Daviea —- nevarna otroška bolezen. ^jl^l? akor napadajo razne bolezni rastline, tako tudi človeka. Strupena Jp^ rosa n. pr. to so glivice, ki prepletajo osobito listje ria trti, da I-" ^' se posuŠi, ker mu te glivice vzemo ves sok. Plesenj na kruhu. na usnji so tudi glivice, ki ju razjedajo. Tudi človeka napadajo menda take glivice, ki rnu razjedajo meso in kri. Med posebno nevarne bo- lezni spadajo one v grlu, v ustih, v požiralniku. Zlasti če se otrok lotijo, so ti navadno zgubljeni, ako ni dobre zdravniške ponioči in izvrstne postrežbe pri rokah. Te le bolezni se navadno imenujejo s tujimi besedami: krup, angina, diftorija. Zdravniki znajo o tem natanko razlocevati, namreč po mestu v grlu, kjer se je bolezen naselila, in po večji ali manjši meri napada. Krup ni navadno tako huda bolezen; nabira se pač v požiralniku veliko gnoja, ki sopenje ovira; toda s pridnim grgranjem se ga spravi z grla, in nevarnost je odstranjena. Angi-na (ljudje radi pravijo ,,gina", tudi »pogina", — ker pravijo, da je tako huda, da bi človek poginil) je že nevarnejša, ker se po vseh notranjih delih v ustih in v požiralniku nabira veliko gnoja, ki ga je težko spraviti na dan. In kedar se je ves gnoj vendar srečno odpravil, čuti bolnik še posebno velike bolečine, zlasti kedar požira mehke in trde jedi, ker ima vse polno ran v žrelu in požiralniku. Izmed teh bolezni je pa najlmjša difterija, katero lehko v slovenščini po vsej pravici davico imenujemo, ker človeka takorekoo zadavi. Napada največ otroke od 2. do 12. leta. Bolezen se navadno naleze, kar je sioer težko dokazati v vsakem sluoaji. A v mnogih slučajih so zdravniki njeno nalezljivost dokazali. Dojenoev navadtio ne napada, odraslih ljudi pa tudi navadno ne v toliki meri, da bi bilo njih življenje v nevarnosti. V sinrtni nevarnosti so pa vselej pri tej bolezni otroci v 3. do 8. letu, ker so še preneumni, da bi verjeli, v kakošni nevarnosti so, in navadno pretrmasti, da bi ubogali zdravnika in postrežnike. Nie manj niso starejši otroci, od 8. do 12. leta v nevarnosti, ako so sploh še slabega zdravja, ali ako jih je bolezen še v drugič ali tretjio zasačila in ako imajo premalo zdravniške pomoči in domače postrežbe. Statistično je dokazano, da od 1(X) otrok, od davice napadenih, 67 umrje. Te vratne bolezni — naj se že irnenujejo tako ali tako, vsaj jih znajo razločevati samo zdravniki — se napovedujejo navadno z glavobolom, ob enem pa čuti človek tudi neprijeten počutek v grlu. Takemu otroku naj se pogleda takoj v usta, kjer se bode v ozadji na straneh ali na zadnjem nebu ali na malem jezičku zapazila bela pika. To je gotovo znamenje več ali manj nevarne vratne bolezni, radi katere naj se pošlje takoj po zdravnika. — Dokler pa ni zdravniške pomoči, naj se bolniku tako pornaga: Okoli vratu naj se devajo mokre poklade, mrzle,' dokler je vročina pri bolniku; tople pa, kedar je zadobil bolnik navadno ternperaturo. Le menjavati se morajo pogostoma. Kar je še imenitnejše, je, da otrok pridno grgra. Kaj je to? Globoko v požiralnik naj spušča tekočino, pa jo zopet von pljuje. To naj dela neprenehoma, po dnevi in po noči. Po noči se ne sme pustiti otroka, da bi spal; marveč se ga mora klicati, da grgra in pljuje vsake pol ali četrt ure. Drugače se mu nabere toliko gnoja v grlu. da ga za- duši. Za grgranje je najbolj še špirit (vinski cvet), pomeŠan z vodo — dokler namreč zdravnik ne zapiše še boljšega zdravila. Ge ni spirita pri rokah, naj se žganje z vodo zmeša, ali pa vsaj inočno vino. V vseh teh tekočinah je namreč alkohol, ki je sploh dobro zdravilo zoper marsikatero bolezen, torej tudi zoper davico, ker alkokol uniči glivice. — V tej bolezni, ki je posebno 3., 4. in 5. dan nevarna, se otroka ne sme pustiti brez jedi. — Skozi 10 dni in več ne bode mogel nič trdega zavžiti, pa naj se niii daje pridno raleka, posebno kar od krave pomolženega in močne juhe. Pa tudi dobrega starega vina nekaj kapljic utegne krepčati otroka, zlasti po preteku 4, 5 in več dni, ko ga je bolezen že zelo oslabela. Otroka utegne peči, ker iraa rane v požiralniku, a to naj ne straši njegovih postrežnikov. Da se mu gnoj prej odloči, naj tudi otrok sope tople pare. V ta namen imajo učeni zdravniki posebno pripravo. A kjer te ni, pomaga se lahko z loncem vrele vode, na katero se postavi lij. Skozi lij vhajajoče sopare naj vsopeva bolnik. — Na davici zbolenm se tudi v nosu vse gnoji. V ta namen naj se jim dajejo vedno čisti robci, da si nos marljivo snažijo. — Kar izbljuvajo otroci pri tej bolezni, naj mečejo v posodo vode, katero iraajo pred seboj. — Vsa ta nesnaga naj se pogostoma odnaša na stranišča. — Njih perilo naj se večkrat menja, -pa potlej v lugu opere, pa ne s periloin odraslih ljudij vred. -• Ko je bolezen prestana, naj se vsa posteljnina in vsa obleka na gorkoti in na zrakn presuši. Kar je malo vredne slame in druge reči v postelji bilo, naj se rajši sežge. Postelnjaki naj se s kropora osnažijo, sobe več dni snažijo, tla, okna, vrata, pohištvo in drugo s kropom in lugom počedi, stene nekoliko ostrgajo, zlasti po kotih in špranjah ter na novo pobelijo ali pomalajo, da so se na ta način zadušili tudi zadnji ostanki to bolezni, drobne glivice, ki so se kje obesile. Sicer pa pove zdravnik, kaj je potrebno storiti, da ni nevarno drugim, ki bivajo poleg njih.