi državami Amerike w Sovietsko zvezo.
Opazovalci menijo, da je besedilo sporazuma v bistvii že nared in da H ga lahko pravzaprav že podpisali. Toda obe strani (zlasti pa ameriška) poskušata še v zadnjem trenutku iztržiti vsaka zase največ kar se iztržiti da — m čeprav ere zgoti za obrobne in vsebinsko malo pomembn° odtenke, seSALT zavlačuje.
Zato so nekateri prenričn-ni, da SALT letos še ne bodo podpisali, dnsiravno hi ga lahko, saj bržkone dokument vsebinsko ob podpisu ne bo kaj dosti drugačen. '
To povezujejo z notra-niim položajem v Združenih državah Amerike, kjer stoii sedaj ameriški predsednik po uspelih ponujanjih v Camp Davidu precei bolje, kot je stal pred nekaj meseci in. kjer žeti Jimmy Carter izpričati javnem>• mnenju, še posebej pa kongresu, da kljub 7avzptosti za detant ne kani oopuščati Sovietom... Vsaj ne prek meje, ki bi bila ne-
varna za ,,nacionalno var-• nost ZDA Kai je to, je na vajpak hudo neeotovo in ne-, mara celo sporno, pa zato\ ameriški predsednik raje nekoliko okleva s podpisom, kot da bi si z njim pokvaril lepo mesto, ki ga ima na lestvici priljubljenih v ZDA.
NADAI JE VANJE POGAJANJ
V Washmgtonu se medtem nadaljujejo pngajania med delegacijama Izraela in Egipta, ki morata v skladu z določbami sporazuma iz Camp Davida pripraviti vse. potrebno za podpis mirovnega sporazumu med obema državama.
Delegaciji sta šele na za-. četku svoiih pogajani, za, katere opazovalci napov^du-. jejn, da se utegneio tudi. zaplesti - pa čeprav sta predsednika Begin in Sadat, sporazum v Camp Davidu razmeroma dnbro uokvirila.
Medtem pa je v Libanonu predsednik Elias Sarkis odločno zahteval, naj obnovijo mandat arabskim mirovnim, silam. Tem ie mandat v Libanon» potekel ta teden.
Spričo dejstva, da sestavljajo mirovne sile v veliki večini sirske enote, s katerimi so se libanonski desničarji v. zadnjem času hudo spopada-i li, je ta zahteva kajpak izzvala burne proteste desnice,, toda ti protesti ne bodo. mogli vplivati na izid Sarki-, sove zahteve. Premirje v Li-< banonu še vedno velja, čeprav ga prekinjajo občasni lokalni spopadi med Sirci int desničarji. Tačas se nadaljuj jejo pogajanja v ponovni organizaciji in oborožitvi redne libanonske vojske, ki naj bi prihodnje leto začela izvajati svoje ustavne obveznosti in zagotovila v deželi red in mir.
Koliko bo v tem uspela, je vprašanje, saj je v Libanonu polno „zasebnih” armad„ med katerimi sta najmočneje ši palestinska vojska in oborožene skupine krščan-. ske desnice. Slednja se zavzema za umik sirskih enot iz dežele.
JANEZ CUCEK
SPET NEMIRI V IRANU — V Iranu so v začetku tega tedna znova izbruhnili hudi nemiri, med katerimi je morala posredovati vojska. Menijo, da je izgubilo življenje okoli dvajset ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih. Stanje v deželi je izredno napeto že dalj časa. Oblasti ne morejo pomiriti ljudi, ki teijajo odpravo korupcije, uveljavitev demokracije in vrnitev svoboščin. Na sliki: prizor z demonstracij v Iranu ta teden. (Telefoto UPl)
Na zmotah zgrajene ocene
Poskus razlage, zakaj imamo po lanski rekordni letini koruze letošnjo rekordno ceno
Koruza je kar naprej draga - več kot 4 din kilogram - če jo je sploh moč dobiti. Krivi naj bi bili kmetje, češ da je nočejo prodati, ker čakajo na še višjo ceno. V zelo resni razpravi o oskrbi s koruzo pa se je okrepilo mnenje, da ta ocena ni točna. Večina kmetov prideluje koruzo le zase, saj je takih, ki ne bi bili hkrati živinorejci, zelo malo.
Ali so kmetje tako neprera-čunljivi, da ne bi bili zadovoljni
Trditev, da jugoslovanski pridelovalci pšenice prodajo poprečno skoraj polovico pridelka, koruze pa je moč odkupiti le desetino, ne pokaže pravih vzrokov. Videti je-treba tudi, kaj je za tem.
Pšenico običajno pridelujejo za ljudsko hrano. Presežek nad lastno potrebo prodajo. Velika izjema je nastala letos, ko so si mnogi kmetovalci pustili pšenico za živinsko krmo, ker je veliko cenejša kot koruza, ki bi jo morali kupiti.
Koruza je namenjena za ži-. vinsko krmo. Pred leti, ko je za-J radi velike ponudbe imela še nizko ceno, je bilo veliko razprav, kako naj bi jo uporabljali še za sto drugih stvari. Letos pa jo je začelo nepričakovano zmanjkovati celo za živinorejce, čeprav so je lansko jesen nabrali v vsej državi toliko kot še nikoli. Najprej je padel sum na kmete, češ da je nočejo prodati, ker bi radi izsilili visoko ceno.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Za nami je javna razprava o predlogih dokumentov, ki jih bomo sprejeli na mariborskem kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Stotisoči delavcev so tokrat odgovorno spregovorili o nalogah sindikata v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja in o novih statutarnih spremembah, ki bodo prispevale, da bo Zveza sindikatov kot množična politična organizacija delavskega razreda čvrstejša pri uresničevanju zahtevnih nalog v prihodnjem razvoju naše družbe, pa tudi tako organizirana, da bodo prišli do izraza specifični interesi delavcev.
IX. kongres ZSS
S številkami bi lahko spregovorili o javni razpravi. Toda številke in „statistika“ ne povedo mnogo o življenju. Razprava o kongresnih dokumentih pa je bila življenjska, kajti tokrat nismo le brali dokumentov, dodajali ali pa odpravljali vejice in pike, temveč je v veliki večini osnovnih organizacij sindikata in v organih zveze sindikatov stekla beseda o bilanci dosedanjih prizadevanj sindikata pri utijevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu in v naši družbi, o stranpoteh pri sindikalnem delu in kajpak tudi o konkretnih, pravih problemih, s katerimi se srečujejo delavci v določenem samoupravnem okolju. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je večidel razprava o kongresnih dokumentih bila priložnost delavcev, da iz oči v oči s prakso in življenjem obogatijo kongresno gradivo in tako naravnajo smer svoje politične akcije v sine'kitu.
V takem vzdušju so po te..de ti : skupščine republiških odborov sindikatov, ki so za-
snovali svojo aktivnost za prihodnja štiri leta in tistih spletih vprašanj v združenem delu, ki zadevajo pridobivanje in razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke, uveljavljanje svobodne menjave dela, inventivne dejavnosti, delovnih in življenjskih pogojev in številnih drugih, za prihodnji razvoj samoupravljanja in gospodaijenja zelo pomembnih nalogah.
Naravnane pa so bile predvsem v smeri prizadevanj osnovnih organizacij sindikata in občinskih odborov za hitrejše razreševanje dilem, odporov in stranpoti, ki jih srečujemo pri združevanju dela in sredstev, delitvi dela in skrbi za učinkovitejšo organizacijo dela, v razvijanje dohodkovnih odnosov in še zlasti povezav med proizvodnjo in trgovino in uveljavljanje družbenega značaja planiranja. O vseh teh vprašanjih so govorili delegati na zasedanjih skupščin republiških odborov, vendar pa dodajamo, da so ,,posolili" svojei razprave z dogajanjem v temeljnih organizacijah združenega dela. Mnogo je bilo tudi nedorečenega, kajti življenje bo na mnogih področjih zahtevalo še posebne razprave v sindikalnih organizacijah, vendar pa drži koti pribito, da tudi v prihodnje sindikati dejavnosti ne bodo smeli mimo vseh tistih vprašanj, ki so za delavca pomembni.
In če so bile skupščine republiških odborov neke vrste „obračun“ dela, tedaj moramo dodati, da so delegati hkrati tudi1 razgrnili številna vprašanja, ki zadevajo uresničevanje zakona o združenem deluj Nismo pa zadovoljni. Prav je tako, kajti ne-J zadovoljstvo z doseženim je neke vrste spodbuda za še boljše, bolj odgovorno in zavzeto delo.
MARJAN HORVAT
niti s 4 din ali še nekaj 10 parami več za kilogram koruze in bi čakali na še višjo ceno? Gotovo ne, če vedo, da je koruzo moč uvoziti po 2,60 din. Zato so začeli naši gospodarstveniki ugibati, ali kmetje res imajo še toliko koruze, kot nekateri menijo, ali ne.
V prvem polletju so v vsej državi spitali za eno tretjino več prašičev kot lani v istem času. Ti prašiči so požrli veliko koruze, več kot bi bilo nujno. Mnogi kmetje so jim namreč dajali le koruzo namesto krmil, ki so se jim zdela predraga.
Kako torej dobiti koruzo od kmetov? Splošen nasvet, da s pogodbami, ne koristi veliko, ker teh nočejo sklepati. Tudi ne v tistih krajih Vojvodine in Baranje, kjer pridelajo največ koruze. AH res ne le zaradi špekulacije oziroma želje po visoki ceni?
Slišati je povsem nov odgovor, češ da naši kmetje ne morejo pridelati veliko koruze za trg, če hočejo biti kmetje. Dohodek na poprečnih posestvih je premajhen, če prodajo le pšenico in koruzo in ne bodo redili živine. Sele z delom pri živini si lahko zvečajo dohodek tako, da se je moč preživljati s kmetijstvom. Ko družba pospešuje živinorejo med kmeti, jih navaja k temu, da porabijo vse več lastne koruze, oziroma jo zamenjajo za krmila.
Strokovnjaki menijo, da bo za tiste živinorejce, ki si ne pridelajo koruze sami, vedno premalo tega krmila in bo drago.
TELEGRAMI
BEOGRAD - Ob smrti Anastasa) Mikojana, uglednega voditelja in re-1 volucionarja Sovjetske zveze je predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito poslal generalnemu sekretarju CK KPSZ in predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Lenidu Iliču Brežnjevu sožalnol brzojavko.
MADRID - Španski turistični delavci si veselo manejo roke, saj menijo, da bo deželo do konca leta obiskalo nič manj kot 38 milijonov tujih turistov, to pa je dobra tretjina več kot lani. Španija si še posebej prizadeva privabiti turiste tudi v zimskem času. V ta namen so pripravili več izjemno zanimivih aranžmajev.
BONN - Zahodnonemške opozicijske stranke so se odpovedale načrtu, da bi spodnesle bonnsko vlado in kanclerja Helmuta Schmidta še pred rednimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo leta 1980. Namesto tega so se na kongresu krščansko— demokratske unije dogovorili, da bodo sprejeli dolgoročno politiko nasprotovanja vladi in se ravnali po njej.
Možne bodo sicer izjeme, ko živinorejci ne bodo zadovoljni s ceno pitane živine. Ni pa pričakovati velike ponudbe koruze
E o nizki ceni za daljše obdobje, ot je bilo včasih. Krmljenje bo treba temu prilagajati.
JOŽE PETEK
in Čeprav je mogoCe po
splošnem prepričanju v marsikateri zahodni dižavi od terorizma čisto udobno živeti, si nekateri z lahkoto pomagajo drugače. Tako tudi sloviti filmski igralec in pevec John Travol-ta (ki prav te dni vnema tudi pri nas z nastopom v svojem filmu „vročica poletne noči”), kateremu so obljubili nič manj kot 100.000 zahodno-nemških mark honoraija za nastop v enem samem večeru. In kdo je bil petičnež, ki je bil pripravljen seči tako globoko v žep? Nihče drug kot nekdanja soproga pokojnega indonezijskega predsednika Ratna Dewi. 100.000 mark honorarja bo dobil John Travolta za enovečerni nastop na otvoritvi njenega nočnega lokala v Tokiju ... V tem lokalu pa zaradi „ustreznih cen” najbrž ne bomo nikoli jedli, kajne ...?
tedenski
mozaik
IZ ŠPANIJE POROČAJO, da so pripadniki tajne teroristične baskovske organizacije ETA (kar v prevodu pomeni ,.domovina in svoboda”) ubili v začetku tega tedna še dva policaja, dva druga pa sta bila med napadom huje ranjena. S tem nadaljuje ETA serijo napadov na pripadnike varnostnih sil. Toda iz Italije je nekako istočasno prišla statistika, ki je po svoje še bolj osupljiva. Izračunali so namreč, da so teroristi in kriminalci v sosednji deželi lani izvedli atentat vsake štiri ure. Napadi, ki so se končali s smrtjo žrtve pa so se dogajali v poprečju vsakih enajst dni. To so povsem uradni podatki italijanskega notranjega ministra. V poročilu je prav tako rečeno, da se število tajnih teroristič-nih organizacij (med katerimi je zanesljivo najbolj znana skupina ..Rdečih brigad”, la je ugrabila it ubila tudi Alda Mora), poveča vsako leto za polovico. To so podatki za lansko leto, strokovnjaki za boj proti terorizmu pa so prepričani, da se bodo številke za letošnje leto v primerjavi z onimi za lansko leto povečale vsaj za še enkrat v Slabi obeti za mir in demokracijo .. .
PRAV TAKO PA ZANESLJIVO 1 NE BOMO IMELI več priložnosti slišati o naslednjem:	v mestu
Dattein v zahodnonemSki pokrajini Westfaliji so štirje otroci (stari od sedem do trinajst let) s sekirami in kladivi vdrli v neko vilo ter jo tako temelj ivo opustošili, daje nastalo za okroglo 300.000 zahodnonemškil) mark škode. Kar niso mogli fizično uničiti, so za nameček premazali i barvo, ki sojo s svojimi prihranki od žepnine kupili v neki trgovini. Medtem ko so fantički uničevali hišo, so bili lastniki stavbe na krajših počitnicah. Ko so se vrnili in videli, kaj st je zgodilo, so takoj klicali policijo. Ta je sprva menila, da so to storili teroristi, potem pa je vendarle našla prave storilce. Starši razbijaško naravnanih otrok bodo kajpak morali sedaj plačati odškodnino: vsaka družina po tri mercedese . . .
'PLAČAL PA JE (KO SO GA UJELI) tudi neki državljan Sovjet-, ske zveze, ki se je izdajal za miličnika in globil ljudi. Nekega šofeija' tovornjaka je obsodil, denimo, na okrogel poldrag milijon starih dinarjev (preračunano v naš denar), di-naije pa porabil za vince in dekleta... O obojih bo lahko dolgo premišljeval v zaporu ...
(Iz zadnjega Pavlihe)
- Ti
Tl napisi v tej prazgodovinski jami so pa popolnoma S nerazumljivi. Verjetno je to material s kakšnega se- |
stanka..
r#####*#################
OGLASNA DeSJCA
(rCHEHtUO 6**aTlU> leiAVCCH)
■ ■ run • *-!ur(u*»tr>«at•nun m mmiikk ' *un*«u«4*iis m«v*unnnr-u	m
•*>«VlMMft«r n** !•» tr j ujlu.M f.fr-iAUK	I	At	Ji
u«iiiim«ip-iaii.iviii. » «'•
DOLENJSKI LIST
%
fi
>
TELEVIZIJA V NOVEM MESTU - Novo mesto se v mesecu oktobru prav gotovo uvršča na prvo mesto po številu prireditev, konferenc in proslav. Medtem ko je televizija konferenci mest posvetila le nekaj skopih minut, se je ob koncu preteklega tedna Novomeščanom dobro oddolžila. Najprej so v četrtek zvečer iz športne dvorane v živo prenašali oddajo z naslovom „Vaša gnada-kruha strada11, že naslednji večer pa so kamere spet vključili na brigadirski akademiji „Moč mladosti". Na sliki: Preden je stekla oddaja v živo, se je voditelj Stjepan Šaubert pogovarjal z Novomeščanom Jožetom Knezom in Mihom Japljem. (Foto: J. Pavlin)
IZOBRAŽEVANJE OFICIRJEV - Združenje rezervnih vojaških starešin Kočevje je organiziralo med letom vrsto izobraževalnih predavanj. Na zadnjem, ki je bilo pred kratkim, so se spoznavali s sodobnim orožjem. Vse to je priprava starešin na bližnje strokovne izpite. (Foto: Jože Primc)
JESENSKA SREČANJA — Pričela so se tradicionalna srečanja starostnikov. V petek popoldan
se je že tretje leto srečalo 90 starostnikov KS Bršljin in Bučna vas v osnovni šoli Bršljin. Pionirji gostujoče šole so jim skupaj s Henčkovim ansamblom pripravili bopt kulturni program.
(Foto: J. Pavlin)
VARČNI IN NAČELNI SLOVENCI
Minuli četrtek je ljubljanska televizija prenašala iz novomeške Športne dvorane oddajo v živo z naslovom ,,Vaša gnada - kruha strada“ in nam je zato znano tudi, kaj se je dogajalo v njenem zakulisju. Slovenci bi ne bili Slovenci, če se ne bi polovica njihovih vprašanj, namenjenih modrovalcem na malem zaslonu, nanašalo na usodno vprašanje, kaj neki bodo po končani oddaji storili z ljubim kruhkom, ki je bil za razgovoru ustrezen okras razstavljen v košaricah po mizah. Da bo slovenski varčnosti in načelnosti za-, doščeno sporočamo preverjeno novico: kruh so pojedli — lačni televizijcii...
Zaškripalo je v Kanižarici
Občinska konferenca ZK Črnomelj: v rudniku Kanižarica je treba urediti notranje odnose, zaostriti odgovornost, zlasti članov Zveze komunistov in vodilnih delavcev, da ne bo trpela proizvodnja, ki daje kruh 380 delavcem
v
O *	«	V	v
Sej m/s ca
NOVO MESTO: Ponedeljkov se-jerri je bil spet nekoliko bolj živahen, kljub temu so cene ostale nespremenjene. Rejci so ponujali 302 Pujska in 18 od tri do Jest mesecev starih prašičev. Prodali so jih skupno 229;- prve po 600 do 850 din, druge pa po 860 do 1.380 din.
BREŽICE: Naprodaj so bili 404 prašiči, od tega le 12, starih nad tri mesece. Prodali so jih skupno 225: pujske po 30 do 31 din, starejše praoče pa po 21 do 23 din kilogram
Na zadnji seji občinske konference ZK Črnomelj so veliko pozornosti posvetili razmeram v osnovni organizaciji v kanižar-skem rudniku.
Že nekaj časa opažajo, da so odnosi v tem 380-članskem kolektivu dokaj slabi, za kar so v veliki meri krivi nekateri vodilni delavci. Delovna disciplina ni taka, kot bi morala biti, prihajalo je do tega, da so delavci zavračali odgovornost, temu pa je v veliki meri botrovalo prav zgledovanje po nekaterih predpostavljenih. Odnos do razvoja delovne organizacije, do samoupravljanja in delovnih sredstev je postajal vedno bolj neodgovoren.
Že večkrat so posamezni delavci opozarjali na to in zahtevali, naj neposredne krivce pokličejo na odgovor, vendar iz vsega tega ni bilo nič.
Zaradi slabih razmer so nekateri dobri strokovnjaki odšli iz rudnika, nekaj pa jih na to še čaka; med vzroki za odhod so navajali tudi, da tu nimajo pravega dela.
Kmetijski nasveti
Mešetarjenju odklenkalo
Koliko razbuijenja, jeze, nezaupanja je doslej povzročalo Mešetarjenje o ceni goveda, pa naj se je ta odločala na odkup nem mestu ali pri tehtanju mesa v klavnici! Marca letos v Beogradu podpisani sporazum o obveznem enotnem ugotavljanju kvalitete in vrednosti mesa goved vseh kategorij na liniji klanja, po enotnih predpisih in enotni metodologiji, obeta, da bo tega enkrat za vselej konec.
V Sloveniji je novost v veljavi že od 1. oktobra, v drugih ^publikah pa jo bodo uvedli z novim letom 1979. Da bi jo v resnici dosledno uveljavljali, je določeno, da brez ustreznih zapisnikov o novem postopku določanja kakovosti in vrednosti taesa ne bo mogoče uveljavljati republiških premij, saj bo le-ta °dvisna od cene in razreda, v katerega bo uvrščeno prodano Meso goveda.
Da se povrnemo na vprašanje, v čem je prevzaprav obetana novost. Podpisan samoupravni sporazum določa, da bodo za to Posebej izurjeni in neodvisni (!) zapriseženi strokovnjaki, agro nomi in veterinarji, na enoten način in po enotnih predpisih ugotavljali kakovost mesa takoj po klanju, ko tehtajo polovice ^klanih živali in jih razvrščajo v posamezne razrede. Ti kontrolorji bodo nadzorovali tudi, če mesarji obrezujejo in oblikujejo klavne polovice po predpisih, s čimer bo preprečena samovolja klavnic, nad katero so se kmetovalci zdaj toliko pritoževali.
Za kmeta rejca govedi bo postopek naslednji. Žival bo, tako kot sedaj, pripeljal na odkupno mesto, kjer jo bo prevzel delavec zadruge, jo oštevilčil z ušesno številko in kmetu zadružniku dal v zameno ustrezno potrdilo. Žival bo s svojo številko „poto-vala“ skozi klanje v klavnici, skozi nepristransko kontrolo in bo °cenjena po enotnih, za vso Jugoslavijo veljavnih merilih oziroma cenah. Ustrezen zapisnik, Id bo vseboval vse potrebne Podatke, bo klavnica že drugi dan po klanju morala poslati v dveh izvodih zadrugi, od koder je prišlo govedo, zadruga pa bo Potem izplačala kmetu denar na podlagi dokumentov iz klavnice, ki jih bo lahko videl tudi nejeveren kmet sam. S tem bo, upajmo, vzpostavljeno medsebojno zaupanje, ki ga je doslej toko manjkalo.	Inž.	M.	L.
V veliki meri je temu kriva nedelavnost osnovne organizacije ZK, ki šteje kar 40 članov. Zaradi napačnega odnosa komunistov sta na rudniku pro-
V Šentvidu nov tozd Iskre-Zmaja
V novembru nova tovarna
V Šentvidu pri Stični ima ljubljanska delovna organizacija industrija električnih baterij Iskra--Zmaj dislociran obrat. Približno 120 delavcev tega obrata se ukvarja s proizvodnjo nekaterih posebnih vrst električnih baterij, in pa z delom proizvodnje, ki se dopolnjuje z ljubljansko proizvodnjo „Zmaja“ v novih tovarniških prostorih na Stegnah.
Industrija „Zmaj“ je v zadnjih letih utrjevala proizvodni program v Šentvidu. Sedaj meni, da je že tako perspektiven, da zagotavlja obratu trajen obstoj in razvoj v prihodnje in s tem socialno varnost za vse zaposlene. To pa je pravzaprav prvi pogoj za organiziranje samostojne temeljne organizacije združenega de-la.V delovni organizaciji potekajo sedaj priprave, da bi z novim letom pričeli z novo samoupravno organiziranostjo. V „Zmaju“ bosta poslej dve temeljni organizaciji, in sicer proizvodnja na ljubljanskih Stegnah in proizvodnja v Šentvidu ter za oba tozda delovna skupnost skupnih služb. Prehod na novo samoupravno organiziranost ne bo težak, menijo v „Zmaju“, kajti v Sentvvidu so že sedaj sami vodili tudi planiranje proizvodnje in že nekaj let sem ločeno spremljali obračun. Programa obeh tozdov se med seboj dopolnjujeta in sta soodvisna, to pa bo tudi osnova, ki bo omogočala čvrsto dohodkovno povezavo.
V „Zmaju“ so prepričani, da bodo do slovesne otvoritve nove tovarne, ki je predvidena v začetku novembra, vse uredili in dobro pripravili za novoletni start.
MARJAN KRALJ
padla dva zbora delavcev. Na tako stanje gotovo ni blagodejno vplivala zadnja novica, da bo v Sarajevu v kratkem stekla proizvodnja plinskih naprav za avtomobile, se pravi program, v katerega so v Kanižarici do sedaj vložili 2,50 milijonov solidarnostnih dolenjskih dinaijev in je poglavitna postavka za prestrukturiranje kanižarske proizvodnje.
Na seji so sklenili, da morajo oceniti dosedanje delo slehernega komunista v tej delovni organizaciji in ugotoviti, če je še lahko član te organizacije. Prav tako bodo ocenili delo vseh vodilnih delavcev, neglede na to, ali so člani Zveze komunistov ali ne. Če bo ocena slaba, bo sledil postopek za razrešitev takega delavca.
Razveseljivo je, da slabi odnosi še niso mogli vplivati na
E osi o vanje delovne organizacije, i je 9-mesečno poslovanje zaključila pozitivno, vendar so poudarili, da bi skrhani odnosi slej ko prej pripeljali tudi do slabega poslovanja. Odkrita beseda na seji občinske konference je tako pripomogla, da so to preprečili.
A. BARTELJ
OBISK IZ KS ZASIP
V okviru sodelovanja med po-i bratenima krajevnima skupnosti-ma Podzemelj in Zasip pri Bledu so v nedeljo, 22. oktobra, gostje z Gorenjske obiskali svoje belokranjske prijatelje. Mladinci iz obeh KS so se pomerili v nogometu, zmagali pa so Podzemelj-čani. Listino o pobratenju sta krajevni skupnosti podpisali letos in se zavzeli za trajno in vsestransko sodelovanje.
- Pa se nekateri še sprašujejo, odkod naš prirojeni smisel za košarko! (Vjesnik, Zagreb)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Do leta 1974 so bili vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina samo tisti pridelovalci vina, ki so dajali v promet vino, označeno z geografskim poreklom. Z novim zakonom o vinu, tj. od leta 1974 dalje, pa je vpis v register obvezen za vse pridelovalce grozdja in vina, ki pridelujejo vino in druge izdelke iz grozdja in vina za promet.
Novi zakon o vinu namreč določa, da smejo kmetje in drugi občani predelovati grozdje v vino in druge izdelke iz grozdja in vina za promet le iz lastnega pridelka grozdja ter da morajo biti tako družbeni, kot tudi zasebni pridelovalci grozdja in vina za promet vpisani v register. Za vpis v register pa morajo pridelovalci vina izpolnjevati predpisane pogoje (6. m 7. člen zakona o vinu).
Osnovni namen zakonodajalca je bil:
- zaščititi porabnika in pridelovalca vina, za kar je potrebna takšna evidenca, ki omogoča kontrolo;
- usmeriti vinogradniško--vinarsko pridelovanja v pridelovanje kakovostnih in vrhunskih vin, za kar so v Sloveniji dane vse možnosti;
- izključiti vsakršne špekulacije z grozdjem in vinom.
Vpis v register
Kako pridobiti pravico za prodajo lastnega pridelka grozdja in vina
Julija letos je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal pravilnik o načinu vodenja registra. Novi register ohranja evidentiranje podatkov o vinogradniških površinah, sortah in prijavo letnega pridelka iz starega registra.-Dodatno pa predpisuje, katere minimalne pogoje glede prostorov, opreme in strokovne usposobljenosti morajo pridelovalci vin izpolnjevati, če pridelujejo vino za promet. Doslej so bili taki minimalni pogoji predpisani le za organizacijo združenega dela, po novem pa so tudi za zasebne pridelovalce vina.
Zakon je prinesel tudi novost, da se kakovostna vina, vključno VThunska, lahko pridelujejo le na posebej določenih vinorodnih območjih Slovenije. Glede na posebne ekološke pogoje in predpisane sorte so v rajonizaciji' vinogradniškega območja Slovenije, ki je bila sprejeta in predpisana s posebnim pravilnikom lani, določeni okoliši in ožji okoliši, kjer se lahko pridelujejo kakovostna vina.
Vse navedeno zahteva ponovno priglasitev vseh pridelovalcev grozdja in vina, to je tudi tistih, ki so že vpisani v register. Z vpisom v register si npr. zasebni pridelovalec grozdja m vina pridobi pravico do prodaje lastnega pri-
delka iz grozdja in vina, hkrati pa vinogradniki uživajo posebno zaščito v pridelovanju in prometu vina.
Medtem ko je za vpis v register za pridelovalce grozdja potrebno le, da se izkažejo o lastnem pridelku (z vsemi potrebnimi podatki), pa je za pridelovalce vina potrebno tudi, da imajo ustrezne prostore, opremo in da so strokovno sposobni za predelavo.
Rok za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina je do 15. novembra vsakega leta.
POSTOPEK ZA VPIS V REGISTER
Organizacije združenega dela, kmetje in drugi občani, pridelovalci grozdja in vina, se priglasijo za vpis v register pri tisti občini, na območju katere imajo vinograde. Organizacije združenega dela - vinske kleti, ki predelujejo grozdje v vino, ga negujejo in pripravljajo za promet, in tiste organizacije, ki vino samo negujejo in polnijo, se priglasijo za vpis v register pri tisti občini, kjer je sedež kleti.
Pri priglasitvi v register pridelovalcev izpolni predpisani obrazec. Na podlagi priglasitve in ugotovitve, da pridelovalec izpolnjuje pogoje za vpis v register, izda pristojni organ občine odločbo o vpisu pridelovalca v register in določi registrsko številko, ki je važen podatek v dokumentih o prometu z vinom ali grozdjem. Priglasitev pridelovalca za vpis v register je torej po novem predpisu vezana na u pravni postopek. Pristojni upravni organ občine, ki vodi register, lahko pridelovalca, če ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih jev, s posebno odločbo tudi
Izbriše iz registra.
Pridelovalcu, ki 9e priglasi za vpis v register v predpisanem roku, t.j. do 15. novembra tJ., vendar pa vseh predpisanih minimalnih pogojev še ne izpolnjuje, je dana možnost, da jih v roku do 30. novembra prihodnjega leta (1979) izpolni. Do takrat pa se na podlagi priglasitve šteje, kot da je vpisan v register.
Pridelovalci, vpisani v register morajo vsako leto do 30. novembra prijaviti ves svoj pridelek grozdja, mošta ali vina. Prijava letnega pridelka je za pridelovalca dokument, na podlagi katerega se izkaže o pridelanih količinah grozdja, mošta ali vina v letu prijave, t.j. za tekoče leto pridelovanja, in na podlagi katerega lahko prodaja svoje pridelke, hkrati pa je dokument za zaščito geografskega porekla in kakovosti njegovega vina, pridelanega v letu pnjave.
Vsem pridelovalcem grozdja in vina priporočamo, naj ne odlašajo s priglasitvijo za vpis v register, pač pa naj to opravijo ta-
Inž. CILKA AN2IČ, republ. sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
I1ME
Krka prodira v treh smereh
Novomeška tovarna Krka se trenutno bavi z več investicijami, ki znašajo preko 1 milijarde dinarjev — Te bodo odprle 556 novih delovnih mest
Tovarna „Kika“ je ne le v novomeški občini in na Dolenjskem, marveč tudi v Sloveniji sploh eden redkih kolektivov s čvrsto zastavljenimi razvojnimi programi, ki ne ostajajo zgolj na papiiju. Naložbe preko 1 milijarde dinarjev, s katerimi se trenutno spuščajo v gradnje, bodo leta 1980 omogočile že za 50 odst. večjo
Sroizvodnjo in za 65 milijonov več čistega deviznega priliva kot v :tošnjem letu.
.Krki" očitno ne manjka idej, saj imajo popolnoma izdelane razvojne načrte za tri področja: za proizvodnjo in predelavo farmacevtskih surovin, turistični načrt in sanacijo Inisa. Trenutno zaključujejo manjše investicije: gradnjo obrata za predelavo zelišč v Svrljigu v Srbiji, mešalnico v Novem mestu in razvojni polindustrijski obrat v Novem
Cesta, ki...
(Nadaljevale s 1. strani)
so suhoparni računarji vedno znova dokazovali, da so ob tehničnem napredku in sodobnih strojih mladinske delovne akcije nepotrebne. Številne akcije, ki so bile v zadnjih letih, pa so te trditve ovrgle, posebno še če pojmujemo udarniško delo celovito, kot veliko šolo življenja za mladega človeka, zavestne discipline in solidarnosti.
V svojem govoru je dejal, da bo! treba v prihodnje še več samoiniciativnosti, saj se v mestih in vaseh kar ponujajo številne priložnosti, Iger bi mlade roke skupaj s starejšimi lahko poprijele za udarniško delo. Spodbud za takšno delo je zaenkrat še premalo, predvsem v mestih, kjer so dosedanje prevelike krajevne skup-' nosti izgubljale neposreden stik z občani, njihovimi željami in potrebami.
Na koncu se je Lojze Briški zahvalil brigadirjem za pred dvajsetimi leti opravljeno delo ter dejal, da so takrat opravljeno delo pa tudi] uspehi kasnejših generacij brigadirjev spodbuda, da bomo take oblike udarniškega dela in prostovoljnosti gojili tudi v prihodnje.
J. P. in M. L.
TRI OKTOBRSKE NAGRADE
mestu. Hkrati začenjajo dva nova investicijska programa:	gradnjo
obrata za bazične farmacevtske surovine v Novem mestu in gradnjo obrata v Ljutomeru, kjer bodo delali multivitaminske mineralne preparate, zaščitene glede obstojnosti.
Nedavno tega so na tiskovni konferenci predstavniki „Krke“ pojasnjevali to veliko ekspanzijo, obenem pa so odgovorili na vprašanje, zakaj gradijo drugod, ko imamo nerazvite predele tudi doma. Pojasnili so:
„Zaradi poslovnih interesov smo prisiljeni spuščati se v gradnje zunaj občinskih in regijskih meja, ker si s tem zagotavljamo prodor na širše jugoslovansko tržišče. Smo preveli-
»misija za podeljevanje brskih nagrad je predlagala
POMNIK - Ob Drejčetovi poti v Žabji vasi
ki, da bi lahko ta vidik poslovnosti zanemarili. Zlasti so za nas privlačni nerazviti predeli (ugodni krediti), kjer pa so pogoji za našo dejavnost in kjer domače sile prizadevno pomagajo pri uresničitvi naših programov. Zavoljo poslovnega interesa je „Krka“ tudi v Keniji postavila tovarno. Nismo opustili zamisli, da bi z manjšimi investicijskimi programi podprli nerazvite predele v domači regiji, vendar je potrebno najti tako dejavnost na primernem kraju, ki bi ustrezala proizvodnji Krke. V krajih brez vode na primer za nas ni mesta."
Osnovni cilj vseh Krkinih programov je izkoristiti domače surovine in se osamosvojiti od drugih dobaviteljev. Pri vseh programih dajejo prednost proizvodnji farmacevtskih surovin, razen tega pa uresničujejo še srednjeročni program ostalih dejavnosti
Ob tem, ko nekatere investicijske programe dokončujejo, druge začenjajo, imajo pripravljene že tretje: nadaljnja vlaganja v zdraviliški turizem in sanacijo Inisa. Kar 600 milijonov dinarjev je predvidenih za zdraviliški program Šmarjeških Toplic z depandanso Stari grad, kjer bodo razvijali zdraviliško dejavnost za srčna in živčna obolenja, pa v Dol. Toplicah, namenjenih zlasti revmatično bolnim in rekvenales-centom. Del turističnih investicij pa je namenjen Otočcu, kjer bodo restavracijo pri jurčkih usposobili za kongresni turizem in jo še za enkrat povečali.
Medtem ko se bodo turistični programi uresničevali postopoma, končani pa bodo do leta 1982, bo Inis saniran že leto prej, celoten farmacevtski program pa že konec leta 1980. Zdajšnje naložbe 1,170 milijarde dinarjev bodo dale skupno 556 novih delovnih mest, od tega v Novem mestu 302, v Ljutomeru 179 in v Svrljigu 75. Ze v letu 1980 računa Krka na polovico večjo proizvodnjo, kot jo ima zdaj in na za preko milijardo dinarjev večji celotni prihodek.
R. BACER
Komisija za oktobrskih nagrad zborom občinske skupščine, da bi za letošnji občinski praznik proglasila tri oktobrske nagra-
E' nce: Jožeta Staniča za dolgo-tno vodenje godbe na pihala iz Kapel, Mirka Kambiča za prizadevno družbenopolitično delo in organizacijo krvodajalstva, Ivana Videniča pa za dolgoletno in uspešno delo na gospodarskem in družbenopolitičnem področju.
POSTOPOMA DO BESEDE
Sindikalne skupine se med delavci postopoma že uveljavljajo, vendar ne povsod. V krški občini ugotavljajo, da predvsem v manjših kolektivih še niso zaživele. Ponekod so jih sicer ustanovili, vendar se ne sestajajo dosledno pred sejami izvršnih odborov in tako obveščenost še vedno ni zagotovljena v obeh smereh. Odbori potem pač ukrepajo po presoji, čeprav bi bil ob sodelovanju skupin marsikak sklep lahko drugačen.
En praznik, dve slavji
Slovesnosti v KS Žabja vas v spomin na dogodke iz NOB
V spomin na dogodke pred 35 leti so v nedeljo, 22. oktobra, v Žabji vasi prav na dan, ko so pod strdi fašističnega okupatorja padli prvi vaščani, pripravili dve proslavi.
Pri trgovini KZ Krka so v prisotnosti številnih krajanov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine razvili prapor KO ZZB NOV Žabja vas. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril prvoborec dr.
Adolf Medvešekin orisal delež, ki so ga prispevali krajani Žabje vasi v vojni in v povojni obnovi porušene domovine. Po kultur-' nem programu, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole Grm,
mladinci Žabje vasi in godba na pihala iz Novega mesta, so vsi udeleženci odšli k novemu spominskemu obeležju na robu gozda ob Drejčetovi poti, kjer. so bili med vojno zajeti in zverinsko ubiti domačini Franc Golob, Maks Jakopin in Jože1 Rifelj. Spomenik je odkril organizator vstaje v Novem mestu Rihard Romih in ga dal v oskrbo aktivu ZSMS.
Berite
»Dolenjski list«
ZAHVALA ZB ŽABJA VAS
Odbor ZB Žabja vas se javno zahvaljuje vsem krajanom in delovnim organizacijam iz Novega mesta in Straže, ki so denarno ali kako drugače pripomogli k postavitvi spomenika in nakupu prapora. Tega so v nedeljo slovesno razvili ob odkritju spomenika na koncu Drejčetove poti v Novem mestu.
BORCI DOBILI PRAPOR - Inž. Miha Krhin, direktor KZ Krka iz Novega mesta, je v imenu pokrovitelja izročil prapor predstavniku KO ZZB NOV Žabja vas. (Foto: Pavlin)
DOLENJSKI LIST
SEVNICA: PODPORA BANKI
V torek, 24. oktobra, je družbenopolitični zbor sevniške občinske skupščine posvetil veliko pozornosti obravnavi dosežkov polletnega gospodaijenja. Izčrpno razpravo so oblikovali v 12 tehtnih priporočil združenemu delu. Zanimiva je bila razprava cele vrste delegatov, ki menijo, da komaj po letu dni dela Ljubljanske banke - Temeljne banke za Posavje ni umestno dvomiti o njenih sposobnostih. Podpredsednik družbenopolitičnega zbora in glavni direktor Lisce Valentin Dvojmoč je dejal, da je kljub določenim težavam posavske banke umestneje združevati delo in sredstva preko nje, tako kot so se bili tudi dogovorili ob njeni ustanovitvi. Posavska banka je imela doslej posluh za vse sanacije v regiji, med drugim tudi za krmeljsko Metalno.
A. Ž.
JUTRI NA SEJI SKUPŠČINE
V Krškem bodo jutri, 27. oktobra, zasedali zbori občinske skupščine. Razpravljali bodo o samoupravni organiziranosti krajevnih skupnosti, da bi še pred javno razpravo opozorili na tista vsebinska in organizacijska vprašanja, ki so pomembna za hitrejše uveljavljanje KS. Tokrat je na dnevnem redu tudi informacija o vlogi in nalogah INDOK centra (informapijsko-dokumentacijske službe) ter predlogih za njegovo ustanovitev in delo. Delegati bodo odločali tudi o uvedbi postopka za sprejem simbola občine, sklepali o zazidalnem načrtu stanovanjsko-obrtniške cone na Senovem ter spremembi urbanističnega načrta za Krško z Leskovcem.
*
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
S
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
■i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
1
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
*
i
i
i
i
i
*
i
i
i
i
i
i
*
1
J
i
J
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
'i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
SREČANJE GENERACIJ BRIGADIRJEV
To pot so brez krampov in lopat, saj so prišli na proslavo dvajsetletnice, na srečanje dveh generacij. Stari prekaljeni brigadirji, brez okraskov, pa vendar udarniki, in udeleženci najtežjih povojnih brigadirskih akcij, nemo zro na mlade in na njihovo veselo ,Jiorukanje“, ki ga spremlja brigadirska pesem. Tu in tam se kdo od ,,starih", ki so še vedno pripravljeni, da poprimejo, če bo potrebno, le vključi v neskončno Žikino kolo, kot nekdanji sekretar komiteja ZK na avtocesti Ljubljana-Zagreb, Niko Belopavlovič. Veterani, na čelu z Glavnim štabom, pa bodo ostali zapisani v zgodovini avtoceste. Štiristošestinšestdeset brigad in v vsaki prek sto mladih, prek sto prijateljev, tovarišev, graditeljev, delavcev, kmetov dijakov in uslužbencev. Edinstvena šola na svetu. Prišli so od vsepovsod in združil jih je en sam cilj na eni akciji, katere dvajsetletnico so
*
i
★
*
★
i
Najprej ustvariti
Kočevje: priprave na sindikalni kongres — Nove tozd
Med razpravami o materialih za sindikalni kongres so v osnovnih organizacijah sindikata v kočevski občini posvetili posebno pozornost organiziranosti organizacij združenega dela (OZD). Tako so se na sindikalnih sestankih in zborih delavcev v Melaminu odločili za ustanovitev treh tozdov, v Avtu pa dveh in delovne skupnosti skupnih strokovnih služb.
Nova organiziranost bo uveljavljena, če se bodo delavci zanjo odločili na referendumih. Te razprave so posebno žive še zato, ker predpisi določajo, da mora biti samoupravna organiziranost in samoupravna zakonodaja v OZD usklajena z zakonom o združenem delu do konca decembra letos.
V luči kongresnih dokumentov so sidnikalne organizacije obravnavale tudi najbolj pereče zadeve, ki se pojavljajo v njihovih OZD. Seveda so tu vzeli pod drobnogled dohodkovne odnose, pri čemer pa so spet posvetili posebno pozornost nagrajevanju po delu. Ob tem pa so ponekod dali več poudarka delitvi, drugod pa so že uvideli, da je treba dohodek predvsem najprej ustvariti <« šele nato deliti.	P-
GASILCI TA TEDEN
Teden od 23. do 29. oktobra je teden požarne varnosti. Vsa društva v brežiški občini so na nogah. Urejajo gasilske domove, pregledujejo opremo, organizirajo predavanja ter sodelujejo pri preventivnih pregledih industrijskih objektov, stanovanjskih blokov ipd. Teden bodo na pobudo občinske gasilske zveze zaklju-
čili z veliko skupno vajo močnejših gasilskih enot. Praktične vaje pripravljajo društva tudi za šolsko mladino. Učence na predavanjih seznanjajo s samozaščitnimi ukrepi pred požarom. Predavanja se vrstijo od ponedeljka dalje.
BLIŽE PROMETU
Sedanje poslopje postaje milice v Brežicah je precej od-! maknjeno, odkar se je ves promet preusmeril na novi savski most. Ob letu dni bodo speti sredi življenja, predvsem pa bliže prometnim žilam, saj so v torek postavili temeljni kamen za novo poslopje v neposredni bližini križišča s priključkom na novi savski most, ob glavni mestni vpadnici. Stavba bo imela nekaj nad 500 kvadratnih metrov koristne površine. Na ireselitev računajo prihodnje eto za občinski praznik.
f
le
Št 43 (1524) - 26. oktobra 1978
pisma
in
odmevi
9m< J|
UrecUu^jtoo'
KONČNO NOVI ŠOLSKI PROSTORI
Obljube delajo dolg in artiška osnovna šola bo imela kmalu izplačanega. Težko pričakovana otvoritev novega dela sole bo 28. oktobra. Vsem, ki se bodo udeležili slovesnosti, bomo učenci pokazali, kaj smo lani dosegli z izvenšolsko dejavnostjo, na ogled bo likovna razstava, pripravili pa bomo tudi kulturni program. Novih šolskih prostorov smo zelo veseli, čeprav je obljubljena telovadnica ostala v načrtih.
MARINKA SOTLER nov. krožek OS Artiče
OB SPOMENIKU ŽRTVAM NOB
Učenci vseh razredov smo se 21. oktobra zbrali ob spomeniku na koncu Šentjerneja, kjer so pred 35 leti Nemci zverinsko ubili 27 vaščanov. K spomeniku smo položili venec, prižgali svečke in pripravili kratek kulturni program. O tragičnem dogodku pa nam je pripovedoval tov. Škrbec.
MOJCA SINTIČ lit.-novin. krožek OS Šentjernej
POMAGALI SMO VAŠČANOM
Skupina učencev 5., 6. in 7. razredov šentjemejske osnovne šole se nas je 14. oktobra s kolesi odpeljala na delovno akcijo v majhno vas Veliki Ban. Tam smo z motikami zagrinjali vodovodne jarke in tako vaščanom precej olajšali delo pri napeljavi vodovoda.
MOJCA SINTIČ lit.-nov. krožek
PO POTEH BREŽIŠKE ČETE
Občinska zveza za telesno kulturo brežiške občine je skupaj s planinskim društvom Brežice organizirala pohod „Po poteh brežiške čete", katerega se je udeležilo tudi 18 mladincev iz naše šole. Pred šolo v Sromljah nam je Milan Kostevc, borec Kozjanskega odreda, povedal nekaj o brežiški četi, nato pa smo krenili proti spomeniku na Silovcu. Tam smo položili venec in nadaljevali pot preko Drenovca do doline, kjer je padla Srečova četa. Kostevc je živo opisal potek borbe. Nadaljevali smo pot do spomenika padlih partizanov, kjer smo položili venec in z enominutnim molkom počastili njih spomin. Nato smo se vrnili v Sromlje, kjer smo imeli tekmovanje v orientaciji.
JOŽE ŠOŠTARIČ OŠ Artiče
PO HRVATSKI IN BOSNI
Učenci osmih, razredov smo v oktobru šli na tridnevni izlet po Hrvatski in Bosni. V Zadru smo si ogledali staro cerkev in ostale mestne znamenitosti, v Šibeniku smo irespali, nato pa smo se odpeljali do
POHVALE DM POSNEMANJA VREDNO
V petek, 20. oktobra letos, sta organizaciji ZB Ribnica in Gorenja vas pri Ribnici povabili na družaben večer vse pevce moškega' pevskega zbora „Urban“, godbenike in še nekatere! kulturne izvajalce, ki so sodelovali pri odkritju spomenika v Lepovčah pri Ribnici. To povabilo ZB je pohvale in posnemanja vredno, saj se le redkokdaj zgodi, da se< družbenopolitične organizacije spomnijo na kulturnike tudi takrat, ko jih ne potrebujejo.
IVE STANIČ
„Še en udarec sodelovanju”
Industrija otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice pojasnjuje svoj izstop iz članstva Ljubljanske banke - Temeljne banke za Posavje, Dolenjskemu listu pa očita enostransko
obveščanje	_____
Dne 5. oktobra 1978 je bil v vašem listu pod naslovom „Še en udarec sodelovanju", objavljen članek novinarja Alfreda Železnika.
Razlog, da je Jutranjka izstopila iz članstva Ljubljanske banke-Temeljne banke za Posavje, je ta, ker ji navedena banka kljub obljubam ni hotela ali mogla sofinancirati njenega nadaljnjega razvoja.
Resnici na ljubo naj povemo, da je	Jutranjka koristila
povprečno 22,000.000,00 din
M IH ^
K
VSI SO POMAGALI - Teden dni pred otvoritvijo nove osnovne šole v Artičah so krajani organizirali delovno akcijo za ureditev njene okolice. Sodelovali so člani Zveze borcev NOV, rezervni starešine, člani mladinske organizacije in pa seveda šolaiji. (Foto: M. Zupančič)
Nastop pred praznimi sedeži
Le 30 mladincev na akademiji v čast kongresa ZSM
varja, kjer smo obiskali znamenito Titovo jamo in muzej. V Jajcu smo prespali in naslednji dan po ogledu muzeja odšli v Jasenovac, kjer stoji lep spomenik žrtvam zadnje vojne. V Krško smo se vrnili pozno zvečer. Bili smo utrujeni, vendar veseli in polni novih doživetij.
ROMAN VOGRINC OŠ Jurij Dalmatin Krško
DOMAČA IN UMETNA OBRT
S starši sem si ogledala II. slovensko razstavo domače in umetne obrti, ki je bila v Slovenj Gradcu od 6. do 15. oktobra. Razstavljala je tudi moja babica, in sicer tri prte. Prireditev so zelo dobro pripravili in
pri ogledu smo imeli veliko dela, saj je svoje izdelke razstavljalo več kot 130 obrtnikov in obrtnic. Videla sem lončene posode, igrače iz blaga, prtičke iz domačega platna, belokranjske pisanice, nakit itd. Najdalj smo se ustavili pri dveh dekletih klekljaricah.
IRENA URŠIČ OŠ Krško
Novomeške tabornice Na milovanovičevem
MEMORIALU
V nedeljo, 22.10. 1978, se je ekipa tabornic-mladink OGT iz Novega mesta udeležila republiškega orientacijskega tekmovanja za Milovanovičev memorial, kije bil na Urhu pri Ljubljani. Testi so zajeli vprašanja iz prve pomoči in varstva narave, na pohodu pa smo morale najti pet kontrolnih točk. Tekmovalo je 44 ekip iz Slovenije, novomeške tabornice pa so se uvrstnile med prvih pet. - Spoznale so se s številnimi tekmovalci taborniki, člani TVD Partizan in pripadniki JLA.
MARUŠA PEZDIC
V počastitev 10. kongresa ZSM je osnovna organizacija ZSM Ribnica pripravila 13. oktobra akademijo, na kateri so sodelovali ribniški mladinci, nonet „Vitra" in vojaški ansambel SMB. Proslava je imela namen pokazati življenje in delo mladine od NOB pa do današnjih dni. Glasbeni vložki, recitacije in spremljava klavirja so res prikazali pravo podobo mladega človeka, njegove misli in hotenja.
Na žalost pa moramo ugotoviti, da občani Ribnice niso zainteresirani, da bi si ogledali plod našega dela. Kljub plakatom in osebnim vabilom je bila dvorana doma JLA v petek, 13. oktobra, skoraj prazna. Akademijo si je ogledalo le okoli 30 mladincev in gojenci šole za miličnike. Tudi pozive, naj za kongres izobesijo zastave, so skoraj vsi občani prezrli.
Mladinci iz vse občine so zelo svečano počastili svoj kongres, posebno še na območju Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Kurili so kresove in organizirali prostovoljne delovne akcije. Vsi podatki še niso zbrani, po dosedanjih pa so v Loš-
POIMENOVANJE BRŠLJINSKE ŠOLE
Naša šola se bo dne 27. X. poimenovala po XII. SNOUB.
Pričakujemo komandanta brigade in slavnostno govornico tovarišico! Marušo Saje, poročeno Krese, na-] rodnega heroja Franca Kreseta--Cobana, prvega komandanta XII. brigade tovariša Božoviča-Raca^ko-)
kem potoku kar štiri osnovne organizacije ZSM organizirale prostovoljno delo.
VIKA ŠKRABEC
bančnih kreditov ob 10 — 12% obrestni meri, višina njenih sredstev pri banki, avista sredstva in hranilnih vlog delavcev pa je bila povprečno 23,000.000,00 din, pri čemer pa banka Jutranjki na ta sredstva, razen hranilnih vlog, ki jih je obrestovala po 7,5 % ni prii znala ustreznih obresti. Že samo iz navedenih podatkov, iz katerih izhaja vsaj to, daje imela banka iz naslova „sodelova-nja“ z Jutranjko na leto približno za 1,800.000,00 din več koristi, ob dejstvu, da se je dejansko celotni poslovnoproizvodni. proces financiral s sredstvi Jutranjke , oziroma njenih TOZD-ov, je mogoče nedvomno zaključiti, da banka ni imela zadostnega posluha za sodelovanje z Jutranjko, daje bilo takšno sodelovanje (beri nesodelovanje) za Jutranjko nesprejemljivo, zato je bila njena odločitev, da izstopi iz banke, edina alternativa, njen izstop pa ni bil v ničemer demonstrativen , kot to zatrjuje enostransko informirani novinar v svojem članku in kar izhaja tudi iz podnaslova.
Jutranjka se je torej odločila za sodelovanje z banko, za katero meni, da bo resnično v obojestransko korist, pri tem pa je ni prav nič motil naslov, niti sedež banke, s katero se je odločila v bodoče sodelovati, kajti Jutranjka proda kar 74 % svojih izdelkov v drugih republikah.
Delavci Jutranjke pa so zlasti
!>resenečeni, da lahko Dolenjski ist tako enostransko informira svoje bralce, kajti tako pisanje bo imelo lahko določene učinke v drugih republikah, kjer ima tudi Ljubljanska banka svoje podružnice in nobenega dvoma ni, da bodo tam spregovorili odgovorni ljudje o stališčih, ki jih je zavzel list v svojem članku.
ŠPORTNI DAN
17. oktobra smo imeli na naši šoli športni dan. Zbrali smo se pred šolsko stavbo. Najprej smo se pomerili v igrah z žogo, in sicer ,med dvema ognjema’. Hitro smo dobili šolske prvake. Nato je prišel na vrsto kros. Zbrali smo se pri spomeniku na Cviblju, tekli pa smo učenci od 5. do' 8. razreda. Po razglasitvi najboljših smo odšli še na sprehod.
MARKO KOCUTAR OŠ Žužemberk
Mislimo, da so kakršnekoli sugestije tiska o zapiranju v ozke kroge, poslovno in drugače nesprejemljive in posebno škodljive, če temeljijo na popačenih osnovah in podatkih. Poslovni odbor Jutranjke zanj — direktor delovne organizacije
KARL VEHOVAR
Sram me je...
To, da živimo danes v enakopravni družbi, slišimo vsak dan. Iz tega naj bi sledilo, da imamo tudi vsi enake pravice. Vem, da bo marsikdo začudeno pogledal, češ saj jih imamo. Pa jih res imamo? Kje in kdo?
Ime mu je Valentin Razigran fantič, kot nešteto drugih, učenec 4. razreda. Pa so mu zrasli lasje do take dolžine, da jih je bilo potrebno postriči. Nič lažjega, k frizerju - pa bo! Pa ni bilo! Je prišel Valentin k frizerju, imel je denar s seboj. Njegovi črni lasje so se mu svetili - ne od umazanije, saj se je tisti dan skopal, si umil glavo in se oblekel v čisto perilo. Kaj je bilo torej vzrok, da je prišel Valentin domov neostrižen in žalosten? Žalost je bila v njegovih očeh, žalost in ■ grenko spoznanje. Kaj more, če se piše Brajdič? Nič, pa vendar je to večkrat še kako pomembno.
Ne, v mojih očeh ni bilo začudenja, le sram, sram za vse nas, za našo enakopravnost, za vse lepe besede, ki jih govorimo, govorimo. .. SLAVA MENCIN, ŠENTJERNEJ
STO TABORNIKOV V RA GO VEM LOGU
Prejšnji petek se je 107 tabornikov - od medvedkov do članov -na pobudo Hortikulturnega diuštva Novo mesto udeležilo čistilne akcije v Ragovem logu. Na prostor, kjer kurijo po navadi taborne ognje, so zavlekli precej dračja in tako očistili gozd ter sprehajalne steze, v prenovljenem Ragovem logu. S tem akcija še ni končana; posamezne' čete bodo še posebej tudi same organizirale čiščenje gozda, ki naj bi postal priljubljen novomeški park.
MARUŠA PEZDIC
Za boljšo sliko na ekranih
Pretvornik na Plešivici bo po predračunu stal več kot 3,340.000 din_
Pred kratkim je predsedstvo občinske konference SZDL Novo mesto razpravljalo o prizadevanjih krajevne skupnosti Dolenjske Toplice in Žužemberk, da bi postavili televizijami pretvornik na Plešivici. Člani predsedstva so sprejeli predračun in vire financiranja ter akcijo soglasno podpiii.
mandanta Jeriča, avtorja knjige Dvanajsta brigada tovariša Lada Ambro-žiča-Novljana, tovariša Šiliha, pred-
sednika občinske skupščine Marjana Simiča, predsednika IS občine Jan-i ka GoleŠa, sekretarja OK ZKS Francija Borsana, komandanta garnizije Bršljin, člane odbora XII. brigade iz Novega mesta in iz ostalih podod-1 borov v Sloveniji, predstavnike Novoteksa in krajevnih skupnosti.
ANDREJA RADEŽ L iterarno-novinarski krožek
osnovne šole BRŠLJIN
Televizijski sprejem je namreč v Topliški dolini ter Suhi krajini slab in krajani so si že dolgo časa prizadevali za boljše slike na zaslonih. Zaradi tega so sestavili gradbeni odbor, ki se je takoj lotil zastavljenih nalog in prvi uspehi so že znani. Pretvornik bo po predračunu stal več kot 3.340.000 din. Ljubljanska RTV naj bi prispevala 1,053.000 din, SIS za kulturo in izobraževanje Novo mesto 525.000 din, -Krka-tozd Zdravilišča 483,000, podjetja, v katerih so zaposleni delavci iz omenjenih krajevnih skupnosti, pa okoli 408.000 din. Člani gradbenega odbora so sporočili, da so več kot dve tretjini načrtovanega denarja že zbrali, ravno sedaj pa je v teku nabiralna akcija. Kaže, da bo tudi ta v celoti uspela, kajti do sedaj skoraj ni bilo družine s sprejemnikom, ki bi odrekla svojo pomoč. Krajani iz krajevnih skupnosti Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Semič, Dobrnič, Knežja vas in Zagradec, oziroma tiste vasi, ki jim bo novi pretvornik omogoča dober sprejem prvega in drugega ljubljanskega televizijskega sporeda in prvega zagrebškega, so sklenili, da bodo prispevali po 1000 din..
Povrhu vsega je gradbeni odbor pripravil nekaj prostovoljnih udarniških akcij za izkop temeljev. Prve
so se udeležili mladinci žužemberške Iskre. Na vrhu Plešivice so se spoprijeli s kamnom in izkopali temelje za
Kdaj mestni promet v Krškem?
Postajališč še nimajo
Zamisli krške podružnice celjskega ,Jzletnika“, da bi v Krškem uvedli mestni avtobusni promet, niso nove. Prvič so o njih govorili že pred ureditvijo podaljška mostu čez Savo, ko so ugotavljati, da bi bila edina ovira zanj z zapornicami urejeni prehod čez železniško progo-
Ko je bil ta objekt odprt, so čakali na dokončno ureditev mestne cestne obvoznice, z njo pa naj bi bila od-i pravljena še zadnja ovira zanj. Pa vendarle do te novosti najbrž še ne bo prišlo tako kmalu. Mestne prometnice namreč še nimajo urejenih primernih postajališč, ki so za mestni promet nujna, njegov pričetek pa pri izletniku povezujejo še z gradnjo osrednje avtobusne postaje, ki naj bi jo postavili na levem savskem bregu.
Če bodo do konca novembra dobili zanjo vso potrebno lokacijsko dokumentacijo, potem bi jo lahko zgradili že drugo leto, v nasprotnem primeru pa naj bi z deli pričeli šele 1980. leta.
Ž. ŠEBEK
televizijsko hišico, za stolp pa bodo temelje kopu., konec tega tedna. Lotili so se tudi tako imenovanih spremljajočih del. Iz Preloga se proti Plešivici vije nova, 2400 m dolga cestna trasa, iz Drenja proti bodočemu pretvorniku pa kopljejo jarek za električni kabel, ki naj bi ga položili do konca tega meseca, j p
Še tri znamke
V našem listu smo že objavili, katere znamke bodo še izšle do konca leta, in to v okviru načrta izdaj, ki ga je za letos izdala Skupnost jugoslovanskih PTT. Vendar se je tudi letos ponovilo, da bodo izšle do konca leta še posebne priložnostne znamke, ki v prvotnem načrtu niso bile predvidene.
Tako so ali bodo izšle poleg teh, o katerih smo v listu že pisali, še naslednje znamke: 5. oktobra znamka za 2 din, posvečena stoletnici kresnenske vstaje. Na znamki je prikazan pečat vstaje. 16. oktobra1 znamka za 2 din, posvečena 200-let-! nici izobraževanja učiteljev v Som-boru. Na znamki bo stara stavba1 učiteljske šole v Somboru. 21. oktobra znamka za 2 din, posvečena 100-letnici Rdečega križa Hrvatske. Na znamki je znak Rdečega križa.
Vse tri znamke je tiskal Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu, namenjene pa so notranjemu poštnemu prometu. Tiskane so v polah po 25 kosov v tehniki večbarvnega ofseta. Za vsako znamko so bili izdani tudi priložnostni ovitek in ovitek prvega dne (FDC).
ANDREJ ARKO
UDARNIŠKI DAN ZA PRETVORNIK - Mladinci in mladinke iz žužemberške Iskre so se pred kratkim udeležili prostovoljne delovne akcije in na Plešivici izkopali temelje za televizijsko hišo. Na sliki: mladi po opravljenem poseku.
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 31. X.
PETEK, 27. X.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.00 TV V SOLI: Ruščina, Od petka do petka, Obdelava lesa
10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V SOLI, ponovitev
16.40	Šahovski komentar
17.10 POROČILA
17.15	VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA
17.30	VRAGOLIJE MAJE SKOW-RON
18.00 OBZORNIK
18.10 SREČANJE OKTETOV
Z letošnjega srečanja oktetov v Šentjerneju so televizijci pripravili nekaj polurnih oddaj. V prvi bomo sledili nastopu Sentjernejskega okteta in Obirskega ženskega okteta z avstrijske Koroške. Oba zbora sta se predstavila v proizvodni dvorani)
novomeške IMV. S te prireditve bomo v naslednjih oddajah videli še druge oktete pa tudi klapo iz Mostarja, pripravljen pa je tudi posnetek nastopajočih na šentjernejskem hipodromu. Kot vemo, je tedaj vsak od devetindvajsetih oktetov zapel po eno pesem, vsi skupaj pa pod vodstvom Antona Nanuta še štiri.
18.40	izbira Študija in poklica: SLAVISTIKA Govoriti lepo slovenščino in poznati vsaj osnovna dela slovenske književnosti je dolžnost vsakega Slovenca, žal le na papirju. Strokovno se s tem ukvarjajo slavisti, ki poleg slovenskega jezika in literature pro-. učujejo in poučujejo tudi druge slovanske jezike in književnosti. Slavisti delujejo kot prevajalci, lektorji, knjižničarji, novinarji, časopisni in radijski uredniki, pa tudi poučujejo, bodisi na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	IZVOLITE, KAR NAPREJ, zabavnoglasbena oddaja
21.10 RAZGLEDI: TRENUTEK
VESOLJSKE ZNANOSTI
Ob 29. kongresu mednarodne astronavtičnc federacije, ki je bil na začetku tega meseca v Dubrovniku, so ljubljanski televizijci posneli oddajo, ki bo prikazala, na kakšni razvojni stopnji je človeško delovanje glede posegov v vesolje. Veliko zni-mivega o sovjetskih dosežkih bodo povedali kozmonavti, ki so pred nedavnim bivali v vesolju,.o svojih načrtih pa bodo govorili tudi predstavniki NASA.
2.05	TV DNEVNIK
22.20	BARETTA
23.10	POROČILA
16.55	Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -
17.45	Otroška oddaja - 18.15 Premor ob glasbi — 18.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Strasbourga) — 20.30 Na dnevnem redu je kultura - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.50 Portreti: Andrea Leši — 22.20 Koncert zagrebških solistov (prenos iz Rovinja)
SOBOTA, 28. X.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana.
10.50 in 15.35 POROČILA
15.40	JUGOSLAVIJA: ZRN, prenos rokometnega srečanja ženskih ekip iz Varaždina (med odmorom GLASBENA MEDIGRA)
16.50 HUJDUK: RADNlCKI, prenos nogometne tekme
8.00 POROČILA
8.05	PROFESOR BALTAZAR
8.15	Čarobna žoga
8.30 TRINAJSTLETNIKI
9.00 DALJNOGLED
9.30 CAS, KI ŽIVI: BOJ PRIMORSKE MLADINE ZA NOV, LEPŠI DOM
Na Primorskem sta bila v zadnjem času dva velika dogodka: proslava obletnice odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji in kongres slovenske mladine. Kdor ni utegnil v torek, si lahko tokrat ogleda oddajo o večdesetletnem boju primorske mladine za svobodo, neodvisnost in' združitev z matično domovino. Govorili bodo ljudje, ki so nekdaj mladi občutili strahote fašističnega zatiranja.
10.00 A. Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO
18.45	OBZORNIK
18.55 MUPPET SHOW (gostuje Bob Hope)
19.30	TV DNEVNIK
20.00 F. Cialente: CAM1LLA
20.55 MODA ZA VAS
21.05	TV ŽEHTNIK
22.00 GRISSOMOVA TOLPA, film Film z gornjim naslovom je bil
posnet po literarni predlogi Jamesa
H.	Chaseja in sodi v sklop najbolj
znanih kriminalk (Kaj seje zgodilo z Baby Jane? , Umor sestre George, Tiho, sladka Charlotte ameriškega režiseija Roberta Aldricha, ki se je po nepričakovanih preobratih, psihološkem očrtovanju junakov in še nekaterih posebnostih tega filmskega žanra dokaj približal mojstru grozljivk A. Hitchcocku. Gre za pripoved o ugrabitvi hčerke newyor-škega bogataša, in ko tolpa že skoraj dobi zahtevano odkupnino, se sin enega od kolovodij v ugrabljenko zaljubi. In kaj sledi? . . . Igrajo Scott Wilson, Tony Muzante, Conie Ste-vens, Irene Dailey in drugi.
24.00	SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, posnetek iz Strasbourga
18.00	Glasbeni pejsaži Srbije -
18.30	TV novice - 18.45 Ženski spol, moški spol - 19.30 Premor ob glasbi - 19.45 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Strasbourga) -
21.45	S. Rajčič: Seme zla (opera) -
22.55	24 ur - 23.05 Športna sobota
NEDELJA, 29. X.
I©
trgovska nisa maximarket
Ljubljana
12.30 POROČILA
13.15 Čudovita leta filma 13.40 OKROGU SVET 13.55 TV ŽEHTNIK
14.30 SVETOVNO PRVENSTVO V
8.20	POROČILA
8.25	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: VESELI PLANŠARJI Kdor ima rad narodnozabavno glasbo, bo tokrat prisluhnil Veselim planšarjem, ki jih vodi Franček Povše. Veseli planšarji sodijo nedvomno med najstarejše tovrstne ansamble na Slovenskem, pa tudi po kakovosti so nekoliko nad poprečno ravnijo.
8.55 625
9.15	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
10.30 Čebelica maja
10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOSA
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
irenos iz Strasbour-
?ila in Športna
GIMNASTIKI, ga (vmes PORO POROČILA)
17.20	ZAGREB 78, festival zabavnih melodij
18.30 SVETOVNO PRVENSTVO GIMNASTIKI, prenos iz Strasbourga
19.10	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	J. Horvat: MAČEK POD ČELADO
PONEDELJEK, 30. X.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
9.00 TV V SOLI: Pravopis, Varstvo okolja, Za prosti čas, Ribogojnica
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis
11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše
15.00 TV V SOLI, ponovitev
16.05	LJUDJE IN ZEMLJA
17.15	POROČILA
17.20 Čarobna žoga
17.35	Čudovita leta filma
18.00 obzornik
18.10 TUDI TO JE PROMET
Prva od petih oddaj o tehničnem vzdrževanju vozila nosi naslov Cesta in mi. Spoznali bomo, da za hude prometne nesreče ni vselej kriv človek, vzrok tiči tudi v tehnično pomanjkljivem vozilu. Toda pomanjkljivosti je moč pravočasno odpraviti, in če tega ne storimo, pa pride do nesreče, smo spet krivi mi, ljudje, in ne cesta.
18.20 SPEKTER: NAPOVEDOVANJE POTRESOV
Za oddajo Spekter, ki bo na sporedu osem ponedeljkov, so televizij-
ci pripravili zanimive filme o dosežkih na področju znanosti in tehnike. Tokrat se bomo seznanili z raziskovalnim delom strokovnjakov, ki si v ameriški Kaliforniji prizadevajo pravočasno napovedovati premike zemeljskih tal. Nekatera dognanja že vlivajo upanje v dokajšen uspeh, po nasvetih seizmologov pa gradbeniki postavljajo stavbe, ki so razmeroma varne pred močnejšimi potresi.
18.30	ŠOLA SMUČANJA: PRIPRAVE NA ZIMO Za tiste, ki že težko čakajo prvega snega, so televizijci pripravili deset oddaj' s katerimi jih bodo sezna-. nili, kako od prvih korakov na smučeh preiti do hitrega vijuganja. Tudi na smučarske tekače in turne smučarje niso pozabili. Prva oddaja bo prikazala vrsto vaj, s katerimi smu-
1
8.45 TV V SOLI: Rišemo, Ali ste vedeli? , R. Boškovič, Svet okrog nas, Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Prirodoslo\je, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev
16.25 ŠOLSKA TV: Od igre do znaka, Zažigalna sredstva in zaščita, Razpad kolonialnega sistema
17.20	POROČILA
17.25 RADENCI 78
V	drugi od šestih oddaj z letošnjega srečanja plesnih orkestrov jugoslovanskih radijskih postaj bomo poslušali zagrebške glasbenike, ki jih že dolgo vodi Miljenko Prohaska. Orkester praznuje prav letos 30-letnico delovanja, ima novega bobnarja Peca
Peteja, ki je mladim znan kot član skupine Time, med vidnejšimi glasbeniki pa je treba omeniti zlasti trobentača Matjana Domiča. Ta je pred leti uspel kot solist z izvedbo skladbe Tišina.
17.55	OBZORNIK
18.05	DALJNOGLED
18.35	TRIMSKA TELEVIZIJA
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	MEDNARODNA OBZORJA:
TRST 78
Ne le za trume nakupovalcev in prekupčevalcev, Trst je v zadnjem času zanimiv tudi z drugačne plati. Na junijskih občinskih volitvah je namreč zmagala t.i. lista za Trst, politična skupina, ki je volilce zapeljala z gesli o varstvu okolja, o skrbi za narodnostno podobo mesta ter jasno izraženimi stališči proti sodelovanju z Jugoslavijo. To je seveda v nasprotju z osimskimi sporazumi, v katerih je pred tremi leti večina Tržačanov videla rešilno bilko za svoje mesto. V oddaji bodo politiki,
ekonomisti, sociologi, sindikalisti, kulturniki in navadni meščani skušali prikazati, zakaj je prišlo do tega, da zdaj nad 40 odst. Tržačanov misli drugače. Videli bomo, kako velik je razcep glede vprašanja o zdajšnji vlogi mesta ter da tisto, kar obljublja nazadnjaška uprava, še zdaleč ni resnična podoba mesta v bodočnosti.
20.55	A. Tolstoj: TRNOVA POT
22.20	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pionirske TV novice — 18.15 Nove knjige
- 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur
- 21.20 Znanost - 22.05 Mupeet show
SREDA, l.XI.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
17.25	POROČILA
17.30 Z BESEDO IN SLIKO: DESETNICA
17.45	DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA
17.55 POSKOČNA DOMIŠLJIJA
18.20	OBZORNIK
18.30 NE PREZRITE: DESET DNI GLEDALIŠČA
Oddaja bo skušala vsaj v grobem prikazati izredno zanimive kulturne prireditve, ki so spremljale letošnje Borštnikovo srečanje v Mariboru.
18.55 V JESENSKI TIHI CAS Oddaja, v kateri se bo predstavil
pevski zbor OS Trnovo, ima za na-
slov verz. S. Kosovela. To ni še vrsto pesmi bodo zapeli mladi pevci, ki na raznih tekmovanjih že vrsto let dobivajo nagrade in priznanja za kakovosten program in ubrano petje. Zbor deluje že 15 let, vodi pa ga Majda Hauptman.
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: TIŠINA
MORJA
Na začetku zadnje vojne si nemški oficir izbere za svoj štab neki fraoncoski dom in si s prijaznostjo skuša pridobiti naklonjenost gospodarja in njegove hčerke. Zaman so vsi oficirjevi poskusi, oče in hči sta neomajna v svojem zaničevanju tujca, ta pa končno odide na vzhodno fronto. To je skopa vsebina filma, ki ga je po noveli pisatelja Vercorsa 1948 posnel Jean-Pierre Melville. Film, poln tesnobnih občutij in prepričljivih psiholoških orisov junakov, velja za eno najboljših filmskih stvaritev o francoskem odporniškem
gibanju. Glavne vloge igrajo Howard Vernon, Nicole Stephane in Jean-
-	Marie Robain.
21.30	GLASBENI MAGAZIN Uvodni prispevek bo predstavil operni in baletni repertoar SNG Maribor, sledile bodo zanimivosti o glasbenem dogajanju doma in po svetu, glasbena uganka, oddajo pa bo z izvedbo Plesne suite J.C. Pezela zaključil trobilni kvintet, ki ga sestavljajo A. Grčar, S. Arnold (oba trobenta), V. Trampuž (rog), B. Šinigoj (trombon) in B. Gruden (tuba).
22.05	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini —
17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet
-	18.15 Izobraževalna oddaja -
18.45	Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda —
22.30 TV dnevnik
ČETRTEK, 2. XI.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.55 TV V SOLI: Matematika, TV gledališče, Od Cortine do Benetk
10.00	TV V ŠOU: Francoščina
10.30	TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija
14.55 TV V SOLI, ponovitev
16.25 ŠOLSKA TV: Od igre do znaka, Zažigalna sredstva in zaščita, Razpad kolonialnega sistema
17.20	POROČILA
17.25 TRINAJSTLETNIKI
17.55 OBZORNIK
18.05	PROFESOR BALTAZAR
18.15	DUDH KOSI - NEUKROTLJIVA REKA Nanizanka o planinah sveta se je iztekla, novo, tudi z alpinistično tematiko, pa uvaja film o šestih drznih kanuistih, ki so skušali prepluti nevarne brzice reke Dudh Kosi, ki teče izpod M. Everesta.
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	IZZIV KULTURI
21.45	JAZZ NA EKRANU: LEB I SOL
Makedonsko skupino Leb i sol sestavljajo štirje mladi glasbeniki (V. Stefanovski, B. Arsovski, N. Dimu-ševski in G. Tavitjan), ki so najprej igrali pop glasbo, zdaj pa je njihovo igranje blizu jazz rocku in vsebuje veliko makedonskih folklornih motivov.
22.15	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Najlepši goli z evropskih nogometnih igrišč
-	18.30 TV novice - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Večer Marcela Marceaua -
22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.20 Ženska danes
21.15	SVETOVNO PRVENSTVO GIMNASTIKI, posnetek iz Strasbourga
22.05	ŠPORTNI PREGLED
22.50	TV DNEVNIK
PRVI RADIJSKI PROGRAM
15.00	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.20 Včeraj, danes, jutri
-	21.40 Celovečerni film
čar doseže zadovoljivo telesno pripravljenost.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	G. Verdi: FALSTAFF, opera To igrivo komično opero je znameniti skladatelj napisal, ko mu je bilo že 79 let, in je njegovo zadnje delo, za nekatere poznavalce pa tudi najpopolnejše. Gledali bomo posnetek uprizoritve v angleški glynden-bournški operni hiši, pevce pa spremlja Londonski simfonični orkester, ki ga vodi John Pritchard.
22.05	TV DNEVNIK
22.20	KULTURNE DIAGONALE Kulturna oddaja drevi bo posvečena Borštnikovemu srečanju, največji gledališki prireditvi na Slovenskem. O zdajšnjem trenutku slovenskega gledališča bodo govorili igral-
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Deček Skok - 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 24 ur 7 21.10 Celovečerni film
PETEK, 27. X.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Dve besedi). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno.
12.10	Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Bru-mat: Krizanteme). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje.
14.05	Glasbena pravljica (V. Mal -B. Lesjak: Pravljica o radovednem petelinčku). 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Napotki za turiste. 15.45 Naš gost 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih.
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 28. X.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 G. Rossini: Pihalni kvartet st.
11.00	Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Wolf Rodena. 14.05 Nedeljsko popoldne.
17.50	Radijska igra (Vitomil Zupan:
5 v D-duru. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Verbič: Koliko mleka lahko dosežemo pri kravah z osnovno krmo).
12.40	Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem ...
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Srečanje (kviz). 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset.
0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 29. X
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 NedeHska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (V. Lacina: Branje in pisanje).
Suženjski trg). 19.45 Glasbene raz-ednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
2.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Spencer: Amoreti). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 -4.30 Nični program.
PONEDELJEK, 30. X.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Ludvik Strobl: Pregled potrjenih količin in sort semenskega krompirja). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali.
19.45	Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (V. Polanšek: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 31. X.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Spomenik svobode). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert.
12.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mencej: Kako bomo uporabljali Priročnik za čebelarske začetnike). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Družba in čas. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (C. Kosmač - M. Mejak: Tan-tadruj). 21.18 Zvočne kaskade.
22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Kranjec: Ce
jih ne bo). 23.15 Popevke se vrstijo.
0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 1. XI.
8.07 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Mladinski zbor RTV Ljubljana. 9.40 Iz partitur skladatelja Marjana Vodopivca. 10.05 Iz težkih dni.
11.05 Lipa zelenela je . .. (zborovske pesmi). 11.30 Kdor je padel za domovino, je živel dovolj. 12.10 Akordi za godala. 13.20 Boleča skromnost Nikaragve. 13.30 Janez Gregorc; Žica (glasba iz istoimenskega baleta). 14.05 Znane operne melodije. 15.00 Reportaža o žalnih svečanostih. 15.20 Poezija glasbene romantike. 15.45 Spomini m pisma (Pisma na smrt obsojenih). 16.00 Iz simfonične literature. 17.05 Tipke in godala. 17.30 B. Šoemen: Neznani junak. 18.05 Enstnajst strun v večerni mrak. 18.35 Koncert za besedo (Dan mrtvih). 19.45 Minute z... 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.20 Jazz v komornem studiu. 23.05 Literarni nokturno (Slovenske elegije). 23.15 Zvoki za lahko noč. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 2. XI.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Vojvodina). 9.35 Tuja m domača zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v novembru). 12.40 Od vasi do vasi.
14.05 Koncert za mlade poslušalce.
14.40	Mehurčki. 15.30 Glasbeni in-termezzo. 15.45 Jezikovni pogovori.
18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Iz afriške mitologije). 21.40 Lepe melodije. 22.20 C. Franck: Klavirski kvintet v f-molu. 23.05 literarni nqktumo (O. Akbal: Razglašena ura). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
kultura
in
izobra-
ževanje
Samo začeti najbrž ni dovolj
Na šolah s celodnevnim poukom v novomeški občini je potrebno urediti še vrsto zadev
Samoupravni sporazum o srednjeročnem planu dovoljuje novomeški kulturni skupnosti, da bo smela v letih 1979 in 1980 za redno dejavnost ter program skupnih in drugih nalog zbrati nekaj več kot 54,5 milijona dinarjev.
Prekratki za 5 milijonov
Ugotavljajo pa, da ta vsota ne bo zadostovala, saj v njej med drugim sploh ni upoštevano obročno odplačevanje kreditov za novi muzej NOB v Novem mestu, kar je že po podpisu samoupravnega sporazuma dobila za breme kulturna skupnost. Poleg tega je prišlo v zadnjem času na njen spisek še nekaj drugih nalog (n. pr. soudeležba pri nekaterih kulturnih akcijah), za katere tudi ni denarja v že navedenem znesku.
Računi kažejo, da bo kult-1-na skupnost dodatnim dolžnostim kos, če bo lahko po zakoniti poti zbrala dodatnih 5 milijonov dinarjev. Svoj zahtevek po tej vsoti opira na nekaj neizpodbitnih dejstev. Tako bo morala za skupni program republiške kulturne skupnosti do konca leta 1980 prispevati več kot 27 milijonov dinarjev, medtem ko bo za njeno redno dejavnost in delovanje občinskih kulturnih ustanov prihodnje leto na voljo 9,7 milijona, leto kasneje pa le še 9 milijnov dinarjev.
Ce bo morala povečati vsoto za redno dejavnost, bo morala okrniti vrsto svojih upnikov, odplačevanje posojil pa bo nujno seglo v sredstva, ki se bodo v tem času zbrala za naložbe v kulturi po posebni prispevni stopnji 0,5 odstotka. Dotok tega denarja (delovne organizacije ga morajo vplačevati kot 0,5 odst bruto osebnih dohodkov iz skladov skupne porabe) ni zadovoljiv, saj je do zdaj vplačanih le 11 milijonov dinarjev ali tretjina načrtovane vsote. Znano je, da je bila ta stopnja uvedena za zgraditev muzeja NOR
Stanje, ki se obeta, ni rožnato, zato je kulturna skupnost pravočasno začela biti plat zvona. Zdaj je na potezi širša družbena skupnost.
V novomeški občini do letošnjega septembra celodnevne šole niso poznali, zdaj pa je na petih osnovnih šolah organiziran celodnevni pouk, čeravno ponekod samo na nižji stopnji ali le v nekaj razredih.
Skupno je v celodnevno šolo zajetih 1.117 otrok v 41 oddelkih, poJ učuje pa jih 68 učiteljev. Celodnevno šolo imajo v vseh štirih nižjih razredih v Brusnicah, Dol. Toplicah in na Grmu v Novem mestu, na suho-kranjski šoli Prevole imajo tak način
pouka in vzgoje v vseh osmih razredih, na osnovni šoli ,.Katja Rupe-na“ v Novem mestu pa le za učence 1. in 2. razreda.
Za začetek je to kar velik zalogaj, ki se utegne zatakniti, če ne bomo poskrbeli, da bo dodatno ure-
Pevci — učitelji gostujejo
Kako je treba peti, bodo zborovodjem pokazali pevci iz učiteljskih vrst — Več koncertov zbora „Emil Adamič"
Učiteljski pevski zbor ,JEmil Adamič deluje že nad pol sto-1 letja, od njegovega zadnjega gostovanja na Dolenjskem pa je minilo že veliko let. Zdaj se Novomeščanom spet ponuja priložnost poslušati pevce iz učiteljskih vrst.
Od jutri do 29. oktobra bo v No-, vem mestu republiška Zveza kulturnih organizacij pripravila seminar za zborovodje iz vse Slovenije. Šlo bo za izmenjavo izkušenj, spoznavanje zborovske literature in novih pedagoških prijemov, kako je treba peti, pa bodo pokazali prav učitelji.
Ob demonstracijskih nastopih bo imel zbor tudi nekaj koncertov.
Prvega jutoi ob 19.30 v novomeškem Domu JLA , s pesmimi Gallusa,'
Adamiča, Mokranjca, Gobca, Simo-
nitija in drugih ter priredbami ljudskih pesmi pa bodo učitelji nastopili 28. oktobra tudi v Metliki (ob 13.' uri), v Vinici (ob 15. uri) in v Črnomlju (ob 20. uri).
Blizu 60 članov zbora, ki ga vodi Branko Rajšter, želi, da bi jih prišlo poslušat čimveč učiteljev, da bi sel nato kdo odločil za sodelovanje, kajti zbor želijo dopolniti z novimi pevci. Vaje so le enkrat na mesec, zdaj pa v zboru poje en sam učitelj z Dolenjskega.
jeno, kar bi moralo biti že pred začetkom pouka. Tako šole še niso nabavile ležalnikov za obvezni počitek učencev prvih in drugih razredov, nimajo prostorov za prvo pomoč, v vseh kuhinjah imajo take ali drugačne težave, bodisi zaradi tesnega prostora ali pomanjkanja opreme, vse šolske knjižnice imajo premajhen knjižni fond in premalo pionirskega tiska itd.
Med večje pomanjkljivosti je šteti na Prevolah to, da nimajo učilnice za tehnični pouk in gospodinjstvo in da tudi ni primernega prostora za delo učiteljev. Vse to sodi k hibam, ki se postopoma odpravljajo, teže pa bo premostiti zagato v vsebinskem pogledu glede vključevanja zunanjih sodelavcev v izvajanje celodnevnega pouka. Na tem področju smo še zelo šibki.
Kolikor pa nameravajo šole, ki so zdaj uvedle celodnevni pouk le na nižji stopnji, v prihodnjem šolskem letu preiti na tako obliko v vseh razredih, bo potrebno opraviti še vrsto del, med katerimi so tudi večji gradbeni posegi. Odlašati s tem pa pomeni, da bomo tik pred novimi šolskimi počitnicami spet hiteli in v naglici marsikaj pogrešili.
R. B.
V BREŽICAH KNJI2NA RAZSTAVA
V brežiški občini se bo v tem tednu zvrstilo veliko prireditev v počastitev občinskega praznika 28. oktobra. Dom JLA se je pridružil praznovanju z razstavo knjig pod naslovom „Tito, partija, revolucija*1. Izbor del je pripravila založba Mladost iz Zagreba. Razstava je odprta od 24. do 30. oktobra v prostorih doma JLA.
„LJUDJE OB KRKI“ GREDO NA POT
Po novomeškem občinskem prazniku bo slovenski celovečerni dokumentarni film o Dolenjski in njenih ljudeh krenil na pot po vseh večjih krajih občine. Odbor za filmsko vzgojo pri ZKO Novo mesto pripravlja to akcijo z namenom, da bi si film „Ljudje ob Krki“ ogledali vsi učenci pa tudi starejši občani po številnih dolenjskih krajevnih skupnostih.
NA VRSTI JE OKOLICA - Arhitektonsko zanimiva zgradba, v kateri bo dobil svoj življenjski prostor oddelek NOB novomeškega muzeja, je že skoraj povsem dograjena. Precej dela čaka urejevalce okolja. Ce vreme ne bo ponagajalo, bodo muzejsko stavbo slovesno odpili pred dnevom republike. (Foto: M. Markelj)
Pestro in zgledno po starem
Uspehi so, čeprav odbor za filmsko vzgojo pri ZKO še ni približal filma delavcem
Tl.	i' L	
ll	Hi' fa	1 1
OJ TA VEČNA „ZELENA LUC“
Novinarji, dopisniki in podobni ljudje, ki pišejo za časnike, imajo brez dvoma pravico do svojega načina izražanja, saj ga narekuje že narava njihovega dela. Pisati morajo navadno v naglici, da je vest, poročilo, reportaža čimprej oddana v tiskamo, vih tega pa morajo skrbeti, daje pisanje vabljivo, nenavadno, vpadljivo. Vendar pri tem pogosto izgubijo čut za mero in postane njihovo izražanje vsiljivo kričeče, izumetičeno ali pa površno, klišejsko. Tak, do banalnosti pogosten besedni kliše je na primer ,,zelena luč“, brez katerega nekateri menda sploh ne znajo več napraviti članka ali pa časniškega naslova. Kar poglejmo tele primere:
- Zelena luč metliški obvoznici.
- Kaže, da se bo končno le prižgala zelena luč za ureditev kostanjeviške jame.
- Kljub pomanjkljivostim zelena luč občinskemu odloku.
- Uvozniki bodo konec meseca dobili „zeleno luč“ za uvoz osebnih vozil.
Gotovo je bil prvi novinar, ki je uporabil to prispodobo iz sodobnega prometnega življenja iznajdljiv in je z nenavadnim naslovom oziroma stavkom zbudil pozornost bralcev, kar je vsekakor njegova pravica. Toda če beremo na isti strani časnika kar naprej isto frazo in potem dan za dnem spet in spet, nam postane zoprna, odveč; čutimo, kako s tem jezik siromašimo, saj iz gole udobnosti, da ne rečem lenobe, uporabljamo besedni kliše, kjer bi bila izrazno enako ustrezna domača beseda, na primer: „dovoljenje“ za obvoznico ali za uvoz vozil; „upanje“, da bomo urediU jamo, da bo občinski odlok sprejet ipd.
Vsaka stvar je le nekaj časa nova, če pa jo prepogosto ali neupravičeno rabimo, izgubi zven, imenitnost, postane neučinkovit, obrabljen kliše. Taki klišeji današnjega časa so še „kultumi prostor", ,,prisotnost“,, preokupacija“ in druga šara, ki onesnažuje jezik podobno, kakor onesnažujejo odvrženi hladilniki, piskri in tetrapaki našo lepo naravo .. .
B-r.
Dejavnost odbora za filmsko vzgojo pri ZKO Novo mesto bo tudi v prihodnjem enoletnem obdobju 1978/79 potekala v dosedanjih okvirih, ker zaradi pomanjkanja poklicnega kadra za filmsko vzgojo drugače ni mogoče. V filmskem odboru, ki ga vodi Milka Bobnar, se člani s filmom in filmsko vzgojo ukvarjajo le priložnostno in ljubiteljsko. Kljub temu je delo odbora dovolj pestro, po organizaciji obveznih šolskih filmskih predstav pa celo v slovenskem merilu zgledno.
Na seji, kije bila 19. oktobra v Novem mestu, so ugotavljali, da odbor še vedno ni našel primerne oblike organiziranja filmskih predstav za delavce delovnih organizacij novomeške občine, oziroma ne more filmske vzgoje posredovati širšemu občinstvu. Prav tako ni zadovoljivo poskrbel za izobraževanje svojih članov. Med uspešno izvršene naloge pa spadajo organiziranje tedna slovenskega filma v Novem mestu, šolskih filmskih abonmajskih predstav ter že tradicionalnega filmskega dneva ob pričetku pouka, ki poteka pod geslom ,,S filmsko predstavo v šolsko leto“.
Te tri naloge tvorijo tudi osrednji del načrta dela za pri-
RAZSTAVLJA DUŠAN VIDMAR
20. oktobra so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del slikarja-amaterja, 25-let-nega Dušana Vidmarja. Na otvoritvi sta zbranim spregovorila predsednik občinske konference SZM Stane Gabrič (razstava je namreč posvečena 35-letnici ustanovnega kongresa ZSM in 10. kongresa ZSMS) ter Vinko Rakovič, predsednik Tekstilane, ki je pokroviteljica te razstave. Razstava bo odprta še do 3. novembra. Na otvoritvi je zapel več pesmi nonet „Rog“ iz Zeljn.
hodnje obdobje. Odbor je filmske predstave ob prvem dnevu pouka že organiziral, zdaj pa je izbral še okvirni program za obvezni šolski abonma in začrtal vsebino tedna slovenskega filma, ki bo v februarju prihod-
nje leto'	MiM
O PREBUJANJU SLOVENCEV
V sodelovanju z ljubljanskim Narodnim muzejem in Arhivom Slovenije so v ponedeljek v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprli razstavo „Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848“. Gre za kar se da celovit prikaz takratnih političnih pojavov, ki so pogojevali oživljanje narodov in delavskega gibanja. Brežiška razstava arhivskega in drugega pisanega gradiva ali predmetov je zaokrožena na dva tematska dela. Prvi seznanja s političnimi, gospodarskimi in kulturnozgodovinskimi razmerami na slovenskih tleh od 1815 do marčne revolucije, drugi pa prikazuje dogodke leta 1848 na Slovenskem. Razstava bo odprta do 7. novembra, sodi pa v sklop prireditev ob Brežiškem občinskem prazniku.
f Živ 1	jen	je bo	polnej	V' se
Novi Dijaški dom Majde Šilc so opremljali tudi dijaki — Boljše možnosti za izvenšolske dejavnosti				
Z delom so hiteli gradbinci, obrtniki in urejevalci okolice — brez pomoči dijakov, ki so udarniško opremljali prostore in postorili še marsikaj drugega, pa novi Dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu ne bi bil pravočasno nared za sprejem udeležencev nedavne stalne konference jugoslovanski mest in brigadirjev, ki so pred dvema desetletjema gradili Cesto bratstva in enotnosti. Med zavzetim delom so dijaki in
vzgojitelji povedali tole:
Jana JENKO, i. r. TKSGrm: „V novem domu bodo možnosti za učenje neprimerno boljše, to pa bo vplivalo tudi na učni uspeh. Pričakujem, da bo pestrejša izvenšolska dejavnost vplivala na razvoj samoupravnega načina življenja."
Slavka SLABE, 3. r. TKŠ Grm: ..Možnosti za interesne dejavnosti bo dovolj, zato ni bojazni, da ne bi uresničili programa osnovne organizacije ZSMS. Upam, da se ne bodo našli nepridipravi in se izživljali nad stvar-mi.
Marija JOK1Č, vzgojiteljica: ..Navaditi se bomo morali na povsem novo okolje, ki bo nudilo dovolj možnosti za vsestransko delovanje mladih. Pestilo nas bo le pomanjkanje večjega skupnega prostora, oteženo pa bo tudi delo športnega društva, saj dom ne premore telovadnice. Želimo si vsaj igrišč."
Marjan ZVEGLIČ, 2. r. PKS Grm: „Sem eden tistih, ki bivamo zdaj v neprimernih prostorih grmskega gradu, zato mi bo vselitev v novi dom pomenila še toliko več.“
Bojan BOŽIČ, vzgojitelj: „Na kratko našteti vse dobre lastnosti novega doma za učno-vzgoj-no delo in izvenšolske dejavnosti mladih je nemogoče, preveč jih je. Le prilagoditi se bo treba novim pogojem, pa bo delo gotovo zelo uspešno.”
Danica BENCIN, 1. r. UAS: „Če bo življenje in delo v novem domu steklo tako, kot je zamišljeno, potem bomo po končanem šolanju zapuščali to mesto z lepimi vtisi in bogatimi delovnimi izkušnjami'1
Franc ZAMAN, ravnatelj: ..Življenje v domu bo polnejše. Pogrešali bomo samo nekdanjo
dvorano. Sestajali se bomo v manjših prostorih, bivanje v dveh stavbah pa ne bo slabo vplivalo na interesne dejavnosti, saj bo na voljo veliko pripomočkov. Za red, zdravo okolje in stvari bodo skrbeli dijaki, zato pričakujemo od njih veliko osveščenosti in resnosti Oskrbnino bomo skušali obdržati čim dlje nespremenjeno, prostora pa bo za 480 dijakov. ‘Ob morebitni gradnji šol v bližnji okolici bo treba seveda dom po potrebi tudi razširiti."
MILENA HROVAT
in MARKO NARED
rrll
Dom pod streho
Družbeni dom: velika delovna zmaga Gabrčanov
V Gabijah pod Goijanci so se krajani pred leti odločili zgraditi večnamensko stavbo, katere dvorana bo primerna za kulturne in družabne prireditve, svoje1 prostore pa bodo imeli tudi ga-: silsko društvo, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije.
Veliko prostovoljnih delovnih ur je bilo potrebnih, da je na trdem kamnu zraslo
je, ki je pred nedavnim dobilo' tudi streho. Pri delu so se odrezali zlasti mladinci in gasilci J Denar pa krajani zbirajo s samoprispevkom, na pomoč so jim priskočile delovne organizacije in občinska skupščina, nekaj denarja pa so navrgle tudi razne prireditve.
Zdaj so na vrsti še obrtniška) dela in ni več daleč dan, ko bodo Gabrčani slavili veliko delovno zmago, družbeni dom pa bo! spodbuda za še pestrejšo dejavnost krajanov.
LOJZE KERŠTAN
Pester spored
Črnomelj: 6 prireditev glasbenega abonmaja
Velik odziv na lanski prvi belokranjski glasbeni abonmaje presegel vsa pričakovanja, zato sta se Koncertna poslovalnica pri Glasbeni šoli Črnomelj in občinska kulturna skupnost tudi letos odločili za to obliko posredovanja gjasbene umetnosti širokemu krogu ljudi.
Spored drugega abonmaja bo takle: 28. oktobra bo nastopil Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, koncert sovjetskega pianista Viktorja Bunina bo 20. novembra, Donizettijevo komično opero „Don Pasquale“ si bodo Belokranjci lahko ogledali 18. decembra, 15. januarja prihodnje leto bo koncert Godbe milice iz Ljubljane, Plesni orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani bo gostoval 19. februarja, abonma pa bodo zaključile „Debele zgodbe Petra Fuleža", ki jih bo 19. marca uprizoril Polde Bibič.
Vse prireditve bodo v črnomaljskem Domu kulture ob 20. uri, abonente pa vpisujejo pri Zavodu za kulturno dejavnost do jutri, od 8. do 14. ure. Cena vstopnic za vse prireditve je od 110 do 130, za študente, dijake in vojake pa od 80 do 100 dinarjev.
O JEHUDYJU MENUHINU, znamenitem ameriškem violinistu, smo pred nedavnim lahko gledali vrsto televizijskih oddaj. Virtuoz je v prvi polovici oktobra gostoval v Jugoslaviji, na klavirju pa ga je spremljal sin Jeremy. Oče ni imel težav z inštrumentom, saj stradivarko in guamie-rijevko zmeraj nosi s seboj, z dobrim koncertnim klavirjem so sina lahko oskrbeli v Banjaluki in Sarajevu, zataknilo pa se je v prestolnem Beogradu. Tamkaj imajo en sam uporaben koncertni klavir, ki so ga posodili lahko le za nastop slovitih glasbenikov, ne pa tudi za njune vaje. Manj nevšečnosti bi imela Me-nuhina v Novem mčstu (sem pa ju skoraj gotovo nikoli ne bo), saj je koncertni ,,petrof' že pripravljen za slavnostni otvoritveni koncert.
SHAKESPEAROV „HAMLET‘ je po 23 letih spet doživel izdajo v kitajščini. Tragedijo je prevedel Sheng Hag, vsebuje 91.000 kitajskih znakov. Zaradi milijonske naklade je posamezen izvod stal le blizu štiri dinarje, vse pa so razprodali v nekaj dnevih.
LUTKARSKI MUPPET SHOVV osvaja tudi jugoslovansko televizijsko občinstvo. Kot zanimivost lahko navedemo, da 17. odst. Francozov raje gleda Žabca, njegove živalske tovariše in goste, kot pa oddaje Charlesa Aznavourja in drugih šansonjerjev, Jim Henson, oče Muppet shovva, pa že 10 let premore okoli 400 lutk, velikih od 20 cm do 4 metre.
NARODNA GALERIJA v Ljubljani slavi letos šestdesetletnico delovanja, osrednjo razstavo v počastitev tega jubileja pa so odprli 18. oktobra. Gre za prikaz del francoskih mojstrov „od Corota do Bonnarda", ' kakor se glasi naslov razstave. Na ogled je 55 del sedemindvajsetih slikarjev, od predhodnikov impresionizma, impresionistov Sisleya, Pis-sarroja, Renoirja in Degasa pa Van Gogha, Gauguina, Vuillarda in Bonnarda ter Matissa, Deraina, Vlaminc-ka in drugih, bodisi fauvistov, ekspresionistov ali kubistov (na ogled je tudi ,,Glava žene" P. Picassa) in predstavnikov znamenite Pariške šole (Kisling, Chagall). Ogledati si je moč tudi dela Utrilla, Delaunaya, Moreauja, Signaca in še nekaterih umetnikov.
PETROL
PETROL LJUBLJANA
TOZD TRGOVINA NA DROBNO
PE BREŽICE
•
fj
k f *;
ZA VASE VOZILO SO	SERVISIH VEDNO
VAM NA VOLJO NA	NAJUSTREZNEJŠA
NAŠIH BENCINSKIH	MAZIVA IN GORIVA
ČESTITAMO OBČANOM OBČIN BREŽICE, GROSUPLJE IN NOVO MESTO
ZA NJIHOVE PRAZNIKE
NOV NAČIN MERJENJA TELESNE TEMPERATURE
Znanstveniki vedno znova odkrijejo kakšno ,,kolumbovo jajce". Najnovejše je F-test. To je košček filma, ki si ga s hrapavo stranjo pritisnemo na obrisano, suho čelo. Že po 15 sekundah se na filmu pokaže črka N, če je naša plesna temperatura nižja od 37 C in črki N F, če imamo zvišano temperaturo. Film F-test spravimo v plastični ovitek, ki ga lahko vtaknemo v žep ali v torbico. Prednost F-testa pred medicinskim termometrom je tudi v tem, da se ne razbije. Kupimo ga lahko v vsaki lekarni ali samopostrežni trgovini.
r
preizkus telesne temperature
LEK n.sol.a, Ljubljana,
»Dolenjski list« v vsako družino
DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOKOVINAR, ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 51,
objavlja
prosta dela in naloge:
10 KV KLJUČAVNIČARJEV
Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni.
OD okoli 7.000,00 din.
Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi oglasa.
s,Odbor za medsebojna razmerja
pri STUDIJSKI KNJIŽNICI MIRANA JARCA,
Novo mesto, C. komandanta Staneta 26
razpisuje dela in naloge
VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA ALI KNJIŽNIČARJA
v oddelku ..Študijska knjižnica" za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo traja od 11.30 do 19. ure.
OD po ustreznem pravilniku. Stanovanja ni.
Kandidati morajo imeti dovršeno višjo ali srednjo šolo. Ponudbe z ustreznimi dokazili o izobrazbi je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave prostega dela.
Prošenj brez dokumentov ne bomo obravnavali.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh.
DELOVNA SKUPNOST SERVISNE DELAVNICE ISKRA,
PREKOPA, tel. 69-738
objavlja prosta dela in naloge:
1. SERVISNI TEHNIK
2. ELEKTROMEHANIK
Poleg q)lošnih pogojev morajo kandidati imeti veselje do servisne dejavnosti in ustrezati še naslednjim pogojem: pod 1: elektrotehnik šibki tok, do 1 leta delovnih izkušenj; pod 2: elektromehanik, do 1 leta delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim! časom. Poskusna doba 3 mesece. Prijave z dokazili, da izpolnjujete ustrezne pogoje, pošljite v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh.
J
„SOP", SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, KRŠKO, TOZD OPREMA, CKZ 141
Komisija za delovna razmerja razpisuje delovna opravila in naloge
REFERENTA TOZD OPREMA ZA DELO V AOP Pogoji:
— končana strojna tehniška šola
— zaželena praksa in odslužen vojaški rok
— poskusna doba 3 mesece.
Stanovanj ni.
Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi oglasa.
OSNOVNA SOLA
XV. SNOUB-BELOKRANJSKA V METLIKI
ponovno razpisuje prosto delo in naloge
RAČUNOVODJE SOLE
Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in nekaj let prakse pri knjigovodskih in podobnih opravilih.
*
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa oziroma do zasedbe dela. Informmacije daje ravnateljstvo šole.
ISKRA—INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO
Objavlja
prosta dela in naloge za:
- ELEKTROTEHNIKE ŠIBKEGA TOKA za delo v sektorju kontrole.
Delovne izkušnje: 2 leti v kontroli, razvoju ali pripravi proizvodnje.
-SERVISER I:
Izobrazba: dipl. ing. smer elektro -SERVISER II
Izobrazba: elektroinženir.
- SERVISER III
izobrazba: elektrotehnik, šibki ali jaki tok.
Delovne izkušnje: za serviserja I tri leta,
za serviserja II in III pa dve leti na delokrogih v kontroli, servisu in zagonu ali razvoju.
- PROTOTIPNI TEHNOLOG Izobrazba: elektrotehnik.
- DVA PROTOTIPNA DELAVCA Izobrazba: VK in KV elektromehanik.
- VEC EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v finančno-računovodskem sektorju.
Dve delavki bomo sprejeli za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Oglasite se lahko osebno v kadrovski službi ali pa pošljete prijavo na gornji naslov. Poseben pogoj je poskusno delo, katerega trajanje je določeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. Rok prijave je 15 dni.
DOLENJSKE TOPLICE: PRIZADEVNI BOKSARJI
Petnajst članov pred ustanovljenga Boksarskega Tomaž-F
kratkim
. _	„	kluba
Dušan Tomaž-Kveder redno vadi trikrat na teden. Zberejo se v povsem neustreznih prostorih v Pod-hosti pri Dolenjskih Toplicah. Vadijo pod vodstvom glavnega trenerja Janeza Galeta in Mirana Milojkovica ter Emila Špeharja. Člani kluba bodo v kratkem pripravili revijo boksa1 v novomeški športni dvorani, obenem pa obveščajo vse zainteresirane, ki bi se radi včlanili, naj se oglasijo v Dolenjskih Toplicah.
atletika
KRALJEVA
ZMAGALA
V Novi Gorici ie bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo v mnogobojih. Skakalka v daljino Janka Kralj je tudi letos postala prvakinja. V troboju ie zbrala 1827 točk. Pri starejših mladinkah je bila Blažičeva z 2914 točkami druga, Šega pa v pionirskem troboju 5. Pri članih je bil Šimunič 4. Najboljša v državi, Penca in Cujnik, nista nastopila.
GORICA: PENCA DRUGI
V italijanski Gorici je bil v soboto popoldan atletski mitii
ki se ga je udeležilo lepo število atletov iz Avstrije, Italij goslavije. Udeležila sta se _ Novomeščana Penca in Bučar.
i tudi
Slednji je v teku na 3000 m z novim dolenjskih rekordom 8:44,6 zasedel 5. mesto, Penca pa je bil na 400 m z ovirami z 52,3 sekunde drugi. V tej disciplini je zmagal italijanski državni reprezentant Fulvio Zorn z 51,5
ŠPORT OD TU IN TAM
LESKOVEC — Občinskega krosa, ki je bil v Brestanici, so se udeležili tudi člani AS Maraton iz Leskovca. Najuspešnejši je bil Petrič, ki je v kategoriji ml. mladincev zasedel prvo mesto. P. Petrič je bil četrti, Kulji peti in Mohar šesti. Med ekipami so Leskovčani osvojili prvo mesto. Pri članih je bil Šribar drugi, Teodorovič tretji in Petrič deveti. (S. L)
RIBNICA - Domači nogometni klub je pripravil turnir delovnih organizacij, na katerem je nastopilo pet moštev. Prvo mesto in medaljo so osvojili igralci iz „Rika”, najboljši strelec pa je bil Mohar (6, Riko). Rezultati: Hrast - Inles 3:4, Riko -Žičnica 1:0, J. žleb - Inles 3:7, Riko — J. žleb 6:2 in Inles — Riko 1:3. (M. G.)
NOVO MESTO - V počastitev 2. obletnice ŠD Udarnik, X. kongresa ZSMS in občinskega praznika so na Muhabetju pripravili pionirski nogometni tumir, na katerem so zaslu; ženo po dveh podaljških v finalu zmagali domači pionirji. Vrstni red: Udarnik I, OŠ Šmihel, Žabja vas, Udarnik II in Mirna peč. Za domače so igrali: M. Pust, Kralj, Novak, Ljubi, Kekec, S. Pust, Rakoše in Femc. (B. A.)
ČRNOMELJ - V Črnomlju je bil konec minulega tedna občinski rokometni turnir za dečke iz osnovnih šol. Udeležili so se ga predstavniki šol iz Semiča, Dragatuša, Starega trga, Vinice in Črnomlja. Tekmovanje je potakalo po principu vsak z vsakim, odločujoče pa je bilo število
m rmlll/n ir	CiČ ^ — - -tl
ŠEGA PRVI
Republiškega finala v krosu so se udeležili tudi novomeški atleti. Pionir Šega je bil prvi, med mlajšimi mladinkami je bila Blatnikova 3., Kuntaričeva pa 6. Ekipno so dekleta v tej konkurenci zasedla 1. mesto. Pri mlajših pionirkah je bila Hrenova 3.
KOLESARJI NISO PONOVILI LANSKEGA USPEHA
Letošnjega državnega prvenstva v cestni vožnji za ekipe in posameznike so se udeležili tudi novomeški kolesarji, ki so lani v mladinski konkurenci poželi nekaj lepih uspehov in med ekipami postali državni prvaki. Tokrat niso bili tako uspešni. Pri mlajših mladincih so bili med ekipami sedmi, Zagorc je bil šestnajsti, Papež triindvajseti in B. Papež osemindvajseti.
iduiuiu, vuiuvujvvv pa jc unu oicvuv
točk in razlika v golih. OŠ Črnomelj je za osvojitev 1. mesta dobila pokal in diplomo. Vrstni red: OŠ Črno-
ut uipiuuiv. v lanu šcu, VJO
melj, OŠ Stari trg, OŠ Semič, OŠ Dragatuš, OŠ Vinica.
gimnastika
DOKLOVA NA SVETOVNEM PRVENSTVU
V nedeljo so v Strasbourgu slovenso odprli 19. svetovno prvenstvo v gimnastiki. V konkurenci 140 telovadk sta tudi dve Jugoslovanki, in sicer Novo-meščanka Jasna Dokl in Ljubljančanka Zupančičeva. Strokovnjaki napovedujejo, da se bosta Slovenki v mednarodni konkurenci uvrstili nekje v sredini, da pa bo svetovno prvenstvo za obe lepa priprava za sredozemske igre v Splitu, na katerih imata obe mladi telovadki lepo možnost za vidne uvrstitve.
J
Športna smola
Novomeška KPA kljub smoli druga na državnem prvenstvu
Le jeklenka s stisnjenim zrakom je kriva, da je letos članom novomeškega kluba za podvodne aktivnosti za las ušel veliki pokal za osvojitev državnega prvenstva.
Varovanci in varovanke trenerja Draga Lesa so se namreč minulo soboto in nedeljo v Beogradu udeležili državnega prvenstva v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Na zaključek letošnjih tekem so se dobro pripravili in njihovi letošnji dosežki so jih uvrščali med najresnejše kandidate za prvaka.
Zveneč naslov in lep pokal teri
 r ,  prvem
tekmovalnem dnevu so dokazali, da so dolenjski podvodni možje v bazenu nepremagljivi. Vse je šlo po načrtih. Do starta 400 m! PP.
Na to disciplino so Novo-meščani komaj čakali, zakaj prvi dve mesti sta bili tako rekoč že rezervirani zanje. Za novomeške barve sta namreč nastopila’ državni rekorder Daniel Vohar in Brane Stare. Tudi če bi se enemu ponesrečilo in bi drugi osvojil prvo mesto, bi zadostovalo za ekipno zmago. Na žalost je bil Stare diskvalificiran, rekorderja pe je izdala jeklenka. Takoj po prvih metrih je prevzel vodstvo in povečeval prednost, podvodni boj pa je moral predčasno zapustiti, ker je v jeklenki zmanjkalo zraka. Navzlic temu so Novomeščani uspeli. V ekipni uvrstitvi so sc uvrstili na drugol mesto in za prvaki (Partizan Rijeka) zaostali le za sedem
OB PRVO MESTO-Člani noi vomeškega Kluba za podvodne aktivnosti so imeli na državnem prvenstvu v Beogradu veliko smole. Na sliki je Daniel Vohar, eden najboljših, najmlajših in najbolj ne srečnih tekmovalcev.
točk. Če bi Vohar zmagal, bi sam zbral 16 točk, tako da bi bila novomeška zmaga prepričljivejša.
Za KPA so plavali: Zevnikovi Ivanetičeva, Čuligova, Liparjeva, Vohar, Stare, Kušer, Strniša, Knap, Miran Markovič, Marjam Markovič, ekipo pa je vodil Drago Les.
J. PEZELJ
Konec oktobra se bodo začele kvalifikacije za uvrstitve v slovenske košarkarske lige. V predtekmovanju bodo nastopili tudi Kočevci, čakajo pa jih težka srečanja. O delu pravi trener Cveto Arko naslednje:
,.Pomerili se bomo z zelo močnimi in bolj znanimi klubi.i
Nastopili bomo v skupini z nekdanjim zveznim ugašeni Domžalami, z Ilirsko Bistrico,
Sežano in Koprom. Favorit so seveda Domžalčani, drugih ekip pa toliko ne poznamo. Vemo, da nas čaka trda preizkušnja. Če ne bomo uspeli, to ne bo tragedija, kajti sedaj delamo z novo ekipo in menimo, da je najvažnejše, da igramo."
Kočevci so se začeli na novo tekmovalno sezono pripravljati že v začetku avgusta. Ker je za najboljše moštvo kar 22 kandidatov, ki so povprečno stari 20 let, so treningi potekali nemoteno, vsi so se trudili, zato je vrsta
hitro napredovala. Za domačine bosta igrala tudi Grosupeljčana Baraga in Baranašič.
' pripravljalnem obdobju odigrali kopico prijateljskih n. Z njimi smo si pomagali
„V smo od
tekem. 'L njimi pri sestavljanju ekipe. Pomerili smo se s Fructalom, Porečem, Litijo, Domžalami, „Beti“ (Metlika) itd. Povedati moramo, da ene izmed hib moštva ne bomo odpravili, to je višina. Ko-1 čevski najvišji igralec ima namreč 197 cm, kar pomeni, da nimamo pravega centra. Ob koncu' je prav, če povem, da sta patronat nad klubom prevzela Trikon
in Oprema.*1
M. GLAVONJIČ
Trije porazi in zmaga
Neuspešna odbojkarska nedelja: izgubili Krka, Trebnje in Žužemberk — Novo mesto danes — Dobre Kočevke
ka p USo,
2. kolo v odbojkarskih ligah je ekipam z Dolenjskega prineslo pičel izkupiček. Odbojkarice „Kike” so doživele nov poraz,
Erav tako Trebanjci in Žužem-erčani. Izgubili niso le Kočevke ter Novomeščani, ki so srečanje s Plamenom preložili in
METALAC - KRKA 3 : 0(5,8,11)
V Sisak so Novomeščanke pripotovale s pomlajeno ekipo in povrhu vsega le s šestimi igralkami. Tudi zaradi tega domače igralke niso imele veliko dela in so v dobrih štiridesetih minutah Dolenjke premagale.
Krka: Boh, Zevnik, Brajer, Ga-leša, Suša in Vidljinovič.
JAMA - TREBNJE 3:0(11, 10, 4)
Trebanjd so se vrstnikom Jame upirali le v prvem setu, v nadaljevanju pa se je zdelo, da so jim posle moči. Čeravno so domači poslali na igrišče rezervne igralce, jim gostje niso bili kos.
KAMNIK -ŽUŽEMBERK
3:0(13, 8, 9)
Žužemberčani so v Kamniku zapustili dober vtis. V prvem setu so najprej vodili 7:2 in 13:9, vendar jim niza ni uspelo dobiti Gostje, ki so se odlikovali predvsem po srčni igri, so se dobro upirali tudi v nadaljevanju, tako daje 100 gledalcev videlo lepo tekmo in dobro odbojko.
E1
bi
MEŽICA - KOČEVJE 2 : 3 (—10, 13,10, -9,-9)
Domača vrsta in Mežičani niso iričakovali tako zanimivega in raz-lurljivega srečanja. Prvi niz so dobile novinke, nakar so dva seta osvojile domače igralke. V ostalih dveh setih so bile Kočevke precej boljše in so brez težav zmagale in osvojile prvi točki, čeravno kaže rezultat izenačeno srečanje.
IZOLA—NOVO MESTO 3:1 (-10, 10,7,2)
V zaostali tekmi 1. slovenske odbojkarske lige - zahod so novomeški odbojkaiji gostovali v Izoli. Medtem ko so v prvem setu dobro igrali, so v nadaljevanju popustili, in čimbolj se je tekma bližala koncu, tem slabše so igrali. V četrtem nizu so zbrali le dve točki.	I
Novo mesto: Babnik, Medle, Cotič, Goleš, Primc in Vernig.
KOČEVJE - LECH 90: 116(39:52)
V lepi mednarodni košarkarski tekmi je okoli 200 gledalcev videlo, koliko veljajo domači košarkaiji. Ti so v začetku vse preveč spoštovali precej višje goste, ko pa so ugotovili, da le niso tako močni, so pogumneje zaigrali in se Poljakom dobro upirali. Pri domačih so bili dobri Smola, Benčina in Papež.
DOBER DRUGI POLČAS - Novomeški košarkaiji, ki so imeli letos v gosteh že vrsto znanih domačih in tujih ekip, so se sredi minulega tedna pomerili s poljskim Lechom. Poljaki, ki so lani vi. zvezni ligi osvojili tretje mesto, v Novem mestu niso navdušili. Z malo več športne sreče, predvsem pa borbenostjo v 1. polčasu bi Novomeščani lahko brez težav zmagali. V drugem delu so bolje igrali v obrambi in goste povsem nadigrali. Izkazala sta se zlasti Munih in Beg. Rezultat: Novo mesto — Lech (Poznanj) 108: 110 (45:62). (Foto: Janez Pezelj)
Po dramatični igri novi točki
Igralke „Krke" dosegle v Črnomlju drugo zmago — Tesen Inlesov poraz — Črnomaljci razočarali v Kamniku, Brežičani pa v Mariboru — Zanesljive Kočevke
Zadetek s 35 metrov
V 7. kolu slovenske nogometne lige Dolenjska gostovala v Novi Gorici in igrala neodločeno
Jesenski del v rokometnih ligah se bliža koncu. Medtem ko gredo ekipe iz slovenskih lig na igrišče še enkrat, čakajo drugoligaše še tri tekme. Konec minulega tedna so naše ekipe dosegle pričakovane rezultate, razen Ribničanov, ki so v slovenskem derbiju klonili v boju z Jadranom.
JADRAN - INLES
Nogometaši iz Novega mesta resnično nimajo sreče: zmaga se jim je nasmihala tudi v 7. kolu 1. slovenske nogometne lige-zahod, vendar so se iz gostovanja vrnili le z neodločenim rezultatom. Izid: Vozila - Dolenjska 1:1 (0:0).
Enajsterica Dolenjske je tokrat gostovala pri novogoriški ekipi. Do-•nači igralci in okoli 500 gledalcev
NOVO MESTO PRVO
Na kegljaškem turnirju v Čatežu, s katerim so počastili brežiški občinski praznik, so prepričljivo zmagali igralci iz Novega mesta. Prehodni pokal je podelil Cvetko Veble, druga in tretja ekipa pa sta dobili diplomi. Vrstni red: 1. Novo mesto 809 podrtih kegljev, 2. Brežice 741, 3. Mercator 723, 4. Sevnica 710, 5. JLA Brežice 689.
N. G.
M. GOLOBIČ PRVI
Oktpbrskega hitropoteznega prvenstva novomeškega šahovskega kluba se je udeležilo precej močnih igralcev. Zmagal je Mirko Golobič, ki je zbral 11 točk, za njim pa so se uvrstili Škerlj (11)» Poredoš (9,5), Istenič 8, Pucelj, Milič in Božovič 7,5, Stokanovič 7 itd.
NOVO MESTO: KATEGORNIŠKI TURNIRJI
šahovski klub Novo mesto razpisuje štiri kategorniške turnirje, in' sicer za brezkategornike, četrto, tretje - in drugokategornike. Zainteresirani se naj zglasijo 26. oktobra ob 1 7.30 v prostorih kluba na Sokolski 1. Turnir drugo kategornikov bo od 16. novembra ao 14. decembra.
SAH ZA OBČINSKI PRAZNIK
Novomeški šahovski klub bo v nedeljo, 29. oktobra ob 9. uri, pripra-vil finalni hitropotezni turnir, s katerim bodo počastili praznik novomeške občine. V zaključni del se brez bojev uvrstijo samo prvokategorniki. 26. oktobra bodo kvalifikacije, na katerih lahko nastopajo ostali šahisti.
pa tudi souniK so bili prepričani v novo zmago primorske ekipe, ki se poteguje za prvo mesto. Vendar je ekipa z dna dokazala, da ni tako slaba, kot kaže trenutna uvrstitev. Pred srečanjem so se gostje zmenili za enostavno taktiko: čvrsta obramba in hitri protinapadi. Načrte so uresničevali med vso tekmo. V 50. minuti je po nenevarnem napaduu Vozil novomeška enajsterica krenila v hiter protinapad, Bradač, ki je bil od vrat domačih oddaljen okoli 35 m, se je odločil za strel. Bržkone vratar domačih tako močnega in natančnega strela s take oddaljenosti ni pričakoval in žoga se je znašla za njegovim hrbtom. Domači so izenačili s strelom iz enajstmetrovke, ki si jo je sodnik po mnenju gostov ,,izmislir.
Dolenjska:	Jerman,	Žnidaršič,
Pavlin, Vertuš, Grašič, Perhaj, Lešnik (Skedelj), Bogovac, Pivec, Vale-tič in Bradač.
19: 18(9:10)
V 8. kolu II. zvezne lige je okoli 150 gledalcev videlo lepo rokometno predstavo. Prvenstveno srečanje je bilo v prvem polčasu izenačeno, v nadaljevanju pa so domači zaigrali v obrambi precej boljše in s hitrimi protinapadi najprej izenačili in povedli za štiri zadetke. Navzlic temu so se morali za zmago pošteno potruditi.
KRKA - SLAVIJA 12 : 11 (6:4)
Novomeščanke počasi, a zagotovo uresničujejo zastavljeni načrt. Minulo soboto zvečer so pred 300 gledalci v Črnomlju dosegle drugo zmago. Tudi v srečanju s Slavijo so bile zelo dobre
polčasu, v drugem vodile že 10:5 in ponovno poskrbele za .dramatične’ minute.
ugem v iskrbele Gostje so Vendar mirni igri
namreč celo izenačile.
jim kaj več ni uspelo. Po 1 v nadaljevanju so Dolenjke zatresle gostujočo mrežo še dvakrat, igralke Slavije pa le enkrat.
športni Komentar
Pol stoletna zamuda
Z nedeljskim finalnim jesenskim krosom za pokale „Dela", ki je bilo v Ajdovščini in se ga je udeležilo več kot 1300 atletov in atletinj iz 46 občin, se je v naši republiki atletska tekmovalna sezona v glavnem končala. Navzlic obilici možnosti za rekordne dosežke trenerji in tekmovalci ob koncu sezone ne morejo biti zadovoljni. Je pa minulo atletsko leto še enkrat dokazalo, da imamo po klubih veliko nadarjenih posameznikov. Žal ob delu, kakršno je ta čas tipično za jugoslovansko atletiko, tudi v balkanskem merilu ne bodo uspeli.
Zakaj? Vemo, da imajo vse atletske velesile že precej časa dve tekmovalni sezoni. Takrat nekako, ko naši tekmovalci končajo prvo, se pri njih začenja druga sezona: v sodobnih pokritih športnih objektih. Zaradi nje so bili m primer Američani desetletja v tehničnih disciplinah skorajda nepremagljivi. Ko pa je atletika tudi v Evropi prenehala biti šport z eno
samo tekmovalno sezono, je začela premoč tekmovalcev iz ZDA počasi ugašati Vendar tega, kar so imeli Američani skoraj pred pol stoletja, pri nas še sedaj nimamo.
V zadnjih dveh letih smo zgradili veliko pokritih športnih objektov. V ZDA imajo večnamenske dvorane. Lahko bi jih posnemali. To je le ena možnost, če hočemo, da bodo tudi naši atleti vsaj malo okusili dvoransko atletiko v tako imenovani mrtvi sezoni. Vsaj tri ali štiri discipline bi brez težav našle prostor v športnih dvoranah na Dolenjskem To bi bilo potrebno ne samo zato, da bi odpravili polstoletno zamudo, ampak tudi zaradi novo začrtanega dela, s katerim smo na stadione zvabili množico učencev in učenk Od novembra do aprila na atletskih stezah do sedaj niso mogli občutiti tekmovalnega duha. Z drugo tekmovalno sezono pa bi pridobili pol leta, mesece, ki jih naši tekmovalci že dolgo močno pogrešajo.
J. PEZELJ
FUZINAR - SEVNICA 26: 27(14:15)
Takoj po prvem sodnikovem žvižgu sta obe ekipi dokazali, da pričakujeta zmago. Zato je bilo srečanje na moč izenačeno, zasluženo pa so zmagali Sevničani, ki so prikazali več rokometnega znanja in so trenutno na petem mestu.
MARIBOR - BREŽICE
35 : 21(15:9)
Le malokdo je pričakoval, da bodo Brežičani, Ki do 8. kola niso bili poraženi, izgubili z Mariborčani. Gostje so igrali slabo, tako da domačinom ni bilo težko zmagati
PREDDVOR - STOPIČE
22 : 9(7:7)
Stopičanke so igralke, ki trenutno na prvenstveni tabeli vodijo, v prvem polčasu presenetile. Na vsak zadetek so odgovorile z zadetkom, tako da je kazalo, da bo srečanje izredno izenačeno. Pri rezultatu 7:7 sta odšli ekipi k odmoru. V nadaljevanju pa so Dolenjke povsem popustile in do konca dosegle le dva zadetka. Stopičanke so trenutno na predzadnjem mestu.
KOČEVJE -DOLENJSKA
6: 12(8:6)
Kot kaže, bodo po prvem tekmovalnem delu Kočevke osvojile v svoji
ligi vrh tabele. Tudi v minulem
ZADOVOLJEN - Trener kočevskih rokometašic Ivan Žerjav je lahko po zaključku jesenskega dela prvenstva v 1. republiški ligi — zahod več kot zadovoljen. Njegove igralke so zastavljeni rtačrt krepko presegle.
srečanju so dokazale, da dosedanje zmage niso bile slučajne, pač pa {jod vestnega nekajletnega dela. Gostje niso bile slabe, vendar proti razpoloženim domačinkam, ki sta jih dobro vodili Mišmaševa in Vardi-janova, niso mogle doseči več kot časten poraz.
KRKA - LIPA
29 : 28(14:15)
V 8. kolu slovenske rokometne lige je okoli 50 gledalcev videlo tipično prvenstveno tekmo, v kateri so bili Novomeščani za zadetek boljši Pri domačih so se izkazali Ristič, Pungerčič, Petančič in Stupar.
PRULE - INLES 30 : 21(15:10)
Ribničani so igrali pri ta čas najboljši ekipi v ligi. Ljubljančani so bili boljši in so zasluženo zmagali. Zapisati moramo, da so dobro igrali tudi gostje, tako da so gledalci videli lepo tekmo.
KAMNIK - ČRNOMELJ 28 : 28(15:14)
Črnomaljci so v Kamniku vlogo favorita vzeli preveč zares, to pa se bi jim kmalu maščevalo. Domačini, ki so v letošnjem prvenstvu komaj enkrat zmagali, so goste presenetili s hitro, pa tudi grobo igro, kar jim je prineslo nenadejane pol točke.
RADGONA - LISCA 17 : 12(9:6)
Domače igralke so pričakovale bolj izenačeno tekmo, vendar so bile Sevničanke konec minulega tedna nerazpoložene. Po tretjem porazu so igralke Lisce zaenkrat na šestem mestu.
MARIBOR - BREŽICE 15 : 11(7:6)
Če bi gostje nadaljevale igro iz prvega polčasa, bi imele možnosti za zmago. Vendar so v drugem polčasu igrale nepazljivo v obrambi, v napadu pa so le stežka premagale domačo obrambo in doživele že šesti poraz. Trenutno so s 3 točkami na predzadnjem mestu.
LOŠKI POTOK VODI
Konec minulega tedna so ekipe, ki nastopajo v ribniški občinski nogometni ligi, odigrale šesto in zadnje jesensko kolo. Rezultati: Grčarice -Lončar 7:3, Ribnica - Loški potok 2:4, Slemena - Borac 3:4. Vrstni red: Loški potok 10, Grčarice 7, Borac 7, Sodražica, Slemena in Ribnica 5, Lončar 2. Po prvem delu je najboljši strelec Mohar z 10 zadetki.
CELJE:
TEKMOVANJE
SLABOVIDNIH
VI. republiškega prvenstva slepih in slabovidnih Slovenije v kegljanju so se udeležili tudi člani medobčinske organizacije slepih in slabovidnih iz Novega mesta. Janez Kermc je bil drugi in osvojil srebrno, Tone Goršak tretji, Gusti škrabec pa četrti.
bKEŽICE:
KROS USPEL
Tradicionalni občinski jesenski kros, ki ga je dobro pripravil AK Brežice, je v celoti uspel. Udeležilo se ga je več kot 260 tekmovalcev, prvič tudi člani in veterani, manjkali pa so pripadniki JLA.
Zmagovalci: naraščajniki: Rovan, naraščajnice: Lopa tič, ml. pionirji: Veršec, ml. pionirke: Petrič, ml. mladinke: Šinkovec, st. mladinci: Gorenc, st. mladinke: Hode, člani: Tomič, članice: Živič, veterani A: Pavlič, veterani B: Pečnik.
R.P.
Kaj, kje, kdo?
Novomeške igralke rokometa, ki igrajo vse bolj s poletom, potujejo k Slavoniji in imajo možnost, da osvojijo vsaj polovico točke. Inles igra doma z Jelovico in v lesarskem derbiju bodo poskušali Ribničani osvojiti obe točki.
V slovenskih ligah gredo ekipe v jesenskem delu zadnjič na igrišče. Brežičani igrajo doma z vodilnim Šoštanjem, Sevničani" pa s slabo V. Nedeljo. V Črnomlju bo derbi lige. Prulčani bodo, kot trdijo Belokranjci, igrišče zapustili sklonjenih glav. Krka gre k Obali, Inles pa se bo doma pomeril s Tržičem. Brežičanke bodo poskušale osvojiti vsaj točko v boju s Šmartnim, igralke Lisce pa čaka trda tekma z ekipo Savinjske. V zahodni ligi bosta Dolenjska in Stopiče igrali doma. Prva ekipa bi morala dobiti s Tržičankami, Stopičanke pa računajo vsaj na neodločen rezultat z Eto.
Odbojkarski konec tedna bo še posebno zanimiv, kajti vse ekipe igrajo doma. Krka se bo pomerila s slabo Radno in ima možnost za prvo zmago. V derbiju med Žužemberkom in Novim mestom imajo več možnosti bolj izkušeni Novomeščani. Trebanjci se bodo pomerili s Kamnikom, ki je ta čas na 1. mestu. Kočevke čaka tekma z Ljubnim in lahko dosežejo drugo zmago.
Medtem ko bodo namiznoteniške ekipe .počivale’ kar do 12. novembra, se bodo novomeški nogometaši doma pomerili z Ilirijo. Dolenjski v sedmih kolih še ni uspelo zmagati. Ker ji Ljubljančani zmage v nedeljo popoldan ne nameravajo pokloniti, utegne biti tekma zanimiva.
košarka
DVODNEVNI
MEDNARODNI
TURNIR
V počastitev 30-letnice novomeškega košarkarskega kluba in praznika novomeške občine je vodstvo KK Novo mesto pod pokroviteljstvom izvršnega sveta novomeške občine pripravilo dvodnevni mednarodni košarkarski turnir. V petek se bosta ob 17. uri pomerili Olimpija-Iskra (prejšnji Brest) in Mobiam iz Italije, ob 18.30 bo svečana otvoritev, pol ure kasneje pa srečanje med domačimi košarkarji in sovjetskim Dinamom (Tbilisi^
Naslednji dan se bo turnir nadaljeval ob 17. uri, pomerila pa se bosta poraženca prvega dneva. Ob 19. uri bo finalna tekma.
NOVO MESTO: DENAR ZA REKREACIJO RAZDELJEN
Minuli teden so se sestali člani odbora za rekreacijo pri ZTKO Novo mesto in razpravljali o izračunu točk po kriterijih za dokončno razdelitev denarja za letošnje leto. V kriterijih je komisija za rekreacijo upoštevala tekmovalni del, množičnost, udeležbo v delavskih športnih igrah, trim akcije in število tekovalnih ekip v posamezni panogi. Denar so razdelili j>o posameznih
panogah tako, da posamezna dejavnost prejme denar za kompletno dejavnost v občini.
KEGLJANJE: V NOVEM MESTU ZA PRVAKA DRŽAVE
Ljubiteljem kegljanja se obeta onec tedna zanimiva keg?1*”-* prireditev. Kegljaška zveza
konec tedna zanimiva kegljaška reza Juge
ivije je namreč ponovno doka-
zala, da ceni organizatorske sposobnosti novomeških kegljaških delavcev, in jim zaupala organizacijo letošnjega državnega prvenstva za posameznike. 28. m 29. oktobra bodo na novomeški
plastični masi ponovno nastopili ta čas najboljši jugoslovanski tekmovalci: Strežaj, Dragaš, Be-
licijan, Beljat, Kalanj in drugi.
=lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll=
tisti
n/ i
■
KANČEK HUMORJA - V strogi diagonalni kompoziciji 1 p posnetka, ki nam ga je poslal Bojan Radovič iz Novega me- | | sta, je zaslediti zrno duhovitosti. Te sestavine, humorja, | | dostikrat zelo primanjkuje v delu naših ljubiteljskih foto- 1 | grafov, pa tudi v delih nekaterih slavnih mojstrov kamere, 1 | čeprav vsakemu posnetku lahko samo kaj dodi, ne pa od- I = vzame. Starka s palico v gornjem desnem kotu in prevrnjeno = | kolo v spodnjem levem kotu posnetka sta v mnogopomen- 1 j skem odnosu — človek pade in odšepa, starost zapusti kolo i = mladosti in vzame palico, mladost drvi neumno v drugo i | smer, kot starost previdno tiplje ipd. Radovič je bil za tak | = posnetek primemo opremljen: na sodobni superkompaktni = = kameri Asahi Pentax MX je imel 24-milimetrski objektiv z | | zelo širokim vidnim kotom, s katerim se fotograf reši vseh 1 1 težav globinske ostrine. Novomeščan je okoli fotografije | = pustil črn rob, da bi tako pokazal, da je pri povečavi izrabil' = | celoten negativ brez izrezov, oziroma da je posnetek pre- | | mišljeno komponiral že pri nastanku, ko je pritisnil na pro- 1 = žilo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimiii
(—tumiM pred Mleti ) Res prezgodaj za ta čas!
ČUDNO SE JE zasukalo vreme v minulem tednu. Naša vremenska napoved je spet kar uganila, da bo prišlo do zmešnjav: deževje, mraz, sneg do nižin, vmes pa še nekaj lepih dni Vsega je bilo dovolj, toče še preveč. 16. oktobra je bilo nebo kar črno, zlasti na severozahodni strani. V okolici Šmarjeških Toplic, pod Goijanci, v Beli krajini, na Bizeljskem in drugod je toča v nekaj minutah pobelila zemljo. V Metliki je padala kakih pet minut Tam kjer še niso potrgali grozdja, je nenavadno pozna toča zelo škodovala letini. V soboto smo na
Gorjancih opazili prvo belo kapo, v nedeljo popoldne pa tri mavrice, med rahlim dežjem so ponekod plesale tudi prve snežinke. Prezgodaj, vse prezgodaj za ta čas!
PREBIVALSTVO DOLENJSKE toplo pozdravlja tovarišice, ki se bodo zbrale v naši sredi za 15. obletnico I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Prebivalstvo Dolenjske ni pozabilo, da je ležalo v težkih vojnih letih najtežje breme
Sospodarskih in političnih nalog prav na ramenih naših žena in eldet. V času, ko so odšli možje in fantje v partizane in uničevali sovražnika, so jih doma na poljih, v gospodarstvih, v odborih OF in ljudske oblasti, pri vzgoji otrok in v vsem ostalem političnem in drugem delu uspešno zamenjale matere, žene in dekleta.
RESTAVRACIJA JE obrat, ki ima ob vsakem času na razpolago mrzla in topla jedila. To velja tudi za Mlečno restavracijo KPPZ Brežice v Brežicah, ki naj sname to firmo in namesti drugo (na primer Mlekarna) ali pa naj začne prodajati topla in mizla mlečna jedila in pijače.
PRED KRATKIM je bil novomeški mestni trg najdražji v Sloveniji. Nekaj časa je bilo boljše, a zdaj je spet slabše. Čeprav sredi kmečkega zaledja, so cene izredno visoke. Izgovarjanje na avtocesto ne bi smelo biti izgovor.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 23. oktobra 1958)
SVETU OKOLI
BOŽJI BOREC - Anthony P. Henry se je namenil k ameriškemu predsedniku Carterju v Belo hišo, da bi mu razložil, kako bogoskrunske so besede „Zaupamo v boga“, ki jih najdemo na vsakem dolarskem bankovcu ali kovancu. Goreči vernik se je oblekel v karate oblačila, preskočil ograjo okoli Bele hiše in začel prodor k predsedniku. Seveda ni prišel dlje kot nekaj metrov. Takoj so ga obkrožili uniformirani in neuniformirani stražarji. Po kratkem boju je božji poslanec
E odlegel. Odpeljali so ga tja, amor po mnenju izvedencev sodi - v zavod za duševno bolne.
ŽENSKA SEVEDA DRUGAČE - Raziskovalci so prišli do zanimivega odkritja. Ko so merili dolžino stopal levičarjev in desničarjev, so ugotovili, da imajo desničarji desno nogo večjo od leve, levičarji pa levo večjo od desne. Seveda velja pravilo le za moške. Pri ženskah je stvar obrnjena: desničarke imajo leva stopala daljša, levičarke pa desna. Pravilo neizpodbitno velja. Če bo kateri od naših bralcev ugotovil, da so se raziskovalci zmotili, naj še enkrat dobro pretehta, če ni morda bralka.
OB DELO - Dolga leta je bilo tako, da se je v Neaplju od vseh del najbolj splačalo tihotapiti cigarete. Zdaj je drugače; policija je tako okrepila nadzorstvo, da so se mnogi tihotapci znašli na cesti brez posla. Pred dnevi so se zbrali na demonstracijo in zahtevali, naj jih policija neha tako neusmiljeno preganjati. Ubogi reveži!
KORISTNA TRADICIJA -
Bojeviti Sikhti, ki žive v Indiji, morajo spore reševati s krvjo; tako veli njihova stoletna tradicija. Že nekajkrat se je pripetilo, da je socialnim delavcem uspelo starodavni običaj obrniti v splošno ljudsko korist. Namesto da bi si bojeviti Sikhi brezplodno puščali kri, so jo raje darovali za potrebe bolnišnic. Tako je tekla kri in tradiciji je bilo zadoščeno. Morda bi ne bilo napačno, ko bi kaj takega sem ter tja preskusili tudi pri nas, saj ponekod še prerada zaradi malenkosti pricurlja rdeča krvca.
Hvala glede množine in dobrote
(Vinska letina.) Trgatev se je vršila letos večji del pri lepem vremenu; le nekateri bolj boječi, ker so bili že par let z vremenom tepeni, si niso upali vremena počakati. Pohvalijo se še precej in to glede množine in tudi dobrote mošta. Se ve, kjer je toča bila, tisti so reveži. Tudi kdor ni rigolal in, za nove trte skrbel, se nič kaj ne pohvali. Kupčija se še ni toliko razvila, da bi vedeli ceno povedati, četudi so nekateri velike množine kupili. V Belokrajini so dobili po železnici prav veliko istrijanca. Videli smo cele vrste voz preko Gorjancev peljati in marsikdo je rekel: „Kam je to prišlo; prej so Belokranjci k nam vozili kaj dobro vino, a zdaj ga sami kupujejo."
(K e d o r ima) stare, slabe, za vinstvo nerabne sode, ali pa še celo slabe za kiseljno nerabljive kadi, napolni jih sedaj z ravno navedenimi odpadki persnine: torej slabega listja ter
trsja zelja, listja pese, kolerabe, korenja, namesto da bi se neporabljeno kar na njivi ležati pustilo. Prav na debelo jih naj v ta namen seseče, v kadi dobro zatlači, z diljami in kamenjem obteži ter z vrha do vrha zalije.
(Kmetijski pouk) v trtoreji, kletarstvu, sadjereji in v pridelovanju krme bo tudi letošnjo zimo v Novem mestu. Priredila ga bode zopet kmetijska podružnica v svoji bralnici in sicer ob nedeljah dopoludne.
(Mrtvega so) našli v hosti pri Soteski 18-ietnega dninarja iz Soteske. Našli so ga tik ceste ležati z v tla in listje zarito glavo. Na truplu ni bilo videti očitne poškodbe. Dninarje bil zaposlen na soteški žagi, po noči pa je rad stikal za polhi. Ta slučaj bo sodnija zasledovala.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1898)
Koristna luknja skozi Zemljo
Fantastične zamisli sovjetskega znanstvenika — Predor
Luknja skozi Zemljo?
Da! Skozi naš planet bomo nekoč zvrtali tunel. Tako načrtuje sovjetski geolog Dmitrij Nalivkin, katerega pogled pa zaenkrat sega daleč v bodočnost. Zaradi izjemno visokih temperatur v središču Zemlje s sedanjo tehniko namreč ni mogoče narediti takšnega tunela. Toda ko bodo tehnični problemi premagani, bo tunel postal izredno koristna stvar.
Nalivkin meni, da bodo skozi tunel letela posebna vozila, s katerimi bo mogoče v najkrajšem času priti na drugi konec našega planeta. Vozila bodo po zakonu težnosti v začetku prosto padala v globino in dosegla hitrost 7,9 km/s, se pravi, da bodo priletela do središča Zemlje v 21 minutah. V nadaljevanju poti bo šOa težnosti delovala zaviralno in bo vozilo do površja zaustavila. Celotno potovanje bi po izračunih trajalo 42 mi nut in 12,4 sekunde. Tako hitro ne pride okoli sveta nobeno letalo. Seveda Nalivkin pri svojih zamislih ni mislil na počutje bodočih
Kotnikov. Prosti pad je za udi nekaj strašnega, nekaj, česar se podzavestno zelo bojijo. Gotovo bodo prvi potniki skozizemeljskega vlaka najpogumnejši fantje.
V tunelu naj bi postavili tudi posebne toplotne postaje in elektrarne, ki bi izkoriščale toploto v notranjosti Zemlje.
Nadvse koristen bi bil predor skozi Zemljino kroglo tudi za vesoljske polete. V tunel bi spuščali rakete, ki bi ob prostem padanju in vključenih motorjih dosegle fantastične hitrosti ter tako lažje in z manj goriva poletele v kozmični prostor.
Zaenkrat je tunel skozi Zemljo zvrtan samo v domišljiji sovjetskega geologa, ni
E a rečeno, da nekega dne ne o postal resničnost. Veliko sanj in drznih domislic je človeštvo že uresničilo.
Previdnost pri tej mali hobotnici ni odveč. Njen strup v nel sekundah usmrti človeka.
Naš gad se lahko skrije
Hobotnica vliva več strahu kot morski pes — Avstrals znanstveniki odkrili najbolj strupeno kačo na svetu
Kopalcev na čudovitih plažah Avstralije, Papue, Nove Gvineje, Filipinov in Indonezije ni najbolj strah krvoločnih morskih psov, ki se radi potikajo tam okoli, ampak majhne hobotnice z modrikasto se svetlečimi prstani. Hobotnica nosi latinski naziv Hapalochlaena maculosa, v posebnem mešičku pa nosi tako hud strup, da z njim lahko usmrti deset ljudi.
Ta mali morski strah je težak vsega skupaj le 50 gramov in doseže do 15 centimetrov velikosti. Kadar se ustraši, se mu po telesu in lovkah spustijo svetleče se modre lise v obliki prstanov. Takrat ni dobro biti v njegovi bližini. Če hobotnica piči nič hudega slutečega kopalca, mu ni več rešitve. V nekaj sekundah strup stori svoje. Zaenkrat strokovnjakom še ni uspelo izdelati učinkovit protistrup.
Avstralskim raziskovalcem se je letos posrečilo analizirati hobotničin strup; gre za tetra-doksin, organski strup, ki so ga doslej odkrili v nekaterih vrstah tropskih žab in v ribi, imenovani mesečeva riba.
In še eno hudo strupeno žival so odkrili avstralski znanstveniki: „krvoločnico“, kakor imenuje črnikasto kačo ljudstvo, oziroma Parademansio micro-lepidotus, kot je njeno „urad-no“ latinsko ime. Odkrili so, da ima okoli dva metra dolgi ka-čon strahoten strup in da je to najstrupenejši plazilec na svetu. Ima tristokrat močnejši strup kot kača klopotača, dvajsetkrat močnejšega od kobre in štiri-
■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■i
<’
ui.Vi/A* 'i
krat močnejšega kot avstrai tajpan, ki je doslej veljal za n strupenejšega plazilca. Na kače se lahko skrijejo od & mu!
Morje prižiga luč
Elektrarne na morskih * lovih — Prvi kilovati
Nedaleč od japonskega otol Honšu se od letošnjega avgus*1 dalje na morskih valovih ziW nenavadna naprava. Podobna J veliki jekleni peruti, ki se nep^' stano pregibava na valovih- 1 je prva japonska elektrarn^ katere generatorje poganja va‘c vanje oceana, hkrati pa P^ takšna uporabna elektrarna" svetu. Petstotonska napraV proizvaja zaenkrat le 125 k* Podobno, le da je precej m a*1-ša, so malo kasneje kot Jap0111 položili'na valove Rokavske| preliva tudi Britanci. E v rop5* elektrarnica proizvaja simbol* ni 1 kw.
Sicer pa ne japonska ne ^ tanska naprava nista nič nov' ga. Že leta 1799 sta franco** izumitelja dala patentirati 11 pravo, ki naj bi izkoriščala efl{ gijo morskega valovanja. sta gledala v prihodnost, saj njunem času še nihče ni M pomislil, da so običajni n energije premajhni za silni af tit industrije.	:
Hudo načete zaloge ene$i skih surovin so spodbudile W nje novih virov. Japonska1, Velika Britanija sta začeli izčrpnimi raziskavami in pos^ si.
..Pričakujemo, da bom0 bodočnosti krili vse potrebe?' električni energiji v Veliki Hj taniji z izkoriščanjem ene^j morskega	valovanja,“	°P.
mistično zatrjujejo na skem oddelku za energetiko. .
Nafte res ni dovolj za prtf*0 njih sto let, valovanje morja P je večno.
V drugi polovici krajina okrog veliki!1 že precej naseljena, P1,
f
prehodnih gozdov p1- ^ nih poteh. Tistega stali štirje popotni U11 ;1 ženski, in se razgled°'(l rastjo, ki se je po v’5 kraja.
Rešitev prejšnje križanke
9			-		—	...	__	„	X	-	
			P	u	A	S	e	i.	5	K	1
		—	R	A	T	1	T	o	V	e	C
		"27	&	AJ	e	J	Se	p	1	R	e
		7~	F	1	s	3.	B	R	AJ	1	K
		>P	1	N	T	e	R	i	Č	pr	
• i- £	A	R	K	A	«	P	1	J	A	b	t
~.K o	L	0	5	• —	L	J	T	e	IR.	A	T
*_,A.R	e	S		H	A	tR-	£	M	‘Z	L	A
& i	N	0	L	o	G.	r	V	A	D	1	M
-TO	K	—	A	R	£	A	-	L	1	L	1
A N	A		N	e	V	A	-	O	R	A	M
jmunnmi
prgišče misli
Ne moreš biti resen vseh 24 ur na dan. Vsaj pol ure bodi otročji!
A. TOSCANINI
Močni ljudje so preprosti. V tem je njihova moč.
A. TOLSTOJ
Soba, polna slik, je soba, polna misli.
J. REYNOLDS
portir
odprtina« zidu
Cimosov
avto
pr. rim. zdravnik
papiga
mokrota
migljai
slab
pesnik
prepir
vrsta
pajka
osvez.
pijača
rim.
cesar
splet las
rim
pozdrav
erbij
striga
raslima
žime
naj rudnik
Železove
rude
trojica
radiotele
vizija
diafragma
it.luka
tur. gora
slov. bog sonca
poljščina
janša
anton
egidij
gr. mit. oseba
gora v kamaalpah
železn.voz
radon
stari
Slovan
naš otok
gl.mesto
albanije
reditev
(r.književ-
mk(fouis)
avstr,
lagenciia
vulkan na lilipinih
posrednik
astatij
drevored
pokrajina v vojvodini
tapeta
afr.
država
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!
Živi tanki izgubljajo bitko
Krokodilom se slabo obeta — Nekdaj so jih častili po božje, zdaj jih neusmiljeno pobijajo — Prve farme že delajo
Vsaka torbica, denarnica, aktovka, čevelj, rokavica in druge .prepotrebne” reči, narejene iz strojene krokodilje kože, pomenijo predvsem dvoje: zelo drag luksuzni predmet, po-katerem najraje segajo snobovsko navdahnjeni potrošniki z debelimi denarnicami, in — mrtvega krokodila: aligatoija, kajmana, gariala, kitajskega aligatorja, letvičarja, katerega koli že od danes živečih 21 vrst. Krokodili izginjajo z obličja Zemlje. In ker niso lepi kot ptice, ljubki kot mladi tjulenji, veličastni kot kiti, za njimi nihče ne žaluje. Javnost malo ve o izginjanju krokodilov, še manj pa o strahovitih pokolih v južnoameriških džunglah.
Izročila in znanstvene ugotovitve se močno razhajajo tudi glede velikosti teh živali. Čeprav krokodili res rastejo prav vse življenje in bi ob dolgem prebivanju lahko
Vse to je slišati grozljivo, vendar bi bila podoba o krokodilih krivična, če ne bi povedali tudi, da znajo biti nadvse nežni in skrbni, kadar gre za njihov zarod. Strašne čeljusti, ki zdrobe kosti goveda, zmorejo čisto narahlo streti lupino jajca in pomagati mladičku na plan. Tudi niso neumni. Imajo zelo razvite možgane, oblikovali pa so zanimiv in bogat „pogovomi jezik". Pod vodo se
pogovarjajo z glasovi, ki jih človekovo uho ne more zaznati, ter s
spuščanjem mehurčkov.
odsegli osupljive velikosti’, pa znanost zavrača govorice o petnajst-
fov_____
odilih. Uradno izmerjena rekorderja sta šiionosi in orinoški krokodil s 7,20 m. Mrtvi rekorder je nilski krokodil, čigar'
TUDI SVETNIK K HUDIČU
okostje so izkopali na Madagaskarju; v dolžino je meril 10 m.
Krokodili naseljujejo naš planet ) bili že
že zelo dolgo. Na Zemlji so takrat, ko so se celine začele razmikati in sta bili Afrika in Južna Amerika še čisto blizu druga drugi. Preživeli so vse ledene dobe, videli so svoje velike sorodnike dinozavre živeti in odmreti. V zadnjih tridesetih letih, ki so v oceanu časa obstoja krokodilov kot kapljica, pa je za te živali udarila smrtna ura. Cesar niso zmogla milijonska obdobja let, to je naredil človek v borih treh
desetletjih. Z brezobzirnim ubija-
use-
njem, iztrebljanjem divjine, izsuš vanjem močvirij in gradnjo jezov je zdesetkal krokodile in resno ogrozil njihov obstoj. Strokovnjaki , trdijo, da ob koncu tega stoletja ne bo na svetu nobenega divjega krokodila več, razen ameriškega aligatorja, ki je na Floridi v ZDA že precej časa zaščiten.
Od nekdanje pestre množine krokodilov živi danes le še troje družin oklepnih plazilcev: krokodili, aligatorji in kajmani ter gavia-
li; vsi skupaj tvorijo starodavni red Crocodyha. Znanost o njih ne ve ravno veliko. Smatra jih za najbolj razvite plazilce z že razdeljenim srcem v prekate. Veliko pa je dejstev, o katerih znanost modro molči, ker pač ne ve točnega odgovora. Omenimo le dobro znano: nilski krokodil (tako je zapisal že modri Aristotel) rad odpre strašni gobec, da mu ptice pokljuvajo umazanijo in črve iz zobovja. Znanost ne ve, ali je to res ali ne.
Sploh kroži o krokodilih nešteto legend in mitov. Po izročilih naj bi krokodili dočakali veliko starost. Stoletniki naj bi bili med njimi nekaj običajnega. V Pakistanu fakirska sekta trdi, da imajo krokodila, ki je star že 1000 let. Biologi so prišli do skromenjših rezultatov pri nadzorovanju krokodilov v ujetništvu. Najdlje so živeli aligatoiji, ki so dočakali do 50 let, pravi krokodili pa so dočakali v ujetništvu le okoli 20 let. Prav v zadnjem času ugotavljajo,
TISOČI V TREBUHIH
Kljub močno razširjenemu mnenju, da so krokodili hudo nevarni človeku, pa to ne drži. Večini živih oklepnikov bolj tek-
nejo žabe, ribe, raki, psi in divjad, ki prihaja na napajališča. Po člove-
ku šavsnejo le trije največji: veliki ameriški aligator, nilski krokodil
in letvičar. Najstrašnejši je letvi-čar, kateremu pravijo tudi morski krokodil, ker ljubi slano vodo.
Posamezne primerke letvičarjev so našli ob otoku Fidži v Tihem
oceanu in ob Kokosovih otokih v Indijskem oceanu, 600 milj od najbližje obale. V trebuhih letvičarjev je med zadnjo vojno izgi-
Južnoameriški kajmani so najbolj ogrožena vrsta krokodilov. 2e skoraj povsem izginula pa sta kitajski aligator, o katerem znanost ve toliko kot nič in že nekaj let ni nobenega glasu o njem, ter gavial. Gavial živi v vodah nekaterih indijskih rek. Doseže do 7 m dolžine, njegova posebnost pa je nadvse dolgi in ozki gobec, posejan s stotnijo zob. Vse do leta 1971 so biologi menili, da ima gavial izmišljeno ime. Indijanci so ga namreč imenovali gharial po besedi ghara, ki pomeni čop; ti krokodili naj bi namreč imeli na koncu gomje čeljusti posebno bulo. Zdaj vemo, da nekaterim samcem taka bula res zraste, vendar ne vemo, čemu ta organ služi.
Čeprav so gaviala častili po
božje, ga to ni rešilo: na kraljevih lovih
nilo okoli tisoč japonskih vojakov.
Danes so se ohranili predvsem ob Avstraliji. Nekdaj jih je bilo
da je nekaj krokodilov, ki imajo več kot 80 let na plečih.
milijon, lani so jih našteli samo še 5000. Zadnji veliki ,,pogreb" so letvičarji priredili 1976. leta, ko se je prevrnil trajekt in je v vodo padlo 40 popotnikov.
so jih v enem samem dnevu pobili na stotine. Po letu 1950 pa so skoraj povsem izginili. Indijska vlada jih je zaščitila in jih umetno goji na posebnih farmah. Divjih pa kmalu ne bo več.
Podobne farme so zrasle tudi na Japonskem, v Avstraliji, Afriki in ZDA. Krokodoili, vsaj tisti, ki se jih da spremeniti v modne predmete, bodo preživeli.
3.
01<-‘tja je bila po-
^ameriških jezer
Pa je zaradi ne-
6 večidel po vod-
* Vzpetini ob reki
tl
va moška in dve bujno gozdno v,dezu širila brez
Bila sta tu starejši mo/, v mornarski obleki in mlado dekle, druga dva pa sta bila Indijanca, mož in žena iz rodu Tuskarora. »Kaj je to?« je vzkliknilo dekle, »tamle se suklja dim. Morda je tam kakšna koča?« — »Da, res je dim,« je odvrnil stari pomorščak, nato pa se je obrnil k Indijancu: »Kaj misliš, Puščica, ali bi bili to lahko sovražni Indi-
»Tam nobenega vigvama — ogenj belcev.« je zviška pojasnil Puščica, »pretentan dim, preveč moker les za Indijance.« — »Sicer ne vidim mnogo dima in tudi ne črnega, toda naj bo po tvoje,« je menil stari, »a kje je tisto vaše jezero, ki menda ni večje od boljše račje mlake?« — »Tam Ontario — velik kot nebo!« je vzkliknil rdečkar in pokazal z roko v daljavo.
VAŠA ZGODBA |
5 ZAHVALA MAJKE JELISAVE
s
I
i
!
s
I
s
4
4
5
4
5
i
■ 4
4
5
5
5
4_
Pozna jesen zadnjega leta vojne.
Naša izvidniška enota se je po nekajdnevnih hudih naporih končno le lahko malo odpočila. Zamenjala nas je enota sosednje brigade, mi pa smo krenili na zaslužen počitek v eno od sremskih vasic.
Ob svitu smo prišli do vasi. Tu smo naleteli na prijaznega moža, ki se je predstavil za vaškega odbornika ter se ponudil, da nas popelje v hišo, kjer se bomo lahko udobno namestili. Pripeljal nas je do nenaseljene hiše.
„Tu smo! Hiša je prazna, ker so jo naši sovražniki zapustili. Na voljo vam je! Vzemite si, kar še najdete!” je dejal, nato pa se je hitro poslovil: „E, pa zdravo, vojska!
Popoldne pridem pogledat.' Fa
antje so se lepo namestili. Pohištvo so znosili v en kraj hiše, izpraznjen prostor pa nastlali s senom in pokrili z odejami. Pričeli so se željno pričakovani dnevi počitka na toplem.
Čeprav je bila hiša sovražnikova last, se nismo dotaknili
tuje lastnine. Res pa je, da je skladovnica drv vidno kopnela
...................  la...............
in da je po hiši zavladal hud nered.
Tretjega dne počivanja so se vrnili nekateri od borcev z mladinskega plesa in povedali, da nas je ,,vaški odbornik” potegnil za nos. Sploh ni bil vaški odbornik in hiša ni last sovražnika, ampak neke vdove iz vasi, ki je pred dnevi odšla na obisk k sorodnikom. Takoj sem poslal potruljo, naj poišče lažnega vaškega odbornika.
Našli so ga globoko v senu, kamor se je skril. Ko so ga prignali do mene, se ga je držalo še precej sena. Njegova pripoved in izgovarjanje je bilo zavito v en sam jok in zaklinjanje na vse svetnike, češ da sam ne ve, kako je mogel kaj takega storiti. Povedal je, da je nekoč zasnubil žensko, katere last je bila hiša, v kateri smo prebivali, a da ga je zavrnila. Hotel se ji je maščevati in naščuvati partizane, da bi ji pokradli imovino.
Takšna je bila njegova žolčna zamisel. Skesano se je sicer spovedal, a še isto noč smo ga z našo patrolo napotili k varnostni službi.
Do vrnitve v bojno vihro sta nam ostala še dva dneva.
Borcem sem dal nalogo, naj vso hišo spravijo v red, da bo taka, kot smo jo dobili. Nalogo so vzeli hudo resno. Pospravljali in čistili so, da je bilo veselje. Težava je bila le v tem, kje dobiti drva. A smo se znašli. Skupaj z vaško mladino in borci iz sosednjih hiš smo začeli delovno akcijo. S parom konj smo krenili k oddaljeni reki. Ob rokavcih je bilo dovolj lesa in mladih dreves. Zapeli sta sekira in žaga. Do večera je na dvorišču hiše zrasla nova skladovnica drv, zraven nje pa še ena, veliko večja kot prejšnja. Borci so
skupaj z mladinci napolnili tudi starkino živilsko shrambo z moko, mastjo in drugim, čeprav se njenih malih zalog hrane
nismo dotaknili.
Ob sončnem zahodu smo zapustili vas Na križpotju smo se še enkrat ozrli nazaj. Pri srcih nam je bilo lahko. Vedeli smo, da smo opravili dobro delo in da bodo o partizanskih borcih ljudje spet vedeli povedati nekaj lepega. Začutili smo, kaj se to pravi biti narodna vojska.
Več mesecev za tem, na položaju.
Pravkar smo se vrnili iz napada. Komandant je postrojil združeno enoto. Prebral je dnevna povelja, pohvale in odlikovanja. Nazadnje pa je prebral še pismo, ki je po kurirski poti priromalo za nami iz sremske vasice, kjer smo bili počivali pred meseci.
Kolikor se morem spomniti, se je pismo glasilo približno takole: „Želim, da pred vsemi pohvalite tiste vaše vojake, ki so mi tako lepo zapustili hišo ter me založili za zimo s hrano in kurjavo. Vsakega posebej v mojem imenu poljubite! Zahvaljujem se tudi v imenu mojega sina Miloša, ki se kot vaš kapetan bojuje onkraj Save. Vaša majka Jalisava.”
Precej naših izvidnikov ni bilo takrat več v stroju. Mrtvi so obležali na bojni poljani. Nam, ki smo ostali, pa je bila zahvala majke Jelisave najlepša nagrada in spodbuda.
BORIS KOSTANJŠEK Senovo
Zapuščen dom (Foto: M. Markelj)
S
I
*
I
4
1
4
4
4
4
*4
\
!
4
*4
I
*
I
Tri zlate medalje za kvaliteto
MB	—n	hi
Ženeva '78
Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK
razpisuje prosta dela in naloge vzgojiteljice za V V E:
1. VZGOJITELJICA z ustrezno izobrazbo za nedoločen čas ali
2. VZGOJITELJICA z neustrezno izobrazbo za določen čas (od novembra 1978 do 31. 8. 1979)
Stanovanje po dogovoru.
Rok prijave 15 dni po objavi razpisa.
DELOVNA SKUPNOST SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Prešernov trg 8
objavlja prosta dela in naloge
KNJIGOVODJA STANARIN IN HIŠNIH SVETOV Pogoji:
—	dokončana srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj:
Za izbranega kandidata-tko je predvideno dvomesečno poizkusno delo.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi strokovna služba SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Novo mesto, Prešernov trg 8.
Kandidati, prijavljeni za objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri 30 dni po preteku roka objave.
ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLJIN 63 telefon: (068) 21-050) Občanom občine Novo mesto čestitamo ob ob-£in«lram nrazniku
Samo dobre stvari so vredne zlata.
union
PLESNI KLUB NOVO MESTO
RAZPISUJE
REDNO VZGOJNO RITMIČNO VADBO
za otroke od 5. — 8. leta starosti, ki bo vsak petek od 15. do 17. ure v prostorih kluba. Sokolska 1 (stari dom JLA) in za otroke od 9. — 11. leta starosti, ki bo vsak petek od 17. do 19. ure v istih prostorih.
Vadba je prostovoljna in brezplačna, namen le-te pa je, da otroci pridobijo čimboljše ritmično gibalne sposobnosti z redno vadbo.
Vse ostale informacije lahko dobite v prostorih Plesnega kluba. Sokolska 1, vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure.
STARŠI! VABIMO VAS, DA SVOJE OTROKE VKLJUČITE V TO DEJAVNOST!
JUGOBANKA
Z
H
V oktobru pridne poslovali ekspozitura JUVOillMiE \OW MESTO ulica komandanta Slfinela i$S
mmiumosu:
  -------------------------------------------------------
IGM SAVA KRŠKO
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
1. SODELAVKO Z DOKONČANO ALI NEDOKONČANO OSNOVNO ŠOLO za opravljanje nalog čistilke obrata in delitve malic v delovni enoti Gramoznica in cementnine Drnovo.
2. SODELAVKO Z DOKONČANO ALI NEDOKONČANO OSNOVNO ŠOLO za opravljanje nalog čistilke v poslovnih
prostorih delovne organizacije.
Pogoji:
opravljanje nalog pod točko 1 je za nedoločen čas, pod točko 2 pa za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Poizkusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IGM Sava, Krško, Gasilska 4.
Prijavljene kandidatke bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
banke v Semiču
SETTIIČ m ISKRA PRfCnUJETfl
Iskra Semič je vseskozi dajala velik poudarek izobraževanju, tako imajo tudi danes 76 štipendistov na višjih in visokih šolah, 47 učencev v gospodarstvu — v poklicnih šolah ter 50 študentov, ki se izobražujejo ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah. Za pridobitev inter" nih kvalifikacij redno organizirajo seminarje za preddelavke in kontrolorke v proizvodnji-Za delavce, ki pri svojem delu uporabljajo tudi tuje jezike pa organizirajo tovrstne tečaje.
Navada je, da se ob prazniku ozremo nazaj na prehojeno pot v minulem letu, proslavimo uspehe in delovne zmage in se obenem spomnimo nalog, ki nas še čakajo. Za letošnji krajevni praznik Semiča bo v tem prijaznem belokranjskem kraju, obdanem z brezami in vinskimi goricami še posebej slovesno ob otvoritvi partizanske magistrale, ki bo približala Semič in vso Belo Krajino širšemu slovenskemu področju. Med največje letošnje dosežke kraja pa nedvomno sodi nova cesta med centrom Semiča in Vrtačo.
PODPORA
INOVATORSTVU
V Iskri vedno več pozornosti -posvečajo inovator ksi dejavnosti, kar se jim vsekakor obrestu; je, saj so njihovi delavci izumil' že celo vrsto izboljšav, ki pospešujejo in pocenijo proizvodnjo-O tem smo se pogovarjali z Antonom Kambičem, vodjo proizvodnje metaliziranih folij-Kambič je tudi sam inovator« saj je s svojim sistemom čiščenja Capton trakov prispeval to; varni in širši družbeni skupnost velik prihranek, kajti ti drafl1
SEMIČ - VRTAČA: NOVA CESTA
Veliko je bilo v preteklih letih napisanega o nevarni in neprimerni cesti Semič — Vrtača, ki je zaradi ozkega in ovinkastega cestišča terjala že več nesreč. To je obenem tudi najbolj prometna cesta v semiški krajevni skupnosti, saj po njej poteka ves promet, ki je povezan s tovarno Iskra, vključno z več kot tisoč delavci, ki po njej hodijo ali se vozijo na delo oz. domov. Težko pričakovana cesta je letos končno le narejena, zgradili pa so jo vsi krajani in delavci Iskre s skupnimi močmi. Denarna sredstva za izgradnjo ceste so prispevali: delavci Iskre, s tem da so odstopili obveznice za ceste, 1.478.900 din, upokojenci iz krajevne skupnosti, prav tako z odstopom obvenic, 191.800 din, IMV Semič 75.200 din, osnovna šola Semič 39.700 din, 3.000.000 din so dobili iz občinskega samoprispevka za komunalna dela, ostala sredstva do stare milijarde dinarjev, kolikor je veljala ta cesta s parkiriščem pred Iskro, pa je prispevala Iskra — industrija kondenzatorjev, Semič. Nova cesta poteka v glavnem po trasi stare ceste, široka je šest metrov in ima po vsej dolžni 1400 metrov širok pločnik, ponoči pa je prav tako po vsej dolžini razsvetljena. V teh dneh pa bodo v Semiču razširili tudi cesto do ekspoziture Ljubljanske banke v dolžini 100 m.
PARTIZANSKA MAGISTRALA
V	Kotu pri Semiču bo 29. oktobra osrednja slovesnost ob otvoritvi partizanske magistrale. Ob 10. uri dopoldan bo Franc Leskošek - Luka v Soteski prerezal trak in tako to cesto sim-
bolično predal prometu, v Kotu pa bo zatem proslava na kateri bo slavnostni govornik Janez Vipotnik, predsednik glavnega odbora ZZB Slovenije. S to cesto bo Bela Krajina pridobila nove možnosti za razvoj turizma in gospodarstva nasploh. Partizanska magistrala bo skrajšala pot iz Ljubljane do Kolpe in do morja, povečale se bodo možnosti za razvoj zimskega turizma v Črmošnjicah, kjer je Iskra postavila dom z 40 ležišči.
V	tem Iskrinem domu bodo našli gostoljubje vsi, ki si bodo zaželeli zimskega razvedrila na Gačah, predvsem ugodno pa bo to za šolske skupine in smučar-
ske tečaje, saj bodo tudi cene primerne plitvim žepom mladih tečajnikov. V poletnem času pa je ta dom primeren za razna srečanja borcev, mladine... V kratkem bodo asfaltirali tudi 800 metrov ceste med Gabrom (Tajčbirt) in odcepom na železniško postajo, ki je poleg ceste Štrekljevec — Jugorje še edina pomembnejša neasfaltirana cesta v tej krajevni skupnosti. Za razširitev in asfaltiranje ceste do
Jugorja pa trenutno ni denarja, čeprav bi ta cesta pomenila krajšo pot med Novim mestom in Črnomljem, predvsem pa varnejši lokalni promet, ki sedaj poteka po izredno nevarnem in nasploh neprimernem makadamskem cestišču.
VRSTA NOVIH OBJEKTOV
V	letošnjem letu so v Semiču zgradili dva stanovanjska bloka, prvi je bil zgrajen s sredstvi solidarnostnega sklada, gradnjo drugega pa je financirala Iskra. Tako so pridobili 29 novih stanovanj, v prizidku pa je uredila poslovne prostore Ljubljanska
banka - Temeljna dolenjska banka, ki je tu ojjprla novo ekspozituro. S tem je bilo močno ustreženo vsem krajanom, predvsem pa delavcem Iskre in IMV, ki so morali dosedaj dvigati svoj denar v Črnomelj ski banki, saj pošta v Semiču obratuje le do 14. ure, takrat pa je večina zaposlenih na delu. Se vedno pa ostaja nerešeno vprašanje dviganja pošiljk s povzetjem, oddaje telegramov v popol-
Iskrin sodoben obrat družbene prehrane
danskem času in vrsta drugih poštnih uslug, saj so bili vsi dosedanji dogovori z novomeškim PTT podjetjem brezuspešni, čeprav občani želijo, da bi imeli pošto v popoldanskem času odprto vsaj kako uro. Nova ekspozitura LB pa je odprta vsak dan tudi popoldan in celo ob sobotah dopoldan.
Letos so v Semiču dobili tudi novo zdravstveno postajo s sodobnimi prostori in boljšimi delovnimi pogoji za zdravstvene delavce. V teh prostorih je tudi deponija lekarne, ki je odprta ves čas obratovanja ambulante, tako da bolnikom ni več treba z recepti po zdravila v Črnomelj. i Med zastavljenimi nalogami pa postavljajo Semičani na prvo mesto ureditev vodovodnega črpališča na Krupi, od koder naj bi kasneje dobila vodo tudi Metlika in Črnomelj. Nujno bi bilo potrebno urediti tudi kanalizacijo. Prvi koraki so že narejeni, saj so v Iskri že sprejeli sporazum po katerem naj bi 20 odstotkov sredstev iz stanovanjskega sklada šlo v te namene. Od Viatorja pa pričakujejo, da bo v kratkem razširil penzion Smuk, ki naj bi tako postal hotel z 80 ležišči, kar bi bil pogoj za sprejemanje večjih skupin.
ISKRA
V	LETU 1978
V	semiški Iskri je letos dobilo delo 180 novih delavcev, tako da je sedaj skupaj 1480 zaposlenih. Kljub sorazmerno majhnemu povečanju števila zaposlenih bodo letos dosegli 500 milijonov realizacije, kar je za celih 30 odstotkov več kot lani. Pri tem je potrebno omeniti tudi izvoz v vrednosti 6 milijonov dolarjev. Po vseh pokazateljih tovarna raste za 25 do 30 odstotkov letno, izvoz pa še hitreje. Izvažajo v ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Čehoslovaško, Vzhodno Nemčijo, Pakistan, Iran, južnoameriške države, skratka na vse kontinente razen v Avstralijo. Na področju elektronskih elementov pa se srečujejo na svetovnem tržišču s hudo konkurenco z dalnjega vzhoda (Japonska, Koreja), kajti njihovi izdelki so znatno cenejši, predvsem na račun cenene delovne sile. V tozd Mehanski deli in naprave pa izdelujejo tudi opremo po lastnih konstrukcijah, ki jo delajo predvsem za lastne potrebe, ker je uvožena predraga, zadnje čase pa to opremo izdelujejo tudi za prodajo, z njo se bodo predstavili celo na sejmu na Kitajskem.
Anton Kambič
trakovi iz uvoza prej po enkrat' ni uporabi niso bifi več uporab" ni, sedaj pa jih s Kambičev'^ sistemom čiščenja ponovno čajo v proizvodnjo. V tova^' imajo tudi posebno komisijo v izume in tehnične izboljšave tf izdelan pravilnik o nagrajevanj in pospeševanju inventivne d* javnosti. S tem pa je seved® vzpodbujena lastna iniciat^ delavcev, da čimveč prispeva)1! s svojimi izboljšavami, saj si v* želijo, da bi proizvajali čim ve®' čim hitreje in s čim manjši'1’ izdatki.
Št. 43 (1524) - 26. oktobra 1978
DOLENJSKI LIST
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE BREŽICE
trimo
MOČMI
Z otvoritvijo novega rastlinjaka površine 5700 kvadratnih metrov je končan prvi program izgradnje vrtnarije, ki je bil začet leta 1962 z enim hektarjem, danes pa je skupni obseg površin vrtnarije 5 hektarjev. Ta največji vrtnarski obrat v Sloveniji (večji je od vseh ostalih vrtnarij skupaj) se je leta 1968 preusmeril v cvetličarstvo — predvsem rezano cvetje, tako da danes proizvajajo vrtnice na 2 hektarjih, nageljčke na 1 hektarju, asparagus in gerbere na 1 hektarju in ostalo cvetje kot so strelicije, razne čebulice in lončnice na 1 hektarju.
Kolektiv te temeljne organizacije ima začrtan razvoj izgradnje in sicer v drugi etapi nadaljnjih 5 hektarov površin na gojenje cvetja, vendar bodo morali pred tem rešiti vprašanje dodatnega ogrevanja. Dodatno ogrevanje je nujno potrebno za gojenje nekaterih donosnejših kultur, ki zahtevajo več toplote, vedno več tople vode pa bodo rabili tudi v Zdravilišču, ki je
v	neposredni bližini vrtnarije. Dodatno ogrevanje je tako trenutno še edina ovira, medtem ko so vsi ostali pogoji tako glede zemljišča, kadrov kot tudi tržišča že zagotovljeni, tako da ne bo drugih ovih za uresničitev načrtov tega mladega 85-članskega kolektiva.
KOLEKTIV AGRARIE - TOZD VRTNARIJA ČATEŽ ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINEI
Kolektiv trgovske hiše Maximarket čestita občanom občin Brežice, Grosuplje in Novo mesto za praznik njihovih ob-
v •
cin.
Hkrati se zahvaljuje za dosedanje zaupanje in se priporoča tudi za v bodoče.
JUGOBANKA
— ustanovljena 1955 leta
— 18 temeljnih bank
— 260 poslovnih enot v SFRJ
— 20 predstavništev v tujini
— 2500 ustanoviteljev — članov banke
— 2,000.000 varčevalcev
— korespodentski odnosi s 1350 banicami v 130 državah
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA, n.sub.o.
Ljubljana, Titova 32 FILIALA MARIBOR Maribor, Razlagova 11 Likvidaturi: Svetozarska ul. Cankarjeva 11
EKSPOZITURE:
V LJUBLJANI:
Celovška 106 Pražakova 14 Titova 64 CELJE, Titov trg 7 SEŽANA, Partizanska 7 JESENICE, Maršala Tita 20 MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5
NOVO MESTO, Komandanta Staneta 30
JUGOBANKA
- kreditira razvoj gospodarstva
- razvija zunanjetrgovinsko menjavo
- povezuje domače proizvajalce s tujimi tržišči
- zagotavlja sredstva za uresničevanje načrtov v domovini
VSI JUGOBANKI ZAUPANI BANČNI POSLI SO OPRAVLJENI Z VSO POZORNOSTJO!
OBČANOM OBČINE NOVO MESTO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO.
JUGOBANKA
— opravlja vse posle varčeva-
odpira in vodi devizne račune
opravlja promet s tujimi plačilnimi sredstvi vodi tekoče račune občanov
odobrava vse vrste posojil
Sil
lili!
Milili®
lili!
Izdeluj«
CIMOS
CITROEN
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občin Brežice, Grosuplje in Novo mesto za praznik njihovih občin
RAZPIS NAGRAD
SKLADA STANETA SEVERJA ZA LET01978
Dolenjski list
CZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri ČZP Dolenjski list razpisuje prosta dela in naloge:
1	NOVINARJA ZA UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Delo je za nedoločen čas, preizkusna doba po zakonu o delovnih razmerjih, pogoji pa so:
— končana ustrezna visoka šola
— višja ali nedokončana visoka šola z vsaj dveletnimi izkušnjami v novinarskem delu.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu ČZP DL, stanovanja ni.
Prijave pošljite na odbor za mesebojna razmerja pri ČZP Dolenjski list. prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa, o rešitvi vlog pa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh.
Diana 6lB
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
_ - - —^
•	RAZPISNA KOMISIJA OZD KINO »JADRAN", KOČEVJE
Razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA Poleg z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, 8 let splošne prakse, od tega 5 let prakse v vodenju kina ali drugih odgovornih poslov na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah;
— da ima srednjo šolsko ali tej enako izobrazbo, 10 let splošne prakse, od tega 8 let prakse v vodenju kina ali na drugih vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah;
— organizacijsko vodstvene in moralno-politične vrline.
Kandidati naj svoje vloge s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kino „JADRAN", Kočevje, „Za razpisno komisijo".
V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor Sklada za leto 1978 naslednje nagrade:
1)dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču,
2) nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču,
3) nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija.
V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1977 do 15. novembra 1978 in ki ustrezajo pogojem pravilnika Sklada. Pri amaterskih igralskih stvaritvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno delo.
Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in ZKPO Slovenije. Vsak predlaga-3|j lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 16. novembra 1978.
Žiriji Sklada mora biti omogočen pravočasen ogled predlagane predstave.
Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1978.
Prijave pošljite na sedež Sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. Ljubljana, 17.10.1978.
UPRAVNI ODBOR SKLADA STANETA SEVERJA
ODPRTO NEPREKINJENO OD 7,30-20.
TO SOBOTO IN VSE SOBOTE DO KONCA LETA
© trgovska hiša maximarket
URE
/O	ljubljanska	banka
V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom
na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme.
V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi
z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja.
Spredaj
kolutne
zavore
vam pomaga s posojilom do stanovanja
Model 1978 ima vrsto koristnih izboljšav. Popolnoma na novo je konstruiran zavorni sistem s kontrolno lučko na armaturni plošči, spredaj so kolutne zavore, ki omogočajo še varnejšo vožnjo. Volan je nekoliko manjši, na novo so oblikovani predali za sklopko, zavoro in plin.
Udobnejša sta tudi prednja sedeža. Motor ima 602 ccm, 32 KM/DIN in doseže naj večjo hitrost 120 km/h, poraba goriva je 6,1 litra/100 km. informacije:
CIMOS, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312-250 CIMOS, Beograd, Kolarčeva 8, tel. (011) 631-699
iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiuiiniimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiM
I |
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: |
,11ltlT  .................................     umiti....umu....m......mil....	  imunim......
=	=5	'
VHODNA VRATA
•	GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
- OBLOGE
- ISO - SPAN
- OPAZNE PLOSCE
- POHIŠTVO
= I
lip bled	1
lesna industrija \
64260 bled, ljubljanska c.32 j telefon:064-77384,	| telegram:lip bled telex:34525 yu lipex
1 OBIŠČITE POSLOVALNICE:
—	LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon:	(041)
523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77—944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22—941 telefon: (069) 22-942
im Hmmmimmmmmmiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii
	
14			
POTA
m srn/
o
STARO VPRAŠANJE — Velika novome&a proslava ob 20-letnici zgraditve avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb je mimo. Stari in mladi brigadirji so se prisrčno razšli, jesensko poševno sonce pa seje ustavilo na tisočkrat poteptanem transparentu, ki pa celo s tal ponavlja staro vprašanje o štiripasovnici. Potem je prišla metla in vse skupaj pometla. (Foto: M. Bauer)
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1524) - 26. oktobra 1978
dežurni
porocsiio
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Četrtega septembra se je zatekel v novomeško bolnišnico neki Berislav Buzančič iz Zagreba. Povedal je, da stanuje v Marin boru, da j? tam komercialist slo-, veče firme, na službenem popotovanju iz Karlovca v Maribor pa ga je ravno v bližini novomeške bolnišnice (kakšna sreča!) stisnilo pri srcu. Novomeški zdravniki so prezaposlenega komercialista temeljito pregleda-
li	in zares ugotovili, da njegovo srce ni brezhibno. Skrbne nege in prijaznih nasmeškov brhkega medicinskega osebja se je Berislav naveličal šele 13. oktobra, ko je povedal, da si mora pred odpustom iz bolnišnice v mestu kupiti nekaj malenkosti. Potem ga niso več videli.
Novomeški bolnišnici je ostal Berislav dolžan 20.000, pacientom pa 7.500 dinarjev. Osebje v temnomodrih uniformah je ugotovilo, da se je Buzančič (gentle-man uporablja pravo ime) na podoben način zdravil že v celjski bolnišnici. Sicer pa velja za klateža. Našli pa Berislava Buzančiča še niso. Kdo ve, Ige spet je odpovedalo njegovo srce.
• V soboto zvečer je v Gorenji Straži strahovito počilo. Eksplozija je na hišah zdrobila okenska stekla in je Scode za 10.000 din.
V	bližini Modičeve hiše so našli jamo, vse kaže, da je eksplozija nastala prav tam. Domnevajo, da gre za hudo neslano šalo še neznanih objestnežev. Eksplozija bo odmevala tudi na sodišču, vendar najbrž ne preveč milo za povzročitelje.
• Te dni je na parkirišču samopostrežne trgovine na Ljubljanski cesti izginilo kolo z motorjem. Naslednjega dne so ga našli v Žabjeku, katerega romsko prebivalstvo se je nenavadni najdbi neizmerno čudilo. Menda je v šotorišče padla z neba.
Nasilniško obnašanje z umorom
Zdravko Rozman, ki je s pištolo ubil Jožeta Tratnika, obsojen na 8 let zapora — Francu Rozmanu 10, Vladu Kotarju pa 12 mesecev — Tratnikovo sorodstvo zapustilo dvorano
Veliki senat novomeškega okrožnega sodišča ie v četrtek, 19. oktobra, pod predsedstvom Janeza Kramariča obsodil 21-letnega Zdravka Rozmana z Rake na 8 let zapora, njegovega 30-letnega brata Franca Rozmana zaradi nasilniškega obnašanja na 10 mesecev zapora, 29-letnega Vlada Kotarja iz Rakašta pa prav tako zaradi nasilniškega obnašanja na 12 mesecev zapora. Kot smo že poročali, je bil Zdravko Rozman obtožen, da je 29. aprila letos v gostilni na Raki s streloma iz pištole ubil Jožeta Tratnika. Zdravko si je po dejanju skušal vzeti življenje.
RADIOKASETOFON IZPUHTEL - V trgovini KZ Trebnje je v torek, 17. oktobra popoldne, zginil s police radiokasetofon znamke ..Gruding”, vreden okoli 4.000 din.
HLADITEV ZA REŠETKAMI -18. oktobra so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 47-letnega Martina Pernika iz Trebnjega. Z njim so imeli možje postave opravka že sredi dneva, ko je vinjen razsajal po domači hiši. Ko seje pridušal, da ne bo več rogovilil, so miličniki popustili in ga spustili domov. Zvečer pa je Perniku spet zavrela kri, začel je pretepati družino, nakar ga je roka postave spravila na hladno za dalj časa.
Potem ko je sodišče na četrtkovi glavni obravnavi zaslišalo še nekaj prič, je dobil besedo javni tožilec, ki je omilil obtožnico glede Franca Rozmana. Kot smo že pisali, je bil Franc Rozman prvotno obtožen pomoči pri umoru, po novem pa naj bi se samo nasilniško obnašal.
Sprememba obtožnice je vzbudila v dvorani, ki so jo napolnili predvsem sorodniki umoijenega Jožeta Tratnika, val negodovanja. Po tožilčevi zaključni besedi so Tratnikovi sorodniki v znak protesta celo zapustili obravnavo. Slišati je bilo, ,4a je vsega kriv Franc in ne Zdravčk“.
Sodišče lahko seveda odloča samo na temelju dokazov. Javni tožilec je v zaključni besedi poudaril, da so obtoženi brez dvoma storili dejanja, katerih jih bremeni obtožnica. Značilno za obtožene je tudi, da niso pokazali med obravnavo ali v preiskavi niti kančka obžalovanja ali kesanja. Kot obtežilna okol-nost se za Franca Rozmana in Vlada Kotarja šteje njuno srečevanje s sodnikom za prekrške, la ju je že kaznoval zaradi kaljenja javnega reda in miru. Kot olajševalno okolnost je javni tožilec štel Zdravku Rozmanu zmanjšano prištevnost. Psihiater je namreč ocenil, da je bil Zdravko manj duševno razvita' oseba tudi pred poskusom samomora, njegov današnji inteligenčni kvocient pa je ocenjen na samo 70.
Zagovornica Zdravka Rozmana je skušala v svojem zaključnem govoru doseči, da bi bil Zdravko obtožen umora in ne umora pri nasilniškem obnašanju. Obnašanje obtožencev v Tratnikovi gostilni je bilo samo klasično ravnanje treh pijanih gostov. Udarce je delil tudi zdaj pokojni Jože Tratnik, Zdravko je zagledal svojega brata na tleh in to je morebiti v njem sprožilo hudo kri in usodno odločitev. Zagovornica je poudarila, da je poteklo od trenutka, ko je Zdravko Rozman zapustil Tratnikovo gostilno, in do trenutka, ko se je vanjo vrnil z nabito pištolo, najmanj 19 minut. Potemtakem ne gre za umor v zvezi z nasilniškim obnašanjem, ampak za klasičen umor. Omenjenih 19 minut da je dovolj za razmejitev teh dveh pojmov.
FICKO OB LUC - Darinka Žlogar iz Novega mesta je 17. oktobra čez noč pustila fička na parkirišču pri novomeški bolnišnici. Temne ure so avto prikrajšale za zaključno luč.
OB KOLO Z MOTORJEM -Novomeščanu Stjepanu Kišaku je nekdo te dni odpeljal kolo z motorjem, vredno 4.000 din. Kolo je stalo pred bloki na Trdinovi.
Zagovornik Franca Rozmana in zagovornica Vlada Kotarja sta v zaključnih govorih dokazovala, da se njuna klienta ob usodnih dogodkih v Tratnikovi gostilni nista obnašala nasilniško. Kvečjemu gostilniško. Predlagana je bila oprostitev, za Franca Rozmana pa tudi odprava pripora, v katerem je bil zaradi prvotne obtožnice, ki ga je bremenila pomoči pri umoru. Glede (ne)ke sanja obtožencev pa je bilo s strani zagovornikov
OD-PSIHIATRA
V	JEREBOVO 1
Novomeščan Anton Čebular je v petek, 13. oktobra, okoli polnoči v Novem mestu z žabo zavijal z Ulice talcev na prednostno Cesto komandanta Staneti Pred tem se ni prepričal, če je cesta prosta, in tako zaprl pot katrci, ki jo je po prednostni cesti pripeljala Zvonka Jenič. Laže ranjeni so bili voznica Jeničeva in njeni sopotniki Zlatko Kobe, Marjeta Šušteršič in Jožica Tršči-nar. Prvo pomoč so jim nudili v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 50.000 dinarjev.
Voznik Anton Čebular je odklonil pihanje v alkotest,
Erav tako pa tudi odvzem rvi zaradi preiskave na alkohol. V novomeški bolnišnici je Čebularja, ki je bil glasen, za nekaj časa pomiril psihiater. Ko še vedno ni dal miru, so mu miličniki nazadnje zagotovili brezplačen in hiter prevoz v Jerebovo 1, kjer se je Čebular dojutra le unesel. Zapisnik o Čebular-jevem nočnem početju bo videl tudi sodnik za pr ške.
za umor. Oboje daje eno z drugim. Kot olajševalno okoliščino je senat štel Zdravku mladost, obžalovanje, bistveno zmanjšano prištevnost in dejstvo, da je po štirih strelih v gostilni segel tudi po svojem življenju. Za dejanje, ki ga Zdravku Rozmanu očita obtožnica, je predvidena <nrirtna kazen ali 10 let zapora.
Pri ostalih dveh obtožencih, Francu Rozmanu in Vladu Kotarju, je bil senat prepričan, da je šlo za resnično nasilniško obnašanje in nikakršno mladeniško gostilniško objestnost, kot so skušali prikazati zagovorniki. Predsednik senata je omenil tudi dejstvo, da sta bila Franc Rozman in Vlado Kotar že kaznovana zaradi prekrškov zoper javni red in mir.
Francu Rozmanu je sodišču štelo kot olajševalno okoliščino njegovo delno priznanje, nekaznovanost (sodnik za prekrške ne šteje) in skrb za tri mladoletne otroke; Kotarju pa so pri odmeri kazni šteli v dobro nekaznovanost in delno priznanje. Sodba še ni pravnomočna.
V	odmoru pred krivdorekoni je bilo na hodniku sodnega poslopja slišati izjavo Franca Rozmana, kako da se bosta on in njegov brat Zdravko morala zaradi javnega mnenja izseliti z Rake.	M. BAUER
■#///##//##//##/#///#/####//#/##/###/###/■ j\ <	Z0A90	I	j
iUTVi
rečeno, da je o tem težko realno govoriti, javno mnenje da zahteva , .glave “ obtožencev,' kar je svojevrstna psihološka obremenitev.
Po daljši prekinitvi glavne obravnave je predsednik Janez Kramarič objavil in na kratko obrazložil sodbo v imenu ljudstva. Vsi trije obtoženi so krivi po spremenjeni obtožnici, zato je Zdravko Rozman obsojen na 8 let zapora, Franc Rozman na
10	mesecev, Vlado Kotar pa na eno leto zapora.
Odpravi se pripor zoper Franca Rozmana. Predsednik Kramarič je poudaril, da je šlo v gostilni za tipičen primer brezobzirnega in nasilniškega obnašanja. Pri Zdravku Rozmanu da kljub omenjenim 19 minutam ni govora o dveh dqa-njih. Ne gre torej najprej za nasilniško obnašanje, kasneje pa
NAROBE SVET — Znak za obvoz na cesti je že običajno J napoved daljšega potovanja, praviloma tudi po slabši cesti.1 J Če koga preseneti še takole obrnjen znak, kot že nekaj ted- * nov „straši“ blizu delovišča podjetja Slovenija ceste v Pijavi- ^ cah, je rebus popoln. Kdor ga navkljub vsej resnosti ne vza- *
. me resno, bo to bridko občutil na razoranem cestišču nekaj (
^ kilometrov dalje. In vse samo zaradi tega, ker nekdo od ce- J £ staijev ne razlikuje levih in desnih znakov. (Foto: A. Želez- £ J nik)	J
Kaj nam ponuja „vroči člen”
Odvzeto dovoljenje bodo vozniku po novem predlogu vrnili v 24 urah - Velike kazni za bistvene prekoračitve hitrosti - Napačno parkiranje je lahko zelo drago
V javni razpravi je besedilo o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Za voznike najbolj ^varen" je žlen 203, imenujejo ga kar „vroči člen", saj predvideva takojšen odvzem vozniškega dovoljenja kar za 24 kršitev predpisov, in to od 30 dni do enega leta. Kaj se nam torej obeta po novem?
Odvzem vozniškega dovoljenja na kraju samem je bila in bo za vsakega voznika najhujša kazen. Do sedaj je lahko organ prometne milice odvzeto vozniško dovoljenje v 24 urah vrnil lastniku ali pa dovoljenje predal sodniku za prekrške. To pa je v praksi povzročalo najrazličnejše dvomljivosti. Dovoljenje so namreč vozniku navadno vrnili, če sta bili vmes preutrujenost ali bolezen, v primeru pijanosti pa so dovoljenje dostavili sodniku za prekrške.
Po novem predlogu je organ, katerega delavec je odvzel nekomu dovoljenje, dolžan vrniti dovoljenje lastniku v 24 urah po odvzemu. Očitno je, da so pri tej predlagani spremembi upoštevali glavne razloge za odvzem vozniškega dovoljenja na kraju samem, to pa so: alkohol, utrujenost in posebna psihična
stanja. Vse to pa v 24 urah mine, zato po predlagateljevem mnenju ni nobenega utemeljenega razloga, da bi vozniku jemali pravico do upravljanja z vozilom za daljši čas. Pogovor s sodnikom za prekrške je seveda posebno poglavje.
(Sprav člen 203 predvideva 24 prekrškov, za katere je možno odvzeti vozniško dovoljenje, pa člen 204 omenja samo 8 prekrškov, za katere bo moral pooblaščeni organ vozniku obvezno odvzeti vozniško dovoljenje na kraju samem. Doslej je bilo takšnih prekrškov kar 14. Do spremembe je prišlo zaradi iz-kušenj iz preteklih štirih let, ki so pokazale, da ta strogost iz več razlogov ni imela ustrezne-učinka. V praksi je največ-at prihajalo do odvzemov v dvomljivih primerih.
Zdaj predlagana sprememba
TRAKTOR IN AVTO - V sredo, 18. oktobra popoldne, je Egidij Jarc iz Soteske z osebnim avtom v Straži vozil od Novolesa proti križišču. Pri železniški postaji je dohitel neki traktor in ga začel prehitevati, takrat pa mu je nasproti pripeljal traktor s pripetim vozom Stane Berko-pec iz Praproč. Pri trčenju je Ber-kopčev traktor zasukalo počez, avto pa odbilo s ceste. Jarc in sopotnik Ivan Stopar iz Drganjih sel sta bila ranjena, odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Škode je za 20.000 din.
OB RADIO - V soboto zvečer je Mirko Robida iz Budganje vasi parkiral fička pri Rojčevi gostilni v Laščah. Zmikavt je postanek izkoristil in iz avta odnesel radio s kasetofonom, vreden 3.000 din.
OB JEKLENEGA KONJIČKA -Franc Pavlič iz Crmošnjic je v nedeljo za nekaj časa pustil na samem moped. Ko ga je spet hotel zajahati, je zgrožen ugotovil, da je z njegovim jeklenim konjičkom neznano kam odbrzel že nekdo drug.
NI IMEL PREDNOSTI - V torek, 17. oktobra zjutraj, je Franc Bratuša iz Korenjaka pri Ptuju z osebnim avtomobilom zapeljal v Novem mestu s Kristanove na Trdinovo pred osebni avto, ki ga je po prednostni Trdinovi pripeljal Stanko Rogelj iz Cešnjevka. Rogelj je bil laže ranjen, na avtomobilih pa je za
35.000	din škode.
DEKLETCE POD AVTO - Novomeščan Ivan Papež je 18. oktobra popoldne vozil z osebnim avtomobilom od Šentjerneja proti Novemu mestu, ko mu je v slabo preglednem ovinku na Ratežu pritekla na cesto
S)d kolesa 7-letna Maja Tramte s ateža. Deklico so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima lažji pretres možganov in odrgnine na roki.
MOTORIST V KUP PESKA -
soboto popoldne se je 25-letni Anton Bovhan iz Gor. Stare vasi peljal na neregistriranem motornem kolesu iz Dol. Lakenc proti Zburam. Med vožnjo je zapeljal v kup peska ob robu ceste in padel. Hudo ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico.
zahteva ta najstrožji ukrep samo za najtežje prekrške, pri katerih ne more biti nobenega dvoma, ali so bili ali ne storjeni. Tako po novem na primerne bi bilo več obveznega odvzema dovoljenja za vožnjo skozi rdečo luč. Lahko pa kasneje takšen ukrep zahteva sodišče, če je prekršek povzročil prometno nesrečo. Se naprej pa bi bilo treba med drugim odvzemati . dovoljenja na kraju samem vsem tistim, ki prehitevajo pred prehodom za pešce stoječe vozilo. Takih pa je bolj malo, namreč pred prehodom za pešce stoječih vozil.
Kaj je po novem s prekoračitvami hitrosti? Statistika namreč trdi, da povzroči prevelika hitrost kar četrtino vseh nesreč na naših cestah.
Prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h naj bi prinesla kazen od 500 do 6000 din ali 60 dni zapora ali obvezen odvzem dovoljenja na kraju samem ter prepoved vožnje od treh mesecev do enega leta.
Prekoračitev hitrosti za več kot 30, a manj kot 50 km/h je nov prekršek, za katerega bi bila zagrožena denarna lužen od 300 do 3.000 din ali 30 dni zapora, zaščitni ukrep odvzema dovoljenja od enega do šest mesecev pa je odvisen od posledic, nastalih zaradi prekrška.
Prekoračitev hitrosti za več kot 10, a manj kot 30 km/h se nanaša na vožnjo v naseljih, kaznovali naj bi ga s 100 dinarji. Prav toliko naj bi bilo po novem treba odšteti za prekoračitev hitrosti do 10 km/h — n« glede na to, kje je bil prekršek storjen.
Omeniti je treba tudi večjo odgovornost lastnikov vozil, Kj jim je potekel rok veljavnost* registrskih tablic. Za takšen p rt' kršek, če je povezan s promet' no nesrečo, je lahko izrečen8 denarna kazen od 300 do 3.000 din ali 30 dni zapora ter od' vzem vozniškega dovoljenja od 30 dni do šestih mesecev.
Večja bo odgovornost tudj za parkiranje vozil. To naj bi bi* prekršek, ki bi terjal 200 dflj kazni na kraju samem, če pa b1 napačno parkiranje nevarno ogrožalo promet ali celo po-vzročilo prometno nesrečo, p3 lahko vozniku celo odvzame)0 vozniško dovoljenje!
ČETRTKOV INTERVdU
Gospodarno obrniti dinar
Jože Kukec je predsednik skupščine občinske komunalne skupnosti, ustanovljene konec preteklega leta. Najin pogovor se je vrtel okrog tega, kakšne težave in uspehe lahko pokažejo pri dosedanjem delu.
,JK.o je bila komunalna skupnost ustanovljena, smo se srečali z velikimi zahtevami in željami terena po komunalnem urejanju, na drugi strani pa z mnogo manjšimi finančnimi možnostmi. Zavzeli smo stališče, da bomo spoštovali vse dogovore in obveze bivšega komunalnega sklada, sicer bi nekatere akcije ostale na pol poti.“
—	Stalno je slišati o težavah pri financiranju, čeprav je pritok sredstev zagotovljen z zakonom. V čem so težave?
..Problematičen je tisti vir dohodka, ki je v dokumentih začrtan kot najpomembnejši - gre za 1 odstotek sredstev iz dohodka tozdov
Jože Kukec: ..Aktivnost krajanov je ponekod že presegla srednjeročne programe."
-	vendar je precej takih, ki te obveznosti ne izpolnjujejo"
Na 2. seji je naša skupščina sprejela sklep, naj dolžnike poteijajo in jih spomnijo na dogovorjeno disciplino o uresničevanju družbenih dogovorov. Ne gre samo za dolžnike pri naši skupnosti, ampak tudi na drugih področjih. Delno se pozna, da so delegati v svojih sredinah vplivali na plačila, vendar vse obveznosti še niso poravnane."
-	Kadarkoli je v obravna-
vi	urbanistična problematika občine, vedno izpostavljajo kot eno največjih težav ne-opremljenost zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo
s komunalnimi napravami. Bo to še dolgo trajalo?
,,Osnovni problem je v pomanjkanju urbanistične dokumentacije. Če je kompleks za gradnjo zagotovljen, se tudi najdejo sredstva za komunalno opremo, čeprav jih primanjkuje. So pa prav gjede tega svetlejše perspektive na obzoiju, ker tečejo pogovori, da bi del stanovanjskega dinarja usmerili v komunalno opremljanje zemljišč. Potem bi lahko hitreje gradili."
— Krajani in krajevne skupnosti so postali izredno aktivni pri komunalnem načrtovanju, vsi pa bi k svojim prispevkom radi še sredstva iz komunalne skupnosti. Lahko vsem ustrežete?
»Težave so zato, ker so želje in potrebe krajanov prehitele srednjeročni program, ki nam služi za osnovo vsega sofinanciranja. Bolj uspevajo v tistih krajevnih skupnostih, kjer postopno razrešujejo vaške težave in se ne lotevajo hkrati več zahtevnih del. Določiti bi mora-
li	prioriteto in v enem letu izpeljati samo eno gradnjo, dokler tudi izvajalci del zaostajajo z zmogljivostmi.11
- Kako se uresničujejo letos planirana dela in v katerih primerih bodo želje
Jirenesene v uresničitev za eto 1979?
„V pretežni meri bo uresničeno vse, kar je bilo planirano za letos. Najbolj uspešni smo bili pri gradnji vodovodov, kjer bo opravljenih celo nekaj del več, kot smo računali. Ne bo pa letos modernizirana cesta Prečna
—	Straža, ker je potrebno rešiti še nekaj zemljiških in tehničnih zadev. Bodo pa te stvari urejene čez zimo, da bodo stroji lahko spomladi zabrneli. Medtem pa bo na relaciji Ratež — Brusnice veijetno posodobljen del trase, ki je tehnično manj zahtevna in je podprta tudi s širšim družbenim interesom v zvezi s prestavitvijo smetišča iz Žabjeka v Leskovec pri Brusnicah. Precej sil in časa pe je bilo letos porabljenega pri vzpostavitvi strokovne službe, tako da bomo šli v novo gradbeno sezono že bolj organizirani in z večjo prakso. ‘
R BACER
JUTRI BO OTVORITEV — Z enoletno zamudo bo jutri, 27. oktobra, uradno odprt vrtec II na Drski, ki pa že od septembra letos posluje. Ko bi imeli ta lup še dva taka vrtca, bi nekako krili potrebe, tako pa število čakajočih narašča hitreje kot pa gradnje. Na sliki: razigrani otroci — srečneži, ki so dobili mesto v novi ustanovi. (Foto: R. Bačer)
Ujeti, kar je ušlo iz rok
Dobiti lokacijo in graditi — je prvenstvena naloga na področju otroškega varstva
Srednjeročni razvojni program otroškega varstva bo v novomeški občini možno uresničiti, če bo letos pripravljena vsa tehnična dokumentacija za dva nova vrtca. Letos bo v potujoče vrtce zajetih 200 otrok.
Kakor je res, da v vzgojnovar-stvnih zavodih močno primanjkuje mest, posebno v Novem mestu, pa je potrebno tudi priznati, da se je v zadnjih dveh letih število oddelkov močno povečalo in tudi mest za dojenčke je veliko več. Medtem ko je bilo leta 1976 v vsej
občini 43 oddelkov otroškega varstva, jih je letos že 66.
Prav tako se uveljavljajo potujoči vrtci. Ko so jih pred dvema letoma uvedli, je bilo dovolj interesentov komaj za 3 oddelke; lani je bilo že 5 oddelkov, v katerih je bilo 105 otrok. Letos je bilo že spomladi orga-
Bodo ostali na pol poti?
Krajani in lastniki vikendov Trške gore zbirajo denar za gradnjo in asfaltiranje ceste, računajo pa tudi na družbeno pomoč
Januaija letos so prebivalci Zdinje vasi in lastniki zidanic ter vikendov na Trški gori začeli akcijo za asfalt od Dol. Kamenja do Pugljove gostilne. Ker to področje nima ne vode ne telefona ne trgovine, čeprav je precej naseljeno, so ljudje mnenja, da je dobra cesta osnova, ki bo tudi druge dejavnosti pripeljala bliže. Kmetom pa bi s cesto odprli tržišče v mestu.
Jože Kastelic, tajnik gradbenega odbora iz Ždinje vasi, je zagnano začel delati, zdaj pa je slabe volje:
„Na tem območju je 45 hiš. Kar 97 odst. vseh lastnikov je pripravljenih takoj dati denar, posamezne izjeme pa takrat, ko se bo zares gradilo. Zbrali bomo 10.000 dinaijev, kar je precejšnje breme. Ko smo akcijo začeii in smo hodili po uradih in forumih, da bi izvedeli, če imamo družbeno podporo ali ne, so nas vsi bodrili, češ: če
Volilna konferenca
OBČINSKE ZVEZE TABORNIKOV
V	soboto, 28. oktobra, bo ob 9. "rt v sejni dvorani sindikalnega do->na v Novem mestu zbor delegatov ybčinske zveze tabornikov. Delegati
12	petih odredov bodo ocenili delo **dnjih dveh let, sprejeli „Pravila ^eze tabornikov občine Novo Jjesto" ter izvolili predsednika in ®Jane izvršnega odbora. Sklepali °°do tudi o osnutku delovnega progama in proračuna za 1979.
Po 60 din do 1. decembra
Prispevek za organizacijo enotnega novoletnega praznovanja v novomeški občini bo letos nekaj višji
KAJ ŽELIJO, KAJ JE NUJNO
Oktobra so se začeli pogovori •fied predstavniki izvršnega sveta novomeške občinske skupščine
krajevnimi skupnostmi o izdelavi prostorskega plana. Ti pogo-vori bodo omogočili delo krajevnih skupnosti v prihodnjih mesecih v zvezi s planiranjem, ker bo potrebno zbrati podatke, na osnovi katerih bo možno sestaviti °snove za naš prvi prostorski plan. Strokovno delo v tem procesu bodo opravili strokovnjaki *n ustrezni zavodi, vendar brez podatkov, kaj kje načrtujejo, kaj želijo in kako si zamišljajo svojo Prihodnost, ni mogoče začeti z nobenimi strokovnimi obdela-vami gradiva. Če bodo kje tovrstno delo opravili z levo roko in Površno, ga bodo čutili krajani v Prihodnjih letih. Takrat bo tar-I'anje prepozno..
Koordinacijski odbor za novoletno praznovanje, ki dela pri občinski konferenci SZDL vodi letos Danilo Kovačič iz Novoteksa. Delo je že intenzivno steklo, med prvimi novost-: mi, ki jih je odbor sprejel na nedavni seji, pa je odločitev, daje letošnji prispevek delovnih organizacij na zaposlenega 60 din, medtem ko je nekaj let zapovrstjo znašal 50 dinarjev. Za 60 in ne 70 din prispevka, kot je bilo prvotno predlagano, so se odločili na predlog sindikatov, ki menijo, da ne gre delovnih organizacij dodatno preveč obremenjevati.
Kot je običajno, bo potrebno najprej izdelati točne spiske otrok, starih od 1 do 7 let. Sezname haj bi krajevne skupnosti izdelale do konca tega meseca, pri tem pa je potrebno sila vestno delo, kajti ena sama napaka pri tem prinese veliko zamero.
Do 1. decembra je tudi rok, v katerem naj bi svoje prispevke nakazali kolektivi po družbenem dogovoru. Tudi v tem primeru zamude povzročajo
zmešnjave, kajti le pravočasno zbrana sredstva omogočajo tudi pravočasno nabavo in izbiro daril, kot organizacijo prireditev v športni dvorani in po krajevnih skupnostih.
Iz teh sredstev pa je namenjenih tudi 50.000 dinaijev za nujno opremo Lutkovni sekciji pri KUD Dušan Jereb, ki bo po-i skrbela za več lutkovnih igric ob koncu decembra.
boste sami veliko zbrali, tudi diužba ne bo odrekla svojega deleža. Tako smo računali, da bomo dobili 70.000 dinaijev pri krajevnih skupnostih Otočec in Bučna vas, 100.000 din pa pri komunalnem skladu. Zdaj, ko smo tako daleč, da bi morali tudi oni dati, nas nihče več ne bodri in sploh slabo kaže, posebno pri komunalnem skladu. Ne upam si niti pomisliti, kaj bi rekli naši krajani, če bi planirana družbena sredstva odpadla in če z gradnjo ne bomo začeli spomladi 1979, kot je bilo za-mišljeno.“
Sodelujoči v akciji asfaltiranja prve poti na Trško goro se bojijo, da bodo ostali na pol poti. Kot kaže, pa ne mislijo odnehati, dokler iz te moke ne bo kruha.
JUTRI ZDRAVSTVENA SKUPŠČINA
Za petek, 27. oktobra, je v Novem mestu sklicana seja obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti, na kateri bodo delegati razpravljali o solidarnostnih sredstvih za uresničevanje dogovoijenega dodatnega programa v okviru regije za naslednji dve leti in obravnavali osnutek aneks a k srednjeročnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti.
Skupščina je sklicana ob 12. uri v sejni dvorani sindikalnega doma. Upati je, da ne bo nesklepčna, kot je bilo pogosto v prejšnji mandatni dobi.
niziranih 5 oddelkov, 4 pa delajo še jeseni. Tako je letos v potujoče vrtce zajetih 200 otrok, ki sicer niso deležni organiziranega varstva in vzgoje.
Tudi tretjega vidika napredka ne gre zanemariti, ko ocenjujemo uresničevanje srednjeročnega programa na tem področju, in sicer gradnje otroških igrišč. Pred letom 1976 ni bilo niti enega igrišča, v zadnih dveh letih pa so bila dograjena in opremljena igrišča na Ragovski cesti in na Mestnih njivah v Novem mestu, v Škocjanu, na Malem Slatniku in v naselju na Diski. Vse to je še vedno malo, pa vendar napredek je.
V	skibi za predšolskega otroka so zadnje čase tudi starši, občani in delovne organizacije začeli kazati resničen interes. Vse pogosteje dajejo koristne pobude in predloge, kar lahko štejemo za osnovo pri nastanku bodočih enot skupnosti otroškega varstva po krajevnih skupnostih.
V	SPOMIN 2RTEV NOB
Novomeški občinski odbor ZZB obvešča, da bodo 1. novembra žalne komomemoracije ob spomenikih žrtvam NOB na pokopališču v Šmihelu ob 8.30, v Ločni ob 9.30, pri spomeniku na Cviblju pri Žužemberku pa ob 11. uri.
Na mnoga leta!
Martina Petrič že golgo ni več v aktivni služi, aktivna pa je bolj kot marsikateri meščan, ki je še v delovnem razmerju. 2ivo jo zanima vsak napredek, v srce jo zaboli vsakršna polomija. Martina Petrič je izjema v Novem mestu tudi zato, ker je bila rojena (18. oktobra 1908) na Bregu 11 in v tej hiši še danes živi. Čeprav bil po vojni glede na svoj položaj! nič kolikokrat lahko dobila stanovanje kje v bloku, je ostala zvesta nizkim, ljubkim hišam, ki od davna dajejo čar mestu.
Njena življenjska pot je biU dokaj pestra, zlasti od tistih viharnih junijskih dni 1941 dalje, ko je začela delati za Osvobodilno fronto. Ima vse zapisano in priznano, vendar spomenice' nima. Vse do konca vojne je opravljala na terenu razne odgovorne dolžnosti, osvoboditev je dočakala kot sekretarka rajonskega odbora OF in AF2 za novomeško okrožje.
MARTINA PETRIČ
Tudi po vojni je bila na zelo odgovornih mestih v takratnem okrožnem in okrajnem odboru, ljudem širom po Dolenjski pa je najbolj znana kot dolgoletna načelnica oddelka za zdravstvo in socialno politiko pri okrajnem, kasneje občinskem ljudskem odboru. Čut za sočloveka ji je prirojen. Danes aktivno sodeluje v borčevski organizaciji, posebno v komisiji za priznanje posebne delovne dobe.
Za svoje požrtvovalno delo je prejela več visokih priznanj, med. drugimi: Red bratstva in enotnosti Jugoslavije, Orden zaslug za. narod III. Stopnje, Medaljo zaslug za narod in priznanje Osvobodilne fronte novomeške občine.
Ob njenem življenjskem jubileju so ji na Zvezi borcev pripravili skromno slovesnost, izrečenim željam in voščilom pa se pridružuje še vrsta njenih prijateljev in znancev.
Novomeška kronika
O POŽGANEM NI VEČ SLEDU - Novolesovo žago v Sot^ki, ki jo je povsem uničil požar, so že obnovili. Zdaj nameščajo opremo in opravljajo zadnja dela, da bo lahko žaga spet začela obratov"' Predviden-* ie, da bo otvoritev 'c v letošnjem letu. (Foto: Bačer)
NENAVADEN DOGODEK - V preteklih dneh, ko so mesto čistili m pospravljali, je prišel v uredništvo telefonski klic z Drske: ,;Pridite fotografirat, dogaja se nekaj izjemnega." Novinar, ki je brž vzel pot pod noge, pa je ugotovil, da gre le za pranje ceste. Tega krajani še nikdar niso videli...
KJE SO KOSTANJARJI? - Iz
Sozdov nabiralci že pridno nosijo okaj bogato bero kostanja, medtem pa v mestu še ni nikogar, ki bi ga pelcel in prodajal. Bo tudi tovrst-na priložnostna obrt povsem izumrla?
ZA VRTNARJE PASJI OKTa BER - Toliko dela, kot so ga imeli in opravili novomeški vrtnarji v letošnjem oktobru, ne bo več zlepa. Niso si še oddahnili od hortikulturnega urejanja mesta pred zasedanjem konference, ko so sadili rožice celo ponoči, že pripravljajo na stotine košaric s krizantemami za dan mrtvih.
VEDNO VEČJI JAREK - Po strmi Prisojni poti od bifej.i priti blokom na Mestnih njivah gr: vsak dan več deset ljudi, pa vs; godrnjajo nad globokim jarkom, ki g: je izdolblo neurje ob zadnjem icfj1- če-prav je odtlej minilo najmanj tr tedne, sc za glohoko udrtino n;hčc ne zir.sni. Zveže- pr j*' hoj-' po :m grabnu še poseb*'.'	ker	je
pot zelo slabo	-
PRIRASTEK V PORODNIŠNICI I~etekli teden so v novomeški
Majda Banjac iz Ulice Marjana Kozine 27 - Branka; Marjeta Nemanič iz Smihelske 6 - Greto in Marjanca Bizovičar iz Volčičeve 17 - Majo.
VSEGA NA IZBIRO - Tržnica je bila v ponedeljek, 23. oktobra, prav dobro založena in tudi obiskana. Za banane so zahtevali 12.90 din, slive so bile po 13.80 din, grozdje po 16.80 do 20 din, jabolka po 9 do 12 din, hruške po 20 din kilogram. Solata in radie sta veljala 14.60 din, karfljola 22 din, kostanj 16 do 20 din, paprika 12 din in paradižnik 16 din kilogram. Tudi tokrat je bilo precej krizantem in cvetlic pa sveč vsake sorte.
porodnišnici rodile: Janja Fortuna s Kidričevega trga — I" —
Injac iz Kristanove
Matijo; Terezija 22 - dečka;
Ena gospa je rekla, da priporoča obisk samopostrežne restavracije na Glavnem tigu predvsem prehlajenim. Občani z normalnim vohom utegnejo namreč izgubiti tek do sicer dobrih jedi, ko jim na stopnicah udari v nos vonj po urinu ..
PESEM Z so široko
Brežiška obiina za praznik
Četrtek, 26. oktobra
ob 10. uri: Polaganje temeljnega kamna za novo pekarno v Sentlenartu
Petek, 27. oktobra
ob 9. uri: Otvoritev poslovnih prostorov hranilno-kreditne službe Agrarie v Brežicah tozd Kooperacija ob 12. uri: Otvoritev novega industrijskega objekta pri Agroservisu v Brežicah ob 15. uri: Otvoritev otroškega vrtca v Dobovi ob 17. uri: Štafetni tek po brežiških ulicah
Sobota, 28. oktobra
ob 7. uri: Budnica godbe na pihala iz Kapel ob 9. uri: Svečana seja zborov občinske skupščine v domu JLA V Brežicah ob 10.30 uri: Otvoritev meddruštevne filatelistične razstave ,,Naša pot revolucije14 v domu JLA ob 11.30 uri: Otvoritev 10. rastlinjaka Agrarie na Čatežu ob 15. uri: Otvoritev asfaltirane ceste Velika Dolina-Po-nikve
ob 15. uri: Finalno tekmovanje v rokometu za pionirje in pionirke na rokometnem igrišču v Brežicah ob 16. uri: Otvoritev nove osnovne šole v Artičah ob 18. uri: Prvenstvena rokometna tekma republiške lige za ženske med RK Brežice in RK Šmartno na rokometnem igrišču v Brežicah ob 19. uri: Prvenstvena rokometna tekma republiške lige za moške med RK Brežice in RK Šoštanj na rokometnem igrišču v Brežicah
Nedelja, 28. oktobra
ob 9. uri: Otvoritev oddelka otroškega vrtca pri osnovni šoli Toneta Seliškarja v Cerkljah ob 10. uri: Otvoritev asfaltirane ceste Cerklje-Šutna
PESEM ZA NOVO CESTO — V nedeljo, 22. oktobra so slavili prebivalci partizanskih Sromelj: dobili so široko asfaltno cesto do Dečnih sel. Ta bo prinesla v krajevno skupnost več življenja in hitrejši napredek, saj je odročne in zapostavljene Sromlje odprla svetu. Pa ne samo to, polepšala jih je. Cestna služba je napravila ogromno delo, s tem daje uredila dostop do vasi po prej komaj prevoznem klancu. Na sliki: nastop sromeljskih pevcev ob otvoritvi ceste v Dečnih selih. (Foto: Jožica Teppey)
Artiče: odslej v eni izmeni
Stari šoli so prizidali novo poslopje z učilnicami, vrtcem, kuhinjo in jedilnico
Za občinski praznik so v Artičah dobili ključ novega šolskega poslopja, ki so ga prizidali k stari šoli in ga spojili z njo v sodoben šolski objekt.
Pridobili so šest učilnic, dva prostora za otroški vrtec, delavnico za tehnični pouk, kuhinjo in jedilnico, uporabno kot večnamenski prostor. V drugi fazi se nadejajo še telovadnice, za katero imajo načrte pripravljene. Krajevna skupnost je telovadnico dala v program investicij četrtega občinskega samoprispevka.
Artiška šola je bila dograjena
v	zelo kratkem roku, saj so zidati začeli šele letos, 17. oktobra pa je bil opravljen tehnični prevzem objekta. Iz pojasnila ravnatelja Antona Čančerja povzemamo, da bo investicija veljala z opremo vred 11,5 milijona dinarjev.
- In kaj ste z njo pridobili?
— Možnost za enoizmenski
pouk v ustreznih učilnicah in možnost za podaljšano bivanje učencev. Stavba bo z manjšimi posegi lahko hitro usposobljena za celodnevno šolo. Končno imamo tudi dovolj veliko kuhinjo, saj bodo v njej lahko skuhali po 300 obrokov.
— Kdo vse je sodeloval pri investiciji?
— Občinska izobraževalna skupnost s sredstvi iz samoprispevka za obnovo in izgradnjo šol, občinska skupnost otroškega varstva, republiška, izobraževalna skupnost s posojilom in osnovna šola v Artičah, ki je prispevala 800 tisoč dinarjev.
— Kaj vam razen telovadnice še manjka?
— Trenutno še nimamo pro-
NOVO V BREŽICAH
SEMAFOR NA CRNO TOČKO
-	Te dni so začeli urejati križišče Ceste 21. maja z mestno obvoznico.
Denar za semafor je zagotovljen. Pešci, kolesarji, vozniki konjskih vpreg in avtomobilisti se bodo končno oddahnili, zlasti pa starši, saj bo-
stora za parkirišča in igrišča, vendar te zadeve zdaj rešujemo. Niz problemov imamo tudi s telovadnico, ki je v prosvetnem domu. To je le zasilna rešitev, kajti dom je namenjen tudi vsem drugim prireditvam, predavanjem ipd.
Razen tega nas moti to, da morajo učenci v slabem vremenu po blatu in snegu k telovadbi v drugo poslopje. Zato bi radi imeli telovadnico pod skupno streho.
do šolarji lahko varno prečkali zdaj izredno prometno cesto. Križišče je namreč zelo široko, zato so se počutili najbolj ogrožene ravno pešci in pa seveda kolesarji, ki jih je na-, vacfno že na sredini križišča presenetil avtomobil z leve ali z desne ali pa celo iz obeh strani.
Nov vrtec, a že premajhen
Odprli ga bodo v Dobovi
V	Dobovi bodo jutri slovesno odprli novo poslopje otroškega vrtca. Varovance so preselili vanj že 1. septembra, zato je delo pod novo streho že utečeno. Prostori so živahno dekorirani v stilu bogate, pisane jeseni, s katero se otroci ob sončnih dnevih seznanjajo v naravi.
- V vrtcu imamo zdaj 91 otrok od drugega do sedmega leta, - je pojasnila vzgojiteljica Milka Skoberne. Povedala je, da niso odklonili nobene prošnje in da so predvideno število celo presegli, saj je bil vrtec zgrajen za 80 otrok. Menila je, da bodo morali prihodnje leto le narediti malo selekcije, ker je v starejših skupinah preveč otrok. Na srečo ne spijo vsi v vrtcu, sicer bi jim zmanjkalo posteljic. Nekateri obiskujejo vzgojni del in so v vrtcu samo po štiri ure. Letos imajo tudi prvič celoletno malo šolo.
- Manjkajo nam samo še igrišča, - je dodala Skobernetova.
- Bodo kmalu prišla na vrsto?	'
- Spomladi. Zdaj bomo okolje le za silo uredili. Za pozneje imamo v načrtu skupno urejevalno akcijo s kolektivom osnovne' šole, s starši in delovnimi organizacijami. Starši bodo prispevali les za igrala, v Mizarstvu pa nam jih bodo izdelali. To bo veliko ceneje, kot če bi jih naročili pril Zavodu za usposabljanje invalidov v Celju. Od tam smo dobili predračun za 120 tisoč dinarjev, mi pa bomo prišli do njih za polovično vsoto, če ne še ceneje.
Tovarišica Skobernetova me! je tudi spomnila, da je letos deset let, odkar so v Dobovi' ustanovili vzgojnovarstveni oddelek. Takrat se je zanj borila zlasti prosvetna delavka Francka! Pečnik, medtem ko ljudje še niso kazali posebnega zanimanja. Danes je drugače, vsakdo bi rad imel otroka v vrtcu, četudi ima varstvo doma. Od tod močan pritisk staršev na sprejem otrok za štiriurno bivanje, za čas, ki je namenjen vzgoji.
J. TEPPEY
ZAKRPANE CESTE
Na cestah, kjer je bil doslej asfalt najbolj zdelan, delavci Cestnega podjetja že nekaj tednov krpajo vozišča. Ponovno so zagladili cesto od Brežic proti Bizeljskemu in po, ravnali več drugih vegastih in luknjastih odsekov. Doslej je samo popravilo bizeljske ceste veljalo okoli tri milijone dinarjev.
Do novih plodnih površin
V krški občini bi lahko z osuševanjem postopoma pridobili 1500 hektarov zemljišč za
kmetijstvo
V krški občini teče ta mesec javna razprava o strokovnih osnovah za pripravo smernic in elementov prostorskega plana, v katero se vključuje tudi kmetijska zemljiška skupnost.
Njeno sodelovanje je nadvse pomembno, saj smernice o smotrni izrabi prostora govorijo upoštevanju interesov kmetij-1 stva, stanovanjskega, gospodarstva, industrije in drugih dejavnosti. V prihodnjih letih bodo z nekaterimi nekmetijskimi na-1 črti zagotovo posegli tudi v obdelovalno zemljo, zato bo za kmetijske namene nujno treba usposobiti nove površine.
V	tem okviru bodo še kake pomembne melioracije, to jei osuševanje zamočviijenih površin, ki bi bile v ravninskih predelih zelo primerne za sodobno obdelavo. O takih načrtih kmetijska zemljiška skupnost že dalj] časa razmišlja in se nanje pripravlja. Izvedeli smo, da so s pomočjo območne vodne skupnosti ugotovili, da bi v občini
TRI PLAKETE KOSTANJEVICE
V	soboto, 21. oktobra, je slavila Kostanjevica krajevni praznik. Na svečani seji zbora KS in družbenopolitičnih organizacij so tokrat podelili tri plakete Kostanjevice. Najvišja odličja krajevne skupnosti so prejeli Kostanjevičan Ladko Kukec, podpredsednik krške občinske skupščine Ciril Plut iz Leskovca in osnovna organizacija ZB NOV Kostanjevica.
Ladku Kukcu so se s plaketo oddolžili za 25-letno udejstvovanje v kulturnem življenju kraja, za odlične igralske kreacije na domačem amaterskem odru in za njegovo delo pri Dolenjskem kulturnem festivalu. Cirilu Plutu so prisodili plaketo za prizadevanja pri razvoju gorjanskega območja in Kostanjevice, borčevski organizaciji pa za ustvarjalno vključevanje v družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti.
Nobena hiša ni prazna
Napredek sedmih let
V	sedmih letih, odkar opravlja Ivan Abram dolžnost predsednika kostanjeviške krajevne skupnosti, se je V tem okolišu marsikaj obmilo na boljše. Prepustimo mu besedo:
„Nadvse smo zadovoljni, da so vse vasi in zaselki dobili pitno vodo in da je več kot polovica cest na Gorjancih asfaltiranih. V sleherno vas lahko pripelje avto. Ceste so jih zbližale z dolino. Voda, elektrika in ceste so razen tega zadržale ljudi na domačijah. Na delo se lahko vozijo, zato jih ne zapuščajo več. Za mlade ljudi je to velika prednost. Zanje bodo še nova delovna mesta v Kostanjevici. Obeta jih Iskra, ki bo gradila obrat v industrijski coni onstran Krke. V veliko zadovoljstvo tistih, ki delamo v krajevni skupnosti, je podatek, da so še vse hiše na Gorjancih obljudene. To pomeni, da so ljudje zadovoljni z napredkom na vasi.
„S kakšnimi pridobitvami ste počastili letošnji krajevni praznik 21. oktober? “
,,S preurejenim kulturnim domom, s poldrugim kilometrom vinske ceste Globočice - Zavode, z razširitvijo ceste od Kostanjevice do gradu in s cestno povezavo Prekope z Ostrogom v šentjemejski krajevni skupnosti. Na praznični dan smo postavili tudi spominski kamen ob začetku gradbenih del za dozidavo kostanjeviške šole. Vrednost te investicije cenimo na 30 milijonov dinarjev. Krajani sodelujemo s samoprispevkom. Plačevali ga bomo še dve leti in pol, skupaj pet let. Šoli bodo dozidali 20 učilnic in telovadnico, kar bo omogočilo prehod na podaljšano bivanje in celodnevno šolo, predvsem pa enoizmenski pouk.“
„Pa načrti za naprej? “
,.Obetamo si dokončno ureditev gradu s hotelskim trakom, preureditev bivšega poslopja Mizarstva v trgovsko hišo in postavitev -novega doma ljudske tehnike na Prekopi."
J. TEPPEY
kazalo osušiti okoli 1500 hektarov površin, pravi pogoji za to delo pa so na skoraj dveh tretjinah manjših površin. Melioracijski posegi ne bi bili smotrni, dokler ne bo urejen vodni tok Krke.
Okoli 510 hektarov zemljišč, ki naj bi jih vključili v ta dela bo 1980. leta, je severno od magistralne ceste Ljubljana-Za-greb, ob potokih Senuša, Loka-vec in Račna, ob potoku Kolariča in na območju naselja Kalce—Naklo. Za vse te površine so že naročili načrte, ki bodo narejeni do konca februarja 1979. Na zemljišča ob Kolariči pa bi celo lanko začeli delo na pomlad. Seveda je pogoj za melioracije poprejšnja ureditev vodotokov pa tudi pristanek več kot polovice lastnikov.
Republiška Zveza vodnih skupnosti in razvojna skupnost bi prispevali 40 odst. potrebne vsote, nekaj bi primaknila kmetijska zemljiška skupnost, za preostali del pa najeli kredit udeleženci melioracij. S tri-'
ZNOVA SKUPAJ
Komite občinske konference ZK je za sekretarje osnovnih organizacij in predsednike komisij znova pripravil seminar. Tokrat so vanj vključili štiri teme: o nalogah pri razvoju družbenopolitičnega sistema pri krepitvi in podružbljanju splošnega ljudskega odpora, pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov ter pri organiziranosti in delovnih metodah v Zvezi komunistov.
odstotnimi obrestmi bi ga odplačevali dvajset let. Seveda bi bilo zaželeno, da bi na osušenih površinah čimprej prišlo do zemljiške združbe.
ZK POZIVA KOMUNISTE K SODELOVANJU
Poudaijena vloga krajevnih skupnosti pri prostorskem planiranju je priložnost za vse komuniste, da bi
[ireko Socialistične zveze de-ovali kot pobudniki in idejni usmerjevalci razprav v krajevnih skupnostih. Tudi v razprave, ki tečejo v tozdih in interesnih skupnostih naj bi se komunisti ustvarjalno vključili in pomagali k njiho-
vi	obogatitvi in k pritegnitvi čim večjega števila občanov. Prostorski plan bo zakoličil razvoj naselij in občine nasploh, razvoj industrije, kmetijstva, stanovanjske izgradnje, šolstva, zdravstva, turizma, trgovine in kulture za jutrišnji dan. Z gradnjo stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov naj bi predvsem zapolnjevali prazne prostore ter jo usmerjali na nerodovitna zemljišča. To pomeni, da bo s prostorom treba skrbneje gospodariti in ne več uničevati plodne površine. Prostorsko planiranje mora postati neločljiv sestavni' del družbenega planiranja.
V	  /
LISTINA JE VZIDANA — S sobotne slovesnosti v Kostanjevici. Na kraju, kjer bodo stari osnovni šoli dozidali novo hišo učenosti, ie zaslužna, zdaj že upokojena prosvetna delavka Stana Gajšek vzidala listino v podstavek spominskega granitnega kamna. Kamen bodo
rtavili pozneje, vanj pa vklesali isto besedilo, da bo mimoidoče dolgo spominjalo na ta dogodek, na delež prebivalcev pri zbiranju denarja za nove prepotrebne šolske prostore. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
MALČKI - TELOVADCI - Enkratna tedenska telovadba za predšolske otroke je v Krškem novost, vredna omembe in vse pohvale tudi zato, ker se skupaj z otroki lahko razgibajo še njihovi starši. Tistim, ki’ za to obliko telesne vadbe še ne vedo, naj povemo, da jo imajo za 2 do 4 leta stare otroke v telovadnici krške osnovne šole ob čertkih od 16. do 17. ure, za 4 do 7 let stare pa ob torkih med 16,30 in 17.30.
VELIK DELE2 NESREČ - Ko v! krški občini še razpravljajo o naraščajočem številu bolniških, prihaja na dan tudi podatek, da je v zadnjem času vse več delovnih nesreč, zlasti med prihodom na delo in odhodom domov. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, ali jih ne bi mogli zmanjšati z več organiziranimi delavskimi avtobusnimi linijami, ka terih prednost bi bila tudi delna raz-
bremenitev cest ob prometnih konicah.
NAJPREJ POPIS - Se do konca tega tedna bo posebna komisija ob-' činskega odbora ZZB NOV in občinske skupščine popisala vsa par1’" zanska grobišča in grobove v občini-To zahteva novi zakon o njihovem' urejanju, ki prenaša to nalogo na občinske skupščine. Seveda s tem v krški občini ne bodo ukinili že vpeljanih patronatov nad posameznic11 sDomeniki.
MLADI NA ODRU 78“ - Tak| bil naslov prireditve, kije minuli F tek na odru krškega Delavk doma prikazala kulturno udejs nje elanov osnovnih organiz3^ ZSMS. Prireditev so posvetili pr<^ 1 kratkim končanemu republiške1^ • mladinskemu kongresu, spremti*1*) pa jo je razstava gradiva o prispe** _ krške občine na mladinskih delo*' nih akcijah.
K
BREŽIŠKE VESTI
i rv'"4
NOSNI NA IZROČILO - V nekdanji Papeževi gostilni v Krmelju je bila ob prazniku kimeljske ijevne skupnosti zanimiva razstava pod naslovom ,Pogled nazaj“. Privabila je mnogo domačinov in ipistov (na sliki v sredini predsednik občinske konference SZDL Slavko Štrukelj). Kratek opis Stavljenih predmetov je bil ponatisnjen tudi v posebni brošuri. (Foto: Železnik)
Zaostajajo že za manj razvitimi
Sele na 52. mestu med slovenskimi občinami — Komunisti o gospodarjenju
Glavna pozornost seje občinske Sevnici je bila posvečena polletnim Sekretar ZK hrane Pipan je °pozoril na vrsto nerazveseljivih vidikov razvoja občine. V preteklosti se je občina razvijala v Pretežni meri z lastnimi sredstvi. S pomočjo širše družbene ^Upnosti je bila ustanovljena le Celjska Metalna po likvidaciji tamkajšnjega rudnika, ta tovarna pa je še v marsičem nedonošenček, navkljub vsem prizadenem. Tisti, ki nadrobneje sPremljajo podatke o razvoju
I
ŠENTJAN2
VABI
V nedeljo slavi kot vsako leto krajevna skupnost Šentjanž krajevni praznik v spo-ttiin na poslednji boj herojev Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. uri pred preurejenim poslopjem krajevnega urada. Na njegovem pročelju bodo odkrili tudi spominsko ploščo 79 žrtvam fašističnega nasilja nad prebivalci te krajevne skupnosti ttied vojno, ki doslej še niso Snele primernega obeležja. Šentjanž bo tudi cilj tradicionalnega pohoda mladih. *z Sevnice bodo krenili po popinjah obeh herojev v soboto ob 7. uri. Pot bo dolga lad 34 kilometrov. V začet ^ tedna je bilo za pohod Pripravljenih že nad30 mla-dih.
.Na
di
odo
loče
P1?
oto:
Iconi-
konference ZK minuli četrtek v rezultatom gospodaijenja.
občine, ugotavljajo zaskrbljujoče nazadovanje na lestvici slovenskih občin. Zadnji podatki so jo uvrščali že na nezavidljivo 52. mesto, vprašanje pa je, če letos ne bo padla še niže. Sekretar Pipan je ob tem poudaril, da po kriteriju narodnega dohodka sevniško občino prehiteva že četvero občin iz kroga 11 občin, katerim je v Sloveniji po zakonu priznana nerazvitost in imajo zato boljše pogoje za razvoj. Znano je, da ima sevniška občina priznani za nerazviti le krajevni skupnosti Blanca in Za-bukovje.
Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je omenil nekatere predvidene naložbe j Predsednik medobčinskega sveta SZDL Ignac Vintar je opo-zaijal predvsem na padec sredstev delovnih organizacij za sklade, med drugim pa tudi pre-,
majhno skrb za štipendiste. Sa-. mo v Ljubljani je npr. iz sevni-ške občine nad sto študentov. Stiki s Klubom študentov niso ravno med vzornimi. Večja povezava bi nedvomno pritegnila več strokovnjakov v domačo občino. Osnovne organizacije ZK naj bi posvetile večjo pozornost vprašanjem gospodarjenja.
A. ŽELEZNIK
SOLIDARNOSTNO STANOVANJE V KRMELJU
Konec meseca se bo iztekel rok za sprejemanje prošenj po VIII. natečaju stanovanjske skupnosti sev-niške občine za eno dvosobno stanovanje v krmeljskem stanovanjskem stolpiču. Stanovanje naj bi bilo vseljivo brž po zaključku natečaja. Kot je znano, se lahko potegujejo za solidarnostno stanovanje družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine in upokojenci.
Šola »zakupila” kino
Za tolikšno število gledalcev premajhen še krški Delavski dom — Resnična potreba po večnamenski dvorani
Konec tedna sta se zvrstila na platnu sevni&ega kina dva filma, ki sta vzbujala pozornost tudi med mladino: „Sreča na vrvici“ in „To so gadje.41
,,Srečo na vrvici41 so si bili šolarji ogledali že pred sedanjim prihodom na spored v sevni-škem kinu. Do konca leta načrtujejo pri sevniški osnovni
SEVNIŠKI PABERKI
ODLAGALIŠČE VSEGA? - Ne-ljudi se jezi, ker je železnica ^Postavila sredi mesta bivalne va-in to še ob osrednji mestni jjnietnici. Nemalokrat je še delav-samim nerodno. Nekateri bi se . Jetno manj jezili, če bi vse skupaj ®0ašali vsaj v dobri veri, da bodo •judje zgradili kakšno pridobitev Prači v mestu. Tako pa se vozijo k delo pretežno proti Krškemu. :onca ®tda smo že krško predmestje?
a ob-
i ob- _ Spet RUDARIJO? - Marsikoga parti; , očitno pa ne sevniških komu-jčin1- JJJtev - moti nemalo izkopane °veI1’ » na Cesti na Dobravo. Kakšno la ob' Jj1se skriva v zemlji, domačinom em v (J^no, da pa je zaradi tega vozišče ;vt*r srno zoženo, pa čuti marsikdo. znU11
ŽALUJOČE VSE DOBRO?
itfJE
/skeg1 ha"	lcJ	*>*unji	(nfsiaji.	£jivcw
'0v3-, £ opozarjajo na slabo cesto, ki nijacij *«u, podobno kot neurejeni ploč-„tc& ni v čast. Nenavadno je, da ob gceH'l) ^*).uspehih sevniške krajevne skup-mljgl^ ** ni mogoče asfaltirati te ceste!
SetoV- iJ^DO KADI? - Nekateri lastniki ffenih konjičkov pred bloki se C1 je dni ne morejo dovolj naču-1 odkod debele plasti saj in po-
in šipah. Najhuje je bilo v nedeljo
dobne nesnage na njihovi pločevini 'iajhujf
popoldne, ko, kot' zatijujejo nekateri kurjači centralnega ogrevanja, še niso kaj dosti kurili.
j,. Jistih, ki počivajo na sevniškem j?*0pali$ču, res ne briga, kakšna je j!*® proti tej zadnji postaji. Živeči
^lisjak lisjaku
- Čudim se, da Krmeljča-ni kljub vsej uspešnosti ne morejo uspehov zaliti v svoji gostilni, temveč morajo po rujno kapljico in topel zalogaj k sosedom!
- Če bi o gostinstvu sami odločali, bi to že zdavnaj rešili, ker pa v Sevnici postavljajo pogoje, raje vsi sku poj pijejo na ,.nevtralnem" terenu!
StiVNI&KI VESTNII
Velika stiska v mirenski šoli
Za 28 skupin na voljo le 13 prostorov — Začasna rešitev celo v pisarni krajevnega urada
Predvideno podaljšanje samoprispevka za pet let pomeni za mirensko osnovno šolo edini realni izhod. Z njo naj bi ta šola dobila tako imenovano dmgo fazo z nekaterimi dodatki.
Staršem in tistim, ki živijo manj kot 26 kvadratnih metrov,
morejo več sprejemati v podaljšano bivanje.
tesneje s tem kolektivom, ni neznano, s kakšnimi težavami se zaradi pomanjkanja prostorov srečujejo dan za dnem. Brez velike iznajdljivosti učiteljev ta šola prav gotovo ne bi mogla premagovati težav že toliko časa. Ravnatelj prof. Vladimir Silvester opisuje pomanjkanje prostora takole: „Za petnajst oddelkov rednega pouka, sedem oddelkov posebne šole, dva oddelka podaljšanega bivanja, dva oddelka internata pri posebni šoli in dva oddelka otroškega vrtca imamo v novi šoli le osem učilnic, od česar je ena opremljena za tehnični pouk. Prišteti je treba še telovadnico in spremljajoče prostore, v stari šoli sta še dve igralnici, trije raz-! redi, od katerih merita dva
dvoje spalnic ter dnevni prostor, v katerem se na 20,30 kv. metra stiska 23 gojencev. Na učenca pride torej le 0,88 kv. metra prostora! Za osemindvajset skupin imamo na voljo le trinajst delovnih prostorov!44
Tolikšno prostorsko stisko omiljujejo na ta način, da med drugim spreminjajo v ,.delovni prostor44 tudi telovadnico. Dvoje oddelkov male šole in začetke glasbenih oddelkov selijo kot mačka mladiče. Ponavadi jim pride prav prostor na krajevnem uradu, precej oddaljenem od ostalih šolskih prostorov sredi Mirne. Tolikšna stiska jih je pre-silila, da v oddelke otroškega varstva ne sprejemajo več otrok. Novih učencev tudi ne
Letošnje naložbe „pokrite”
Pridobitve šol v Velikem Gabru in Šentrupertu
V tekočem letu, zadnjem v obdobju iztekajočega se sedanjega samoprispevka za šolstvo in krajevne skupnosti (vodovod za Suho Krajino), se bo nateklo iz raznih virov še precej denaija, natančno 13.341.000 dinaijev.
šoli še več predstav za različne starostne skupine. Sodelavka šolskega strokovnega teama dipl. psihologinja Pavla Vačov-nikova poudarja ob tem vzgojno vlogo teh filmskih predstav.
Prava umetnost pa je, kako spraviti v dvorano toliko število učencev. Znano je, da premore dvorana v sevniškem gasilskem domu le nekaj več kot 200 se-, dežev, ena izmena šolaijev pa presega tudi število 600. Lani so jih popeljali v novi krški Delavski dom. Zanimivo je, da niti tam niso mogli sesti vsi, saj tudi ta dvorana ne premore več kot 500 sedežev. Že to torej kaže potrebo po večji dvorani v Sevnici.
ftdi s«;,
ZNAJO — Prostor sevničkega združenja samostojnih obrtnikov na razstavi v Celju je bil vzorno urejen. Na malem prostoru je prenekateri član vpadljivo predstavil svojo dejavnost. Med njimi je bila tudi vrtnarija inž. Sifve Fric.
Tako je predvideno, naj bi s tem denarjem dogradili v Velikem Gabru telovadnico z dvema učilnicama, kar naj bi predstavljalo nekakšen večnamenski prostor, da bi imeli v kraju primernejši kotiček za večje shode in prireditve. Ob tem naj bi pridobili tudi prostor za otroško varstvo. Vse skupaj naj bi predvidoma veljalo nekaj nad 7,2 milijona dinaijev. V nove prostore naj bi se vselili do dneva republike 29. novembra, Marles pa je dal zagotovila, da bodo s svoje strani opravili vsa dela že v tem tednu.
Tudi v Šentrupertu naj bi končno pridobili težko pričakovano telovadnico. Marlesovi monterji naj bi se sem preselili nemudoma po dokončanju del v Velikem Gabru. Šentruperška telovadnica s prostori za predšolsko varstvo, veznim hodnikom, ki naj bi novo stavbo povezoval s sedanjo šolo, in dvema kabinetoma naj bi veljal nekaj nad 6 milijonov dinaijev. Pričetek gradnje je bil predviden za konec septembra. Da se dela
OSTANEJO NA ISTEM
Na razpravi o predvidenem podaljšanju občinskega samoprispevka na seji občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem je prof. Jože Zupan iz Šentruperta opozoril, da s predvideno gradnjo telovadnice, veznega hodnika in dveh kabinetov (dolg od iztekajočega se samoprispevka) šola ne pridobi kaj bistvenega za poso-dobljanje pouka. Telovadnica je že vsakdanja stvar, celodnevna šola in drugo pa terjajo še marsikaj.
VESELI PRIPOROČILA
Delegatka občinskega sindikalnega sveta iz mokronoškega obrata Induplati je bila vesela pobude občinskega sindikalnega sveta (to je ena od zadolžitev občinske konference ZK), da morajo navsezadnje | nekaj ukreniti za ustanovitev tozda. Doslej so lahko samo pridno delali.
TREBNJE BORCI O MRTVIH
Kot že vrsto let doslej prireja tudi letos občinski odbor Zveze združenj borcev v Trebnjem žalne spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih. Padlih in umrlih članov se bodo spomnili v naslednjih krajih po sledečem razporedu: v sredo, 1. novembra ob
8.30 v Šentrupertu pred spomenikom padlih, ob 9.30 v Mokronogu na pokopališču pred grobnico padlih, ob
10.30 na Mirni pred spomenikom na Rojah in ob 14. uri v Trebnjem pred spomenikom v spominskem parku in pri skupni grobnici na pokopališču.
takrat niso pričela, je kriva prezaposlenost Marlesovih delavcev.
V gradnjo obeh objektov se poleg sredstev iz samoprispevka vključujejo med drugim tudi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, kulturne in telesnokultume skupnosti, ki bodo te prostore kasneje tudi uporabljale.
Ivan Vovk
„V akcijo!”
Dolgoletni sindikalni aktivist - za delo z vso prizadevnostjo poprime tudi v krajevni skupnosti zadnja taka akcija je bila modernizacija ceste skozi Hrastovico -Ivan Vovk je na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem povzdigni glas v podporo predvidenemu referendumu:
„Glede tega, ali kaže iti v akcijo za referendum, sedaj ni več dvomiti. Dogovorih smo se, zato moramo v akcijo. Če zakon ne dovoljuje daljše dobe plačevanja kot pet let, bomo pač plačevali samo tja do leta 1983 v enem mahu. Kot sindikalni delavci se moramo v svojih kolektivih potruditi, da bo slehernemu delavcu jasno, zakaj prispevati denar tudi iz bruto osebnih dohodkov. Le tako bo predvideni program doživel potrebno podporo.44
BLIZU CILJA - Trebanjci so gradnjo kanalizacije zaupali novomeškemu Novogradu, le-ta pa Makedoncem iz Strumice. Fantje so bili veseli vremena, ki jim omogoča delo od vida do vida. Navsezadnje ni bistveno, kdaj in kako, važno je, da bo mesto dobilo nove krake kanalizacije. (Foto: Železnik)
IZ KRAJA V KRAJ
SODN IK V BANKI - Trebanj-	ni dobil osebnega vabila, pa bi rad
ski sodnik za prekrške je znan kot	dal kri, naj sledi klucu te človeko-
neomajen pri svojem nehvaležnem	ljubne organizacije in še poveča
delu. Ta vztrajnost je bila pred	množico srčnih krvodajalcev,
nedavnim poplačana s tem, da so po preselitvi Ljubljanske banke v prostore bivše Dolenjkine prodajalne
stari prostori končno pripadli sodniku za prekrške. Vrsto let je sodnik opozarjal odbornike in delegate na
to vprašanje, saj je vse delo potekalo v majhni sobici, kar je bilo še posebno mučno ob zaslišanjih.
VABIJO VSE - Pri občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem so minuli teden razposlali krvodajal-
1.3<
^lisjak lisjaku
zpo:
cem na območju oočine nad osebnih vabil. Kot
00
ponavadi sodelu jejo v akciji z vsem žarom vsi aktivisti po krajevnih skupnostih in tovarnah. Kot običajno pričakujejo tudi pomoč sindikalnih organizacij. Kdor
- „Le zakaj Mirenčani ne bi bili enaki Trebanjcem in imeli vsaj približno toliko blagovnic kot v Trebnjem? “
- „Ker se eden od silnih trgovcev boji konkurence!“
TREBANJSKE NOVICE
Tekstilcem pretežka bremena
Povsem razumljivo je, da so v predkongresnih razpravah metliški sindikati posvetili največ pozornosti težavam, s katerimi se ubada tekstilna industrija, in pri tem nakazali ukrepe za izboljšanje položaja te industrijske panoge.
V metliški občini' ustvarja tekstilna industrija več kot 60 odst. brutQ. proizvoda, zaposluje pa skoraj tri četrtine vseh zaposlenih v gospodarstvu, zato je sindikat še posebej poklican, da si prizadeva za boljšo bodočnost te panoge.
Celotna slovenska tekstilna industrija posluje v zadnjih treh letih v zelo težkih razmerah. Že tako nizko akumulativnost še
DELIKATNE
DELIKATESE
Od vseh mesnic v občini (tu n; vštet pred kratkim odprt novi lokal KZ v Metliki) izpolnjuje pogoje za prodajo svežega mesa le ona pri metliški samopostrežni trgovini. Mesnico na Radoviči bodo morali zapreti, v Podzemlju pa prenoviti. Tudi delikatesne trgovine nimajo primernih skladišč za poltrajne in trajne izdelke, hladilne vitrine so skoraj povsod dotrajane in marsikje sploh pokvarjene. Na prenovitev oziroma na nove prostore za delavsko menzo morajo misliti v obratu IMV na Suhorju in v metliškem Novoteksu, saj so sedanji neprimer-
OBDAVČENI ŠUŠMARJI
Je pač tako, d2 so šušniarji kot plevel, ki ga je kljub sodobnim sredstvom težko zatreti. Tudi v metliški občini sem ter tja odkrijejo kakšnega. Vendar so metliški davkarji (sami od sebe? ) spoznali, da ni nobene neposredne koristi, če šušmarja prijavijo medobčinski tržni inšpekciji, sodniku za prekrške ali kamor pač že taka prijava sodi. Da bi tudi občinska blagajna kaj imela od teh tičev, jih davkarji raje obdavčijo. Ce potem na takega šušmarja naleti tržni inšpektor, pride do prerekanja, če je obdavčeni šušmar sploh še šušmar.
poslabšujejo vedno večje obveznosti pri uvozu surovin; le-te so se po letu 1975 podvojile, pri uvozu bombaža pa so dajatve večje celo za 176 odst. V preteklih letih je prišlo še do močnega omejevanja uvoza opreme iz zahodnoevropskih dižav, kar zavira posodobitev tekstilne industrije, vodi v tehnološko zaostajanje, to pa onemogoča prodor na tuja tržišča. Tekstilci so se v skladu z resolucijo skušali preusmeriti na domače surovine, vendar so te znatno dražje od uvoženih in manj-kvalitetne. Vse to seveda v veliki meri vpliva na dohodek, ki ga ustvarja tekstilna industrija.
V Sloveniji je med vsemi zaposlenimi več kot 43 odst. žensk, (v metliški občini znaša ta odstotek kar 63), samo v tekstilni industriji jih je skoraj tri četrtine.
Tako se na to nizkoakumulativno panogo zgrinjajo še dodatne obremenitve zaradi porodniških dopustov in nego bolnih otrok. Sindikati se zavzemajo, da bi te obremenitve enakomerneje porazdelili na celotno družbo.
Tu se zastavlja tudi vprašanje, zakaj delajo ženske v pretežno nizkoakumulativnih panogah, oziroma, drugače: ali ni
NAČRTI BREZ VODE
Vaščani Boršta, Krasinca in Grma želijo, da bi čimprej dobili zdravo pitno vodo iz vodovoda, ki ga že ima krajevno središče Podzemelj. Načrti za ta vodovod so že nekaj let narejeni, vendar jih bo treba delno popraviti, kar je občina že naročila. Kljub temu kaže, da z vodovodom letos ne bo nič, saj ta dela niso v planu komunalnih del za letošnje leto. Vsekakor pa mora ta načrt biti na prvem mestu v letnem načrtu krajevne skupnosti.
NOVA PODOBA - Prejšnji teden so obnovili pročelje hiše na Trgu svobode, v kateri je prodajalna Novotehne. Na drugi strani ceste so pred kratkim na novo prepleskali tudi obnovljeno hišo, v kateri ima Kmetijska zadruga trgovino in mesnico. Ce bodo temu zgledu sledili še drugi, bo ta del mesta res lepo urejen.
SPREHOD PO METLIKI
CENTER ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO PRI OBČINSKI KONFERENCI ZSMS. izdaja informativni mesečnik Kolovrat, in sicer v 350 izvodih. Stroški za posamezno številko so precej visoki, zato so mladim priskočila na pomoč domača podjetja: ,,Beti“, Novoteks, Komet in Kmetijska zadruga. Kolovrat, pa prinaša zato reklamo njihovih delovnih organizacij.
PRI TRCKOVIn HI Sl na Vinogradniški ulici zasipavajo te dni vodovodni jarek, pa je promet nekoliko oviran. Kljub temu ni hude krvi, saj so vozniki obzirni, potrpežljivi in previdni. Tako je piav.
O FOTO-KINU KLUBU FOKUS je bolj malo slišati, je pa zato več videti. Člani kluba pridno menjavajo
fotografije v vitrini blizu bifeja. Do pred kratkim je bila predstavljena pod steklom mladinska folklorna skupina „Ivan Navratil", zdaj pa že vise nove slike, umetniške, zanimive. Niso redki, ki sijih ogledajo.
TELOVADNICA PRI OSNOVNI SOLI je spet povsem zasedena, a ne samo s šolskimi otroki, marveč se hodijo vanjo razgibavat tudi odrasli. Najpopularnejša je košarka, sledi pa ji namizni tenis. Delovnim ljudem, posebno tistim, ki med delom sede, se kako koristi večerno miganje pod hribčkom Veselica.
OB VEČERIH JE PRED MARSIKATERO hišo ogenj. Po gozdovih je veliko kostanja. Ljudje ga nabirajo in pečejo, nato pa zalijejo z mladim vinom in laže se zaspi.
metliški tednik
tekstilna industrija prav zato nizkoakumulativna, ker zaposluje v glavnem žensko delovno silo.
Vse te težave občutno zmanjšujejo socialno varnost tekstilnih delavcev.
A. B.
PREKOPANO MESTO
Za zadnjih nekaj mesecev bi lahko rekli, da so glavna značilnost Metlike jarki.
Vodovod obnavljajo, stare, preozke cevi bodo zamenjali s širšimi, da bo voda tekla iz vsake pipe, tudi iz tiste v najvišjem nadstropju najvišjega metliškega bloka. Vendar ta obnova traja že toliko časa, da se meščani sprašujejo, če niso delavci jarkov zsipali, ne da bi se prepričali, če so vanje res položili nove cevi.. .
Vpogled v „dušo”
Govori Jadranka Križan, edina psihologinja v metliški občini
Na delovnem mestu vodje, kadrovske službe „Beti“ dela Jadranka Križan, diplomirana psihologinja. „Bila sem štipen distka ,Beti‘, in ko sem se februarja letos zaposlila, so me 1 asi: na to mesto,“ je povedala edina psihologinja v metSi občini.
„Seveda iz šole nisem prinesla kaj prida takega znanja, ki bi mi' pomagalo pri delu kadrovika, tako da sem se morala v času, ko sem bila pripravnica, veliko učiti, pa tudi sedaj sem primorana, če hočem dobro opravljati to delo,“ pravi Križanova, ki je pohvalila mentorja Podrebarca, ki ji je pri uvajanju veliko pomagal.
Seveda pa Križanova poleg kadrovskih poslov opravlja tudi delo psihologa. „V tako veliki delovni organizaciji kot je-,Beti*, bi bilo po mojem mnenju za psihologa dovolj dela, da bi bil polno zaposlen, vendar je to za začetnika pretežko; najprej moraš dodobra spoznati delovno organizacijo in šele potem spoznaš, kje vse bi bilo tvoje delo potrebno."
Sedaj se psihologinja največ) ukvarja s sprejemom novih delavcev. „To poteka sedaj s pomočjo psiholoških testov in je ves postopek precej bolj objek-! tiven; prej so nove delavce spre-] jemali po kratkem pogovoru, bolj na podlagi prvega vtisa, ki! pa lahko vara, s testi pa spoznamo delavčeve psihofizične lastnosti in jih na podlagi tega lažje razporedimo na njim primerna mesta."
Tu je še delo s problematični-' mi delavci in alkoholiki. „Alko-holizmu še vedno ne moremo)
prav do živega, še posebej prikrivajo alkoholizem pri ženskah. „Kljub temu pa sc prvi uspehi njenega dela na tem področju že kažejo: dva alkoholika sta že ozdravljena, eden pa sedaj hodi na zdravljenje. „Ko alkoholika pokličemo pred disciplinsko komisijo in mu dano na izbiro zdravljenje ali odhod iz delovne organizacije, ponavadi pristane na zdravljenje. To pa je že pol uspeha."
A. B.
d
VABILO BORC
Vse borce Belokranjci
odreda vabimo na vs» . J no srečanje, ki bo tok nedeljo, 29. oktobra, miču. Zborno mesto o<> . 10. uri v Kotu, kjer bo čana otvoritev magistrale.
DOKLER JE VREME - Učenci osnovne šole v Starem trgu zadnje lepe jesenske dneve še lahko telovadijo in igrajo igre z žogo na odprtem igrišču, ko pa bo pritisnil mraz, bo bolj žalostno, kajti šola je stara in, jasno, brez telovadnice.
Celovito nad romsko
SOCIALNA VARJ^ j upokojencev
Od okoli 1.600 upotoK, črnomaljski občini jih ^ J varstveni dodatek, ki v P° znaša 3.650 dinarjev; # v» jence pa je potrebno okoli i ^ nov dinarjev na leto. Tudi s ^ sko vprašanje upokojence''J ^ dobro urejeno: v Crnomlj11.1 stanovanj, v Semiču pa štip
Romi še vedno delajo največ skrbi socialni službi — Slabe izkušnje delovnih orSa — Z vzgojo je treba začeti pri najmiajših — Ureditev naselij
je^ k
V črnomaljski občini je 62 prebivalcev edini vir za preživljanje družbena denarna pomoč, ki v letošnjem letu znaša tisoč dinarjev; občanov, ki jim je ta pomoč dopolnilni vir, pa je petdeset in dobivajo od 200 do 700 dinarjev na mesec. Od vseh upravičencev do družbene pomoči dvainsedemdesetim socialno skrbstvo plačuje tudi zdravstveno zavarovanje.
Devetnajst Romov pokojnino, petnajst
poKojnmo, pemoj-• * r, družbeno denarno
služba delala predlog za
V letošnjem letu se je ta pomoč nekoliko zvišala, vendar je zaradi naraščajočih življenjskih stroškov še vedno premajhna. Res pa je upravičencev do družbene pomoči vendo manj, kar v veliki meri pripisujejo temu, da) se je krog upravičencev do
ŠE VEDNO PREMALO VRTCEV
V črnomaljski občini je 2.100 predšolskih Otrok, v vrtec pa jih hodi
370 ali nekaj več kot i v GdStCtkov, kar je veliko pod republiškim povprečjem. Da bi to stanje popravili, si skupnost otroškega varstva prizadeva, da bi leta 1980 začeli graditi še en vrtec v Črnomlju oziroma enega od sedanjih razširili. V Semiču pa nameravajo organizirati varstvo pri družinah.
Misliti morejo tudi na ureditev igrišč. Sedaj sicer res primanjkuje kar sedem vzgojiteljic, vendar bo čez dve leti končalo šolanje dvanajst deklet, tako da bo tega kadra dovolj.
borčevskih priznavalnin precej razširil.
Poleg zagotavljanja najnujnejše socialne varnosti občanom skrbi socialno skrbstvo tudi za varstvo ostarelih občanov! v zavodih. Tako je sedaj v zavodih iz črnomaljske občine 46 ostarelih in telesno ali duševno prizadetih ljudi, za kar bodo v) letošnjem letu porabili 1,30 milijona dinarjev. V rejništvu je enajst otrok, povprečna rejnina pa znaša okoli 1.490 dinarjev.
Največje breme in najhujša težava za socialno službo pa so
Romi.	-	...
Po zadnjem popisu jih v
občini živi 469 v trinajstih romskih naseljih. Za delo jih je sposobnih kakih dvesto, vendar je redno zaposlenih le 105, kakih dvajset pa se zaposluje občasno. Ker imajo delovne organizacije z Romi precej slabe izkušnje, priporočila socialne službe za sprejem Romov nerade upoštevajo.
uies'1!'
i<:
skega vprašanja, pn “*'jeio' nju katerega morajo » vsi, ki jih to vprašanj®^ saj bodo le tako lahko ^ „ol' li najosnovnejše p°8°J pft malno življenje Rorn° • m tako za vključevanj® J*. jsO1 P skin romskih otrok^. ji-'"1"' za urejanje romsku* predvsem za nai ke, vodovoda in ure1
Jasno je, da krajevne sj^ v katerih so romska ^ ga bremena same ne ^
V ta prizadevanja .Mf vključiti vse interesne ^ pa tudi širša družben3 nost.
ZAČETEK^ srfNE S£ZU1 .
Premalo dela za moške
Praznik KS Vinica in 80—letnica gasilskega društva
potreba krajevne skupnosti, da bi dobili obrat, v katerem bi se lahko zaposlili v glavnem moški.
glasbene
S koncertom francosk®^ ( ga kvinteta Paul Taffa11 ^ nici osnovne šole se J® $tl začela letošnja . <,0 v Znani pariški glasbenik1 jgj lju začeli svojo turnejo r ^ viji, kamor jih je po** mladina Slovenije. *	-j,	(itr
posvetih dnevu Združen
V nedeljo, 22. oktobra, je krajevna skupnost Vinica, proslavila svoj praznik, ki ga praznujejo v spomin1 na dogodek pred 35 leti, ko je okupator napadel ta kraj.
Na svečini seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij - govoril je Anton Troha - so zaslužnim krajanom podelili priznanja Osvobodilne fronte. Praznovanje krajevnega praznika je bilo' združeno s proslavo viniškega gasilskega društva, ki praznuje 80-letnico delovanja. V jubilejnem letu so viniški gasilci dobili prenovljen gasilski dom, v katerem je tudi lepo urejena kulturna dvorana. Večino dela’ in denarja za prenovitev so prispeva-« li člani društva in ostali krajani. Gasilci so za nedeljsko praznovanje pri-' pravili povorko skozi Vinico, v kateri so sodelovala tudi druga društva iz občine, in prikazali gasilsko vajo. Praznovanje je zaključil kulturni program.
Krajevna skupnost Vinica šteje okoli 2.500 prebivalcev in je po površini druga največja KS v občini,! po številu prebivalcev pa tretja. Spada med nerazvite krajevne skupnosti, kamor sodi večina obkolpskih KS. Prav Viničani pa si zelo prizadevajo za hitrejši razvoj teh krajevnih skupnosti, za tesnejše sodelovanje in skupno obravnavanje vseh nerazvitih in ogroženih KS ob Kolpi.
Letos so viniški krajani s svojim delom posodobili precej vaških poti in sodelovali pri gradnji vodovoda. Zaposlenih je 310 krajanov, največ v obratu Novoteksove konfekcije na Vinici, kjer je dobilo delo 210 ljudi, od tega 163 žensk; veliko se jih vozi na delo v druge kraje. D« na Vinici še posebej primanjkuje delovnih mest za moške, pove tudi po-' datek, da je na začasnem delu v tuji-) ni več kot 80 krajanov, od tega največ moških. Zato je največja želja in
ČRNOMALJSKI
ZANEMARJENE STRUGE Strugi Dobličice in Lahinje sta zaraščeni in polni razne navlake. Za čiščenje in vzdrževanje teh strug naj bi skrbeli črnomaljski ribiči. Ljudje, ki imajo dober spomin, pravijo, da sta bili strugi takrat, ko je bilo v’ Črnomlju le nekaj deset ribičev, bolje vzdrževani, kot sedaj, ko jih je veliko več. Sprašujejo se, če ribiči vse obvezne ure, namenjene čiščenju strug, uporabijo le za priprave na razna tekmovanja in prvenstva. Ce bo šlo tako naprej, čez deset let tudi trenirati ne bodo imeli kje.
NOVO PARKIRIŠČE? - Stiska s parkirnimi prostori je v občinskem središču iz dneva v dan hujša. Ob cesti proti Stražnemu vrhu, nasproti Belta, pa že dalj časa sameva velik zravnan prostor, na katerem naj bi zgradili novo tovarno Gorenja. Ker ni opaziti nikakršne gradbene vneme, ■ nekateri predlagajo, da bi ta’ prostor asfaltirali in uredili parkiri-! sča. Tako bi Črnomelj dobil največ-! je urejeno parkirišče v dolenjski regiji-
KOSTANJEVA REKREACIJA -Lepi jesenski dnevi zvabijo v naravo veliko ljudi. Precej živo je zlasti v gozdovih v semiškem koncu, kamor* prihajajo celo z druge strani Gorjancev, da naberejo kostanj, ki ga je letos res veliko pa tudi debel je. Tako
- se je narava oddolžil3 .^s0 po® p
letov in sprehodov, f . i man iskali jurčke. S toliko za kostanj, več )..n
se ljudje v gozdu sPr°$».
in naužijejo svežega z>	.■$
H* »‘fr
NOV HIŠNI
ji zbora združenega . 0 w gim sprejeli nov od du. Marsikje se in tudi kazni za Jgj. tistih, ki so veljale 0<Jf0 bilo, da bi stanovalci^ brali ta odlok, saj ep0 j
iprej velja, »
časov naprej
drugim ou»djI0»0v hišni red. Novo je za be odloka veljajo t v zasebni lasti.
ški
SAMOOBRA
i način samoob	P, ir
ima v Črnomlju ve	let1
cev. Začelo se je P* sptfju, najbolj vnetih za	s? rfjAi
lepo uveljavil p° . jn končalo razne tečaj ^ pi j() t pasove raznih b**> tfloSl v« govore o stopnji. P ovn«^ \e&, nja. V telovadnici	^ ^
sedaj poteka nov &	&
karateisti pa se u trikrat na teden.
18
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1524) -2°
1 Denar za zdravie redno urlf^k
£9
%P\/ 1 ’
Krovih
IHer
iz nove toplar-okih (levi dim-
ohi; j' fe vedno tako> € Sl ?,Ube in '^erti eno, »ugačna, bo to zimo ' ižn ”stare stranke” še /1 tovarna (desni Primc)
SLIKA KOČEVJA „KOČEVJU“ - Ob nedavnem obisku iadje ,.Kočevje” so gostje iz Kočevja podarili posadki ladje sliko Rada Megliča ,.Kočevje”. V imenu posadke jo je prevzel kapitan Vlado Hostnikar (na fotografiji s sončnimi očali). (Foto: Jože Primc)
Rimanje je, organizacije pa ni
Jveč izletov ne organizira Turistično društvo, ampak upokojenci in invalidi
■ i>u evJu organizirajo naj-'i(h^v Dmštvo upokojen-k j.5Vo invalidov ter šo-^i- .tudi ostale delovne "a l^je h društva. Zanimi-jlid *tistj’ i*h najmanj organi-'il( J °d katerega bi priča-? ko največ, to je
Pllltt ° Kočevje. n° društvo je to de-ile s?d° pred leti, ko je * občanov za njihove
izlete začelo upadati. Turistični delavci bi morali odkriti vzroke, zakaj zanimanje za njihove izlete upada, in jih odpraviti. Je to slaba reklama oz. nezadostna in ne dovolj zgodna obveščenost? Neprimeren čas izleta? So vzroki neprivlačne smeri izleta? Slabi avtobusi? Neučinkovita organizacija? Cene?
Vzrok gotovo ni nezanimanje Kočevcev za izlete. To potrjuje-
jo uspeli izleti raznih sindikalnih in drugih organizacij, OZD1 in društev, saj jih nekatere organizirajo na leto tudi po 10. In končno potrjuje to tudi nedavni izlet v Piran in Koper, ko so Kočevci obiskali ladjo ,.Kočevje." Tokrat je le organiziralo izlet TD Kočevje in napolnilo kar 3 avtobuse, čeprav je bil izlet organiziran na hitro in le z obvestili po telefonu. J. PRIMC
derbi
Z Snob°‘o
so klubi v
Novo-
^igrai^^dznoteniških li-ka 5Ldm8° kolo. No .'Sladka® So doživela i_._ > 80 k- xIaza> v derbiju I. tesali K°čevci brez težav
lni pa?00l!njsko,
Novo-
hK^tavli^ai tudi sre-°»ižaJ ^to Kamni-
•*WMO
mmm*
C> i^n°V°meške igralke so
c-
Jslabo Soboto. Jeg-ova in Nahtigalova so 1,Svoiilp , d°bro upirale in vse p*n-«ize- Tudiv sreča-eUsPeSnrj ,an!cami Dolenjke iv.s? si®; %ličeva in sestn Oil^lk/ dokazale, da so *>» Stečaj-Vendar brez izku-"ttje. nJ‘ sta se končali s
‘ci več	v	Kočevju
a , akovali» vendar je jske preslab nasprotij’ Pooks-° se Kočevci h«Sva,nfre‘c 'n Lapajne na kot M.sezono precej bolj S-1? S- &0meščani Svent, yka S:o m"' Izid: Kočevje "OH S tNi z ' ovomeščani so se !Si %žai ; piezentanco Kam-; f V> zuitat-1 fud* t0 srečanje N& '1 5:2 za doma-Je dosegel Zigante.
LADJA „KOCEVJE“ - Obisk ladje »Kočevje", ki je bila pred kratkim le za dva dni zasidrana v koprski luki, je organiziralo kočevsko turistično društvo (TD). Organizacija izleta je požela precej pohval pa tudi nekaj kritik. Večina udeležencev izleta pa je menila, naj bi TD organiziralo več izletov po domovini in tujini, ne pa le vsakih nekaj let enega. (Foto: Primc)
Prostor za nova stanovanja
Bloki bodo stali na starem pokopališču, med zdravstvenim domom in Črnomaljsko cesto
yt
2?
*0BN
Komunalna skupnost Kočevje je pripravila zazidalni načrt za novo ..Naselje 4. maj" (med zdravstvenim domom in Črnomaljsko cesto) v Kočevju, kjer bodo 4 stanovanjski bloki, v katerih bo skupno 64 stanovanj. Novembra bodo začeli to zemljišče komunalno opremljati s cestami in kanalizacijo, da bi spomladi na njem že lahko začeli graditi.
E IZ KOČEVJA
S* HIŠICA - Vreme ■Htinvi? °bju zelo mu-vretn ?• Zelo različne [ crnenslr»  ______________
bre|
Iv Clot-nske naPovedi in L Hi u^ot ozračja Prav bi
° Pos,a'
■'# K? ParkuhT, z ustrezno
i Sf k' ^Pazov r 0 bi, lahko h* V a''vremenske razidi.? ‘O
(medved Ocl9ovarja
im b° novo naselje
  -
lepše reči: nje v Na-,Bom dobil
DRVA IN AVTI - Stanovanjski bloki in stolpnice, ki imajo ogrevanje še na trdo gorivo, so obložene s skladovnicami metrskih drv. Ti objekti nimajo v kleteh drvarnic, v katere bi šlo 10 ali več kubikov drv, in tako so stanovalci prisiljeni imeti drva na prostem. Ker ni garaž, se skladovnicam drv pridružujejo še osebni avtomobili in slika je „popol na.“
ŽE PEČEJO KOSTANJ - Lopa pri mostu, v kateri pečejo kostanj, je v Kočevju zanesljivi znak, da smo zakoračili v pravo jesen. Za pečeni kostanj so bile prve dni kar vrste. Predvsem otroci so preusmerili svojo ,.žepnino" iz sladoleda in lučk na kostanj. Zal se bo zdaj povečalo tu-, di smetenje pločnikov s kostanjevimi luščinami in vrečkami iz časopisnega papirja.
V okviru novega naselja je predvidena še gradnja drugih objektov: toplarne, skupnega zaklonišča, transformatorske postaje, parkirišča za 130 avtomobilov, obrtnih in trgovskih paviljonov in otroških igrišč. Toplarna bo ogrevala razen teh; 64 stanovanj še okoli 120 stanovanj, ki bodo zgrajena v okolici kasneje, nadalje zdravstveni dom, dom učencev v gozdarstvu, Seškov dom in bodoči dom upokojencev, ki bo stal ob Roški cesti.
Na območju ..Naselja • 4. maj" je predvidena gostota naseljenosti nekoliko nad 250 prebivalcev na hektar. Seveda bodo razen parkirnih prostorov potrebne za te prebivalce tudi garaže, za katere pa se še ne ve, kje naj bi bile. Tudi lokacija za zaklonišče še ni dokončana. Kot zanimivost naj navedemo, da je to verjetno prvi načrt, v katerem je zapisano, da se mora obstoječe drevje - dve lipi in dva macesna — brezpogojno ohraniti.
J. P.
VELIKA IZBIRA - Trgovine pa tudi tržnica so dobro založene z domačim in južnim sadjem za sprotno uporabo in tudi s povrtnino. Spreje-* majo tudi naročila sadja za ozimni-
!GEUSKE NOVICE
JUTRI SEJA OS
Seja vseh zborov občinske skupščine Kočevje bo jutri, 27. oktobra. Na njej bodo med drugim razpravljali in sklepali o gospodarjenju v prvem polletju, črnih gradnjah, programu dela skupščine in njenih zborov do konca leta, statutu občine in pripravi srednjeročnega družbenega plana itd. Na dnevnem redu bodo tudi volitve in imenovanja, delegatska vprašanja in odgovori nanje ter nekatere druge zadeve. Nekatere izmed naštetih zadev bodo obravnavali vsi zbori, nekatere pa samo na sejah posameznih zborov.
• Zanimivo je, da bo giavm 'projektant ribniškega zdrav-stvenga doma rojak, diplomirani inženir arhitekture Gabrijel Arko, po rodu iz Otavic. Tudi nekateri drugi oblikovalci načrta so ,.ribniške krvi".
Zdravstveni dom bo veljal okoli 50 milijonov. Denar zanj priteka po načrtih delno iz samoprispevka, delno pa iz re gionalne zdravstvene skupnosti, ki bo prispevala približno polovico denarja, potrebnega za gradnjo in opremo zdravstvenega doma. Trenutno ni nobenih posebnih ovir, da za prihodnji občinski praznik 26. marc 1979 ne bi zabetonirali že temeljnega kamna in nato v približno letu dni dogradili in opremili zdravstveni dom.
Ribniška občina je zdaj ostala edina na ljubljanskem območju, ki nima v svojem občinskem zdravstvenem središču organizirane za občane nobene
ge. Zato morajo ribniški bolniki potovati v Kočevje, Ljubljano ali Novo mesto, to pa pomeni precejšen izdatekjn zato je bilo v ribniški občini sorazmerno največ stroškov za specialistično zdravstveno varstvo.
„V novem zdravstvenem domu obstoječih zdravstvenih služb ne bomo širili," pravi dr. Božidar Voljč, „pač pa bomo uvedli nekatere nove službe, ir sicer: medicino dela, fizioterapijo, stalno dežurno službo, dispanzer za borce in starejše občane ter več specialističnih služb, kot: ginekološko, pediatrično, ortopedsko, okulistično, otorinolaringologijo razen tega pa bo v domu še izpostava območne zdravstvene skupnosti Ljubljana."
Stavbo, kjer je zdaj zdravstveni dom, bodo prodali najboljšemu ponudniku, tako pri-
KDAJ BOMO PLAVALI? — Školjka in drugi deli za plavalni bazen so končno prispeli in so shranjeni v nekaterih prostorih športne dvorane. Zdaije treba dobiti le še gradbenike, da bodo sodelovali pri montaži. (Foto: Primc)
Bazen končno »priplaval”
Kdaj pa bomo mi v njem plavali, še ni znano
Otvoritev plavalnega bazena v Ribnici smo napovedovali že pred letom dni, toda z obljubo ni bilo — ne prvič — nič.
Te dni se je po Ribnici razširila novica, da je Jugoplastika iz Splita kar v dveh dneh pripeljala školjko plavalnega bazena in tako rešila vse nevščenosti v zvezi z uvozom te školjke. Pri tajniku SIS za telesno kulturo Francu Levstku smo zvedeli, da je školjka za bazen res prispela, vendar ne iz Italije, kot je bilo prvotno predvideno, pa tudi ne iz Splita, ampak iz - Nemčije. Res pa je potovala preko Zagreba, kjer so jo tudi ocarinili, in res je tudi, da so Ribničanje dobili devize za ta nakup na Hrvatskem in ne v Sloveniji, kjer so jim devize obljubljali, dali pa ne. Takoj ko je bila školjka v Ribnici, pa so se spet pojavili v Ribnici slovenski ponudniki deviz .. .
Montaža školjke bi bila lahko opravljena razmeroma hitro, vendar vse kaže, da ne bo. Razen montažnih je namreč potrebnih še za 14 dni gradbenih
Vendar vsi gradbinci trdijo, da so zavzeti zdaj še z zunanjimi gradbenimi deli drugod in da nimajo prostih zmogljivosti, nekateri pa bi jih dobili, če bi jim plačali po mnenju investitorja - pretirano drago. Ribničanje pa so varčni, saj italijanske školjke niso kupili prav zato, ker bi po zadnji ponudbi veljala že kar 1,850.000 din, medtem ko so jo v Nemčiji dobili za približno 1,5 milijona. Seveda v tej ceni ni vračunana le školjka, ampak še čistilna naprava in potrebna avtomatika.
Občane naj ponovno spomnimo, da bo bazen dolg 25 m, ši-
rok pa 12 m. Njegova globina bo od 1,25 m do 1,55 m.
Ob zaključku je Franc Levstek na vprašanje o rentabilnosti te investicije dejal še: plavalni bazeni niso gospodarski objekti, zato tudi ne moremo pričakovati, da bodo donašali dobiček. To so vzgojni objekti kot na primer šole: Njihove koristnosti menda ni treba posebej utemeljevati.“
J. PRIMC
Ulica ali dirkališče?
Kolodvorska ulica v Ribnici postaja pravo dirkališče, saj lastniki motornih vozil na njej preizkušajo moč oz. hitrost svojih jeklenih konj. Za dirkališče je še posebno primerna zato, ker je povsem ravna. Žal pa so prav ob cesti tudi ribniške šole in športna igrišča, zaradi česar dirkači ogrožajo ribniško mladino, pa seveda tudi odrasle.
Nekateri Ribničanje predlagajo, naj bi Kolodvorsko ulico spremenili v neprednostno, Prijateljevo ulico pa v prednostno. Menijo namreč, da bi tako prisilili dirkače k počasnejši vožnji.
Ta predlog pa ima svojo slabo stran, ker bi dirkači pač še vedno dirkali in se tudi zaletavali v vozila, ki bi prihajala iz sedaj stranske Prijateljeve ulice. Tako bi pripomogli le k več nesrečam.
Ta sprememba pa tudi ni potrebna, saj je že zdaj v vsej Ribnici hitrost omejena na 40 km na uro. Če bi to dirkači upoštevali, potem pač ne bi bilo dirk. Ker pa orne-, jitve ne upoštevajo, je potrebno le postaviti na cesto miličnika in radar ter nekaj dirkačem pobrati vozniška dovoljenja, nakar bodo tudi ostali spoštovali omejitev hitrosti!
J. PRIMC
„Kovinar“ iz Kočevja je pred kratkim dokončal v Ribnici novo zgradbo, v kateri bodo delavnice za vsa dela, ki jih ,.Kovinar" opravlja v Ribnici. (Foto: Milan Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v R ibnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 26. oktobra, „Moč-nejši od strahu"; 28. in 29. oktobra ..Emigrant" (matineja ..Pogledi nekega klovna"); 1. in 2. novembra ..Belmondo veličastni".
PROSTOVOLJNO DELO - Lani so mladinci ribniške občine izvedli prvo delovno akcijo ..Loški potok 77”, letos pa drugo, »Slemena 78”. Ribniški mladinci so sodelovali tudi na republiški delovni akciji. Tudi osnovne organizacije ZSM so opravile veliko prostovoljnega dela: tako je ribniška urejala okolico novega vrtca in prostora pri spomeniku v Gomjih Lepovčah, potoška pa zasipavala vodovodni jarek itd. Pri evidentiranju mladincev za delovne akcije so se najslabše izkazali v Inlesu Ribnica, v Sodražici in Dolenji vasi, medtem ko moramo pohvaliti RIKO, ki omogoča mladini udeležbo na akcij ah.
SVETI NE DELAJO - Hišni sveti v Ribnici v glavnem ne delajo, kot bi morali. Tudi stanovalci sami ne va-
rujejo dovolj stanovanj in okolice blokov. Otroci pišejo po zidovih, gospodinje stresaj 9 smeti skoz okna, na Trgu V. Vlahoviča so otroci ob prisotnosti mamic razbili vse šipe toplih gred itd.
.<• &
*>,	v
. \/ /medved odgovarja
Kaj je to, socialistični zakup?
- To je nekako tako kot pri nas, ko ima Inles „v zakupu" funkcijo občinskega predsednika SZDL, RIKO pa funkcijo predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov.
REŠETO
26. oktobra 1978
DOLENJSKI LIST
19
TEDENSKA
m
Četrtek, 26. oktobra - Lucijan Petek, 27. oktobra - Sabina Sobota, 28. oktobra - Simon Nedelja, 29. oktobra - Ida Ponedeljek, 30. oktobra - Sonja Torek, 31. oktobra - Bolfenk Sreda, 1. novembra - Dan mrtvih Četrtek, 2. novembra - Dušanka
LUNINE MENE
31. oktobra ob 21.06 uri - mlaj
BREŽICE: 27. in 28. 10. ameriški barvni film Tom in Jery. 29. in
30.	10. francoski barvni film Zena
zanj. Karl Klakočer, Veternik 23, 63260 Kozje.
PRODAM BMW R 26/6, L 59, generalno obnovljen. Marjan Lapajne, Adamičeva 44, Novo mesto, tel. 22-373.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto.
UGODNO prodam zaradi gradnje hiše Z 101, letnik 1975, garažira-no, prevoženih 55.000 km. Na-
hiše Z 101, letnik 1975, garažira-
na oknu. 31. 10. in 1. 11. ameriški barvni film Naloga majoija Leksa.
ČRNOMELJ: 29. 10. francoski barvni film Strah nad mestom. 31.
10. ruski film Grbavi konjič KRŠKO: 28. in 29. 10. ameriški
film Grizzly. 2. 11. ameriški film Robin Hood in Marien.
MOKRONOG: 28. 10. film Vdovstvo Karoline Zašler.
RIBNICA: 28. in 29. 10. francoski barvni film Borsalino in nje govi.
SEVNICA: 28. in 29. 10. francoski film Razjezil se bom. 1. in 2
11. angleški film Zvezdnati prah. TREBNJE: 28. in 29. 10. avan
turstični film King - Kong.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 27. do 29. 10. italijanski barvni film Svetniki in diamanti. 30. in 31. 10. ameriška drama Spopad v jetniš-nici.
Qg
SLUŽBO DOBI
SLUBŽO DOBI takoj kvalificirana1 ali nekvalificirana delavka v gostinstvu - smer strežba. Stanovanje preskrbljeno, delo po dogovo-1 ru, plača dobra. Gostilna Les, Čatež ob Savi 5, Brežice.
ZAPOSLIM KVALIFICIRANEGA avtomehanika in priučenega delavca z veseljem ao dela v tem poklicu. Avtomehanik Janez Tomažin, Dolenji Boštanj ob Savi nJi-
1.	NOVEMBROM 78 zaposlim mlajše dekle, čisto in pošteno, za pomoč v kuhinji in bifeju. Naslov: Danila Vehovec, Bife-Polje 346, Ljubljana.
SLUŽBO ISCE
IŠČEMO varstvo za dveletnega fantka, šterk, Šegova 14, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM sobo samskemu dekletu. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto.
ZAKONSKI par išče sobo v Novem mestu. Niko Rojnik, Sred. Pijav-ško 8, Krško 68270.
USLUŽBENEC (22 let) išče garsonjero. Sem nekadilec, nealkoholik. Ponudbe na naslov: Franci Curhalek, Ul. Majde Šilc 21, (pri ing. Zajcu), Novo mesto.
STAREJŠI SAMSKI GRADBENI tehnik išče sobo za čez teden. Telefon 21-887. Naslov v upravi lista (3699/78).
MLADO DEKLE nujno išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3700/78).
IŠČEM večjo sobo ali sobo in kuhinjo v Novem mestu, opremljeno ali neopremljeno. Naslov v upravi lista (3704/78).
DEKLE išče opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3751/78).
Motorna vozila
PRODAM NSU 1200 C, registriran, brez motorja, in vse druge dele
tin Zibert, Mali Podlog 20, Le-skovec
PRODAM zastavo 101-1978 in zastavo 101-1976. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Leskovec. PRODAM 126 P, junij 1978, prevoženih 5700 km. Informacije po telefonu 21-425 (068).
PRODAM škodo, letnik 68, v voznem stanju in kombi zastava 750, letnik 75. Franc Lakner, Globočice 20, Kostanjevica.	i'
AVTO-MOTO DRUŠTVO Brestanica proda na javni licitaciji osebni avtomobil Zastava 750. Prodaja bo v soboto, 28. oktobra, ob
16.	uri pri društvenih garažah. PRODAM zastavo 430 T, letnik 76. Cena ugodna, prevoženih 21.000 km. Ogled vsak dan. Jože Božičnik, Križe 19, Koprivnica pri Brestanici.	1
PRODAM avto R 4, L 75, prevoženih 46.000 km, v zelo dobrem stanju. Franc Bajuk, Cankarjeva 36, Metlika.
ŠKODO, dobro ohranjeno, letnik 1972, 40.000 km, prodam. Alojz Kaplan, Heroja Slalca 8, Trebnje. PRODAM traktor Ferari, 24 konj-
«■
or
slov: Milan Šimunič, Sela pri Dol. Toplicah, ali telefon: osnovna šola 85-709.
PRODAM skoraj nov traktor Ursus 355. Anton Berus, Sred. Globo-dol 6, Mirna peč.
PRODAM WARTBURG karavan, letnik 1974. Vse informacije n» telefon (068) 23-970.
NSU 1200, letnik 72, prodam. Informacije: Papež, Petrol, Črnomelj.
PRODAM starejši volkswagen v voznem stanju. Prečna 29, Novo mesto.
KOMBI Z 850, letnik 1971, registriran do 11.9. 1979, dobro ohranjen, prodam za 19.000 din. Naslov v upravi lista (3731/78). Ogled v soboto, 27. oktobra.
PRODAM F 128 L 70, registriran do septembra 1979. CEna ugodna. Ogled pri Gorencu, Velika vas, pošta Leskovec pri Krškem.
PRODAM zastavo 750-1974. Mar-
(220 1) m nekaj nove stresne op ke po ugodni ceni. Šinko, Gc Brezovica, Šentjernej.
UGODNO prodam globok kombiniran otroški voziček. Marta Mohorič, Zagrebška 5 a, Novo mesto
PRODAM skoraj nov tricikel in žensko kolo. Umek, Zelena pot 9 Trnovo, Ljubljana.
UGODNO prodam ohranjen šivalni stroj Bagat. Naslov: Dragica Šere-met, Kristanova 8, 68000 Novo mesto.
PRODAM 100 W ojačevalec in bas kitaro. Novo mesto, Karlovška 17 (Gotnavas).
PRODAM dvojni kavč. Mlakar, Nad mlini 41. Novo mesto.
PRODAM nov 1200-letrski sod. Jože Kalin. Dol. Gradišče 17, Šentjernej.
PRODAM nove zimske in letne gume Michelin 135-15 ZXradialin 96-basno harmoniko Hohner. Informacije po telefonu 23-930 po 15. uri.
GRADBENO barako ugodno prodam. Možna demon taža in montaža 4 sten in strehe. Jakopec Mi loš, Novo mesto, Ragovska 10.
PRODAM kamero EUMIG Vienette 5, super 8. Informacije na upravi Dolenjskega lista, Glavni trg 5.
UGODNO prodam malo rabljeno kombinirano peč Braun za kopalnico (drva-elektrika). Martin Jaklič, Zemelj 7, 68332 Gradac.
PRODAM štedilnik na trdo gorivo električni štedilnik, hladilnik.
pomivalno mizo in 250-litrsko kad za kisanje zelja, vse dobro ohranjeno. Regerča vas 17 a, Novo mesto.
PRODAM violino, leto izdelave 1820. Milan Lampret, Lobetova
31,	Novo mesto.
PRODAM junca, starega dve leti, za vprego. Franc Murgelj, Vrhovo 15, Mirna peč.
PRODAM raztegljiv kavč, dva fotelja, preprogo in trajno gorečo peč. Stane Ljubi, Mestne njive 6, Novo mesto.
UGODNO prodam leto dni stai ,,Kuepersbusch“. Naslov v upravi lista.
POCENI prodam kavč in dva fotelja. Nikolič, Kristanova 2, NOvo mesto.
PRODAM nov mimi voz (13 col). Vlado Knez, Zdole 43, Krško.
ŠARPLANINKO, staro 1 leto, prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto.
VZIDUIV namizni štedilnik z
bojlerjem v dobrem stanju pro dam. Naslov v upravi (3688/78).
pro-
lista
skih moči, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (3693/78).
PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Janez Jeriček, Srebrniče 2a, Novo mesto.
PRODAM prinza 1000 L. Informacije po telefonu 85-730 int. 61, dopoldan (Grubar).
PRODAM zastavo 750 de luxe, letnik 1975, dobro ohranjeno. Martin Jaklič, Zemelj 7, 68332 Gradac.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano do 1. julija 1979. Jože Berkopec, Dolenja Straža 63
PRODAM fiat 850. Potov vrh 10, N ovo mesto.
PRODAM <}S klub, letnik 1975. Naslov v upravi lista.
PRODAM fiat 750, lahko tudi po delih, za 4.000,000 din. Jože Agnij, Gotna vas 51 C, Novo mesto.
PRODAM
RABLJENO zamrzovalno skrinjo LTH (300 litrov) prodam. Jerele Senovo, telefon 75-357. PRODAM zibelko in otroški športni voziček Tribuna. Anica Kotnik. Trdinova 6.
PRODAM zamrzovalno skrinjo LTH (220 1) in nekaj nove strešne oi
šifro ,JESEN PRIHAJA*
čevli
l.S<
e priporoča Anton Petek.
OBVEŠČAMO VAS, da smo s
1.	10. 1978 odprli servisno delavnico za popravila vseh vrst televizijskih in radijskih sprejemnikov. Popravljamo tudi vse aparate s področja zabavne elektronike. BOJAN RUDL, KOČEVJE, BRAČIČEVA 24, tel. 86-197.
KUPIM
KUPIM čevljarski čistilni stroj z dobrim ventilatorjem. Franc Ma-lerič, Ul. Lojzeta Fabjana 5, 68340 Črnomelj.
porodniSnicc
PRODAM trajno žarečo peč. Smolič, Dol. Straža 100.
PRODAM nov kotel za žganjekuho (80 litrov). Albin Bobič, šmaijeta
17.
PRODAM radio Grundig 3200, vrtalni stroj s stojalom (primerno za obrtnike) in stroj za pomivanje posode. Naslov v upravi lista (3696/78).
PRODAM trajno žarečo peč. Okle-šen, Trdinova 5/c, Novo mesto.
PRODAM televizor znamke Gorenje in mizico za televizor, šivalni stroC Bagat Slavica ter plinsko peč EMO. Oven, Kettejev drevored 39, Novo mesto. Ogled od 15. ure dalje.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Ce si želite trajen in lep spomin, stopite k zlatarstvu v Gosposki 5 v Ljubljani - poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta.
V	NOVEM MESTU se je izgubil pes, nemški ovčar. Sliši na ime Dzeri. Prosim poštenega najditelja, da ga' vrne proti nagradi na naslov: Stane Fink, Irča vas 13, Novo mesto.
INŠTRUIRAM ekonomske predmete in matematiko za ES s. Naslov v upravi lista (3748/78).
SAMSKA 42-165 s hčerko in službo, z lepim domom in malo zemlje, želim spoznati moškega do 4S let s slubžo in smislom, da bi bil dober mož in očka. Alkoholiki, ločeni izključeni. Ponudbe pod  EN ! ......................
V	času od 12. do 18. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Ruža Ivanko iz Dolenjskih Toplic — Ivana, Boža Podpadec z Dolnjih Po-nikev - Andrejo, Majda Vidrih iz Smolenje vasi - Barbaro, Milena Mencin iz Gabrijel - Urško, Marija Peterle z Dolnjih Kamene - Marka,! Albina Tošeska iz Metlike — Katarino, Mar|ja Zagorc iz Orehovca -Martina, Ana Okorn z Mosta - Brigito, Milka Šircelj iz Rihpovca - De-
§na, Marija Nartnik iz Prelesja -arjo, Cvetka Poljanec iz Regerče vasi - Suzano, Mariia Rabzelj iz Šentjerneja - Darjo, Marija Bobič iz Dob - Natalijo, Helena Sinkovič iz Stolovnika - Blaža, Gertruda Zele-njak iz Črnomlja - Alena, Frančiška Kuhar iz Ostroga - Dejana, Marica Kramarič iz Bubnjarcev -Dražena, Silva Selič iz Ločne -deklico, Jožica Revinšek iz Šentjanža - deklico, Cvetka Kumelj iz Žužemberka - dečka, Anica Maver z Gornje Dobrave - dečka, Antonija Mrhar iz Gabija — dečka, Fanika H ruše var iz Leskovca - deklico in Mar|ja Vidic iz Zivrč - deklico. -Čestitamo!
17 NOVOMfSKfjV^ PCKODNlSNlCE&Jlftj
V	času od 14. do 20. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Mari-'. Klobasa iz Pavlove vasi - Jožeta,
rija Poreč iz Poljanice - deklico, Anica Vlašič iz Strmca - Alena. Jadranka MHnar iz Kerestinca -dečka, Cvetka Avsec iz Brežic - Dejo, Katarina Pangerčič iz Dobenega
-	dečka, Lucjja Škribulja iz Marije Gorice - Tomislava, Anda Balja iz Velikega Obreža - deklico, Jožica Ocvirk iz Glogov broda - dečka, Majda Grajžl iz Krškega - Petro, Marija Klokočar iz Polja - deklico, Angela Marolt iz Leskovca - Sonjo, Hedvika Volovec iz Dobove — dečka, Dragica Repar iz Vukovega sela - Jeleno, Veronika Bogovič iz Dolenje vasi - deklico in Marjeta Zalokar iz Ljubljane - dečka. -ČESTITAMO!
V	istem času sta umrla: Martin ; Zabukov-Berc -
OBVEŠČAM lastnike avtomobilov, da sem odprl mehanično delavnico za popravila osebnih avtomobilov. Se priporočam! AVTOSERVIS JOŽE STIBRlC, Nove mesto, Bršljin 29.
HITRO in brezhibno vam izvršim vsa vulkanizerska dela. Cenjenim strankam se priporočam! DRAGO BADOVINAC, GOTNA VAS 63, NOVO MESTO.	J
URAR JOŽE RADEJ sporoča svojim strankam, naj do 30. oktobra 1978 prevzamejo svoje ure, ker bom po tem datumu ure sprejemal samo še na Blanci. Urar Jože Radej, 68283 Blanca.
CENJENE meščane Krškega in okolice obveščam, da sem odprl čevljarsko delavnico v Vrbini št.
DRAGI sestri MARIJI STRAJNAR-JEVI z Velike Cikave iskreno čestita za njen 82. rojstni dan in ji želi še naprej veliko zdravja sestra Nežka z družino.
DRAGI mami MARIJI MARKOVIČ iz Gor. Polja za njen 80. rojstni dan še veliko zdravih, srečnih let želijo svakinja Anica, Rezka in vsi njeni, ki jo imajo radi.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš nadvse dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet in svak
JOŽE URBANČIČ
Dra&či 22 pri Metliki
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali) in nam pomagali. Hvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, ki se je požrtvovalno, a zaman trudilo za njegovo zdravje, zdravnikom zdravstvene postaje Metlika pa za prizadevanje, da bi mu lajšali bolečine. Posebna zahvala velja kolektivu tovarne Beti za vsestransko pomoč in razumevanje, ing. Podrobarcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarišu Kastelcu za poslovilne besede v imenu vaščanov KS Drašiči, g. proštu in kaplanu iz Metlike pa za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki ste mu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka, sinova Toni in Fredi, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
imuima
Ob boleči izgubi našega dragega ate-ka, starega ata, brata, strica in tasta
ANTONA FAJFARJA iz Mlake št. 5 pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju onk. inšt., odd. A in C, sosedom Rajh, Ferenčak, Umek, Vukan, Kolmanič, Režonja, Letonja, Puc, Oberč in Kuhelj. Enaka zahvala govornikoma tov. Debeljaku in tov. Pogorelcu, Alojzu Majcnu in GD LIK Kočevje ter godbi na pihala. Vsem ih za vse še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:	žena	Frančiška,
hčerke Milica z Božom, Danica z Jožetom, Pavla s Slavcem, Angelca, sinovi Tone z Branko, Lojze, Matjan z Mileno, Stanko, vnuka Daija in Zvonko
DEŽURNI POROČAJO
DVAKRAT SO GA ZALOTILI -
V	soboto zjutraj so miličniki pridržali do iztreznitve Silva Oparo iz Gor. Dobrave. Prvič so ga srečali miličniki ob treh ^jutraj na Otočcu, ko se je vozil z osebnim avtomobilom in kazal vidne znake vinjenosti. Miličniki so Opari prepovedali vožnjo, vendar ni zaleglo, uro kasneje so ga zalotili v avtu na Karteljevem. Službeno vozilo je Oparo odpeljalo v Jerebovo 1, v kratkem pa se bosta videla tudi s sodnikom za prekrške.
NA HLADNO - V soboto so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 45-letnega Antona Berkop-ca iz Metlike. Ko mu, ker je bil okrogel, v bifeju samopostrežne trgovine niso hoteli postreči, je vihal rokave, izzival goste in razgrajal. Pomirili so ga v prostoru, ki je namenjen za take rogovileže.
GLASBO UKRADLI - Novo-meščan Rudi Zupančič je 27. septembra parkiral osebni avto pri Hotelu Kandija. Tatu je zamikal kasetofon, vreden 2.500 din. Kje in kdo ga zdaj posluša, še poizvedujejo.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in stari oče
ANTON BRUDAR
iz Dolnjega vrha S
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala za podarjene vence, kolektivu Kovinar in Cestnemu podjetju Novo mesto. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena in otroci Joža, Zali, Ivan, Justina z družinami in Alojz
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in zet
ANTON GIMPELJ
zidar iz Kota pri Semiču 27 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, kot tudi sodelavcem IMV—obrat Semič in gasilcem Gasilskega društva Kot — Brezje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka, otroci Tone, Zvonka, Milena, Rozi, Jelka, sestri Mici in Kati z družinami
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI UST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Ssje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej j — Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009- 8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnj strani 250 din. ) Vsak mali oglas do 10 beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; **“	 -	Nai.................—	-
ji strani 200 din, 1 cm na prvi
52100-^603-30624 - Naslov urednišva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 2) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi i» prelom ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z A H V A LA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame in sestre
MARIJE TURK
iz Dol. Mokrega polja 16
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala družini Bernardič in Penca ter Pepci Zvenik in župniku za opravljeni obred, Zdravstveni postaji Šentjernej, DO IMV Novo mesto, Železniški postaji Novo mesto in Kremenu Novo mesto za podarjene vence.
Žalujoči: sinova Ivan in Martin z družinama, hčerki Karolina in Martina z družinama, Pepca s sinom Slavkom in hčerka Mici ter brat Franc z družino
V	SPOMIN
20. oktobra je minilo eno leto, odkar si me za vedno zapustil, moj ljubi mož
JANEZ MAREN
iz Šentruperta
Zelo Te pogreša tvoja ljubeča Te žena dr. Marija Maren--Držaj.
DOM POČITKA METLIKA METLIKA, Mestni trg 16
Po sklepu delavskega sveta objavljamo
naslednja prosta dela in naloge:
1. SERVIRKO
2. GOSPODINJSKO POMOČNICO
3. 4 STREŽNICE:
2	za nedoločen čas
2	za določen čas
Pogoji:
pod 1: KV kuharica ali natakarica pod 2: končana osnovna šola, starost nad 18 let pod 3: končana osnovna šola, starost nad 18 let Za vse velja poskusna doba 1 mesec.
Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Dom počitka Metlika, Mestni trg št. 16.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasnje 15 dni po sklepanju organa upravljanja.
Delovna skupnost Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Novo mesto, Kettejev drevored 2
objavlja prosta dela in naloge
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu
— delo se združuje za nedoločen delovni čas
— nastop dela takoj ali po dogovoru
— poskusno delo traja 2 meseca
— stanovanja ni.
Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zasedanju delovne skupnosti.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI ŠCINE OBČINE ČRNOMELJ objavlja prosta dela in naloge 1. ŠEFA IN MATIČARJA URADA ADLESlCl
2. DAVČNEGA KNJIGOVODJE
3. SNAŽILKE
UPRAVE SKUP-
KRAJEVNEGA
POGOJI:
pod 1: srednja ekonomska šola, upravno-administrativna šola ali gimnazija in 1 leto upravne prakse. Prednost imajo kandidati z opravljenim tečajem za matičarja. Poskusna doba je 2 meseca;
pod 2: srednja ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z opravljenim tečajem za strojno knjiženje. Poskusna doba je 2 meseca;
pod 3: poskusna doba je 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo prijave na Skupščino občine Črnomelj v 15 dneh po objavi oglasa.____________________________________J
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
JANEZA METELKA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa g. škofu Stanislavu Leniču, vsem duhovnikom, g. župniku. S posebno hvaležnostjo se spominjamo medicinskega osebja bolnice v Ankaranu. Iskrena zhvala tudi vsem .očetovim sorodnikom, prijateljem in znancem ter pevcem in gasilcem.
Žalujoči: vsi njegovi
G. Brezovica, Ljubljana, Šmalčja vas,
Koper, Koče>je, Amriswil
V	SPOMIN
MARTINU VINDIŠMANU
iz Stranske vasi pri Semiču
18.	oktobra je minilo pet let, odkar te, ljubi očka in sin, ni med nami. Tvoja mama z bolečino v srcu trpi. Žalost, bolečina v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz kot ti v grobu spala.
Žalujoči: vsi njegovi
PETROL
PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno PE BREŽICE
razglaša prosta dela in naloge PRODAJALCA NA BENCINSKI ČRPALKI Kočevje II Pogoji:
— KV ali PK delavec — prednost imajo delavci v trgovini
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja tri mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi oglasa na upravo PE Brežice, Gornji Lenart 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
C
Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika
Razpisna komisija delavskega sveta podjetja ponovno razpisuje prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj (od tega 3 leta na vodilnih delovnih nalogah) ali
— srednja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj (od tega 5 let na vodilnih delovnih nalogah).
Poleg navedenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— moralnopolitična neoporečnost
— pravilen odnos do samoupravljanja
Delo združujemo za mandatno dobo 4 let.
Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika, Cesta XV. brigade 2, z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
pionir
V	SPOMIN
Minilo je leto dni od tragične smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina in brata
VANJE HOČEVARJA
Vsem, ki so ohranili spomin na dragega Vanjo, naša iskrena hvala.
Družina HOČEVAR *
ZAHVALA
V	66. letu starosti nas je v hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ ŠOSTER
z Muhaberja 7
Zahvaljujemo se vsem znancem, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste našega pokojnika spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja in vencev. Hvala zdravstvenemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine v novomeški bolnišnici. Posebno se zahvaljujemo Trgovskemu podjetju Dolenjka, SGP Pionir Novo mesto, podjetju Dominvest, sindikalni organizaciji IMV Novo mesto in SV Novo mesto. Hvala župniku za prelepo opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Zgodba o gori in Mohamedu
Bivši delavec sevniškega Jugotanina našel pravico šele na sodišču združenega dela - Prekrška ni bilo
Huda mora biti zamera, da se delavec odloči zapustiti tovarno, s katero je takorekoč odrasel, delal v njej dobro poltretje desetletje. V tovarni sta se upokojila oba starša ...
To je bil storil Vlado Oreško- namreč za tisto, zapisano v na-
NOVO MESTO
10 je
vič iz Šmarja, pred dobrim me sečem še ključavničar v sevni-škem Jugotaninu. Oreškovič zdaj dela v krški Celulozi — tozdu Energetika. Preden je dal slovo staremu Jugotaninu, se je bil napotil po pravico na posavsko sodišče združenega dela.
Sodišče je v senatu pod predsedstvom Slavka Lubšine krat-komalo razveljavilo Jugotanino-vo odločbo o javnem opominu. Sam disciplinski postopek daje lahko za primer, kako se takšen postopek ne vodi. Javni opomin zoper Oreškoviča je bil nabit na oglasno desko preden je le-ta sploh postal pravnomočen! Sodišče združenega dela je po zaslišanju vseh prič in pregledu gradiva celo ugotovilo, da Oreškovič v ničemer ni ravnal napak. V tovarni so mu vodilni zameriti, ker je odklonil delo skupine, ko mu je to zapovedal tehnični vodja tik pred koncem delovnika ob 14. uri. Sodišče se ni moglo strinjati z vodilnimi češ, da Oreškovič ni imel korektnega odnosa do tehničnega vodje Roka Miroševiča. Tu gre
KDO KAJ VE?
V	ponedeljek, 23. oktobra, se je 52-letni Anton Blatnik iz Dol. Grčevja peljal na kolesu po Ulici talcev proti Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Ko je bil Blatnik pri hiši št. 6, mu je pripeljal nasproti fičko, ki ga je prav takrat prehiteval lažji tovornjak. Ta je z vzvratnim ogledalom Blatnika zbil po tleh, zaradi hudih poškodb so kolesarja odpeljali v novomeško bolnišnico. Voznik tovornjaka je po nesreči pobegnil. Morebitne očividce prosijo, naj kakršnokoli podrobnost o nesreči sporoče najbližji postaji milice ali UJV Novo mesto.
KOLIKO JE MLADINCEV - Občinska konferenca ZSM Ribnica združuje tri osnovne organizacije ZSM v osnovnih šolah, 8 v OZD in 11 v KS. Vseh članov ZSM je v občini okoli 2.000. V .občini imajo ktub študentov, zdaj pa nameravajo ustanoviti še klub srednješolcev.
slovu - kdo mora h komu, delavec k tehničnemu vodji ali obratno. V obrazložitvi odločbe sodišča združenega dela je ravnanje tehničnega vodje, ki je Oreškoviča kar sam suspendiral" in mu določil drugo delo in naloge, označeno kot samovoljno in ne samoupravno početje.
Oreškovičeva zgodba je žalostna in boleča. Tovarno je bil že dvakrat nadvse prizadevno gasil. Bil je tudi član delavskega sveta. Leta 1964 je med prvimi končal takratno občinsko politično šolo. Ima zgolj smolo ali je „problem“ ali pa je le delavec, ki zna misliti tudi s svojo glavo? Tehnični vodja Roko Miroševič je na sodišču potrdil, da je bil Oreškovič dober delavec. Odločba še ni pravnomočna.
A.ŽELEZNIK SAMO PRASKE
V
Jože Grubar iz peljal z osebnim avtom od Novega mesta proti Šentjerneju.
V	Dol. Maharovcu je dohitel kolesarko Jožefo Košak iz Dol. Maharovca. Košakova je tik pred avtom zavila v levo, padla na pokrov motorja in od tam na tla. Na srečo jo je odnesla le s praskami.
ponedeljek popoldne je Šentjerneja
NIŠ EXPRES KONČAL NA NJIVI
Lazar Trajkovič iz Niša je v sredo, 18. oktobra, okoli 24. ure vozil avtobus podjetja ,,Niš expres“ od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Biču je zapeljal na desni rob ceste, vozil po njem dobrih 60 metrov ter z bokom drsal po živi meji. Trajkovič je nato ostro zavil v levo, plesa! po cesti sem ter tja in končno zdrknil čez levi rob po nasipu navzdol. Avtobus se je s prednjim delom zaril v njivo.
V	vozilu je bilo 45 potnikov. Marija Nučič in Ivan Škandali iz Novega mesta sta bila laže ranjena in so jima pomoč nudili v ljubljanskem kliničnem centru. Škode je za 40.000 din.
\ Zavist namesto priznanja \
„Sploh ne morem razu-, meti, zakaj pri nas ni razumevanja za izumiteljstvo," pravi 40-letni strojni ključavničar Boris Gorjanc, ki je vodja linije za posebne namene v tozdu PIN (prikolice in nadgradnje) v Itasu. Za svoje izume oziroma tehnične izboljšave je prejel letos najvišje priznanje občine Kočevje Seškovo nagrado, te dni pa skupaj zli člani kolektiva Itasa še priznanje najbolj prizadevnega delavca v tem 1 .OOO-članskem kolektivu. To pa je tudi vse, kar je za svoje dosežke doslej dobil.
Boris Gorjanc je opravil v. Itasu kakih 10 pomembnejših tehničnih	izboljšav.
Omenimo naj 35-tonsko pnevmatsko-mehansko stiskalnico za prebijanje in rezanje, s katero je delavcem olajšano'delo; z njo se naredi več, pa tudi bolje, razen tega delavec ne pride v stik z elektriko, kar pomeni, da je, delo varnejše. Posebno je ponosen na svoj pnevmatsko-•mehanski stroj za kovičenje zavornih oblog. Svojih teh-, ničnih izboljšav pa ni prijavljal kot patente, čeprav bi morda to nekatere tudi zaslužile. Vesel in ponosen je bil že, da je nekaj naredil za svoj kolektiv.
,,V Jugoslaviji imamo do> izumiteljstva in izboljšav mačehovski odnos, “ pravi Gorjanc. „To sem bral, slišaL in občutil. Zato se ne smemo čuditi, da po številu izumov capljamo za drugimi državami, hkrati s tem pa tudi po storilnosti. Če hočemo v proizvodnji in po narodnem dohodku dohiteti in prehiteti druge države, mo-
ramo izumiteljstvo spodbu-. jati, izumitelju reči vsaj hvala in ga skromno nagraditi.
Pri nas v Itasu je precej delavcev, ki imajo dobre zamisli, kako bi se dalo to in ono bolje in hitreje narediti., Žal teh zamisli vodje in so-, delavci ne upoštevajo. Nekateri gledajo nanje z zavistjo, ker se še vsi premalo zavedamo, da pomeni vsak izum, izboljšava oz. koristni predlog večji dohodek tozda in s tem tudi večji osebni, dohodek vsakega člana kolektiva, tudi tistega, ki izumitelju zavida.
Veliko delavcev se znajde in na svojem delovnem mestu izboljša postopek tako, da lažje in hitreje dela ter bolje opravi delo. Zaradi tega se jim - ker delajo po normi - izboljša osebni dohodek. Potem pa normirci to odkrijejo in zvišajo normo, da se mora spet mučiti, da dosega normo - za izboljšavo pa ne dobi nagrade ali pohvale.
Svojega znanja ne smemo, držati zase, ampak ga moramo posredovati sodelavcem To je zelo pomembno. Spodbuda za to pa naj bi bil tudi pravilnik o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, ki jih v mnogih OZD že imajo, pri nas v Itasu pa še ne.“
Gorjanc pravi, da moraš imeti za izumiteljstvo izredno voljo in ,,žilico". On jeza izume žrtvoval veliko časa in tudi marsikatero noč. Zaradi prizadevanj za izboljšave in s tem za napredek Itasa pa je bila njegova družina, žena in dve hčerki, marsikateri dan prikrajšana za moža oziroma očeta.
JOŽE PRIMC
Ut ■ i-*
* iV' 'V*’.-'''•
* fin
Kočevskih 24 ur nogometa
Čeprav so igralci popili nad 200 I pijače ter pojedli 180 sendvičev in 70 golažev, so za 100 kg shujšali
Nogometno tekmo, ki je trajala rekordnih 24 ur, so s pomočjo nekaterih kočevskih delovnih in drugih organizacij izvedli kočevski mladinci in jo posvetili 10. kongresu1 ZSM Slovenije. Začela se je 14. oktobra ob 8. uri v športni dvorani v Kočevju, ko je na parket priteklo 48 nogometašev, se pravi 24 iz reprezentance Kočevje-sever in 24 iz Kočevje-jug.
Tekma se je začela s poletom, kot da bo trajala le eno uro. Moči niso varčevali ves dan in vse do polnoči niso kazali znakov utrujenosti. Ekipi sta bili do takrat enakovredni in sta se izmenjavali v vodstvu. Opolnoči so zabeležili prvi rekord: Milan Mladenovič je igral nepretrgoma 8 ur.
Okoli druge ure zjutraj so zabeležili drugi rekord: ekipa severa je v 15 minutah zabila kar 11 golov. Sele po tej „kanonadi“ je tempo igranja nekoliko popustil. Nekateri utrujeni igralci, ki so čakali „na klopi", da pridejo ha vrsto, so dremali po kotih dvorane. Zjutraj so bili igralci spet' bolj sveži. Igra je bila spet bolj raz-, gibana in zanimiva. Takrat so zabeležili tretji rekord: Srečko Rajšel je igral s prekinitvami kar 12 ur.
Ob 7. uri zjutraj je zapisnikar Česnik že zadremal za zapisnikarsko mizo. Vse pa je ob 8. uri rešila piščalka sodnika Hitija, ki je pre-i kinil to maratonsko tekmo. Rezultat: 414:369 za ekipo severa.
Slavko Lovšin, organizator tekme in igralec, nam je povedal še nekaj'
„NA REŠETU"
ŠELE SPOMLADI
Tekmovanje prevcev-solistom „Na rešetu", ki naj bi po prvotni zamisli potekalo od 22. oktobra do 12. novembra v Velikih Laščah, Dolenji vasi, Kočevju in Ribnici, je zaradi nekaterih težav v zvezi z organizacijo preloženo na spomlad. Zani-manje za prireditev je precejšnje, največja pa na območju Velikih Lašč, kjer se je prijavilo zanjo kar okoli 20 pevcev. Prijave še zbirajo.
žje,
ole,
Jezik je hudo oro: močnejše od meča, pištol topa. Besede so žive, prizadenejo, bolijo in nanje je. treba paziti, kajti človek nikoli ne ve, katera je njegova zadnja. To sem nekje bral.
In nekateri pošteno opletajo z jezikom. Načrtno, premišljeno, škodoželjno, preračunano na učinek: ob-1 latiti drugega, kajti tako, mislijo, jim raste lastna cena.
Živeti v majhnem mestu, v gnezdu, kjer ljudje vedo, kaj si jedel za kosilo, ni lahko. Toda če izblebetana neresnica škodi, bi moral kdo zanjo odgovarjati, nekdo bi moral gofljača prijeti za jezik, mu naviti ušesa, ga postaviti pred pisarniška vrata
in mu dati vedeti, da bi bilo veliko pametneje, ako bi prišel drugič pred naše obličje s pametnim predlogom za akcijo.
Samo spomnimo se, koliko škode so že naredili spletkarji posamezniku in preko njega ožji skupnosti. Marsikatero aktivnost so spravili v grob, ker so zaradi nevoščljivosti metali blato v tistega, ki je delal. Stara zadeva je, da uspehi rode zavist.
Vendar menim, da tiči' kost v drugem pasjem gobcu. Krivi niso, menim, ti malomeščanski blebetači, temveč tisti, ki njihovemu blebetanju nasedajo, verjamejo brez preverjanja, tako, slepo, prijateljsko. (Moj bog,
reši me prijateljev, sovražnikov se bom že sam! je. vzkliknila velika glava.) Zaradi iznakažene resnice so potem dolgi nosovi, so zamere, zeleni obrazi, jezne besede, ki pa spet prihajajo do (ne)prizadetega po ovinkih, po ozkih pločnikih, izza vogalov, preko deset, dvajset ust, ki dodajajo, odvzemajo, zavijajo, iščejo atrakcije, kar je razumljivo: kjer ni „veli-kih“ dogodkov, so tudi drobtinice dobrodošle.
Se ti ne zdi, dragi tovariš, da se da s selotejpom zalepiti še kaj drugega kot slabo premazano pismo!
TONI GAŠPERIC
zanimivih podatkov v zvezi s to tekmo. Igralci so popili 120 1 deita, 72 1 radenske in 24 1 soka; pojedli pa so 180 sendvičev in 70 porcij golaža. Vsi igralci so shujšali skupaj za okoli1 100 kg. Ta tekma je bila organizirana s pomočjo Lika, Itasa, Tekstila-ne, Pugleda, Zidarja, Tiskarne, KS Kočevje, Melamina, Name in ŽKGP.
MILAN GLAVONJIČ
KOSTANJEVA NEDELJA NA BOHORJU
Planinsko društvo Bohor bo za zaključek letošnjih planinskih akcij organiziralo! 29. oktobra pri koči na Bohorju tradicionalno kostanjevo nedeljo. Društvo vabi vse ljubitelje narave na veslo planinsko srečanje ob pečenem kostanju.
M.D.
V Krškem svetovno prvenstvo
Svetovna avto-moto zveza je zaupala zahtevno organizacijo prvenstva društvu, ki se je že doslej izkazalo
Svetovna avto-moto zveza je sprejela kandidaturo Krškega za organizacijo finala svetovnega prvenstva v speedwaju za pare. Prvenstvo bo junija 1980, natančen datum pa bodo določili na kongresu svetovne zveze na Poljskem. S to odločitvijo je tako Jugoslovanom, kakor tudi Krčanom izkazano veliko zaupanje, ki izhaja iz dosedanjih uspehov in prizadevanj Krčanov na področju moto športa.
Predstavniki krškega AMD, ki so s to novico že uradno seznanili občinsko družbeno in politično vodstvo, so poudarili, da je to
naloga, kakršne doslej pri nas še nismo sprejeli in ki jo je treba na1 vsak način opraviti kar se da uspešno. Upoštevati je treba, da tako zahtevnemu delu nikakor: ne more biti kos eno samo društvo in da sta za to nujna pomoč in sodelovanje širše skupnosti. Čeprav se zdi datum prireditve še daleč, se organizatorji zavedajo obsežnosti zastavljenih nalog] in so jih že začeli izvajati. Domačini imajo pravico udeležbe na prvenstvu z lastno ekipo, zato bo treba tudi pri tem zasukati rokave in usposobiti tekmovalce.
IVAN KASTELIC
Prvaka medved in mačka
Černač v Bukarešti srebro za fotografijo lisice
sicer tudi tretji na svetu. To mačko je uplenil letos v gojitvenem lovišču „2itna gora" Andrej Marinc, podpredsednik zveznega izvršnega sveta.
F. BRUS in J. PRIMC
:JEZIK BOLJ UREZE KOT BRITEV:
Od 4. do 17. oktobra je bila v Bukarešti velika mednarodna lovska razstava, posvečena 30-letnici romunske lovske zveze, na kateri so poleg lovskih trofej razstavili tudi fotografije divjadi. Člani FKK Diana-sekcija Kočevje so se tokrat spet izkazali. Za fotografijo lisice je žirija podelila inž. Janezu Černaču iz Kočevja srebrno plaketo. Mladi član kočevske sekcije Janez Papež pa je tokrat prvič razstavil svojo fotografijo v mednarodni konkurenci.
Na razstavi trofej so vzbujale posebno pozornost trofeje zobrov iz Poljske ter kožuhi medvedov in risov. Jože Mirtič je prejel za kožuh medveda, ki ga je uplenil letos spomladi v revirju Lovske družine Banja Loka na Kočevskem, oceno 532,86 točk. Ta kožuh je o velikosti tretji na svetu in tako smo Slovenci in Jugoslovani dobili z njim novega republiškega in državnega prvaka--medveda. Novi svetovni prvak pa je medvedji kožuh, ki je bil ocenjen s 598,53 točke. Tega medveda je uplenil romunski voditelj Nicolae Ceausescu.
Dobili smo še novega državnega prvaka - kožuh divje mačke, ki je
ZADNJI LETOŠNJI SEJEM NA VESELI GORI
Zadnji letošnji živinski in kramarji sejem na Veseli gori pri Šentrupertu bo v petek, 27. oktobra. Kot običajno vabijo na ta znani sejem prodajalce goveje živine, konj, kramarskega blaga, suhe robe in druge domače obrti in seveda čim več kupcev.
NAJVEČ KOČEVCEV V ŠOLI MUHARJENJA
Dr. Božidar Voljč iz Ribnice je predsednik muharske sekcije, ki deluje v okviru Ribiške zveze Slovenije. Muharska sekcija organizira to jesen začetne in nadaljevalne tečaje muharjenja, se) pravi lova rib z umetnimi muhami in posebnim priborom za tak način lova. Doslej se je največ kandidatov za ta tečaj prijavilo iz kočevske ribiške družine.
NA PASI - Po travnikih so se razprostrle preproge jesenskega podleska, v gozdu ponuja vabljivi sadež kostanjeva ježica, brente v vinogradih so se napolnile in izpraznile. Jesen pa je tudi čas pastiijevanja, na robu š irokega travnika zagori ogenj, zadiši po pečenem kostanju in krompirju, krave pa se pasejo in pasejo, v škodo ne morejo zaiti. Prelepi dnevi, samo šola je malo odveč. (Foto: M. Bauer)
NASILJE IZ ORANŽNE STOENKE
V soboto, 21. oktobra okoli 18.30, je drvela oranžna stoenka po cesti Za-meš k o - Hrvaški Brod-—Dobrava.Naglica je bila to likšna, da so se vozniki, ki so peljali nasproti, umikali na rob ceste ali pa vsaj na vse kriplje požmigavali z lučmi
To je tri fante, ki so si \ oranžnem avtomobilu lastili vso cesto, tako razburilo, da so se odpravili za enim od voznikov, ki si je „drznil“ obsoditi njihovo ravnanje
Dohiteli so ga, ko se je ustavil pri znancih. Spravili so se nanj in med pretepom uporabni tudi dvigalko. Zaradi poškodb so morah nič slabega hotečega voznika, ki jih je dobil z dvigalko, prepeljati v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Posadka oranžne stoenke,ki so jo sestavljali Novomešča ni Vlado T., Alojz B. in Darko B., bo morala pred sodnike.
V.
BUČA, TRIKRAT TEŽJA DEKLICE — ,,Takih buč pa u ne!“ se to jesen zadovoljno muza kmet Ivan Deržanič Trebeža pri Artičah, „ena debelejša od dnige.“ Buče, jih vidite na sliki tehtajo po trikrat toliko kot triletna vnukinja. (Foto: Mart Zupančič)
S ČUVAJEM PO EVROPI ' Na nevsakdanje popotovanje po Evropi sta se odpravila ml»‘ da Francoza. Poleg običaju* prtljage sta vzela s seboj tudi pasjo utico s kosmatincem bosta tako oprtana prekolesari' la več tisoč kilometrov. NjuJ> podvig bo prav gotovo nov te kord Guinnessovi knjigi' rekof' dov. (Foto: Janez Pavlin)
ZAČUDENJE — Ena izmed desetih fotografij Janeza Černača P Kočevja, ki jih je sprejela žirija na razstavo lovske trofeje v Bukaf*' šti.
[.MUDI	S 51 *1 % J i £ll 5 '1	im milH Ji	I Vi II
	g>l || jf^ [f] m | \	iniijiiri	1 Hpl; UJ
SliSSSS'
PRAZNIK BREŽIŠKE OBČINE PRAZNIK BREŽIŠKE OBČINE
1! ti
Nove sodobne delavnice Agroservisa
njen osnovni pogoj za uspešno delo. K temu prispevajo svoj delež še izvršni svet in skupščinski organi. V odločanje je zdaj pritegnjen veliko širši krog ljudi, ki v delegacijah in preko delegatov razrešujejo probleme, usmerjajo družbeni razvoj ter samoupravno usklajujejo družbene in osebne interese.
Na vprašanje, čemu se je občinska skupščina največ posvečala, je predsednik Stanko Rebernik odgovoril, da je poleg rednega dela (sprejemanja proračuna in odlokov) namenjala posebno pozornost analizi gospodarjenja. To pa preprosto zaradi tega, ker je ustvarjanje dohodka osnova za napredek. Ob večjem dohodku je namreč laže zadovoljevati potrebe in želje občanov.
Stanje v gospodarstvu brežiške občine se je zadnje čase izboljšalo. Tega po mnenju tovariša Rebernika ne gre pripisovati le ukrepom, ki jih je skupščina zdaj sprejela, ampak tudi predhodnim prizadevanjem Število tozdov z izgubo se je občutno zmanjšalo. V največjih težavah je Salonit Anhovo tozd
zmogljivosti pri Slovinu tozd Bizeljsko — Brežice, investicija
Osnovna šola v Artičah
na vrtnariji Agrarie na Čatežu	podjetja v Dobovi s skupno po-
in v Agroservisu. Začenja se iz-	vrši no 2.700 kvadratnih
gradnja novih proizvodnih ob-	metrov. Ta investicija bo veljala
jektov Obrtnega kovinskega	31 milijonov dinarjev. Kolektiv
Nov rastlinjak Agrarie na Čatežu
Gradnja hotela Terme v Čateških Toplicah
Vzporedna in neodložljiva naloga je prostorsko planiranje, s katerim bodo ob pregledu dosedanjih urbanističnih dokumentov z nekaterimi zasnovami do leta 2000 ponovno razmejili vse dejavnike v tem prostoru, upoštevajoč plovnost reke Save in druge prometne poti, novo industrijsko cono, stanovanjsko gradnjo itd.
Skupščino čakajo razen tega priprave na četrti referendum o samoprispevku občanov, za katerega so KS in SIS do zdaj zbrale za 544 milijonov dinarjev potreb. Tega občani niti v desetih letih niso kos uresničiti. Želje in potrebe bodo morali
Za letos smo v občini planirali modernizacijo 20 kilometrov cest, vendar do tega trenutka še nismo posodobili vseh za to obdobje predvidenih odsekov. Do praznika smo asfaltirali 15 kilometrov cest. Dokončani so odseki Pirošica — Buše-ča vas. Velika Dolina — Ponikve in Dečna sela — Sromlje. V Sromljah smo hkrati urejali dostop in krajevno središče, kar je zahtevalo precej truda.
V Brežicah je bila asfaltirana Ulica llije Gregoriča, Županči* čeva ulica in povezava Jurčičeve ulice s Cesto pod obzidjem. Urejen je bil tudi odsek ceste od gradu do starega savskega mostu.
Razvoja gospodarstva občinska skupščina ne bo izpustila iz oči — Do leta 1980 tisoč novih delavcev v industrijo — Prostorsko planiranje in priprave na četrti referendum neodložljivi nalogi
Ustvarjamo za skupnost, za srečo vsakega občana
Do odlootev po delegatskih poteh
PREDPRAZNIČNI POGOVOR — (od leve proti desni): podpredsednik občinske skupščine v Brežicah Marjan Gregorič, predsednik SO Brežice Stanko Rebernik in predsednik izvršnega sveta Stane Ilc
bo povečal proizvodnjo konstrukcij od sedanjih 1000 ton na 1800 ton, razen tega pa bo izdelal letno še za 1000 ton cistern. Dohodek bo poskočil od 30 na 65 milijonov dinarjev.
Za občane je posebej pomembna izgradnja nove pekarne, za katero letos prav tako polagamo temeljni kamen. Investitor je Žito Ljubljana tozd Imperial Krško. Vrednost te investicije bo 35 milijonov dinarjev. Dnevna zmogljivost nove pekarne bo deset do dvanajst ton raznih vrst kruha, kar bo zadostovalo za pokritje vseh potreb v občini, upoštevaje tudi nove turistične kapacitete.
Nazadnje je predsednik Rebernik naštel še najpomembnejše naloge, ki se jim bo posvetila občinska skupščina v prihodnjem obdobju. Na prvo mesto' vsekakor sodi skrb za razvoj gospodarstva in zaposlitev 1000 novih delavcev do leta 1980. Kruh jim bo poslej rezala industrija. Zaposlovanje je mišljeno predvsem na račun zmanjševanja kmečkega življa, zdomcev in vozačev.
skrčiti na realnejšo vsoto, j kakršno bodo lahko zbrali. Skupščina si bo razen tega prizadevala, da bi z ureditvijo kra- \ jevnih središč dobile vse KS pogoje za normalno delo.
NOVO MED DVEMA MEJNIKOMA
Vsak praznik je mejnik, ob [ katerem se ozremo po opravljenem delu preden upremo pogled naprej, v jutrišnji dan; Kakšna je torej bera pridobitev brežiške občine med dvema mejnikoma, med lanskim in letošnjim? Na to vprašanje od- j govarja predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Stane Ilc:
„Začel bom pri uresničevanju referendumskih obveznosti iz cestnega programa. Samoprispevek za ceste so občani j sprejeli za obdobje petih let, od 1976 do 1980. leta. Denarja za ceste nikomur ni žal. Ceste so bližnjice k napredku. Asfalt odpira svetu odročne kraje, povezuje sosede in krajša razdalje med vasjo in tovarno.
Razvoj si povsod pogumno utira pot. Uveljavljajo se tudi novi družbeni odnosi, vsak dan trdneje zasidrani v delegatskem sistemu. Predsednik občinske skupščine v Brežicah Stanko Rebernik v svoji kratki praksi na tej dolžnosti opaža razveseljiv napredek, saj v drugem mandatu delegatske skupščine prihaja do izraza ustvarjalno sodelovanje med zbori skupščine in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s čimer je izpol-
Opekarna Brežice. Ta kolektiv, žal, ne bo mogel odplačati tovarne v tako kratkem roku, kot ga narekujejo kreditni pogoji.
Predsednik Rebernik nadalje ocenjuje, da ob ugotavljanju boljšega poslovanja brežiškega gospodarstva vzbuja zaskrbljenost prepočasno uresničevanje investicij v nekaterih delovnih organizacijah.
Dobro napreduje izgradnja hotelskega kompleksa v Čateških Toplicah, širjenje
PRAZNIK BREŽIŠKE OBČINE PRAZNIK RREŽIŠKE OBČINE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
BREŽIŠKE OBČINE
zlate številke v knjigi
Letos bo predvidoma do-konačan še odsek ceste Globoko — Bojsno in odcep z bizeljske ceste na Figarjev most. Zemeljska dela so opravljena na cesti Malence — Pirošica in na cesti Čerina — Sobenja vas.
V	občini smo mimo tega dobili izredno pomembno prometno pridobitev z dograditvijo mostu čez Krko v Krški vasi in rekonstrukcijo ceste do starega mostu oziroma do Budiča. Pri tej 30-milijonski investiciji je občinska skupščina sodelovala s 3 milijoni dinarjev.
Iz programa za obnovo in izgradnjo šol, ki ga prav tako financirajo občani iz samoprispevka, sta dokončana dva objekta, otroški vrtec v Dobovi in osnovna šola v Artičah. Z vrtcem smo rešili izredno pereč problem otroškega varstva v Dobovi, z dozidavo osnovne šole v Artičah pa omogočili učen-
cem tega okoliša enoizmenski pouk in podaljšano bivanje. Novo poslopje za predšolske otroke je veljalo 5 milijonov dinarjev, šola pa 11 milijonov.
Potem so tu še novi objekti delovnih organizacij, pa stanovanjske zgradbe, med katerimi ne smemo prezreti doma upokojencev v Brežicah, ki bo vseljiv na pomlad. Vrednost tega poslopja je 8 milijonov dinarjev.
V	prazničnih dneh bomo položili tudi štiri temeljne kamne: v Brežicah za dijaški dom in knjižnico pod skupno streho, za novo poslopje postaje milice in za pekarno, v Dobovi pa za proizvodno halo Obrtnega kovinskega podjetja. To pa so že koraki med nove mejnike, ob katerih se bomo lahko zadovoljni ustavili ob letu dni, ko bomo ponovno delali obračun prehojene poti."
Knjiga naše zgodovine je bogata. V njej je z zlatimi številkami zaznamovan tudi 28. oktober 1941, dan, ki so ga občani občine Brežice izbrali za svoj občinski praznik. Prazniki so vedno povezani s spomini. Vendar spomini bledijo, prazniki pa ostanejo s svojimi značilnimi načini proslavljanja. Voditi nas mora vedno ena misel, da bo spomin na naš praznik ostal živ, živ nam samim in rodovom, ki bodo prišli za nami.
28. oktober 1941 je dan ustanovitve Brežiške čete. V ta namen in v spomin na borce te čete praznujemo. Mislim, da moramo v teh spominih poseči nekoliko nazaj v prve tedne okupacije, ko so nacisti pripravljali uničenje Slovencev v tem delu okupirane Slovenije. Preselitev preko dvesto tisoč
Slovencev na Hrvaško in v Srbijo jim ni uspela zaradi hitrega in močnega razvoja NOB. Svoj načrt so zato spremenili, zmanjšali pre-selitveno območje na okraja Brežice in Trbovlje (savsko
—	obsotelski pas). Z letakom so naznanili, da bo preselitev začela 28. oktobra 1941. Namen je bil jasen — s popolnoma nemškim obmejnim ozemljem so hoteli preprečiti in zatreti slovensko nacionalno zavest med prebivalstvom Spodnje Štajerske.
Komunisti v Posavju so skušali zanetiti upor med prebivalstvom ter tako ovirati in preprečiti preseljevanje. Razmnoževali so letake in jih trosili po vaseh in mestih. K uporu so hoteli
pridobiti prebivalstvo tudi z zgledom. V torek, 28. oktobra 1941, so od MHav-čevih odšli v borbo prvi fantje iz naše občine, fantje, ki so tvorili jedro Brežiške čete.
Široko zasnovana akcija glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da bi v Posavje poslala vse razpoložljive partizanske sile na Štajerskem in Dolenjskem, ni uspela. Zato tudi načrt o preprečitvi preselitve ni uspel. Toda Brežiška četa je kljub temu s svojimi akcijami ovirala preselitev, uničevala skladišča s hrano in drugim blagom, ki bi koristilo sovražniku. Izvedla je več drznih in pomembnih akcij. Zaradi izdaje pa je bila 29. novembra 1941 uničena.
Ob presojanju teh dogodkov ne smemo pozabiti na čas, ko je bila skoraj vsa Evropa v rokah fašističnega sovražnika in ko so bile nemške enote že pred Moskvo. Ne smemo pozabiti, da je imel okupator na tem ozemlju posebne načrte, zato je bil posebno pazljiv in je zelo ostro reagiral na vsak poizkus upora. Prav zato moramo občudovati pogum in moč teh fantov, da so se spoprijeli s tistim, ki je skušal pri nas uvesti nov red, red ubijanja in taborišč.
Zato je prav, da ostanemo zvesti temu dnevu, zvesti samim sebi in ljudstvu. Tako se bomo najlepše oddolžili živi misli 28. oktobra.
MARJAN GREGORIČ
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
NAJVEČJE GRADBIŠČE V BREŽIŠKI OBČINI
po lanskoletni adaptaciji hotela promet povečal za 100 odstotkov, v konkretnem porgramu razvoja pa načrtujejo kompletno adaptacijo tega objekta do leta 1985. Ta program zajema tudi izgradnjo zdravstvenega hotela s 180 ležišči ter enkratno povečanje zdravstvene terapije, nadalje izgradnjo olimpijskega bazena s skakalnicami, izgradnjo umetnega drsališča, povečanje zmogljivosti kampa na 2500 oseb ter izgradnjo nudističnega kampa. Razen teh na-
obstoječih zmogljivosti še 300 ležišč v novem hotelu, v katerem bodo tudi trije luksuzni apartmaji, 300 sedežev v sodobni restavraciji, 85 sedežev v grill restavraciji, 100 sedežev v mlečni restavraciji, 25 sedežev v aperitiv baru in 500 sedežev na terasi. V novih objektih bo gostom na voljo tudi moderna terapija: pokriti bazen 10 X 25 metrov, trim dvorana, savne ter naprave za elektro in hidroterapijo. V gospodarskem objektu bodo uredili centralno pripravo hrane, centralno skladišče, tehnične delavnice, pralnico, likalnico ter obrat družbene prehrane. Poleg teh objektov, v katerih bo skoraj 17.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, bodo zgradili tudi nov kamp in športne objekte. V sodobnem kampu bo tako prostora za 600 oseb, za rekreacijo pa bo gostom Čateških Toplic na vojo šest igrišč za tenis in eno večnamensko igrišče (za odbojko, košarko ...).
Čez dobrega pol leta bo kolektiv Zdravilišča Čateške Toplice sprejel prve goste v novem hotelu Terme, ki pa je le osrednji objekt mogočnega kompleksa, katerega izgradnjo je DO Emona hoteli zaupala gradbenemu podjetju Pionir — tozd Krško. V tem največjem centru zdraviliškega turizma pri nas bo gostom na voljo poleg
Kolektiv Zdravilišča Čateške Toplice se je pred tremi leti odločil za združitev v SOZD Emona — in danes posluje kot temeljna organizacija DO Emona — hoteli. Pravilnost tega koraka se je pokazala tudi pri tej veliki investiciji, saj sami nikakor ne bi mogli zagotoviti 20 odstotkov soudeležbe, kar znese okoli pet starih milijard. Tako pa so na podlagi skupnega programa DO Emona — hoteli imeli s svojimi načrti celo prednost
Pred zaključkom gradnje bodo dokončali tudi organizacijo dela in sistemizacijo. Z otvoritvijo novih objektov bodo zaposlili 110 novih delavcev, 95 % tega kadra pa imajo že zagotovljenega. Predvsem pa je pomembno, da ključna delovna mesta pokrivajo z že obstoječimi kadri; poleg tega imajo 44 učencev v gospodarstvu, 12 zaposlenih pa študira na višjih in visokih šolah.
Marca prihodnje leto bodo na Čatežu odprli turistični biro, ki bo nekakšna podaljšana roka prodaje in propagande za Čateške Toplice in Mokrice ter za vso bližnjo okolico in širšo Dolenjsko.
Prvi rezultati dobrega poslovanja po priključitvi hotela v Mokricah so že vidni, saj se je
Črtov so v Čateških Toplicah pripravili tudi dolgoročni plan do leta 2000. Pri načrtovanju sodelujejo tudi z drugimi dejavniki na tem področju. Tako je izredno pomembna pogodba o urbanističnem načrtu, ki so jo Čateške Toplice sklenile z izvršnim svetom brežiške občine in brežiško Agrario.
Kolektiv Zdravilišča v Čateških Toplicah je pred pomembno delovno zmago. Obenem je to delovna zmaga celotne brežiške občine in tudi širše družbene skupnosti, za kolektiv pa tudi velika obveznost, ki je ob sedanjem visokokvalificiranem in izredno sposobnem vodstvu ne bo težko izpolniti.
emona
EMONA
DO EMONA HOTELI TOZD ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
„KRKA” POBRATENA S ŠPANSKIMI BORCI
Ng	~V? okojnttmuVg i^i.dao
HolMLiudnr bo®« ohrarujo-miijrpgo.jfe.
^Wjl^ j^mace^tne, Kenija, Vg*n*Kka,idraviliiča iiugosKnstvo, sprajdL>
Listino
~o fK*raharyt -m pHjdrijihnu«
«. namcnom_>.
wxi
VOUi tn^Uril
ussj
tto	y^ -dvlooli
1 BSLSjS3“v1
tytnov au ia Kitaro tiukrioliun in Hj)Hiniih«/
^io pasaraaj.
MC3o^rr&“8\»SiB«w, ««n?RJOs5ort8^.
fyom m&.Jk tf.K>.)9TB
V okviru praznovanj občinskega praznika bo Krka, tovarna zdravil v soboto, 28. 10. 1978 slavnostno podpisala listino o pobratenju in prijateljstvu z Odborom sekcije španskih borcev pri Republiškem odboru Zveze združenj borcev narodno-
osvobodilne vojne, Slovenije.
V letih 1936 - 1939, ko se je špansko ljudstvo borilo za svojo demokracijo in svobodo, je komunistična partija Jugoslavije zbrala prostovoljce, ki so pohiteli na pomoč zatiranim Spancem. Prišli so iz vseh krajev
IV*ditdni^_pS JDO KRKA:	fVcdsedmlocfcgjc Ipan^ borcev!
BEB0ER J5ANIC/V	BOBNAOrANE
KRKA
ZDRAVILIŠČE
DOLENJSKE
TOPLICE
Jugoslavije. Kljub neštetim ovi; ram tam so se z ramo ob rami kot mitraljezci, tankisti, topni;* čarji, piloti, mornarji, zdravniki borili skupaj s španskimi borci; in drugimi naprednimi silami iz vsega sveta proti fašističnem^ režimu.
Po končani vojni so se pre-živeli borci vrnili v domovino, kjer so bili med prvimi organi' zatorji boja proti fašističnemu okupatorju. Naša armada je do-; bila iz vrst španskih borcev 31 generalov, med njimi tri armad' ne, 59 „špancev" pa so zaradi junaštva proglasili za heroje^ Predsednik republike tovartf Tito je Združenje španskih bor* cev Jugoslavije odlikoval z redom narodnega heroja za junaštvo brez primere, ki so ga člani združenja pokazali v boju proti reakciji in fašizmu v španski državljanski vojni ter za juna štvo v narodnoosvobodilni vojni.
Španski borci — slovenski udeleženci španske državljanske vojne so lani obiskali tovarno zdravil Krko. Z obiska so odnesli zelo prijetne vtise. Ugotovili so in ocenili, da je Krka napreden kolektiv, ki uresničuje ideale za katere so žrtvovali svojo mladost, zdravje in osebno srečo. Tako se je rodila obojestranska želja o sklenitvi bratstva in medsebojnem sodelovanju.
S sprejemom listine o pobratenju in prijateljstvu, ki jo bodo slavnostno podpisali v soboto, so delavci Krke sklenili, da bodo skušali ohraniti tradicijo narodonoosvobodilne borbe, ter širili in podpirali spoznanja, da se na temeljih pridobitev narodnoosvobodilne vojne in mednarodnih delavskih gibanj danes gradi novo življenje, v katerem trajni prijateljski odnosi povezujejo generacije, kar vse lahko pripomore k pravičnejši ureditvi sveta.
3. V kopališkem domu so obnovili knežji in jamski bazen, kjer čistijo vodo po najsodobnejši tehnologiji.
4. V naslednjem obdobju namerava Krka v Dolenjskih Toplicah zgraditi nov objekt zdravstva ter dodatne posteljne kapacitete s 440 ležišči.
5. Krka namerava v prihodnje razširiti svoje zdraviliško-turistične in gostinske kapacitete s tem, da bo preuredila in dogradila zdravilišče v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, restavracijo na Otočcu in obnovila Stari grad.
1. V letošnjem letu je Krka obnovila zdravilišče Dolenjske Toplice, ki je tako postal hotel visoke B kategorije.
2. V zdraviliškem domu je obnovila in posodobila kuhinjo in restavracijo, v kateri je danes dodatnih 150 sedežev.
Program KOLPA je nova, najsodobnejša kopalniška oprema, ki vam zaradi svojih posebnih lastnosti omogoča dejansko osvežitev in sprostitev.
Elementi kopalniškega programa KOLPA so dimenzionirani in oblikovani tako, da jih lahko od najmanjšega do največjega sestavljate sami, po svojem okusu in željah, hkrati pa jih lahko dopolnjujete in zamenjujete z novimi elementi.
Program KOLPA je izdelan v svojem suhem delu (obodi in vratca omaric) iz kvalitetnih lesnih plošč, ki so z uporabo lepil, odpornih proti vodi, oblepljene z različnimi folijami, medtem ko je njegov mokri del (umival-
nik, kopalna kad in tuš kabina) izdelan iz akrilnih plošč:
Prednosti kopalniškega programa KOLPA:
- Zaradi skrbno izbranih toplih materialov, blagih oblik in prijetnih barv vam kopalniški prostor daje občutek ugodja in topline.
— Na voljo vam je bogata izbira in kombinacija barv.
- Velike možnosti v obdelavi osnovnega materiala — akrilnih plošč omogočajo zares sodobno obliko kopalniške opreme.
— Gladka površina onemogoča, da bi se je oprijemala umazanija, zato je tudi njeno čiščenje samo s tekočimi čistili
nadvse lahko in učinkovito. -Če se površina po naključju kakorkoli poškoduje, jo lahko s polirno pasto sami popravite (spolirate).
— V kadi vam ne bo drselo.
— Material, iz katerega je izdelana kopalniška oprema, se sproti prilagaja temperaturnim spremembam vode in je odporen tudi proti visokim temperaturam vode.
Montaža vseh elementov kopalniškega programa KOLPA je zelo preprosta in natančno razvidna iz montažnih shem, tako da jih po priloženih navodilih lahko sami montirate.
Kopalniški program KOLPA pomeni lepotno in praktično obogatitev vašega doma.
KOPALNIŠKA OPREMA
»KOLPA”
OMOGOČA DEJANSKO OSVEŽITEV IN SPROSTITEV
OBLAČIL NOVO MESTO
PROIZVODNI
PROGRAM:
— moške srajce
— ženske bluze
— moška in ženska težka konfekcija
4
MODA ZA PROSTI ČAS S ŠPORTNIM PRIDIHOM!
OBČANOM OBČINE NOVO MESTO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
OB PRAZNIKU OBČINE NOVO MESTO ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN SE HKRATI PRIPOROČAMO.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 2ELIJO OBČANOM OBČINE GROSUPLJE, KI BEREJO DOLENJSKI LIST, OBILO DELOVNIH USPEHOV^
. ★ ★ ★
motel
turist
grosuplje
Izredno lepa lega Motela Turist v Grosupljem, neposredna bližina magistralne ceste Novo mesto — Ljubljana in bujno zelenje, ki ga obdaja, pomeni današnjemu sprostitve, miru in počitka potrebnemu človeku vse potrebno udobje.
S svojo domačnostjo, gostoljubnostjo in z odlično kuhinjo nas vabi, da ne zdrvimo mimo njega, ampak, da se ustavimo vsaj za urico ali dve.
Ce pa želimo nedeljski izlet v okolico Grosuplja kombinirati še s kopanjem v odprtem bazenu, nam je na razpolago bazen Motela Turist.
^ Obilo osebnega in delovnegi udobja nudi Motel Turist v Grosupljem tudi udeležencem raznih sestankov in kongresov.
Skozi vse leto obiskujemo različne sejemske prireditve bodisi v Kranju, Ljubljani ali pa v Zagrebu. Po takih utrudljivih potovanjih pa so nam usluge Motela Turist v Grosupljem več kot dobrodošle.
Vse bolj se sodobni Jugoslovani poslužujemo tudi sodobnih načinov plačevanja uslug s kreditnimi karticami American express ali Diners Club. Tako nismo nikdar v skrbeh, če nam slučajno zmanjka gotovine. Članom ACI (Atlas Club International) pa Motel Turist daje 10 odstotkov popusta pri hotelskih' in gostinskih uslugah.
Ob prazniku občine Grosuplje čestitamo vsem občanom in vas vabimo, da nas obiščete.
ČESTITAMO ZA PRAZNII OBČINE GROSUPLJE
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P.O. r\. DOBRUŠKA VAS PRI NOVEM MESTU	--------------
PoSta 68275 Škocjan, telefon /068/85-230-Tekoti račun 52100-601-10612 pri SOK Novo mesto
^STREŠNIK
Odločite se za nakup sodobne in kvalitetne strešne kritine
Black s, Decker
JUGOSLAVIJA
podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij priključkov in pribora 61290grosuplje tel:/061/771-021
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo in kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenske priključke. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in proti nalivom. Pozimi pa preprečuje drsenje snega in je zato primerna za pokrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Proizvajamo:
strešnike v rdeči, rjavi, zeleni, grafitno in cementno sivi barvi
enieljna dolenjska banka LSub.o.
toslovna enota Črnomelj tepozitura Semič
Skupščina občine Novo mesto in občinske družbeno politične organizacije čestitajo občanom za praznik občine Novo mesto.
mn wM
oV/A
NOVOTEKS
tekstilna tovarna n. sol. o. Novo mesto
Občanom občine Brežice, Grosuplje in Novo mesto čestitamo za praznike njihovih občin. Hkrati priporočamo naše konfekcijske izdelke in metrsko blago, ki jih lahko kupite v naših trgovinah v Novem mestu v tekstilni tovarni Novoteks, Foersterjeva 10, in na Glavnem trgu 25.
ljubljanska
exchange Office bureau decbange wechselstube cambio valute
°d 6.30 do 18 sobota
7 do 11
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka
čestita občanom ob prazniku občine Novo mesto in varčevalcem na območju Temeljne dolenjske banke ob svetovnem dnevu varčevanja.
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka
novo mESTO
■■■■■■■■■■■■■nBHHHKnnamHa
Čestitkam k praznikoma občin Novo mesto in Brežice ter ob krajevnem prazniku Semiča se pridružujejo tudi kovinarji in lesarji naše največje delovne organizacije Industrije motornih vozil iz Novega mesta.
Tudi letos lahko zagotovimo, da smo kljub številnim težavam uspešno poslovali in se s tem približali zastavljenim ciljem srednjeročnega programa, ki dojenjskemu delavcu odpira perspektivo sodobnega in modernega industrijskega delavca.
Bolj organizirani smo, trdnejši in odločnejši, da tudi v bodoče nadaljujemo hitro pot razvoja, ki zagotavlja delavcu sodobne delovne pogoje ter življenje, primerno naši samoupravni socialistični družbi.
DELAVCI TEMELJNIH ORGANIZACIJ IMV