V seji državne z b o r n i c. e v sredo m v petek preleklega tedna se je vršila razprava glede odprave izjemnih sodišč za nevojaško prebivalstvo in da se zopet uvedejo porotna sodišča. Zbornicaje enoglasno sprejela predlogo, da se cesarske naredbe z odpravi porotnih sodišč in o podrejenju nevojaškega prebivalstva pod vojaška sodišča ne potrdijo. Vlada je že izdala naredbo. da so zopet upostavljena porotna sodišča in da se razveljavljajo odredbe, po katerih so povsod vojaška sodišCa sodila nevojaško prebivalstvo. Ker v četrtek ni bilo zbornične seje, je zborovalo več odsekov, kot justični, ustavni, iinančni. poljedelski, proračunski in odseki za socialno zavarovanje, za državne uslužbence, katerim se naj zvišajo draginjske doklade in odsek za ljudsko prehrano. V ustavnem odseku se je vršila razprava v preustroju avstrijske ustave. V ta namen bi se naj ustvaril državni svet, ki bi bil sestavljen iz 20—25 članov in bi sestojal iz politikov. članov obeh zbornic, zastopnikov znanosti. industrije in kmetijstva. Nemci, pa tudi Slovani se izrekajo večinoma zoper nstanovitev državnega sveta. V petkovi seji se je tudi vršila razprava o Ijudski prehrani. V tej seji je med drugimi tudi govoril minister za Ijudsko prehrano pl. Hofer, ki je naglašal, da je bila vsled nepovoljne lanske letine prelirana prebivalstva zelo otežkočena. Vlada si bo po možnosti prizadevala, da kolikor le mogoče omeji, oziroma zmanjša rekviriranje klavne živine. V tej seji je izmed slovenskih poslancev govori! poslanec Brenčič. V torkovi seji, dne 10. julija se je pa zbornica bavila s takozvanim pooblastilnim zakonom. ali s pooblaščenjem na vladne odredbe na gospodarskem polju za časa vojske. V ti seji je obširno in prav lepo govori! vodja po- iv hvasmetski :i vstraplodotali do- raa, ki imajo svojce na bojišču, delo žen. otrok in starCkov: njih delo je občndovanja vredno. Človek bi pokleknil. če tolikokrat sliši, kar v tej dobi, v tem trdem času storijo naše vrle kmetske žene strdim delom, s požrtvovalnostjo in z odpovedjo. Kljub vsem težkočam, kljub sovraženju, ki prihaja ali od nevedne ali zlobne strani, vstrajajo tam zunaj kmetje in izpolnjnjejo svojo dolžnost napram državi in domovini. Te sadove dela, ki se jib često označuje kot vojne dobičke. to razbremenjevanje zemljiških knjig poznamo v poljedelskem ministrstvu in vemo prav dobro, da so to dobički za odplačevanje dolgov, da to niso sadovi, ki zorijo na drevju, arnpak da se s tem oddaje glavnica sama. da se mora žrtvovati imetje samo ter da bomo niorali po vojski storiti vse potrebno, da ne bo zopet vse polno novih vknjiževanj. Zbornica je z večino glasov sprejela zakonsko predlogo. Ob koncu seje je poslanec. dr. Benkovič stavil predlog zaradi škode, katero je potres povzročil. v brežiškem okraju. V A v s t. r i j i slojimo skorogotovo pred velikimj p o I i t. i č n i m i s p r e m e m b a m i. Vedno bolj se množijo glasovi. da sc delajo načrti za samoupravo narodov. Imamo opravičeno upanje. da bo tudi nam Jugoslovanom ktnalu izšlo solnce svobode in enakopravnosti. H r v a t s k i s a b o r se sestatie danes, dne 12. juli.ja V razpravo pride finančna nagodba z Ogrsko in predlog pravašev za uvodbo splošne, enake in lajne volilne pravice. V N e m C i j i se pripravlja velik notranji preobrat. Dosedaj Nemčija še ni imela vlade, ki bi bila sestavljena iz večine državnega zbora, temveč cesar je imenoval državnega kancelarja, ki je bil gospodar v vseh ministrstvih, kjer ao mu bili kot pomagaCi podrejeni razni državni tajniki. V  tem oziru je Nemčija daleč zaostala za evropski mi državami ter je bila precej podobna Rusiji. Sedaj pa je demokratični val. ki gre skozi Evropos zgrabil Indi nemSki parlament. Katoliški centrum se je zvezal s socialnimi dernokrati in z liberalci v politiCno zvezo, ki zahteva parlamentarno vlado, splošno in enako volilno pravico za Prusijo in ob- enem tudi, da se vlada izjavi za takozvani odpovedni mir, to je za jnir brez zemeljskih pridobitev in brez odškodnin. Dosedaj se politični položaj v Nemčiji še ni razjasnil. Če ostane zveza centruma s socialisti in liberalci trdna, bo zmagala in s teni bo odstranjena vodilua ovira na poti do miru. fiflHSSI Kitajska je bila zopet in sicer le malo časa cesarstvo. Cesar Hum-Tung se je moral te dni odpovedati prestolu, ker se je večina države dvignila proti njemu in je zahtevala ljudovlado. Cesarju sovražna armada je zasedla glavno mesto Peking. Sedaj je Kitajska zopet Ijudovlada.