d a r b rtu i v m aro ïzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnie i jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za éetrtleta 90kr posiljane po posti pa za ceio leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. v sredo 25. aprila 1866. Gospodarske stvari. Pridelovanje sladkorne pese t po skušnjah. Poglavitna vodila. Že več let sejejo ali sadé v mnogih deželah slad korno (cukreno) peso z dobrim vspehom. Pesa dá kmetovavcu bolj gotov dohodek od žita ker ji vréme toliko ne nagaja. *Kdor hoče sladkorno peso z dobičkom pridelovati mora paziti na to, da pridela peso, v kteri je največ sladkorja. Da se pridela dobra pesa večletne skušnj Izobraženi kmetovavci kteri so slad xv-luv-^v/ ca) vi ^ xv ICI A OU lUUi lili 1VJL SIČIU.- kornih fabrik, po skušnjah priporočajo, da pesa tudi na neobdelanih rodi j ivah ? če se naredi praha, dobro ob ? in da je posebno koristno, če se potem fižol ali ječmen sej Po meteljki ali lucerni in po turški detelj se ne sme nikoli sladkorna pesa saditi, ker se malo in sla beg blag pi idela (Dal. prih.) nekterih drevju škodljivih gosenic. Mnogo metuljev je po naših vrtih in gozdih y Je treba ? kakor učé porabiti za setev pripravno močno zemlj — ------1v. > ki drevju delajo veliko škodo, ker izležejo brez števila požrešnih gosenic. Med temi sadju največo škodo delajo gosenice tistih metuljev, ki jih grbe imenujemo preorati ali prekopati mlj globoko ? kar se da ? po nemško pa se jim „grosse t u sejati ali saditi najbolje seme sladkorne pese in ali „Frostnachtschmetterling « in ,,kleine Frostspanner" pravi; najhuja med temi kar je mogoče hitro spomlad okopati peso, da se plevel zatare, in mlj zrah pa je gosenica male ali zelene grbe. Metulj te gosenice je rujavo-sivkast, ima velike ljati je zeló koristno, ker potem pesa hitreje raste pred IH||HH HÉMHjHHHHjHÉII y zori in dá več dobička Zemljina. Poglavitno nježne, prašne perutnice ; ona je močnejša, ima dolge, belo pisane noge, po kterih hitro korači, a kri l (perut) nima, zato leteti ne more. pozimi, če ni prehuda, se ta metulj prikaže izpod zemlje. Se na pozno jesen ali za obdelovanje pese ? ako se hoče Ona (babica) leze na drevo y pa zleže po 200 do za fabrike porabiti z dobrim vspehom: da se sadi pesa na zemljini, ktera obstoji iz pr- z stenine in apnene zemlje ali slinjevke, to je drugimi besedami: zemlja, na kteri ječmen in krompir dobro obrodí. 300 jajcic, ktere člověk komaj vidi, pokládá jih na konce vejic in na popke sèm ter tjè, pa pritrdi z nekim limastim sokom. Brž ko neha zmrzovati in gorko prihajati, se oživijo gosenčice kot žima debele, izprva Zemlja mora biti že naj manj več časa sive poldrugi čevelj globoka (debela) in dobro obdelovana; podlaga preorane zemlje ne sme biti mrtva glina potem bledo-zelenkaste s črno glavico , nazadnje so rumenkasto-zelene ; vrinejo se med cvetje. Ce tudi ponoči žró , požró vse tako , da ne ostane nič zele- ne sama ilovica, da voda pri deževanji ne zastaja in da solncna gorkota zemljo hitro segreje treba je zemljo globoko preorati in dobro zrah- kar se najbolje doseže, če se- popred kak ljati sad (koruza, fižol, krompir) pridela, okopavati. v i t # Ce ni bila zemlja popred globoko obdelana, je naj- nega na drevesu. Konec majnika meseca večidel se spustijo z drevesa, pa grejo v zemljo, da se v mešičke (pupe) prestvarijo. Obiranje teh gosenic pri visocem drevji preveč časa vzame in se tudi ne dá opraviti. Boljše je pod kteri se mora mlada drevesca, ki se potresti dajo, rjuhe pogr- niti, da odrasle gosenice na-nje popadajo in se tako pomoré. To se dá zjutraj zgodaj, kadar ni vetra y bolje na istem prostoru premembe peso saditi, do m pripravljenim gnojem, in sicer jeseni se vsako leto več pese pridela. leta zaporedoma brez vsako leto gnojiti z dobrim in storiti. v prvi polovici vélicega travna najbolje Pa to ravnanje ne pomaga, ako so gosenice na Če se to stori, visocem drevji in se stresti ne morejo. Najbolje je tedaj y ako se takrat metuljkam po življenji 3treže y Gnojenje in vrstenje setve (kolobar.) Pri gnojenji zemlje se ne sme samo paziti predno j aj čik a leči začnó, to je od v s eh Svetih da naprej To je pa tako storiti: Iz slame se omela se * J- ^ LJ.VJ V^XJJ i ZJV^JJLIAJV, ^ Aiv kJULiKs OCILUU jJOiUlhJLy \X w v i w ^ — —r ^ ^ — — — — ^ w • • . ^ — — —--- ko okoli debla namazati, in če ga nova vas, Vizavik, Dobrunje, Lipoglav , Javor je prva lega spodej ovezanega papirja v se posrkala se še enkrat namaže, tako tudi v jeseni, kadar babica molnik. ) Pod- 6. Bokalce s 2906 dušami. Podobčine: Log, Bre- jajčica leže ) g let to je O 8V. Luk j iJk MVAM& — - —^ --- - — ^ v — ^ ^ ^ v ---- -- w \ vsaka dva dni do zovica, Sujca, Dobrova, Podsmereka. iznova namazati » ako se vidi oveza drevesna namazana Od 9 da ni Brest s dušami. Podobčine: Studenec meseca s usca naprej, se morajo zopet mazati. Kolomaz (šmir) bi bil tudi Loka, Tomišelj, Dolenje Jezero, Iška Vas, Vrbljene. 9 Želim lje s 1263 dušami. Podobčine: M« v A ^J V Vf WW ------^----J V • ■ dober, ako se preveč po drevesu ne odteka, kar mu Zelimlje, Zapotok, Pijava gorica Golo 9 škoduje. Dobro tudi 9 ako se pod katranovo ovezo deblo pobeli z apnom ali namaže z ilovico. Druzega se ne dá storiti Gospodarske skušnje. * Najbolje sredstvo zoper uši na li s tj i. y » Kdor hoče hipoma te uši pregnati, naj poškropi tište > vejice ali mladice, po kterih sedé uši, z apnéno vodo ali beležem (Kalkmilch). Celó prig or ali pripeka (Sonnenbrand) in solnčne maroge na jabelkih se odpravijo, ako se s to vodo pomočijo. Pisma do naših ljudi po Kranjskem o novih srenjskih zadevah. 3. Pismo. Svetovali smo vam, dragi rojaki, da napravite nove občine (srenje) kolikor mogoče velike, pa smo vam tudi dokazali, zakaj je treba velicih občin. Rekli to smo, da soseski, ki ima kaj svoje lastnine, ostane vse če tudi je z drugimi združena v veliko obcino. Nadjamo se tedaj, da glas po velicih občinah ne ostane ■ HH . v ■ ■ H glas vpijočega v pušcavi, ampak da možje glavo in srce na pravem mestu, zraven pa veljavo med svojimi sosedi, bojo delali na vso moč, da se ustanovijo ki imajo velike občine, in da jim v tej prizadevi bojo na pomoc posebno duhovni gospodje, učitelji in vsi drugi rodoljubi. Prav radi bi Vam v „Novicah" nacrtali tak zem- težavno je ijovid občin po tem svojem priporočilu; tako delo brez natančnega znanja vseh krajev in njih , da bi kaj napačno ne svetovali. Dobro došla razmer pa nam je sestava občin, ki se je vpeljala leta 1817. in je veljala do 1848. leta, — ki je tedaj v dobrem spominu še mnogim našim ljudém, ker je živela okoli 30 let in se dobro potrdila. Večina teh glavnih občin je imela med 2000 do 3000 duš, nektera še več. Kar je že bilo in je dobro bilo, utegne zopet biti, se vé da s premembami, kjer je treba. Náte tedaj kranjski svét, kakor je bil pred 20 leti! Po politični razdelitvi od 1817. leta je kranjska dežela imela le 125 glavnih občin: in sicer na Go- renskem Dolenskem ljubljan8kem okrožji ali kresii) 48 novomeškem) 57 9 na 9 in na Notranj- skem (v postojnskem) 20. Podobčin ali sosesk pa je bilo v ljubljanskem okrožji 347, v novomeškem 379, in v postojnskem 160 — v vsem skupaj 886. *) Križ s 2923 dušami. Podobčine: Križ, Moste 9 Jarše 9 Domžale 9 9 Suhadole, Podgorje, Smarca, Homec Stop. - 10. Menguš s 2686 dušami. Podobčine: Menguš Loka, Trzina, Vramšica, Depalja Vas, Studa, Dragomelj. 11. Kaplja Vas s 2687 dušami. Podobčine: Kaplja > vas 9 Našovče, Mlaka > Klanec, Pešata Zalog Lahovče ) Dobrava, Tunjice. 12. Kam nik s 3377 dušami. Podobčine: Kamnik, Kožiše ali Ravne, Stranje, Zupanjenjive, Bistričica, Me- kinje, Nevije, Palovče, Voleji potok. 13. Smartno s 2055 dušami. Podobčine: Godič Tučna, Gojzd, Crna, Loke, Smartno, Hrušovka. 9 14. Mot ní k s dušami. Podobčine: Znojile Gornji Tuhinj, Hřibe, Spitalič, Motník, Pod hruško. 9 15. Krumperk s 2497 dušami. Podobčine: Dob, Podreče, Studenec, Krtina, Sv. Trojica, Rovo, Radomlje Brezovica. > 16. Dol s 2541 dušami. Podobčine Vine Snožet, Kleče, Dol, Podgora, Dovško Sv. Križ, Ihan, Sv. Miklavž, Selo. 9 9 Peteline Beričevo > } 17. Moravče s 3129 dušami. Podobčine: Moravče Drtija, Gorenje Koseze 9 Sv. Valentin > Sv. Mohor 9 9 Sv. Andrej, Vrhpolje, Vélika Vas. 18. Lukovica s 2826 dušami. Podobčine: Pre- Y°Je 9 Lukovica Raholče irovse 9 Spodnje Koseze. Zlatopolje 9 Koreno, Krašnja 9 19. St. Ožbalt s 2454 dušami. Podobčine: Bla- 9 Hrastnik, Brezje govica, Češnjice, Št. Ožbalt, Trojane Cemšenik. 20. Ponoviče s 2480 dušami. Podobčine: Hotič St. Lampert, Konj. 21. Kandrše s 2295 dušami. Podobčine: Peče 9 Zabava. Kandrše. Kolovrat, Seminik, Roviše. 9 9 9 9 22. Zagorje s 2126 dušami. Podobčine: Zagorje, Loke, Potoška Vas, Kotredež, Ržiše. 9 23. Loka s 3129 dušami. Podobčine: Loka štal 9 9 Sminec, Zapotnica. > Pu- Sv. Barbara, Sv. Ožbalt 24. Stara Loka s 3371 dušami. Podobčine: Stara Peven, Križna, Gora, Žabnica Loka Dvor, Suha, Godešiče, Reteče. 9 Dorfarj e 9 Stari 25. Poljane s 2559 dušami. Podobčine: Visoko Kovski Vrh 9 Zgornja Rován. Do bje 9 Podobeno, Dolenčiče, Podvrhom 9 9 9 26. Tra ta s 2375 dušami. Podobčine: Dolenja Do- brava, Gorenja Vas, Dolenje Brdo, Lučna, Hotavlje. Glavne občine v ljubljanskem okrožji so bile te-le : Brdom, Koprivnik. 27. Stara Oslića s 2332 dušami. Podobčine: Stara Oslića, Trebija, Le skovica, Laniže, Pod jelovim krat bč Ljubljana (mesto in predmestja); imela je ta- 9885 duš. Ljubljanska okol 28. Sorica s 1310 dušami. Podobčine: Sorica Danje 9 s 1484 dušami Pod 29. Davča, Zalilog. Žel eznike s 9 2767 dušami. Podobčine : Že- so si bile: spodnja Šiška, Orle, Vic, Udmat leznike, Št. Miklavž, Studeno, Sv. Križ, Dražgoše. 30. Selce s 2804 dušami. Podobčine Selce 9 Do- V te podobčine ali soseske je spadalo po več pa tu drobno naatevali ki jih bomo Vred lenja Vas, Bukovica, Sv. Klemen, Nemilje, Kališe, Sv. Lenart, Zgornja Luza. 135 31. Št. Vid s 2556 dušami. Podobčine: Stanešče, Vižmarje, Št. Vid, Dravlje, Gornja Šiška, Glince. 32. Medvode s 2514 dušami. Podobčine: Draga, Sora, Zgornja Senica , Svile, Medvode, Preska, Golo-brdo, Žlebe, Topolj, Studenčice. 33. Smelednik s 2295 dušami. Podobčine: Sme- lednik, Hraše, Trboje, Moše, Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Taeen, Šmartno. 34. Vodice s 2211 dušami. Podobčine: Vodice, Bukovica, Šinkovturn, Vesca, Repnje, Zapoge, Polje. 35. Kranj s 7351 dušami. Podobčine: Kranj, Dru- lovke, Breg, Jama, Praše, Mavčice, Podreče, Stražiše, Bitno, Št. Jošt, Spodnja Besnica, Gornja Besnica, Cer-čiče, Huje, Klanec, Primskovo, Britof, Predoslje, Ko-krica, Rupa. 36. Naklo s 2374 dušami. Podobčine: Naklo, Pivka, Strževo, Okroglo, Strahin, Podbrezje, Žeje, Go-riče, Srednja Vas, Tenetiše. 37. Cirklje s 2774 dušami. Podobčine: Cirklje, Grad, Gornji Brnik, JSpodnji Brnik, Šmartno, Št. Urša gora, Šteiana gora, Cešnjevk. 38. Šenciuú s 2805 dušami. Podobčine: Velesovo, Olševk, Luže, Šenčur, Voglje, Hrastje. 39. Predvor s 2632 dušami. Podobčine: Babni vrt, Breg, Kokra, Suha, Tupaliče. 40. Tržič s 2884 dušami. Podobčine: Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Bistrica, Kovor. 41. Loka s 1596 dušami. Podobčine: Žvirče, Duplje, Žiganja Vas, Snično, Križ. 42. Radoljica s 3078 dušami. Podobčine: Hraše, Žerovnica, Zabreznica, Doslovče, Lancovo, Radoljica, Predtrg, Nova Vas. 43. Begnje s 3208 dušami. Podobčine: Zapuže, Begnje, Otok, Mošnje, Brezje, Ljubno, Leše, Srednja Vas. 44. Kropa^s 2879 dušami. Podobčine: Kropa, Kamna Gorica, Cešnica, Dobrava, Zaloše. 45. Bled s 4393 dušami. Podobčine: Dobrava, Sasp, Podhom, Spodnje Gorje, Višelnica, Gornje Gorje, Polsica, Rečice, Bled, Želeče, Ribno, Selo pri Mlinu, Bohinska Bela. : 46. Bistrica s 3813 dušami. Podobčine: Nomen, Bistrica, Nemški Rovt, Savica, Stodvor, Srednja Vas, Cesnica, Gorjuše. 47. Jesenice s 3109 dušami. Podobčine: Potoke, Koroška Bela, Javornik, Jesenice, Planina, Hrušica, Dovje.. 48. Kranjska gora s 2660 dušami. Podobčine: Rute, Kranjska gora, Koren, Radeče, Bela peč, Ahlete. Na No tra nj ske m ali v postojnskem okrožji: 49. Vrh nik a s 3734 dušami. Podobčine: Stara Vrhnika, Brezovica, Vélika Ligojna, Hrib, Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Bevke. 50. Polhovgradec s 4965 dušami. Podobčine: Babna gora,^Polhovgradec, Setnik , Horjul, Zaklanec, Verzdenec, Crnivrh, Selo, Sv. Jošt, Butajnova. 51. Borovnica s 3356 dušami. Podobčine: Borovnica, Preser, Rakitna, Zabočevo, Kamnik, Verd. 52. Logatec s 4463 dušami. Podobčine: Rovte, Godovič, Hotedržica, Medvedjebrdo, gornji Logatec, Ži- berše, Dolnji Logatec. , 53. Idrij a s 6844 dušami. Podobčine: Idrija, Je- lični vrh, Krnice idrijske, Srednja Kanomlja, Gornja Kanomlja, Cakovnik, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Vojsko. 54. Ž ire s 3182 dušami. Podobčine: Dobračava. Dole, Ledine, Ledinica, Nova vas, Breznik, Zire, Že-rovski vrh, Vrh. 55. Planina s 3294 dušami. Podobčine: Planina, Laze, Studeno, Unec. 56. Cer k nica s 4282 dušami. Podobčine: Cerk- nica, Dolenja vas, Grahovo, Žerovnica, Obločice, Oto-nica, Begunje, Bezuijak. 57. Lož s 4772 dušami. Podobčine: Stari trg, Babno polje, Hudi vrh, Dane, Nemška vas, Knežna njiva, Igavas, Kozarše, Lož, Lipsenj, Metule, Nova vas, Jezero, Podcirkev, Pudob, Studeno, Vrh, Vrhnika. 58. Bloke s 2748 dusami. Podobčine: Véliki vrh, Velike Obloke, Osredek, Ravne, Otave, Ravnik, Zales, Štrukljeva vas. 59. Postoj na s 5761 dušami. Podobčine: Po- stojna, Ternje, Hrašče, Peteline, Rakitnik, Selce, Slavina. 60. K oš an a s 3270 dušami. Podobčine: Stara Sušica, Kal, Košana, Nadanje selo, Suhorje, Volče. 61. Senožeče s 2697 dušami. Podobčine: Brezec, Britof, Famlje, Gaberče, Laže, Dolenja vas, Gornje Vreme, Potoče, Senožeče, Senodole. 62. Razdrto s 3596 dušami. Podobčine: Studenee, Ubeljsko, Brdo, Hrenovica, Hruševje, Landol, Šmihel, Orehek, Razdrto, Rakulek, Slavinje, Bukovje. 63. Pre m s 5717 dušami. Podobčine: Drskovce, Knežak, Bukovica, Harije, Kilovče, Poštenje, Zagorje, Zarečje, Sembije, Beč, Ćelje. 64. Trnovo s 2613 dušami. Podobčine: Trnovo, Bistrica, Trpčane, Semen, Vrbovo. 65. Vipava s 3509 dušami. Podobčine: Erzelj, Goce, Gradiše, Lože, Vrhpolje, Senobor, Slap, Vipava. 66. Š^entvid s 2616 dušami. Podobčine: Lozice, Podraga, vŠentvid, Vrabče. 67. Šturja^s 2424 dušami. Podobčine: Budanje, Kovek, Planina, Šturja, Ustja. 68. Crni vrh s 2673 dušami. Podobčine: Podkraj, Crni vrh, Podvelb. (Kon. prih.) Šolske stvari. Okrožnica knezoškofovega konzistorija Ijtibljanskega. (Konec.) , i Ali je ljudska šola pravo mesto, da bi se v njej učili tuji jeziki? Kaj pravijo na to veljavni pedagogi, kaj skušnja, kaj ravnanje druzih narodov? Baron Helfert, bivši tajnik avstrijskega ministerstva za nauk in bogočastje , ki je imel šolske reči našega cesarstva mnogo let v svojih rokah, je izdal 1861. leta knjižico : „0 ravnopravnosti jezikov v šoli in o nje ustavném, obravnavanjL Beseda v p or azumlj enj eV tej knjižici on razločuje: 1. začetne šole, to je, tiste, ki dajo potrebno izobrazo vsemu ljudstvu sploh, brez obzira na potrebe raznih stanov; 2. oli kova lne, to je, glavne in meščanske, ktere mladino dušno in nravno olikujejo za nje rokodelski in obrtnijski poklic; 3. pri-pravljalne, za mladino, ki je namenjena za više šole. — V začetnih šolah pravi, je le materni jezik na svojem mestu, in ta edini, ter dokazuje po psi ho-logičnih in pedagogičnih pravilih, da je vsako prizade-vanje, naj se podučuje tukaj še drugi tuji jezik, pe-dagogična nespamet (absurdum). — Tudi oliko-valne šole, pravi dalje, naj svoj namen le z maternitu jezikom dosezajo. A v pripravljalnicah je v deželah raznotere narodnosti mladino tudi v drugem jeziku treba toliko izučiti, da na realki in gimnazii nauk lahko začne in nadaljuje. — Tako je govoril- pred pe- timi leti avstrijski podminister, izvedenec in Nemec, kteremu se menda ne bo ocitalo, da je národen prena-petnež ali „zvijačen modrovalec" (sophist). Dr. Lang, tudi Nemec, v knjižnici: ;,Psihologične študije", ki je lani prišla na dan, obžaluje, da se pri 136 y in dgoji otrok vse premalo gleda na srce sebno , da se otroci z tuj i mi jeziki mucij maternega do dobrega ne znaj graJ po y predno Tako mislijo izvedenci. Ce kdo vé za kakeg vega pedagoga y ki nuje Prosimo lep drug misli i pra , naj nam ga ime In vendar po takib britkih skušnjah naj bi se začela sopet stara pesem, in to, da narod, ki se je po doma^ čem jeziku in domačem znanji komaj jel malo dramiti in vzdigovati , bi sopet hodil v tako ljudsko šolo , v kteri se z velikim trudom, ni nic naučil ! Znabiti, da je na- men dober, ali velik razloček je to, kje in kadaj Pa ne samo izvedenci. so tacih misli, to isto nam naj se to izpeije, kar se za dobro ima; nam je _ W I - _ . te. m. m tk __. ^ _ »A no trdi in dokazuj UenJ tudi o d c d y pri kterih in prakt zi v- ljudska dg°j in v vsem modra prislovica voditeljica, ki veli yy ved Quid po pameti uravnana. Kdo je slišal, da bi se po fran quid agis, prudenter agas et — respice finem." Al većina starišev želé, pravi okrožnica, in cozkih ljudskih šolah učila an gll/OVlU<» , Oil i_i u li. w u. x u. —7----",J'UV/" vrw.v^w. francoscina? In vendar so Francozu Angleži in Nemcu ternega jezika tudi nekaj nemščine naučijo ; in ali po mških mnogo držé do tega, da se njihovi otroci zraven ma- Francozi sosedje, in eden ko drugi ima sè svojimi so- Zeit." od 19. t. m. pravi y Laib. da si bo vlada vselej štela m cesarstvu Go ozirati se. sedi marsikaj opraviti. Pa saj nam ni treba tako daleč za dolžnost, na take želje, kolikor se izpolniti izgledov iskati. Ozrimo se po ~ tovo je Madjarom, Lahom liko nemščine oni v ljudsk dajo y y Hrvatom, Cehom ravno to potreba, ko Slovencem šolo ne želé; niti se y in celó glasoviti nemškutar Gisk jim ne sili. ndar Da! Je Po načelu želnem zboru v odboru je moravském de y jezikovo ravnopravnost po y hočeta vec, ko drugod ljudskih šol referent pravi in iskreni stavljenem, glasoval zastran ljudske šole za isto načelo ktero so Njih Veličanstvo za česko kraljestvo potrdili. Tako tedaj se samim nam Slovencem hoče posebej postreči, in naša deželna vlada ter gosp. Zavašnik Nemci ! Prašamo tudi: ali se je tujega jezika tako lahko naučiti, da se ga bo otrok precej v ljudski šoli kar vgredoc navadil? Skoraj sto let se ubija naša mladina po ljudskih šolah z nemščino; al, da bi se bil tam kdo nemščine res naučil, to čudo se dozdaj še ni zgodilo. Skoraj sto let je kraljevala zgolj nemšcina v ljudski šoli; že prve molitvice, prve verske resnice se je moralo slovensko dete po nemški učiti. Pa koliko je bilo vspeha? Ali se je Nemčija le za enega člověka pomnožila? Pa se nadjate, da bote dandanašnji, in poleg slovenščine več opravili? Znanj kaceg jezika samo na sebi ni nobena mo drost , in, če človek še kaj druzega ne zná, največ brez vsake koristi. Saj vidimo večkrat ljudi, posebno, ki so prišli od vojakov, ki po petero jezikov govoré kruha prosij nih sti Zakaj Zato y za k danj ker človek brez praktič- ljenje potrebnih ved ni za nobeno rabo, naj bi si tudi vse jezike celega sveta govoril Kdor pa misli ) da se vsega naučiti, namreč v ljudski šoli mogoče • • I A V f maternega jezika y potem reci, za življenje potrebnih, zraven pa še nemščine, temu lahko z besedami „Slovenca" rečemo, da ne vé, kaj je ljudska šola, da njenih okolščin ne Naše ljudstvo je bistre pozná in ukaželj Koliko jih poznamo, ki so se sami od sebe naučili slovenski brati drug y in bi jih ter prebirajo z najvećim pridom „Novice slovenske knjige. Koliko bi se taki naučili, ko se podpirala e pa prašamo: koliko dobička je imelo naše po ljudskih šolah, moramo po od nemščine ljudst očitnih skušnjah reci, da no bene,g a. Ljudj y ki so u / io ~ j j / hodili v take šole, znajo nekteri še svoje slovensko imé podpisati, nekteri vé še kako nem- z nemškimi črkami ško besedo iz y ki pa večidel napak izgovarj da mnogi so pa že tudi to pozabili. Ali je kdo videl, naše ljudstvo nemške bukve prebira? Ko bi pobral človek vse nemške bukve deželi bere porok smo kar jih prosto ljudstvo po da jih v prav majhni cajnici wvtivii Wi^ig , J^uivu. , vic* jiu V JJlttV majům vojUIU1 vse lahko odnese. Ali se po takih pričbah more hvala peti zastaréli osnovi naših ljudskih šol? Je li po takem odbor deželnega letošnjega zbora s trte zvijal svoj predlog o prenaredbi ljudskih šol? Ali mu ni bila kušnja, ne pa „sofistika" voditeljica? „audiatur et altera pars" je menda uradni ljublj. časnik „Laib. Zeit.u v 89. listu prinesel sestavek, kteri zagovarja „okrožnico", pa naposled priporoča slovenskim časnikom , naj pisatelji, okrožnici protivni, ki se po nasaj o î da imajo upljiv do ljudstva, raji svojo moč v to obrnejo, da se napravi vec šol po deželi in se te pridnejše obiskavajo. Na ta poziv z dobro vestjo moremo odgovoriti to-le: Srečna naša zemlja, ako bi bil za napravo šol in pošiljanje otrok v sole vsak toliko storil, kot so storili možje, ki iz ljubezni do naroda svojega v slovenskih naših časnikih ves čas se poganjajo za pomnoženje, pa tudi za z b o 1 j š a n j e ljudskih šol ! Drugim svojim tovaršicarn přepustivši vsakej svoj zagovor, rečejo „Novice" le za svojo stran to-le: Odpríte njih liste od 1843. leta do danes, pogledite jih, in pričali nam boste hotè ali nehotè sami, da so storile tudi v tem svojo dolžnost, kajti ni ga poljá, razun gospodarskega, ki bi ga bile marljiviše obdelovale, kakor ravno polje ljudskih šol, in zmiraj po istem načelu kakor danes. Nagovar-jale so , poduče vale , opominjevale in nemarne soseščane svarile, kolikor le beseda zmore. In pripomogle so menda tudi k napravi marsikake šole, ktere bi ne bila sama šolska oblastnija na noge spravila, ali saj ne tako lahko. Ako jih še ni toliko, kolikor bi jih rodoljubni možje radi imeli, tega so oni tako malo krivi, kakor tega, da šole niso še takošne, kakoršnih si oni že-lijo. Sploh pa vendar, oziraje se na druge dežele in celó na druge države, moremo z nekakim ponosom reči, da v obče revna naša deželica ni tako zapuščena šol, kakor ta ali uni misli; vrh tega je pri nas še to, tudi niso v šolo ho- v ce da veliko ljudi zna saj brati, dili, ker se je drug po drugem naučil, vendar še dokaj otrók , ki bi morali v šolo hoditi, pa Ako je pa ne hodijo (k ar tudi mi z „okrožnico" vred obžalujemo), je treba vedeti, da je vzrok o v več in med njimi tudi tacih, kterih ljudstvo samo po sebi ni krivo. Saj je vendar dosti znano, da potrebo šolskega poduka spre-vidi le omikano ljudstvo. Tako je pri nas, tako je drugej. Zato povzdignite omiko ljudsko, pa bojo šole kmalu polnejše ! Prav zato pa kličejo tudi rodoljubni možje na ves glas in v eno mer: dajte narodu omike, več omike po naravni poti maternega jezika, kakor veljá to po vsem svetu, pa bodete videli, da bode ljudstvo vrelo v dobre šole kakor v cerkev. Ali so pa bile v prejšnjih časih naše ljudske šole takošne (da so dan danes nekoliko bolje, tega ne taji nihče), da bi bile širile ljudsko omiko? Berite Helfert-a, pa bodete izvedeli, kaj pravio sistematičnem ponemčevanji slovenskih ljudskih šol! Zaostala omika ljudstva našega je tedaj žarkovo maslo one bivše sisteme, ktera je že kmeckega fantiča, ko je v se komaj hlače prav nosil, nemčiti začela. rn i • v v* Tu iscimo glavnega vzroka, ako ljudstvo ne hrepeni po šolah. — O drugih vzrokih, zakaj da otroci po kmetih ne obisku- 137 Zakaj neki pa se nahaja sèm ter tjè med našim njihovim otrokom, ki domá ostanejo f treba let v prostim ljudstvom, cesar ne bomo tajili, želja in hrepe- vsakdanjo in 3 leta v ponavljalno šolo hoditi, in videli m ° bomo, koliko jih bo okrožnici pritrdilo. Porok smo še celó, da jih veliko poreče, da kmetu ni celó nobenih Šol potreba; kar bi se jim še zameriti ne moglo nenje po nemščini? To ni težko uganiti. Prosto ljud- stvo je zgolj le praktično. Ono z mislijo ne vrta glo- boko y ne seza daleko; ne išče vzrokov, zakaj Je to tako ali tako : UUU "" ' *JV1JJU f ----«.»«v,«, uuovuaujiu oauoujau o u u i JU V Kj , kakor je, in sodi po svoji dosedanji skušnji. In kaj ga otroci v ljudski šoli, zlasti dokler je nemška bila uči njegova dosedanja skušnja? To, daje materni jezik za kmečko življenje koristnega naučili niso. bil zaničevan , zametavan; a na njega mestu da se je ono gleda na življenje, kakor je bilo in kmet po dosedanjih skušnjah sodi in vé * * ^ . m'- « _ m m w ^ • m wm % # a a a _ _ %r ^ y ker da ) se • V nie Pa kakošna zmešnjava utegne izvirati tudi iz tega, ako bi povsod nemščina šopirila. Ono je vidělo, da se brez občine razsojevale, kteri jezik naj se uči v ljudskih bližnji sosedje Lahom, za-bližnji sosednje Hrvatom nemšcine nikjer ni nič opravilo; daje pred gospodo šolah! Ako bi Notranjci tisti kaj veljal, ki je nemški znal; da je bilo že pn htevali las ki_, prvem koraku, ki se je storil v lj u d s k o šolo, Dol e n ci nem- šcine treba; da člověk še župan v svoji vasi ni mogel biti brez nemščine, in da je pri tem vsak capin, če je hrvaški, „Weissenfelserji", sosedje nemškim Koro-ščem, samo nemški, kakošen kruh mešane moke! šolah mora sistema vladati bil iz take po- koliko po nemški lomil, prednost imel pred najpo- želje nevednih ljudí, naj so stariši ali občine. , a ne štenejšim možakom. In koliko je dandanašnji drugač? .uuaw jv> uttuuauHouji u. . OkrOZnica pravi , \xck uiuia uaniieua , liitoc uiiaumc najvažnejših rečeh cloveškega germanizirati. Na to odgovarjamo, da smo tacih obetov da nima namena naše mladine Kancelije so nemške. življenja se obravnuje^ po nemški. Zapisniki, odloke, že vajeni. Tudi Schmerling je v svoji sloveči okrož- razsodbe so nemške. Ce gre kdo v šolo, v tretjem razredu je učni jezik že nemški; na gimnazii, realki ga , ki, nemara, mu že prvi nici, ko je nastopil državno ministerstvo, tako in sprejmó že precej trdi Nemci dan Schillerja citirajo odločno tako govoril. Naj nam tedaj prav za deželnem zboru in v druzih zeló ne jemlje, da ne gledamo na besede po takem nihče na d jan ja. d j a nj a nam se zmiraj zborih, celó v zboru kmetijske družbe nemščina zvonec nemščino delà in skrbi kolikor koli mogoče kažejo, da ampak se za nosi. i ^OIU V UKjyJLKA " lu v* ^«v w «v^w^w.^^ - ' UViM IU uai i/l ttUIIUVl MJk>\J Lk kJLk KJ ^KJ Kj^j j I Ali je pri tacih okoliščinah čudo, da si ljudstvo venščino v šolah in pa uradih — ubogo malo. a za slo- nemščine želi? Ono y ki ne vé. da se člověk v sami ki S ai se i ono Tolažilo bi nas sicer to, da okrožnica ljudski šoli nemšcine naučiti ne more, sploh tudi še ne vé, da je ravnanje po kancelijah in z učenjem nemščine ne sme škoda goditi slovenskemu je v jetošnjem deželnem zboru dokaj tožeb slišalo 0 tem. pravi, da se 0 11/11 IUU1 OV> uv J * v f ««uj v/ J^ v —~ — « UVVUJV4JU uvi-uuviuv UV U Ui u oi\uua ^ViUii šolah nasprotno načelu narodne ravnopravnosti, po Njih jeziku in glavnemu namenu ljudske šole Veličanstvu slovesno oklicanemu, nasprotno mnogim ob-stoječim postávám in izdanim ministerskim ukazom. 5 zakaj ce se Mi bi želeli, da si. naša deželna vlada hvalevredno bo nemščina res le takrat učila, kedar ne bo na škodo slovenščini in ljudski izomiki sploh, potlej vemo, da v naši ljudski šoli energije ne bi ne najde prostora. Al te besede kazala takrat, ko se hoče nemščina okrožnične se nam dozdevajo vse premalo določne in podpirati, ampak tudi povsod tam, kjer se ima uresničiti premalo omejene. Zakaj k d 0 bo sodil k e d aj se iz pravica slovenskega jezika. Tako, na pr. je gosp. c. k. omiki škoda godi in kedaj ne? Ali učitelj ali nad-deželni glavár izdal ukaz, naj uradi slovenskim ljudém zornik? ali občina? ali vlada? Zato se nam posebno malo dopada ukaz, da se ima nemščina v tište šole, iz kterih so jo- bili zadnja leta pošiljajo slovenska povabila; mi poznamo uradnike se za ta ukaz toliko menijo, ko za lanski sneg. naj ki Od se ministerstva za pravosodje je prišla zapoved slovenske tiskanice rabijo, kolikor koli mogoče; a mi ljudstvo, ali če krajne ali druge okolščine zahtevajo. odpravili, kar naravnost sopet vpeljati, ako to želi vemo za sodnije > ki razun nemško-slovenskih povabil Ako se bo v tem smislu naprej delalo , potlej se bo v nimajo ne ene slovenske tiskanice. Naj se izkaže slovenskemu jeziku naj pred pravica, ki mu gré po postavi, naravi in po načelu ravnopravnosti; naj se prosto ljudstvo 0 njegovih resničnih potrebah in koristih prav poduči, in potem še kratkem „der, brez f die, das" razlegal po vseh ljudskih šolah izjeme Diximus in salvavimus animam nostram. se vprasa > in porok smo nemščini v ljudski šoli ne bo razodevalo. na] da ljudstvo abotne želje po Slovstvo. * Crtice iz življenjepisa Valvasorjevega } ki Zares čudno se nam pa dozdeva to, zakaj okrož- jih je v nemškem jeziku spisal gosp. P. pl. Radič v nica in deželna vlada ravno želji slovenskih starišev „Triglavu", so prišle nekoliko pomnožene in s podobo po nemščini toliko važnost pripisuje, a vendar je že- neumrlega našega rojaka okinčane, v posebnem natisu da bi se tudi na druge ljudske želje tako gle- na svetio pod naslovom : „Val va s or. Historische Skizze ) leti dalo. druga, otroci nemščine Po naših mislih je ena želja toliko vredna ko von P. v. Radies." Posvećena je knjiga gospodu Fi- v/ uaoxu íxiioiiJLi jc cua juKjkj ck tuuau v 1 uuua j au ▼ vu jl • v « xnauiuo» x uo vou^ua ju ^"J^ ^wo^uuu jl . Ce se že stariši prašajo, ali se imajo njihovi deliju Terpinc u, „pospešitelju vsega domovinskega. (C učiti, zakaj se ne vprašujejo tudi za- Ne stran drugih šolskih n au kov? Tisti stariši, ki ne Župan po pravici rekel: dajejo po šolskih postavah otrók v šolo življe nje pis rojaka našega, o kterem je prof. se kaz-Kako - . ? naJ nujejo brez vsake milosti, pravi deželna vlada, je to, da se tukaj starišev volja ne spoštuje? stariši zmožni zastran j eziko vega nauka presoditi, kaj je treba in kaj ne, zakaj ne bi bili zastran ce lega „Za Krajno přemožen Za Krajno > učen » Za Krajno ubožen Za Krajno rojen", » Ce so delà to knjigo zanimivo, temoc tudi pridjani zgodo-vinsko-politični listi, posneti iz slavne knjige V., ki so dan današnji posebne važnosti, in to zarad pravde o zemlji kranjski (Territorialfrage), notranje Av- strije (Innerosterreich) itd. Zato mislimo, da bode zani-jejo vsi sole, ne govorimo dalje, ker je gotovo, ako se mala dalje okroge. Dobiva se tudi v Gradcu pri Leusch- šolskega učenja sploh? Naj se vprasaj 0 ; ali Je odpravi glavni vzrok, ne bode tožeb veliko več, razun ner-u in Lubenskemu od tacih neumnih starišev, kteri Žalibog ! za dobro izrejo * Ne učenjakom je večkrat treba vedeti kako svojih otrok manj skrbi imajo kakor za rejo svojih telie. visoko (nad morjem) stoji ta ali una gora, to ali uno Zato naj bodo ljudske šole svetišca za pr a v 0, dj ansko omiko ljudstva, ne pa „Dressuranstalten" za tuje jezike ! mesto, sêlo Vred. drugim y da poznaj jezero, reka itd., temuč mikavno je tudi č hribov, krajev, vodá itd Gosp. fajm. Zalolakar nam je v „Umném Kmetovanj 138 naznanil „visočavo nekterih hribov in ravnin; v „Mit- theilungen des Musealvereins fur Krain" je gosp. Karl Deschmann priobčil 1298 tacih visomér pod naslovom: „Zusammenstellung der bisher gemachten Hohenmessungeji in Krain", pa pridjal nekoliko már na Koroškem, Stajarskem in Primorskem. Ta natanko přetřesena sestava je prišla zdaj tudi v posebni knjižici na svitlo v tiskarnici Kleimajer-jevi v Ljubljani. Cvetice. Po Schiller-ji Luiza Pesjak-ova. Hčerke mladoletja solnca, Cvetke vé, livadni kras, Odgojila le k veselji Je narava mila vas. Krilo tkano z lučjo zore Vam ste vezli roki Flore Z barvnim lišpom prelepó. Deteta, žalujte! zala, Duše vam ni darovala, V noč zavila vas temnó. Slavec peva in škrjanec Od ljubezni presladké, In mamivno svitle veše Vam v naročje frfolé. Ali čaše vaše krone Bokala vam hči Dione Za blazino sladko ni? Deca, jokajte! premila, Ker ljubezen vam vdihnila Ni čutila, ki blaži. Če me Ani spred obličja Tud' pregnal je majke sklep, Kedar trgam za njo cvetke, Vas, ljubezni znam prelep — Jezik, srce in živetje Navdušilo to početje Vam, poslanci nemi, je, Ino Bog bogov vladuje V vaših listih, in varuje V njih božestvo svoje vse. Dopisi. V Buđa-Peštu 10. aprila V.— Najvažnejša dogodba tega tedna so bile razprave v gosposki zbornici o drugi adresi zbornice poslancev. Grof Ciráki je nasvetoval, naj gospóska zbornica te adrese ne potrdi, ter je v dolgem jedernem govoru dokazoval, da vpeljanje zakona 1848. leta brez prenaredbe in pa vlastno ogersko ministerstvo ne more biti narodu na blagor. Grof Ant. Séčen je ta nasvet Cirák-ov s tako prepričavno besedo zago-varjal, da se je od začetka kazalo, da adresa ne bo potrj ena. Skoraj cela velika duhovščina in veliko šte-vilo plemenitašev stare korenine so vérno stali na strani Cirákovi. Al kmalo se je število nasprotne stranke tako zmnožilo, da je padel nasvèt Cirákov, in adresa je većino glasov, (sicer le 4 več) dobila. Stari, skušeni možje so bili večidel zoper^ adreso, mlajši, gorkokrvnejši pa za adreso. V poslednjih dnéh je neki mnogo mlajših plemenitašev z dežele adresi na pomoč prihitélo, kteri se dosihmal v gosposki zbornici še niso prikazali, dasiravno *) Zadnjic sem pozabil povedati, da je veliki ogerski škof Sci-tovsky rojen Slovak. Ta krstni list darovanje 200.000 gold. Za trnavako gimnazijo se pogodbo magjarskega učnega jezika Še le prav objasňuje. zborovanje že dosto dolgo traja. — Vse na to kaže, da bodo mirnejši zastopniki in velikaši kakor leta 1848. brez vspeha glas povzdigovali, za blagor domovine. — Al v tem ste si pa obé zbornici popolnoma enaki, da nobena neče od kakega druzega naroda na Ogerskem nič vedeti kakor samo od madjarskega; nikdar nikoli se ne sliši drugače, kakor „a magyar nép" (madjarski narod). Ali Madjari res mislijo, da ni treba drugim narodom na Ogerskem ravno takih pravic, kakor madjar-skemu? Madjari zdaj tirjajo postave od 1848. leta brez prenaredbe, in to iz čiste postavoljubnosti! Vse zdaj obstoječe postave in razmere imajo za nepostavne, ker niso v smislu postav leta 1848. Davki posrednji in ne-posrednji čedalje bolj na dolg ostajajo. Res je, da Ogersko tudi revščina tare, ali ravno bolj revni so bolj voljni davke plačevati, kakor premožni, in če prav revni nekaj davkov dolžni ostanejo, to vendar ne znaša toliko, kakor če premožneji z davki zaostajajo. Govori se, da deželni zbor misli zahtevati, da bi se vsi ne posrednji davki, t. j. od zemíjišč, od hiš, od dohodkov in osebni davek ne pobirali za državni zaklad, ampak za deželne potrebe. Ali bi se s takimi razmerami ohranila avstrijska državna jednota? Javalne. — Zbornica poslancev je zdaj razdeljena na mnogo odborov, kteri imajo raz-lične predloge za skupno posvetovanje cele zbornice napraviti, n. pr. : predlog o vzajemnih zadevah cele Av-strije, predlog, kako se imajo zadeve bogočastja in šolskega poduče vanja vravnati, predloge o deželnih političnih in sodnjiških postavah, itd. Predno bo vse to gotovo, preteče dosti časa, zato se ne vé, kako dolgo bo še trajal ogerski deželni zbor; znabiti, da tudi vec let , kakor se je pred letom 1848. večkrat zgodilo, ako ne pritisnejo nenavadne dogodbe, kakor je n. pr. vojska. — Naj Vam še povem, da imamo po prav mehki zimi prav lepo gorko spomlad. Ker je sušca meseca, pa pa tudi svečana in prosenca zeló deževalo, je zemlja dobro napojena, zatorej vse tako hitro zeleni in poganja, da je veselje. Sadje je deloma že odcvelo ali pa še cvetè; ako pozneje ne pritisne mraz, bo mnogo sadja, pa tudi poljske pridelke obeta letina obilne. V Kanalu 20. aprila. N. — Zadnje „Novice" so nam prinesle dopis iz našega trga, o kterem naj rečem to-le: V dopisu omenjeni gospod je res trd Lah, kteremu je bil naš jezik, ko je v Kanal přišel, čisto neznan; a navadil se je že slovenščine po slovnici toliko, da tolmača, kteri sam v slovenščini ni izurjen, v pisarnici lahko pogreša. — Okrajna gosposka nam že tudi kaj malega v slovenskem jeziku piše, posebno pa pravica (sod). Da ljudstvo slabo govori slovensko, niso krivi samo nekdanji laški dekani, temuč tudi grajski gospodje, ki so prešla leta tukaj neprenehoma stanovali in laške ali francozke služabnike imeli; kriva je pa tega tudi nekdanja tukajšna tovarna (fabrika), v kteri je velika množica Lahov tkala. Ni tedaj s slovenščine pri nas celó tako slabo, kakor se piše; sčasoma bode pa še bolje. (Bog daj! Vred.) ù !! V Senožečah 11. malega travna. — Ako stopi kranjski Slovenec v vas svojih sorodnikov bližnjih dežel, se zahteva od njega, da mora biti kos nemškemu, magjarskemu in italijanskemu jeziku. Toliko jezikov pa ni moč se v ljudskih šolah naučiti, ako se ne zane-marja nauk najbolj potrebnih vednosti. Pa tudi stariši ne pošiljajo svojih otrok v ljudsko šolo, da bi si izre-dili Mezzo fante (na pol fante), ohranijo si raji cele fante. Saj se niso s pametjo skregali ! — Ljubljenci našega naroda so že večkrat o tem predmetu v držav-nem in deželuem zboru govorili, al žalibog! bob so metali v stěno, zatoraj ostaja domoljubom še zmiraj dosti prilike, da svojó vmes rekó. In zato tudi jez pravim: zakaj bi slovenski jezik zanemarjali, saj 139 - i več svetá sliši sinom majke Slave !" Poljaki so lani ni nikakorsnih obresti donašal. ker trava se ie vsa ^ . - .. - - _ . . • w 1 1 • I • /N « • 1 • I • «/ . . - 7 - - ^ - nemški jezik iz ljudskih šol odpravili Primorskem se nemški v ) Čehi tudi 9 na in azredu podučuj t zraven tega pa tudi pridno italijanski jezik goji Itali križem popasla ; letos se je pa presadilo bora in hoj vine na obděláno ledino, kakor da bi v naši soseski • v y • jansein bila tudi za naš kraj primerna, ker naši ljišča manjkalo bolj pustega, za pogozdevanje Krasa pripravnoga zem trzani t možki in ženske, občujejo se večidel s Trstom in pogostoma z Italij naj bi se jim tedaj privo Iz Brkinov 15. aprila. B-n. šcilo, vadili kteri da bi se namesti nemščine kaj laščine v šoli na- Kje neki nemščino rabijo? Izmed 100 otrok, biskujejo našo Okoli Prema so vsaka ve- šolo, jih gotovo 99 slovenske meje Čudno bile lanigosenice vse sadje čisto končale; jica je grđega mrčesa vsa živa mrgolela, 1U — ia&v so sadna drevesa o koncu maja gola ostala kakor pozimi. tako ne prestopi; ako pa želi eden ali več učencev se enega ali druzega tujega jezika bolj temeljito naučiti, naj se se je nam zdelo, ker prej ni bilo nikjer nič me- šičkov, ki jih naš kmetovavec vselej skrbno pokon-čava posebno pogodi z učiteljem, da doseže svoj namen; tir jati pa bi se ne smelo da vsa zarad njega se in vendar toliko te škodljive nesnage ! Letos sem spazil, ko se je popje razvijati začelo da dragi čas trati! Ljudske šole se imajo prestrojiti po okolščinah in potrebah časa, ne pa po prenapetih zahtevah starega kopita Že večkrat omenjena tu ima ta gnjusoba ravno v sredi popka svojo zalego in vsako peresce ima kot las drobnega crva ali še tudi , ki so se blezo ravnokar izlegli in se že pásti za- kaj šnj a d (vrtna šola) se bo menda ta teden delala. Marsikter robotnik te drevesnice je globoko zdiboval, češ, da bo težko doživel sadů svojega truda t sad vžival, ako bi se bila ta naprava drugi pa, da pred nekterimi leti dovršila. Vendar bolje kasno ko nikoli! Pričetek mora biti, sicer bi bili na sodnji dan na istem mestu, kakor dandanes. — Za lišp se je okoli več čeli. Bojimo se tedaj, da sopet letos bomo ob sadje, ki je ravno v našem kraji poglavitni pridelek, ki je v ro- Ali povedati, kako bi dovitih letih tisoče forintov v ta kraj doneslo, bi nam ne vedeli kakega pripomočka se ta golazen dala končati?*) Iz Ljubljane. Volitve mestnih odbornikov so se začele. lovvt« > - --------- — —r ----- livcev prišlo jih je v dveh krajev zida nasadilo malinov (mrlinov) , potem se z veliko većino pondeljek je volil 3. razred. Izmed 179 vo- volit (lepo število) 113, ki so izvo- je presadilo v obliki štirivogelnikov v ; in jdah Jan. Horaka z 91 glasovi 9 okoli 1600 dreves, največ divjakov, namreč: drobnic in lesnik, potem iz pešká izrejenih dreves: divjih ko- gosp. dr. Orla z 91, gosp. Jož. Debevca z 90 gosp. Jož. Sventnerja z 87 glasovi 9 9 in stanje v , uicuuv , tcojj, me Vsakemu hišnemu gospodarj orehov češp breskev, mandelj 9 bilo dovolj ćesinj. vsaditi 4, kakor jih 9 tedaj vse listu Je 99 99 Novic" nasvetoval." mesijanski volitni odbor" v poslednjem Med unimi 9 najmanj 5 sadnih dreves , ktera ima pravico čez neko- Zeit." nasvetovala sprotna stranka pod imenom „Viele Wâhler' ki jih je na í liko let, kadar se cepi obrastejo, nazaj tirjati drevesnice se je pa sredo 9 so dobili gospodje Jan. Pajk v „Laib. 9 jalo nekoliko jabelčnih, češnj Jan. Komar, Jan. Mauser in Mikl. Rudholzer ubogo malo semena; obilnej vih in breskvovih pešek in murboveg mere takošnega sadu se neki ni moglo nikjer (?) dobiti, glasov: po 20, 19, 18 17. ker določba za napravo drevesnice prepozno došla Včeraj je volil 2. razred. Izmed 520 volivcev jih je prišlo volit 310. Gosp. vitez dr. Kalteneggerje bil izvoljen z257, g. dr. Toman Škoda, da se ni večina dečkov udeležila sajenj in se- ----------O o ~ - » " • ) pa s 166 glasovi. Največ glasov (to je, 154) za njima JanJa saj telovadba je kmetu prirojena last! Zraven tega sadišča je čbelnjak (ulnjak) , zatoraj bodo učitelji in učenci priložnost imeli, tudi v Čbeloreji česa učiti se. je dobil prof. dr. Valenta, — vsi po nasvetu našega mestjanskega odbora. Ker pa je za 2 glasa premalo do čezpolovičnice dobil prof. Valenta Škoda je, da se ne vpelj v karjevo „Um no gospodarst } J V đll <31 picuiug \J "" tfviuuu« latv JC jaouVj Ui s kterim je zdru- Prus hoče vojsko. Ce tudi bi bila vojska velika ne ženo tudi distriktno šolsko nadzorništvo, ker mu vest sreča za državo našo in vsak želi da je ne bilo se ne pripušča, da bi spolnoval ukaze, kteri so zoper pre- vendar Avstrija ne more in ne sme užugati dati od pričanje njegovo, ki se že mnogo let bavi po kmetih tako zagrizenega svojega sovražnika, kterega je dosih- i. 1VUUJ \J UJ Cgu ? V y wv «V «v^v *vv vv« » * r w -------O O— J O * * w^uua^v« y in tedaj na drobno vé, kaj je ljudskim šolam po- mal imenovala „zvestega zveznika." treba, kaj ne. ako ze mora biti Naj bi v vojski y bita sreča Avstrii mila, da stáře ne r Gosp. A. Zollner, prihodnji ravnatelj našega pokojneža nemškega, potem naj pa na veke na stran zavezal vsaki mesec po dve slovenski pusti Nemčijo, ktera ji še nikoli ni prijatlica bila in s gledišča, se je igri dajati s tem, da mu deželni odbor preskrbi igre in so ktero _ Je zaveza nenaravna. Tako želijo vsi slovanski mu v potrebi na pomoc tudi diletanti. Izprva tedaj ape- in rumunski avstrijski narodi, tedaj većina avstrijska. lira na „viribus unitis": gosp. Penu pa je ponudil vodstvo slov. gledišča. Dobro! boj Gotovo je, da se Lahi na vso moc pripravljajo na , in da Garibaldi stopi iz svojega večietnega pokoja. Pevski zbor čitalničin je v pondeljek zvečer Zeló oblačno je tedaj politično nebó. — Združeni odbor obČespoštovanemu domoljubu gosp. F. Terpincu na- ogerskih in hrvaških poslancev je v Peštu imel pravil godu njegovemu lepo serenado. 21. dne t. m. svojo prvo skupščino, v kteri je bil grof „Sokol" je . Noli v saboto sklenil svoje zabavne shode. Majlath, kralj, stolnik (truchses), enoglasno za prvosed- nika izvoljen; razpravni jezik je magjarski in hrvaški more reci da „konec delo hvali." Sokol uiuctt, ga v.con.1 „uuaux napravi starosti svo- tako se pišejo tudi zapisniki. — ©c uuju rajnemu Fugner-u, se je v tem shodu hipoma ogerskega deželnega zbora predložili vsem posamez- Ali se bojo sklepi Vrednik Za spominek, ki ga česki jemu, nabralo 40 gld. Prvo potovanje „Sokola" na deželo bode, nim deželnim z borom v prevdarek ali le eni zbor- ako vreme pripušča, 6. maja v Dolsko poleg Láz. nici, v ktero se pošljejo nalašč za to poslanci iz vseh 18. dan t. m. so obhajali ljubljanski po- dež. zborov, ni še gotovo. Ministerstvo je neki za prvo strežčeki (Dienstmanner) drugo obletnico svojega (in pravo) pot Hrvaški deželni zbor je zopet od obstoja s tem, da so se pod vodstvom svojega ravnatelja ložen za toliko časa, da pridejo poslanci domů. g. Jan. Miiller-ja snidli ob % 7. uri zjutraj v stolni cerkviH Njih Veličanstvo je potrdilo sklep deželnega zbora dunaj-pri sv. maši. Lepo je bilo viditi četico krepkih mož, skega, po kterem se smejo tudi v drugi šestletni ki so nekdaj bili vojaki, zdaj pa so zanesljivi posli na zborovi dobi predlogi delati o premembi volilnega postrežbo mestu. Le en glas je, da je ta naprava zeló reda za deželni zbor. Govori se 1 e tu se po volji me8tjanom in da to službo pošteno opravljajo pod vodstvom g. Mullerja, kteri tako skrbno čuje nad (srenjam.) 7 da ob novem njimi, da nismo še slišali nobene napake ; zato pa tudi bo pobiranje davkov izrocilo občinam Tržaški mestni zbor želi za svoje po pri vsaki priliki ponavlja željo, da ) naj od njega vselej zahteva tudi marko kdor se posluži postrež- dobil posojilca. trebe pol drug milijon gold, na pósodo, a dozdaj še ni čeka spričalo rednega opravilstva. y ki Skofijstvo moravsko je vpe- Je Res ljalo česki jezik kot svoj službeni jezik; zato dobiva moremo postrež- od vseh krajev zahvalnice. Prav tako! Cerkveni jezik čeke in taljige (fiakarje z enim konjem) imenovati naj je tudi škofijski jezik, mestu zeló priljubljene naprave v taki revščini » IV ^/ItljUUljUUU uupttiVt v V boni X \J V OV^ILll, UA oc jUUg UOUiilX* » ICUUiObV Danica" pravi, da gospoda Jeran in Sranec prosi pomoci tudi druge slovanské brate. Na Českem so žebljarji da se Bog usmili. Vredništvo „Zukunft" % « i ti se se ništa v Jeruzalem peljala s tisto družbo > ktero je vslišala prošnja njegova in tudi iz Slovenskega Na poslalo sleparski Tuvora na suho djal; ona sta pri družbi, ubozim milodarov. — Ravno ko je car ruski unidan ktero vodi pošteni dunajski komisarijat za sv. deželo ; imel stopiti v svojo kočijo, je neki grozovitnež s samo-tedaj prideta brez zadržka domů. kresom po njem meril, da bi ga bil ustřelil. Al previd-Cvetja iz domaćih in tujih logov" 30. vezek, nost Božja je odvrnila smrtno nevarnost od cara, ki po ki nadaljuje národno pripovedko „Deseti brat" je pravici stoji v vrsti najboljših vladarjev ruskih. Mladi >> ravnokar přišel na svetio. ^M Danes začno Primorci novi tlak delati po mestu. kmet Osip Ivanović Komisorov, ki je blizo hudodelnika stal. vbrisal ga je po roki tako, da krogla ni zadela ur MÍUVU «Mwivy A i.1 lAi VI Vi U v/ y i VA i* «viwvi ^ Ali vuuui. O L £4 i y V KJ I i O CK L ^Ci J KJ KJ 1 L 64 JA KJ ^ U« Al U^ia Ui £JC*\JkKJlC* Prihodnjo nedeljo bodo tukajšni družinski cara. Zgrabili so tolovaja brž. Vrlega kmeta pa je car rokodelci, obhajaje 11. obletnico vstanovitve svoje že povzdignil v žlahni stan in ga obdaroval družbe, ob 8. uri zvečer v re du tni dvorani igrali dve igri: slovensko „Sklep", slika 9 da , iz rokodelskega življenja in nemško „Der Deserteur" oder: oskrbljen za vse življenje svoje Je ? ,Ebre Vater und Mutter ) auf dass es dir wohi gehe auf Erden." Pred in med igrama se bodo pele pesme : „Kako lep si dragi dom", „Slovenca dom". „Klič - - Listnica vredništva. Gosp. Z. v S: Murbovo seme ste gotovo ze dobili. Nova obcinska postava za Kranjsko se dobi na boj", „Radostno pri bukvarju gosp. Lerherju po 30 nov. krajc. Gosp. L. Stop. v g. L.: Pošljite nam pohorskih pripovedek; ako so za natis potovanje", „Jágermarsch", „Wanderlied", nazadnje pa pripravne, radi jih natisniti damo. — Gosp. K. H. v C: Pride drugi cesarska pesem. Vstopnine se plača 20 kr. Pot šotovoí đanes ni bil° mogoče. — Gosp. M. v S: Pride drugi Gosp. dr. Polak, advokat v Kranji, je po pot* dolgi bolezni umrl. v • y • CICI J ker (Prošnja.) Preuboga vdova se s svojimi otro- pogrebščine ne more odrajtati, obrača do Kursi na Dunaji 24. aprila. V se milostnih src s pohlevno prošnjo za kak darek, ki ga prejema vredništvo „Novic." 5% metaliki 57 fl. 90 kr. Narodno posojilo 60 fl. 75 kr. Ažijo srebra 105 fl Cekini 5 fl. 5 kr. kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis: — Tiskar in založnik: Jožef BlâSîiik V Ljubljani.